Največji slovenski dnevnik r H V I Za pol leta -I Za Ne« York celo leto . L i v Združenih državah Velja za vse leto • • Za inozemstvo četo ieto S3 $6.00 | $3.00 g $7.00 I ZZJ GLAS NARODA a? Ust .slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 88. — ŠTEV. 88. Entered aa Second Claaa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f tinder Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1934. — PONEDELJEK, 16- APRILA 1934 VOLUME XLn. — LETNIK XLIL SLOVESEN SPREJEM PREDSEDNIKA V WASHINGTON!) KGNGRESNIK CANNON OBSOJA ZADRŽANJE SENATORJEV Kongresniki so mu priredili slovesen sprejem. — Senatorjem je bito pod častjo korakati za godbo. — Popoldne je predsednik pričel s konferencami. WASHINGTON, D. C., I 5. aprila. — Isti kongres, ki je poslal predsednika Roosevelta na počitnice s tem, da je preglasoval njegov veto in ki je vedno kritiziral njegovo politiko, mu je pri vrnitvi priredil veličasten sprejem, ki do sedaj še nima primere. BI izu 200 kongresnikov je korakalo s Kapitola za mornariško godbo do Union postaje, kjer so se jim pridružili tudi nekateri senatorji, člani kabineta in Rooseveltova družina, da pozdravljajo predsednika pri njegovi vrnitvi iz Floride. Značilno je, da so bili pri sprejemu skoro vsi oni kongresniki, ki so glasovali proti njegovemu vetu. Predsednikov vlak je pripeljal na postajo ob 9.50 dopoldne in kongresniki so ga sprejeli z glasnimi klici. Toda, predno se je uredila parada, je skoro izgledalo, kot bi hotelo priti do kakega prepira. Kaj pa za vraga mislijo, da so?" je rekel jezno kongresnik Cannon iz Wiscosina. Govoril je o senatorjih ter si je sam odgovoril: "Zelo me je presenetilo poročilo v časopisih, da so senatorji izjavili, da je pod njihovo častjo, da bi korakali za godbo. Nekateri senatorji naj bi korakali za plugom mesto za godbo/' V predsednikov železniški voz gresta predsednikova žena in sin Elliot. Kmalu nato se predsednik prikaže na zadnjem koncu voza, naslonjen na svojega sina Jamesa. Predsednik se nasmeje in pravi: "Well, well, dobro jutro." Nato zaigra godba 4 Happy Days", nakar pravi predsednik: "Veseli me, da vas zopet vidim. Lepo je, da ste prišli, da me pozdravite. Po pravici moram reči, da tla sem vesel, da sem zopet doma. 4'Ko sem bil iz Washingtona, sem se dobro zabaval, kongres pa je imel mnogo dela. "Nekateri so mi pregovarjali, da pošljem kongres na počitnice. Toda tega nočem in morete ostati, dokler hočete. Posebno mlajšim ljudim v kongresu povem, da je podnebje v Washingtonu zelo prijetno — malokdaj je 1 1 0 stopinj vročine in tudi ni vlažno. Meni ni mar, koliko časa ostanete. "Vrnil sem se z mnogimi izkušnjami. Naučil sem se loviti barracude in morske pse. Pridite k meni in pokazal vam bom marsikateri trik, ki sem se ga naučil. •V resnici sem zelo močan," je zaključil z nasmehom. Tudi kongresniki so se smejali. Nato je predsednik naglo sedel v avtomobil ter se med mnogoštevilno množico odpeljal v Belo hišo, kongresniki pa so se vrnili v Kapitol ter zopet pričeli s svojim delom. WASHINGTON, D. C., I 5. aprila. — Kako močan je Roosevelt — kakor se je sam pohvalil pri svo-jerp sprejemu v Washingtonu, — se bo pokazalo v nekaj dneh, ko bo zopet imel opravilo s kongresom. Navzlic temu, da so celo demokrati napravili nekaj vrzeli v njegov program, vendar je dela dežela za Rooseveltom, kot ni bila še za nobenim predsednikom. Ko je 200 kongresnikov korakalo do železniške postaje k sprejemu, je bilo med njimi 1 96 demokratov in so slišali predsednikov govor. Ko so se vrača-ii, so se smejali in eden drugega tolkli po ramah. Ko so se vrnili v Kapitoi, so povedali svojim tovarišem, ki niso biii pri sprejemu, da je vse "all right". Medtem ko je bil predsednik pri sprejemu zelo Nemčija tajno gradi zračno brodovje ZAHTEVA ZA ODPOKLIC DIPLOMATA Svetovalec amer. poslani, štva ima rajši Francoze kot Amerikance. — Proti visokim izdatkom za poslaništva. Washington, D. C., 15. aprila. V krogih kongresa .se .slišijo zahteve. da državni tajnik odpokliče .svetovalca ameriškega poslaništva v Parizu -J. Theodore .Mar-ringerja. NTek frdUifeo.ski list zatrjuje, da he je Marringcr izrazil: "Francoze imam rajti ko* Amerikance". S parni'ka. .s katerim se pel je jia svoje mesto v Pariz, je Marringcr ]k> radiju sporočil državnemu de-partmoi:.tu, to! -: — Francoski narod pozaiam boljše kot marsikateri Amerika-nec, ker .sem .j>otomec Hugeinotov. ki so .se iz Francije izselili v Amc-rko t u- se naselili v Bostonu. . Senator Dickinson je rekel: —> Karkoli je rekel Marringcr, ni sposoben. da zastopa Združene države v Parizu in moral bi biti takoj o poklican. Maaringer seveda razume francosko politiko glede vojnega dolga, katerega Francozi nočejo plačati Združenim drža-va.111. Amerikan-oi doma i>a vedo, tla je to stališče -nečaMuo. Kougiresmk Cannon je predlagal. da se nekatera poslaništva, ki so brezpomembna, o puste, kakor tudi i7idatki in razkošje, ki obdaja .poslanike. Kongresnik Cannon, ki je pri (sprejemu predsednika v Waf>hini£-tonu v petek rekel o senatorjih "kaj za vrajra mislijo, da so?", je rekel dalje o poslanikih: — Poelaniki ne služijo v dobw namene. Kadarkoli odpro usta, spravijo to deželo v zadrego in se morajo .naglo vrniti v državni de-partmemt, da se oprostijo. Cannon .posebno nasprotuje izdatkom za berlinsko poslaništvo v znfKku $700.000; obenem pa je tudi proti izdatkom .$1.000,000 za poslaništvo v Moskvi. — Z oziram na to. da tako divje in brezbrižno razsipamo denar, ali je tedaj čudno, da tuji narodi nočejo plačati vojnega dolga? KRITIKA 0 PREDSEDNIKO-VEM SINU Washington, D. C., 15. aprila. Predsed n rk o v .sin Elliot Roosevelt je sedaj prepričan, da javmofct nima smisla za šalo. Po obisku svojega očeta na Astorj-evi jahti "Nourmahal" je rekel Elliott da njegov oče pri ribolov nima sreče. Za 'šalo je n-ato j>Ova'bii predsednik časnikarske poročevalce na jahto, da jim dokaže, da je nalovil že veliko množino rib. Od onega časa je dobil Elliott že iruno^o pisem, ki ga dolže, da je storil svojemu očetu veliko krivico. POLET JAPONSKIH AEROPLANOV Tokio, Japonska. 15. aprila. — Dvajset no vrh zasledova-ln rh aeroplanov je prehitelo 1863 milj iz Tokio v Ke-ijo. To je bil iprvl ja- šaljiv, je popoldne, ko je mi voditelji kongresa bil da hoče zopet resno vzet politike. j SAM INSULL NA POTUV ZDR. DRŽAVE Turška policija ga je izročila ameriškim oblastim. Na Siciliji se mu bo pridružila žena. Na krovu "Eatilone" v Smirni, 15. aprila. — Samuel Insull je o-piiNtil svojo vlogo kot "mož brez j domovine" in kot begunec pred j a>nie:iiško pravico ter s?. je odpeljal j na ameriškem parntku v Združene države pod varstvom ameriških zastopnikov. | Turški policijski načelnik Xail 1 hej jra je na pamiku Exii-ona izročil tretjemu tajniku 'ameriškega poslaništva Durtonu Y. Iierrvju. ki je Xailu izročil pismeno potr-odpLsala Berry in kapitan. Insull .se je prvi o sprem-• Ija'a v ZdrUržene držaje. Xa par-niku so pripravljeni prostori za njegovo ženo in njenih pet usluz-be nem-. Insull je deležen vseh udobnosti j in ulj ud nosi i mavzlic temu. da je .jetnik ameriških oblasti. Pri kosi-jki je bil ee!o povabljen k mizi ka-I pitana AVeirz-el na. Ilabela. Rekel je. da bo v dvojih spominih popisal svoj beg iz Aten, toda sedaj noče o tem še ničesar povedati. KAROL NAJ 70PFT VZAME HELENO Bukarešta, Romunska, 14. apr. Da bi prenehale nevarne demoni-stracije proti kralju Karolu in njegovi prijateljici gospej Magdi Liirpescu, je kabinet kralju svetoval. da se sporazumi s svojo ločeno ženo. kraljico Heleno. Ker je bila odkrita zarota proti-židovske Železne garde, ki je hotela odvesti Magdo I>u pešcu, je vlada tudi v velikih skrbeh za kraljevo varnost. Mnogo visokih častnikov in dvorja ni kov pripada k Železni gardi. London, Anglija, 13. aprila. — Poročevalec "Daily Experssa" naznanja iz Bukarešte, da je Želcra-na garda zahtevala od -kralja Ka-rola. da preneha svoje zveze 'z go-sik) Lupeseu ter mu v nasprotnem slučaju zagrozila z uporom. Ka-rol-a straži vojaštvo v palači v Si-■ n-aji. PODPREDSEDNIKOVBRAT SAMOMORILEC El, Paso, Texas. 15. aprila. — Jollv (ianner. star 48 let. bra.t podpredsednika Johna Xa.ncc Gamer-ja, se je ustrelil na svojem domu. Xjegov tast Al vin C. Ash je rekel, da je bil zadnje dni Garner, ki je bil carinski uradnik, zelo nervozen. 'pon.sk i polet v veliki skiiptni. Dva jaeroplaina sta morail-a med potom pristati, toda aii bilo ni kake poškodbe. pričel konference z razni-bolj resen in je pokazal, l v roke vodstvo ameriške ZAPUŠČENO MESTO V MANČUKUO Obmejno mesto Taheiho so prebivalci skoro opustili. — Vsak drug dan pride japDnski aeroplan. Taheiho, severna Mandžurija, 12. aprila. — Taheiho je ostalo pi-j on irsko in obmejno mesto, kjer ko prebivalci pozabili, da je ostali svet v dvajsetem stoletju. Vsak drug dan pride v mesto japonski aeroplan, in to je ves promet z zunanjim svetom. Mesto lt*ži ob reki Amur, ki je ui zamrznjena iai je 300 milj od Ilarb'ma in 'ravno toliko od železnice in druge ■zveze z ostalim delom dežele. (Mesto je v rokah japonske ar-mode t <*r j^i zelo za n imi vo. Stoji nasproti ruskemu mestu Blagove-Ščeask, katerega je videti v dali javi pol milje. Meja je zaprta. Xi-kdo drugi ne sme č- 'z led kot .sovjetski konzul v Taheiho in japo.n-h.ki kon'zul v JiLagovešeensku. Taheiho se razteza kake4ri milje ob rek i Amurr ter sega v -sito je štelo okoli 10.000 prebivalcev, toda sedaj jih je komaj m? 1000 17. mes-ta so se večinoma, izselili leta lf>32. ko so Japonci premagali kitajskega generala Ma Can-šana in se niso več vrnili. Xaj-brže se tudi nikdar več ne povrnejo. ker se boje vojne, ki se mora na tem kraju pričeti med Rusijo in Japonsko. Človek mora gledati tri milje, daleč po ulici, pa aie vidi žive duše. Za odpošiljatev brzojavnega poročila vzamei najmanj tri ure in če kdo brzojavi v 300 milj odda-'jeni Harbin, mora čakati na odgovor tri d-ni. V mestu je okoli 500 japonskih vojakov, ki so nastanjeni v zidanih barakah izven mesta. Poleg tega pa je tudi .3000 kitajskih vojakov pod nvaiiČaikuanko vlado. Nekaj jih stoji na strani ob za-mrzjeni reki Amur in gledajo čefc reko v I»lagoveščemsk. V mestu ne živi aiikdo razun če mora. V mest o priti je lahko, toda težko je iti iz muega. Kdor nima d'Ctnar a. je primoran za vedno ostati v mestu; kdor pa ima denar. more priti z busom v najbližje mesto v treh dneh. Taheiho je najbolj zaptiščeno mesto na svetu. ATENTAT NA VLAK Dunaj, Avstrija, 15. aprila. — Zločin-ci. ki so v torek vrgli s tira ekspresni vlak. ki votei nved Dunajem in Parizom, so skušali usmrtiti podkamclerj-p Emi'la Feva. Fey je hil na potu v Solnuograd, ko je skočila s tira. lokomotiv«, poištni voz in voz za prtljago. Do-komotova in. 'vcteovi so se zvalili v jarek. Pri tean sta bili usmrčeni dve osebi. NEMČIJA PREPRIČANA, DA JE OPRAVIČENA DO BR0D0VJA LONDON. Anglija, 1 5 aprila. — Anglija se še živo spominja strašnih prizorov, ko so nemški zep-pelini med svetovno vojno bombardirali London, in je v velikih skrbeh zaradi nemškega načrta za zračno brodovje. | Londoivčani se se vedno spomini j a jo pokanja bomb, piskanja parnih piščali m skrivanja po pod-ulični železnici in kleteh. In prebivalci Londona v prihodnji vojni pričakujejo še večje strahote, kajti iz zanesljivega vira je znan*-. -tovljeno, bo najmojnej^e in najmodernejše v Evropi. Med temi aeroplani ne bo niti enega staie-ga' • • l\er je Nemčija obkoljena z državami. ki imajo nad 6000 aeroplanov. j-o mnenja, da je opravičena do 2500 aeroplanov. Vse nemške tovarne.za aeroplane so zaposlene. Poleg tega pa kupuje Nemčija v Ameriki Ln Angliji ra'*ne dele aeroplanov. Dostop do t ova ni za aeroplane ni dovoljen nobenemu tujcu. Kako strogo se policijska oblasti drže te odredbe, je razvidno iz tega, da nekemu Am-orikancu ni bil dovoljen vstop niti z dovoljcmjcm zračnega ministrstva. • • I Ker Nemčiji po versaiMski pogodbi ni dovoljeno izdelovati motorjev za aeroplane, kupuje najboljše vrst.ki častniki se v velikem I št evilu uče'vodit i aei-oplaJie; med I njimi sta tudi dva sinova bivšega presttflon-asledaiika princa Luis Ferdinand in Hubert. Ker so nemške letalne šoV pcena.poljijene. se muogo Nemcev uči letati v Angliji, zlasti v Hestonu. BYRD JE PRIPRAVLJEN NA ZIMSKO NOČ Little America, 15. aprila. — Zimska iioč se bo kmalu pričela in bo zagrnila admii-ala Bvrda v njegovi .samotini ko»"i in njegovih 55 tovarišev v glavnem taborišču do prihodnje ]>omladi. ko br^ v Zilmženih državah jesen. ■ Se osem tini in oolnce bo izginilo. Zadnje ze-lo skrajšane dneve naglo porabljajo -za to, da rzv~še razna dela izven taborov. Admiral Byrd. s svojimi knjigami, znanstvenimi inštrumem-ti, gramofonom in radio postajo, je sporočil, da se nahaja rauy v svoji koči 12.1 milj južno od glavnega taborišča, kjer bo ostal popol- * noma t>am 7 mesecev. Taborišče je dobro pripravljeno. Pod siuegom so bili izkopani hodniki, da je mogoče priti iz ene koče v drugo. 'Najtežavnejše delo je še ostalo, da pripeljejo v taborišče ubit^ mrože, s katerimi bodo največ krmili pse, boljši deli pa bodo iudf za hraino moštfvii. .' » - ZNIŽANJE i PLAČ IN CEN ; V ITALIJI Da m Dre Italija tekmovati z drugimi deželami, je i znižala plače in cene. — Tudi minstrske plače so znižane. Rim, Italija, 15. aprila. — V Italiji so bile znižane vse plače in cene, živeža, obleke, stanovanj, razsvetljave in tovornime za. 6 do 20 odstotkov, da bo mogla Italija tekmovati na svetovnem trgu z mar od i. ki imajo manjše stroške za izdelovanje. To znižanje je skleni! ministrski svet pod predsedni rtvom Belli* o Mussolinija. Mussoflhii skuša postaviti -cen-e na tako vji-iino, da v Italiji ne bo veljala pšenica trikrat in avtomobili štirikrat .toliko kot v kateri .drugi deželi. 'PItače državnim, uradnikom so bile zniiŽHJie C do 12 odstotkov; ministri pa so prost o vol jno sprejeli Tiniža.nje za 20 odstotkov. | Cene življeiuiske« potrebščme so bile zi>a.tno 'znižane. Stanovanja so bila znižana do l.j odstotkov. I Fašizem hoče imeti otroke in ne mara samcev, zato je bil davek na samce zvišan za 50 odstotkov. Od ■tega davka pričokujc vlada 55 milijonov Vrr ($4.675.000) na leto. | 31 i n 1st r i pravijo, da s tem znižanjem hočejo izboljšati izvoz italijanskega blaga in privabiti v deželo čim več turistov. | GOEBBELS BO NEURATHOV ! NASLEDNIK ' London. Anglija, 13. aprila. — Po Nemčiji so rafiširjene vesti, da bo minister za propagando dr. P. Goebbels imenovan za zimaaijega ministra mesto barona Konstantina von Xeuratlia. da bo tudi zu-, nan je ministrstvo popolmoma v naitfijs-kill rokah. Do sedaj je kančka Hitler piLstil. da se je zunanja politika neprestano vodila v isti smeri, sedaj pa hoče tudi zunanje ministrstvo "očistiti". ČUDODELNO OBSOJENA Licata. Italija, 14. aprila.' — Kmečkemu dekletu Ani Mungio- vi je bilo ddkaizaiiro. da. je slepari-la. s svojimi čudeži, ki so povzročili v -oikolici toliko razburjenja. Potila je krvavi pot in celo Kristus na križu v domači hiši je ka-I zal krvavi pot. Vsled tega so Iju-jdje trumoma prihajali v hišo, da gledajo "čufdež". Zdravniki pa so dognali, da je dekle delalo čudeže z vok>vsko krvjo. Sodnik jo je zaradi tega obsodil na tri mesece zapora, toda ji je I kazen odpustih The largest Slovenian Da3y in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1934 THE LASOEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. | "Glas Naroda" j Owned and Published by ■LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakjer. President L Benedlk, Tress. Place of business of the corporation sd«1 addresses of above officers: «M W. lUfc Street. Baraagfa of Manhattan. New York City, N. Y. "GLAS NARODA" (Voice of the People) __I—oed Every Day Except Sundays and Holidays Ca celo leto velja sa Ameriko in Za New York za celo leto......$7.00 Kanado ....................$0.00 Za ik»1 leta ...................$3.50 ta pol leta ....................$3.00 Za inozemstvo za celo leto -.....$7.00 ta Četrt leta..................$1.60 Za i>ol leta....................$3.50 __Subscription Yearly $6.00 _ Advertisement on Agreement _"Olaa Naroda" lshaja vsaki dan izvzemfil nedelj In praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti ne ne prinbčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nnm todi prejžnje bi vallate naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CUelsea 3—3878 PREDSEDNIK ZAGOVARJA SVOJO POLITIKO Te dni je izdal predstnlnik Roosevelt knjigo z naslovom 44On Our Way". V knjigi je pojasnil probleme, ki so se pojavili v prvem letu njegove administracije. — Kot narod smo v enem letu napredovali, — pravi predsednik, — in smo sklenili, da sedanji uspelii ne zadoščajo. Priznati moramo, da so .bile pred letom dni akcije nase civilizacije silno slabe. Poznamo pa že vsaj ideale mož in žena, ko so naselili Ameriko. Mi poznamo ideale u-stanovheljev naše republike. V zadnjih letih so se razmere zelo izpremenile. Starih idealov sicer nismo pozabili, toda priznati moramo, da jih nismo vpoštevali. — Nekateri pravijo, da je politika, ki jo vodimo, revolucionarna. Nemara je to resnica. Naša politika je pa le toliko revolucijonarna, kolikor se razlikuje od ciljev, katere smo prej postavljali. — Če je to revolucija, je mirovna revolucija. Zavržena je bila brez nasilja, brez preobrata obstoječega reda. Z vsakim posameznikom in z vsakim razredom smo ravnali pošteno. — Nekateri pravijo, da je naša politika fašist inm. To pa ni nikak fašizem, kajti naša politika izvira iz naj. širših plasti naroda, ne pa iz enega razmla, one skupine ali prodirajoče armade. Izvajamo jo, ne da bi kokoličkaj lzpreimnjali temeljne republikanske m« tod«. Svojim starim političnim ustanovam smo ostali zvesti in zaupamo v nje. — Dohe se pa tudi ljudje, ki nam očitajo, da smo komunisti. Naša politika nima s komunizmom nobene skupnosti. To ni agresivno prisilno gospodarstvo, zgrajeno po načrtih stalnega direktorija, kateremu je podrejena postavodajna in izvršilna oblast. Naša politika ni nobenega razreda popolnoma odpravila in ni odpravila privatnega premoženja. — Naša politika je zgrajena na porajajoči sc zrelosti ameri&ke demokracije. MEDNARODNI PROBLEM BREZPOSELNOSTI Mednarodni urad za delo je poslal vladam vseli članic Lige narodov besedilo sklepa svojega upravnega sveta o vprašanju javnih del za pobijaanje brezposelnosti V svo jem sklepu poudarja upravni svet mednarodnega urada a delo, da trpi delavstvo vsega sveta čim dalje huje zaradi trajne brezposelnosti. Upravni svet opozarja, da so se po sklepu mednarodne konference za delo, ki je bil poslan svetovni gospodarski konferenci v Londonu, vršila pogajanja o sredstvih proti brezposelnosti, pri čemer se je poudarjala zlasti vaW javnih del. Upravni svet mednarodnega uratJa za delo poziva javna dela, ki bi bila primerna oživiti gospodarstvo ter zmanjkati število brezposelnih. • Mednarodni urad za delo izraža tudi željo, naj bi so osnoval poseben odbor svetovne gospodarske konference, ki bi sc mu poverilo proučevanje problema javnih del 111 •irugih ukrepov, s katerimi bi se mogla zmanjšati brezposelnost. Ta odbor naj bi se čimprej imenoval in sestal, da bi mogel pričeti pogajanja na podlagi sklepov londonske konference. A' svojem pozivu opozarja mednarodni urad za delo, da je pravkar pripravil poročilo o javnih delih, ki so bila ie izvedena v raznih državah ali vsaj izdelani načrti. To porpcilo, ki bo predloženo mednarodni konferenci 2% delo, bo poplano vsem vladam. Iz Slovenije. kil. P« koJK-anem opravilu pa je v tsvojo nesrečo po&abii zapreti plinsko pipieo. 1'bajapoei plin je kmalu omamil Jlofferja. ki se je nezavesten zgrudil. Ko je prišla v sobo sliTŽkiiiijo. se ji ji* nudil žalosten prizor. Takoj po poklicala v »isti hiši stamujoeega zdravnika, ki pa zastmipljeneu ni mogel vee pomagati. kajti kmalu je Iloffer umrl. S plazom navzdol. Tz Smokuča pri Žirovnici na (!o-renjskem pa težko ok reva J. Novi grobovi. t "mrla je dne 27. marra zjutraj V .Na roti nem domu v. (Vlju v visoki starost i Si let vdova pofšoI-ukem mrulzonnikn Marija Leiige-bova, roj. Pirkmajerjeva. — Yixilj.ski bol 11 is 11 ie t j«- umrla '27). marca 10-letna koearjeva hčerka Angela iioriškova ir, Bukovja] pri Marijagradcu, liti. marca pa 44-letua žena pu-istnika. gostil-1 nieiarja in mesarja Frančiška Sev-škova iz Bra.sk>vič. j I Smrtna žrtev pretepa med kopači, j V ptujsko bolihišnieu so pripe-j Ijali 2ti. marca močno poškodovanega 26-Ietnega Žmavea Ludovi-j ka, pasttstnikovega sina i/. (Jibiue. Imel je močne poškodbe na gJavi, ki so izvirale od udarcev-z motrko. Ker je bil Zmave še pri zavesti, je izpovedal, da je bil usodnego dne z drugimi k«»pači zaposlen v vinogradu s kopadijeuii. 17. mnznan-ega Vzroka pa sta jtji kar na lepem napadla brat Kosce Frane in Anton k IS ene a ka ter ga je r-deei udaril z motrko glavi. Žinave se je dva dni bori! n smrtjo m jc potem* umrl s.\t iH>ikod:bami. Smrtna nesreča. 30. 111 area.-ve je otlp^ ljal 'J.'Meldi! Anton Koaonina. dimnikarski mojster v (Jaberju pri Celju, z motornim kolesom po državiiii cesti pro-ti l*tuju. da obišče za praznike Marše svoje žene. V Arclinu pri Vojni ku je neauuUmia za vozil v kup graanoza in padel tako n sreč-no. da si je zlomi! tilnik. Ko so ga uašlii ljudje je bil še živ. Obvestili so o dogodku takoj celj.sko rcšcvalmio puntajo, katere iivtoiuo-bil je kmalu pridrvel 11a kraj nesreče. Xee?rcoiiež .je kmalu po prevozil izdihai»l. Njegovo truplo s > prepeljali v imrtvaenieo na okoliškem pokopališču. W\ * * iJOplSlU New York, N Y- •Seja društva za pomoč domu slepcev v soboto j<-» bila velo dobro obiskana. Društva so po večini poslala- svoje zastopnike; nekatera društva pa so imela isti večer svoje seje in so se oprostila. ii tej seji j,h bilo sklenjeno, da drtrč.Lvo priredi piknik v nedeljo, s. julija v K m era 1 d parku. iHen-dale. L. 1. Cenjena društva naj bi blagohotno 11» vp ošteva I a i:i nesanio, da tega dne ne bi priredila kake zabave. temveč da se v obilnem število vd* leže tega piknika. Natančnejše o t-"»11 bo še poročati« pozneje v U prostora -i7'H5 kvadratnih čevljev. h m pa — kitajskih; a IZVOHA Angleški zdravnik dr. lIoMard Wise je priobčil \ nekem zdravni-šknii vestniku iotere^;«utn<> raz-! pravo. v kateri trdi. da je prišla tako zvarfa "španska Iiripa" iz K taj-ke. ]>aeil. Ki prenaša t<« epidemijo, živi izključno v blatu Hmnene reke. V Evropo ga prenašajo ladj". Leta hripe 18^!». in M>li>. so bih samo žrtve velike poplave Unmene reke. ko je ostalo na njenem nabrežju mnogo blata. Ko se je blat • posušilo, m' je začelo razkrajati v prah, ki ga je odnašal veter na vse strani, tudi na ladje, ki vozijo v evropska pristanišča. I'o s•* i poj>lave [>onav!ja.jo vsakih 28 ali 2i) 'let. je pričakovati naslednjo hutlo j epidemijo hripe v Evropi L 1940., ■ odiiusno ]!»47. SOVJETSKE PILOTKE Knjige Vodnikove Družbe talili o re SKD A .J naročile za prihodnje let«. Naročnino, ki znaša SA.\lt — $1.--, lahko pošljete nam. in kakor hitro bodo j knjige Izšle, jili dobile po pošli. Ako faltalf tako d«l;n, «];» knjige iz-itlpjo. morale plarati zanje KNJIGARNA 'GLAS NARODA' 2lfi West I8II1 Street. New York. N. V ' Zoper prsne prehlade »»r^hlf^1 kat" * "nrUitr rr,ncH prehUda. je. da s,- d-.hrt, namaitle po 2 A?C-HOR 1'jiii -Kxiwllrr. poknjtr vrj d-1 s tlallr!asti.ii all volnenim blajion:. ydrav>i., odprav, nabraoo^t .n zaMi/.cnir. zanemarjaitp prsnih prchbHov r'r .»» večkrat razvijejo v nrvarnc b-k" uam kot pljBcnu-a. intlurnca. hnpa » takoj. vHiUstT41 ^nar"h-J5c in znamki "T* ^ Sidr° Ženin ostal brez neveste. Iz Novega me«ta poročajo: lr/, okoliških krajev prihaja v naše prijazno ii*es»teoe< več orijriinalov. rned katere smemo prišteti na in iuiji()olj zicasii« imena, kakor An-dsrejea. Kr"-tetove«ra Franelja. Ka-karja, božjega romarja Žutka. ba-rantaea 'a urami Korla in ^ignoi-o Marjiiei. Za te bi dejal, da tso v najveniu".)ši obiskcvvalei našega m* 1st a. ki predajo jh» klopeli, prosijo milrieo teh jxtstai že za v.se povsem 1 brezc'nt'O.n. Živel pa je v udobnem brezdelju in pohajkoval po inertu. Kar je prišel do spoznanja, «la elovekn ni dobro .samemu biti. In skJomil je |>owskati si zakonsko družici Poroeil se je }>o v«eh predpisih katoliške eeakve, -enkrat, dvakrat, in tretjie. Vse tri zveste zakonske družico pa je niož preživel. in spravil pod rušo. dnsiravno je on "številno veekrat bolehal lairRor v.se tn*i nj:»gove jx>koj-niee. Smrt Mdnje žene je pretne-sel z Ls1oroeiti C-'ftrtie. J111 el je zbrano "jesensko" dekle. Hudobni jeteiki so ji ta korak od-• svetovali, eo.š, tudi ti ga ne boš preživela! Preveč tragično pa si tega stari ogdijuvritež vendar ni vzel k srcu. Zanj je .prišel odločil- ; mi trenutek preti dnevi, ko se je zagledal v brliJio in zastavno žensko, ki jo je bretatlelna pot zanesla v našti kraje. In res sta se kmalu našla. On. hrepeneč po družinski s-rv-či. je tujki takoj razodel, da je z in jo pripravljen stopiti pred oltar. To ralzodotje- pa je premetena tujka takoj izkoristila. Xavi-1 hanka je pristala na .poroko, ali samo s pogoj:an. da se poročita v Ljubljani. kijterii pot l>o hkrati že- 1 urtovanjsko potovanje. Xjeprove«ra predloga, da bi se j>oro<^ila v šmi-hd.vki cerkvi. p;» tujka ni -Imela sprejeti. l*o ze'a knitkih pripra-; vali sta veselo ia«-ili.ailu ni ko-' lotlovor iiii tulp^jala k jHvroki v ' Ljubljano. Xaš znanec, željan privesti na svoj zapuščeni doni eetrl'-to ženo. je pred odhodom v Ljubljano vzel poleg gotovine tudi .nekaj popolinive. Prii^pekt sta v Ljub- i !j;nio zadovoljna iji žurečih lie. po-, tat^bno še ženin, ki kljub svoji pr«'-eejšnji starosti te ni videl bele Ljubljane. Do tu je bilo zanj vse v »redu. Toda navihana nevesta je menici, da j<- prenašanje zavitka s popotnico po Ljublja.ui n- 'rodno, j Sklenila sta »praviti trn na primeren kraj, kamor pridela potuj po končanih opravkih. Zavoj je vzela nevesta, ženina je pa pustila -s pri-utennim navodilom na prometnem kraju, eeŠ. iiaj jo počaka. Mož. ki f»e j rt \xstn;> drža! nevestinih navodil. je čakal in čakal, toda nje, v kateri jo že gledal svojo četrto zakonsko družico" ni bilo od nikoder. Xa-veliea.il dolgega čakar>ja je srdito tolkel s* palieo po ljubljanskem asfaltu, nato pa jo ulxcak | "ker ni imel denarja", pes brez ljubljene ženice po Dolenjski ee-sti nazaj v našo metropolo, kjer -stnlaj svojim ziianec-m pripoveduje. kako je nasedel navihani tu.iki. S plinom sc je zastrupil in umrl. Te dni si ie hotel skuhati '2^-let-iii frgovee Edmund Hoffec- iz Mu rrbora k &v<> nu plinskem štediJiiii- ROMAN PR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv^ da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. $1.50 ! (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West lath Street New York, H. Y. /_ .Y.1 MORJC srni. XA KOPNEM MOKRI Tajnik za in<»rnarieo Swansou je deloma odpravil svoje«"asni Daniel-mjv ukrep, da mora hiti ameriška mornariea "suha"'. Zdaj je ta ree tako urejena, da smejo mornarji piti. kadar s<> na suhcin. na ladji ■o med vižuj»» pa >e morajo popolnoma v/.d./.ati alkoholnih ]>ijač- Za priložnosti, ko so ladje zasidrane v pristaniščih suhih držav Amerjke. veljajo po>ebne odredbi'. Ker dovoljuje Swausi-n mornariškim eastnikom nekoliko Aet" alkoholnih >v»»bi.šeifi kakor moštvu, so se zdaj mornariški ofieirji obrnili na momariškejra Tajnika s prošnjo. naj popusti zadevno tudi moštvu. I "pa jo, da bo ministrstvo dovolilo vsaj To. da bodo mornarji nieli piti alkohol na ladjah ob posebnih svečanostih in ob pražil jih dnevih. M'A\DŽlTIKlir* Ko je mandžuri&i eesar 1'uji- pred nieseeeiii dili slovesno zasedel pi'e-stol svoj«1 nove države, je spremenil >vi;je eesar>ko ime v Kvan«jteh, :-111»' države p;i v Mandžutikuu. JSb*d-nje i>onit'ui. dolx-sedno ui-fve.le-!!». maiHlžnr>ko re-ai*stvr>. Oi -'nem j- vladar proglasil začetek novejra štetja, in sieer imajo zdaj v Mandžutikiiju *'I. leto K v anjrteh.i . ^Iandžurske znamke .so se spremenile, v »lavnem zategadelj. ker j- inaudžurska država priznana miiiio od Japonske in še ni elaiiiei mednarodne poštne zveze. Zato morajo mandžur.dii državljani traukirati pisma v inozemstvo z japonskimi znamkami, ki so pri-'.nane od mednarodne poštne zveze. Peter Zgaga rUDI AGENTA VČASI ZADENE — Ali že imaš radio, prijatelj.* Ali že imaš to čudovito rznajdbo ivajt>etejra .>tro-'esorjev. najslavnejše -vee in dni-~e umetnike. Kot kidturen človek ira moraš imeti. t'e ^a nimaš, si zaostal za duhom časa in i>i eoklja na vozu napredka. E11 dolar na r'>-ko in en dfdarma teden. S temi besedami je kar v veži nahrulil ajrent našega doAvntown--kejra rojaka. Qiojak se ra-š:it — je od\T;:ii! rojak, vzel klobuk in zakleni;! vrata /a seboj. \*rata je vedno z;.klenil. kadar je I'Uy-'-al otroke same doma. Sedaj pa še toliko bo!.j zaradi agenta. Ker ž !>ne ni hotel takoj motiti, se je odpravil po svojih opravkih : malo v Peto, malo v Deveto, malo ]>a. v Elisabeth Sfi^et. Ko je o-d-šeL je kaxsila. ura dve popoldne. Otroci st> sedli na tla 111 nekaj časa zvedavo glodali agenta. Agent jih je rprašerai. kako jim jc ime. pa mi dobil odgovora. i5amo najstarejši je rekel : — Daj mi nikel. — \*a titkaj ga imaš. če boš priden. A" hipu .se je stegnilo troje parov rok. proti njemu in troje ust je reklo: — Nikel! Se trem je dal ]>«» frrošu. — Set-'za bal>>-1a daj nikel. liabv spi. — Xa. ;>a še za babvtn, če boste pridni. Ajreirt je i»o«t-ajal nestrpen. «».{ sedenja ^ra je vse bolelo. t Vstal je in se hotel malo razjedati po kuhinji. Pri tem je stopil |\su. ki* je dremal pod ■njegovim stolom, na rep. V naslednjem trenutku je že začutil v bedni močne pasje zobe. T;tdaj je bilo ustvarjeno prijetno razpoloženje. Otroei so se glasno zasmejal i. , — Ali te je.' Ali te je.' Zato to je, ker ie ne pozaia. Here. dogy. d ogy! — Jo j ! — je vzkliknila se.-.triea. — Poglej, kaj dela pussv ? 3Iačka je Vlačila agentov klobuk po tleh. i.u ko ga ji je-li-olel iztrgati. j - na jezila dlako. krvaTo pog-ledala in jezno zapihala. Medtem se je ]»a baby »budi!. — Strie — je rekla šestletna dekliea agentu in mu es renčal, maček pihal, kanarčka sta pa s svojimi melodijami hotela vse skupaj pr^ftipiti. <*e bi imel a^eatt sekiro pri ro-l ka!\. bi l-azbil vrata, in če bi ne i bilo stanovanje v |>ete.ui nadstmp-i ju. bi skočil skozi okno. Oh ]>ol šestih zvečer se j- pri-1 zibal gospodar, odklenil vrata in I zakričal v silen direndaj: I — Je rekla žena. da .ne trneamoj nobenega ra:n. 100 Za $ 9.25 .................... Lir 100 S 5.— .......... »in. 200 " $ 17.90 .................... Lir 200 S 7JS5 .......... I>in. :UH» »' $ 44._ .................... Lir 500 $11.75 .......... Din. "»00 " $ 87.50 .................... Lir 1000 $22.75 .......... Din. 100J » $174.— .................... Lir 2000 KER SE CENE. SEDAJ HITRO MENJAJO SO NA VE D ENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZrLAClLA V AMERIŠKIH DOLAKJIH Za Izplačilo $5.00 moratf poslati------ 9 5.75 »» »» $10.00 >J " ........$10.85 •• •• $15.00 J' " .......$16.— » »» $20.00 " » ........$21.— " '» $40.00 " " ........$41.25 " " $50.00 " ........$51.50 Prejemnik dob) ▼ starem kmju tst>i»fitlo t dolarjih Nujna nakazila Izvršujemo po Cabtr Letter z& pristojbino $1__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY " GI a s Naroda" $14 WKST I8tk 8TEEET NEW YORK. N F tltA« H AI O D A" Twaris BiPnrbaum. i>oški piloti. 'glas naroda" NEW YORK, MONDAY, APRIL 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY fo U. S. X. tv j* svetil na tisočletja .staro karavau-: ko |»ot med Kermanoin in Yezdoni, (»o kateri je nekoč slavni srednjeveški potovale?, Marco l*oio, hodil n a Vzhod, da bi kot prvi Evrope-'' jee oznanil Zapadli ^ravljiee Tisoč in ene noči. Današnji Kvropejec. ki j jezdi po samotnih karavanskih po-1 lili Perzije prtrti svojemu cilju, pa koiuajda misli na te pripovedke z dvora velikega kana. Pač pa pre-1 klinja slabe poti. se jezi na malone1 večno vedro nebo in kruto. Mrašm»! puščavsko sonce ter je vesel, če : slednjič doseže svoj cilj. , Tako tudi midva. Anglež in jaz,' ki jezdiva iz lvermana v Yezd. ker sva povabljena na svatbo angle- ' škega brzojavnega ravnatelja v Vezdu. Sem ter tja prihajajo mimo naju manjše karavane, ali naju srečujejo romarji v Mekko, kjer besij po ilv«j- do triine.se*-nem poto-: vanju prejeli blagodati svetili Mohamedovih voda. Zaradi vročega sonca sva se bila opoldne ustavita v čajarni ob potu in spala do večera, da bi se okrepila za nočno .ježo. liilo j«' nekako proti dveiu pj polnoči.* ko naju je čim dalje jasneje zveneče zvončkljane i/, velike dalje opozorilo, da >e nahaja prid n;'ina,večja velblodska karavana, ki je bila dozdevno istotakn namenjena v Yezd. Sklenila sva. da se pri- 1 druživa karavani in v/pod bodi a konja v hiter .skok. Trda že čez četrt ure se je naprej drvečj Anglež u-stavil. Vet »r nama je nosil nasproti neprijeten vonj; bolj ko sva m« bli-« žaia karavani, zaditšlji veji je po-j »tajal. Domnevala *»va. da morava priti v-ak hip mimo dveh — treh I poginulih konj ali kamel, ki so -<•, na napornem potu do smrti utru-1 dil<- :ii našle Tu počasno smrt; kaj-li veren luohaun-daner tnh živali, ko postanejo nerabne, ne usmrti, mar- I več jih i z preže in jih prepusti ob potu njihovi žalostni usodi. Ko p.i J so se nedaleč pred nama pokazali megleni obrisi mož in kaiuel neke karavane, ki >o >«• odražali na tej po soli raxjedeui. peščeni. nočni ruvani. sva z grozo opazila. tU se je pred nama počasi pomikala mrtvaška karavana. Ta karavana je bila po v>e!i pokrajinah Perzije zbirala mrtva trupla pobožnih sij t to v liamedatiska verska ločina> ki želeli biti pokopani v Kcrbeli v Mezopotamiji poleg svojega versk *-V» junaka šaha imama ilu&eina. Prehodila je pol Preduje Azije in bila dva do tri mesec na potu. — j Naprej, naprej!" mi je zaklieal Anglež. Zati-kajoč si usta in nos z žepnini rolK-eui, sva jo v divjem skoku ubrala proti karavani, hotee jo prehiteti, ker nama j** veter vel nasproti. Ko a jezila mimo čudnega sprevoda. sem opazil, da ce.o 'iainele in mule. ki so nosile te grozljive tovore, korakajo s pritegnjenimi glavami. tionjači so hodili ob strani JO do :i(J metrov da leč od živali; za naju s,, se malo zmenili ker so navajeni, da se jim Iju-dje i/ogibljeo. Klici, kakor m> pri drugih trgovskih karavanah v na-\udi. so bili redki. .Mrliči so ležali \ doeela preprostih lesenih krstu h liiilLKaiiliiii^l^ifr'i^mMM CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo knolish slovene reader STAKE SAMO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS HERODA' 216 WEST I8th STREET NEW york CITY m ali pa so bili enostavno zaviti v ko.s j platna ter privezani na hrbet živali. Močnejše živali so nosile po pet do šest. šibkejše po dve do tri, trupli. Tovorne živali mrtvaške karavane uporabne največ i Ive dol tri leta, nakar so na prodaj za .vsako ceno, a jih nihče ne mara.' i j:er so zdaj so vsako drugo delo ne-j .*-po-obne. Podjetniki pa. ki zbirajo i i- mrliče in jih spravljajo v Ker-jbelo. zaslužijo baje veliko denarja, «yjti za vsakega premožnega ver-t-ega šijita. je častna zadeva, tla g;; 'po smrti pokopljejo v Kcrbeli. Kmalu svu dospela na čelo kar;:-ivane. se pozdravila z voditeljem, ; -t a rim Arabcem: "Salem aleikum. .ileikum salem", in pustila karava-[ j no za seboj. Enolično zvončki janje i je postajalo vedno šibkejše, čudo- j | vito'hladni nočni zrak j«- zopet c-ž'vljal srce in pljuča, in ko se je jelo daniti, sva dospela do majhnega karavanseraja. kjer sva do smrti utrujena legla v senco granatove jablane. Ko sva se ob petih popoldne odpravljala na zadnjo iie ustavila približno i 3')(i metrov daleč od oaze. Voditnj ,;e prišel s svojimi ljudmi v i\.iia-vanseraj, tla bi se okrepčali. Pri p'«-pi opija je pripovedoval o v.s.-h j un.gočih imenitnih gospodih. t>.i je l il že odpravil v Kerbelo. \a papirusu je imel zapisana imena tistih, katerih trupla je imel <;>"t pokopati v zemlji, ki se neko.; i/. ' j.-re*iieni v večni raj človeštva —. t ula ni.so v>a trupla, ki jih nosi j; Karavana, namenjena v Kcrifeio. V mi.s j«* nekaj žensk, ki jih prenesejo v Kinu. romarski kraj ob tv-sti Teheran-lspahan. da jih pokop-| ljejo na tamkajšnjem ženskem pokopališču. ki je največje na svetu. J mesto Kum so proglasili za .>\vu.-,1 ko jc na potu preko Perzije zbolela m umrla tamkaj sorodnica linama . Kize. velikega šijita. Poslej velja za vsako odlično Perzijanko kot največja sns'-a. da bi bila po smrt/ pokopana v bližini te svete žene. v Kum prihaja tudi veliko romanc, da bi si izprosile rodnost. Kmalu sva zapustila starega j Arabca in njegove spremljevalce j in odrinila dalje. Ko sva hotela j kreniti po poti v Yezd, sva videla.' da se je karavana premestila in u-; taborila v primerni razdalji »hI ka- j ravanscraja tik ob potu v Yezd. | dočim jc bila še pred par urami u-lahorila na nasprotni strani po- J slopja. Ko sva o tem vprašala nekega domačina, nama je izjavil, da se je bil medtem izprevrgel veter in dii mrliške karavane tabore ve-dno tako, da veter ne nosj smrad proti hišam. Odjezdila sva za kilometer vstran v pušvavo. se usmerila nalo natančno prnli severu in prišla v treh urah zojiet na cesto v j Vezdo, kamor sva dospela misled- j nje jutro. 1'udna karavan: s svojimi bledim: topimi spremljevalci in ne- ; piestjini globoko žalostni pogledi konj in vel bi odo v na potu po ne-popisno pusti pokrajini sredi noči >•> napravili na naju vtis. ki ga nitij svatovska slavnost v hiši angleške-! lra brzojavnega ravnatelja v Yezdu ni mogla izbrisati. ZAJCI V GRMOVJU od nikogar priznava nega pisatelja. Pri naslednji knjigi, ki jo je hotel |po zgledu prve izrabiti za lastno reklamo, pa mu je izpodletelo. — Ljubie-Kosčurov nj mogel dohajati Gaiisburgovih zahtev. In ker mu je odpovedala domišljija, je kratko malo segel po svojih nekdanjih delih ter .si izposodil iz njih cela poglavja. Tako se je nepošteno razgalilo pred javnostjo. Pokazalo se je, da v Rusiji Še živijo ljudje, ki poznajo staro literaturo ter ne do-1 volijo prepisovati novih knjig i/ že izdanih romanov. Gansburg je moral na sramotni oder. Obsojen je bil na dve leti ječe. Ljubič-Ko-ščurov pa je prejel 3000 rubljev, ki jih je založba še dolgovala pisatelju in .so ga slavnostno prizna-" li za pisatelja "Zajcev v grniov-ju". "Literaturnaja Ca^-ta". ki po.' roča o tej literarni slepariji piše: " Ljubič-Koščurov doživlja drugo mladost. Vesel je kakor otrok in ne ve. kako bi se zahvalil ljudem, da se j«* smel vrniti v družbo, ki ga seveda priznava. Zdaj sme zopet stvariteljsko misliti in delati." <> Uansburgu pa so prišle na dan razne neprijetne stvari. Ko je prosil za sprejem v pisatelujsko združenje. je izpolnil prijavno pobi v . razpredelnici o poklicu z besedo: | "liilektristKritika sprašuje. Ka i ko je bilo mogoče človeka, ki z' eno samo besedo izpričal svoji ne sposobnsti. sprejeti med pisatelje.* Kako se je mogel "bilektrist" skriti v pisateljsko društvo kakor iajec v grmovju.' Kritik Olšanski pa pravi: "Kako se je zgodilo, da je sedemdesetletni starce po naroči u napisal roman, ki ga je v-a jevaest sj>rejela kot sveže in mladostno tlelo.' Zdi se, da se je tud» v ruski iMeraluri vzgnezdilo meri1... !;i 11,:-privlja vse pridobitve revolucije ■ rellematične**.... I . -- ! BOJ IN SMRT PRI ŽIVAUH , - j 1 Ljudje snn. v bolj rahlem stiku s trdimi zakoni narave, ker nam jc Uojr dal razum. .Minuli so časi. ko se jc pračlovek bojeval z živalmi ledene dola' za svoje gi>lo življenje. ! ko je vsakdo brez pomisleka živalsko d uši I drugega, tla bi ga pregnal s prostora pod sohicem. V živa'skem kraljestvu pa o tem ne vedo ničesar. Za svoj obstoj se bojuje vsak na svoj način, ker nimajo ve^ti. Morski volk ne more živeti od alg, toda za svoj prekrasni mišičn-sti telesni motor potrebuje žrtje. žrtje in spet žrtje. Zato lovi dan na dan z okorelim žrelom. Smrt ill življenje se ne bojujeta ' drug proti drugemu. d»-lata roko v roki. Del vsega rojenega sluzi drugemu za hrano. Narava v tem ne pozna niti najmanjše čustvene omame. Zanjo je važno samo to. tla ostane ohranjen vsak način in vsa-j ka oblika, ne pa. kaj se zgodi s po- I sameznim stvorom. Smo na robu dobe sladkih živalskih zgodb, ko so ta dejstva bila prezrta, ali pa so se samo površno omenjala in opisovala. Kakor bi bilo potrebno, da priznašamo naravi ! Kakor da njena ogromno pol-nota skriva satuo mehkobo in drobno čuvstveno blaženost! Xe! Ona je mati in tragik;*, slepa usoda, grozovit ost in darova Ika ljubezni obenem. Tudi mi in naše bivanje in naša bodočnost, smo njen dar. Mi-. limo njeno trdoto, ker nam je dala razum. A ne smemo je gledati skozi spokujoče naočnike, ne smemo je videti enostransko. Kdor občuti spoštovanje, mora stremeti po resnici ter človeško "dobro in zloT' ne sme uvrščati med večne zakone, ki jih umremo samo slutiti, a nikoli za po past i. Kden teh večnih zakonov je — .s m rt. (V se v rib«» vsesa pijavka, pomeni to zanjo samo bogat plen. — Morda,je leže pod stebli smiljke stradala cele tedne, preden je ljubko se vijoč zaplavala v vodovje, ko se je nenadoma pojavila riba •— njena žrtev. Z obema sesalnima korčkoma na sprednjem in zadnjem koncu .se čvrsto oprime lu-skastega telesa, njene škrge si utro 1 pot v staničje in *ok žrtve- Napolni se to pojedino, ki bo zadostovala za tedne, morda celo za mesece. Njena mladost je bila ogražana od sester iste ribe. ki je posta1 a njen plen. liila bi, zanje maste-i grižljaj in zato je s tem, da je zrastla, zadela glavni dobitek, Atno- svetlo barvani senčniki, ki z včr pa veli jeni ue zmanjšajo razsvetljave. Kako dobro razsvetljen je vaš dom/ AH veste, da nudi vaša električna družba jirkzplac nu službo, da vam odgovori na to vprašanje. Telefonirajte uradu za razsvetljavo. Prišel bo izvedenec, opremljen z novo pripravo, znano kot •'Svetlobno Merilo". S kateregakoli mesta v vašem domu avtomatično registrira, koliko svetlobe pada tja. Sami boste lahko videli, kje luč ni dovolj jasna, kje je preveč žarka jn kje je »bas {trava. Z veseljem je tudi dan .ia- svet glede .senčnikov in kje naj bodo luči. Pf*»lližite -se te službe. l)o nje .ste upravičeni kot odjemalec vaše družbe za raz-s.vet.1 ia vii SKORO DO DVAJSETEGA LETA se oči vašega otroka še vedno razvijajo. Ne dajte, da bi vas varalo čvrsto, rastoče telo — oči so še vedno nežne, podvržene napenjanju in kratkovidnosti . . po-sebno \sleci slabe svetlobe. Dobra svetloba pomaga ščititi te oei ter utegne tudi pn prečiti zadrege v. očmi v poznejšem življenju. Kaj pomeni te.' Dovolj svetlobe za č:-tanje in študije. Dovolj močna žarnica za udobno čitanje, ko se drži knjigo v kotu od 45 do 70 stopinj. 14 do 13 inčev ■ h1 oči. ki zj-o naravnost naprej. i^uč prihaja preko ramen — 11a strani ni sence. Tako zasenčena žarnica, da osredotoča svetlobo in prepreči bleščanje. Jioijši rilsto-<"■<• ««'i in trlesii žaslu-žiju bolje. DOBRO. Kur-, ki jrf I>ra.vu KnjiRit it di> iS iurev ml oei, pri-, nieren k«.t in dalja-va,® T Via Mtanje užitek.' KRATKOVIDNOST 60-wattna žarnica namesto 40, da 72% več luči in stane samo [l >i« (ZA MLADINO) v |.l:ituo vez.............. .!MI v fin., usnje vez ..........l..»0 C'hiltl's l*ni\erbook: v najfinejše usnje vez____1.80 v Narvaste i»lainiee vezano .30 K VJSKI GLASOVI v u'1" k,,sf v,,/:,na........U0 v |.lat n.. vez...............80 Come I nt« .Me v usnje vez ..............l.'»0 v ]»lallilee vezat.............. v fino usnje vez ..........1..10 v l«elo k.-t vezano.........3j v i»:ijfinejš«* usnje vez ____1.(10 .. , ...... Key nf Heaven KV1SKI SRCA fin.> rezano ...............35 v iinitirano usnje vez.......iio v ,lsnj,. ..................... ,7o \ usnje vez ...............80 v najfinejše usnje vezano 1.20 v fino usnje vez..........1.— v lnijfiuejši* usnje vez____1.20 . . v, . ... . v najfinejše usnje tr.la vez 1JH» Angleški molitveniki: v l.el 41-Ilui..i.l vez.........1.20 (ZA ODRASLE) NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............I.— K O' «f Heaven v najfinejše usnje vez.....1.50 v celini«»i«I vezano.........1J50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 v <*eIluloM najfinejša vez. ..1.50 V fino UMije vezano.......1^0 Hrvatski molitveniki: 1 Catholir lNaket Manual: rtjebaj stamsli, fina vez.....L— v flu" usuje ...... Slava ItoKu, a mir ljmlem _ -Ave Maria: fina vez.................1.50 v Tino usnje rezano ......1.41 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. dežel — želve. Tako >o ameriške nlijrator-želve nasilni roparji, k.i-terib k«.t nož u-m- ecl.iu-.ti inor«'jo t•* 11 i*S»« 1 I eloVeŠKl orst. X:is|»ri't n«» njim |»;i raki redko ulove /tlr.ivn ribo. (»n?i jc zanje [ireiirtui iu j»resfibčn«i. Xj ili o ve žrtve so ii;iv;iiino bolne ;iii ranjene ribe. Kot mrboviiio-Žrci skri»e. «la irniloWa ne zastrit»ii rek. To je ene vrste boj: boj za brano. Drugi boj je hoj tekmovalcev za sainieo. Mnoire privabljal, a >-e. r«*dk . keilaj pn-niairanee. Ve«-ui zakon narave ueinkiije prav tako >|M»re-dno in pravilno nidj \ nas. ki ved.i dolgujemo pt»korš-ino višjemu /.ak'»!III : bo/.j'-lUU. !»oijši in m.ičiiejši. najvr»i|iiejši .aino pr.koneevnl-ka. .i«' hifli vz.lržiA-alk;t. Znto se lahko mirno voelimo nad krasno močjo ropajoče ščuke: Njeno počenja nje je dobro in potrebno v njenem kraljestvu. kraljestvu duha, kaiuor sodi «"*lovek. tu seveda ui-mo govorili. f I'n " Atlantida".) pro njenih lovarisie je bilu požrtHi.' preden so zrustle. Tako se »odi libelni lieinki. ki uniHzano siva in neznatna tiei na »Irol.iiem listu, kolikokrat mora be-, žati in se skriti, in kolikokrat j'' morula steirniti členaMo lovko, d.i bi /jrrabila ribo. erva aii vodno žu- -n 1 zeiKo. Tiiko se jr.oil nasilnim roparjem v v« .-.lov j u. Kdor j." majhen in slaboten. j.' pnžrt. Kd«.r je velik in močan, žre. Te drobne živali /.Ijizejo vehko jajeee. ki sU pu večini llllieeil.l. preden je t/ njih iiiistala živ;d. N.i-rav;i računa iako: Številne sivore duloei za žrtev drugim: tehta št vilo rojenih s številom zavratuo u-niorjeuih in skrbi >anio zato. da ostane prebitek. Vse drugo je /H hrano druirim vrstam, ki s.» ji prav tako ljube. ;ili pa brezpomembne. V naših rekah bi bilo več rib kakor v<» pozv.ili ua :»dgovor. 1'et dni je moril poslušat: očitke iu dajati odgovor na vprašanja tovarišev pisateljev, — jsl-.'dnjic so ga razkrinkal; kot literal nega pustolovca, ki str je do-vo:"1 i«rro brez primere. Nikoli v svojem življenju ni bil lianshurg pisatelj čeprav je izdajal \ letih revolucije v Kovrovu list "Zarja", kjer je napisal nekrolog pesniku Neverovu. (.lansburg je uamree popolnoma nepismen člo-m-k. Sedem let se jc potikal pc Uusiji prekupčevai z lesom in iz-mjeval tajiiistven spor s komisari-jatoin za notranje zadeve, sleilnjii-[.a si- imi jf pinsvetilo v glavi, da umra "ustvarjati kulturne dobrine". Snva m u je bila zvesta. V iinki kuri. popolnoma odtujeni človeški civilizaciji, je naletel na propadlega. bedi i zn k" enega starega |»i>:itelja Ljubiea-k.ihi*iiri»va. ki je izjavil, da je pripravljen za nekaj • ile žganja, malo konjskega mesa 't nekaj rubljev nagrade napisati iaiisburgu roman. Tako s(» nastali 'Za.jei v grmovju iv«. je bila knjiga natisnjena, je • il (-iansburg v»-s v gloriji. Tri leta •e je šopiril s perjem obultožailega, ODA" NEW YORK, MONDAY, APRIL 16, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. cTWARIJA ROMAN IZ ŽIVLJENJA K& ZA "CUS NARODA" PRIREDIL: 1. H. a ANGLEŠKI CIGANI, ZAŽIGAJO SVOJE DOMOVE isc njegovega gla*>u bliti ma-lo Jjubosuniiiubti in bila jo visela. Nekoliko t»e nasmeje in reve: — O, maJo preveč je vsiljiv, 1o morami ret-i. — Kar me -|>a prav malo veseli. Povejte mi -po pravici, milost-Jjiva jrotspica — ali se zelo zanimata za gospoda Weudlerja? Marija he zof>et nasmeje. — de št* precej zabaven in a Marija vpre vamj svoje oči s tako miilim pogledom, da mu jt< pistalo naer&rat mdbko okxili .srca. Ako «ra ji* Marij« tako jtoj^lcdala. tedaj Wendler -pri njej ni iiK>«el lme"ti nfkake^a upanja, t-etiKli je bil bojrat. Dwall naylo prime njeno roko. — Zelo me boli. da se morava jutri krčiti, da- boste ostali sami s svojimi bo'uiim očetom. Tako me skrbi za vas in vendar ne smem sV dobro se je opominjala, kaj ji ie rekel, ko je -ovoril o pr- I>ročitaI pismene izpo-| Kriminalno še bolj zanimiva p»i stanu: "... dokler ga nekega d,ve ne natakne™ na prst dekletu ' * Zagovornik! so stavili več je pojava Antonije, ki jo je bra- ki predlogov, k.j-vr so slasti zahteva- li. da se Tone in Antonija Trdin preiščeta j»<> psihi-atrih v pogledu injune tnoriiialnosti, čemur se je ]>a z vso (Klločnostjo protivil držami tožilec, češ da pomenijo ti predlogi samo nepotrebno zav'.a-čevanjte proee.sa. Senat je po kratkem posvetovanju oklenil, da se bilo s tem končano in je uobrl besedo državni tožilec dr. Lučov- zopot *e zatopita po«rlemvall se p*i\i zave in pravi ul.iudno: — Želja po svežem zrrku ie slučajno tudi na in prhmala na krov. Ko >em prijel tu-sem. sem že na«rel gr^spieo T»ueh\valdovo. Marija si z roko potisne razpi^č ne !ase s čela. Marija je bila že mnogokrat ]>:vj. In vendar je bila tako vesela in srečna tega, kar že mnogokrat pr«j. In vendar je bila t ko vesela in srečna te$ra. kar je ravnokar dose Ijuba^umlie Vautham naenkrat zganila. Na Marijinem prstu je opazita prstan, katerega že nekaterikrat videla na Deival- ga ljubim in katero hočem za vedno postaviti omeni to, ko ji. je ponudil prstan, tiho zaroko. Naenkrat ji .ie bilo jasno, da ni hotel javno prositi za n.ictno -oko. dokler je bi' njen oč<* bolan. Toda' tudi je ni hotel pustiti od sebe. ne da bi ji 'priznal, da jo ljubi. Xekam! plailio ga pogleda. — Toda — ako daste prstan od sebe. vas ne bo več varoval! — mu pravi 1 Hi o. — Ako varuje vas. bo varovol tudi mene jrospiv-a Mariia. Prosim. vzemite pra in pra norite — t(> ,me bo pomirilo in — dali mi bo v,s' na daljin i dokazni predlogi za ste upanje. vniiejo. Dokazno poMouanje je 2 nepopvdjivim poorle. Xato poljubi majhno tvmoeo roko. Marija se .strese po celem telesu in , I o kratkem uvoihi je državni tfžilee takoj prišel k analizi do-gf»dokov, ki dokazujejo krivdo vseh obtožencev. Že celih r> mesecev pred umorom se je z logično diftrlednostjo jiabira'o < bt««ževal-no gradivo, ki je .še. bolj sililo ob-tožonve ilo njihovega zaključnega dejanja. iKo se je vnnil Aiiton 7 Nizozemske in .se je približal Antoniji. je vzklil v njih n:.ravnost pohlep, da >i zagotovita j;<^po«lar-st\x> in ljubezen, č.-miir pa je sta! napoti Went in. Tako .-t i vplivala na illerleta. strokovnjaka-rav-barja. ki gs .ie premaknil denar. Ilerlo pa je bil ir-jzadupi' v saj toliko pošten, da je odkrito 'aprue-tloma VKe prizna'. Pokazal j svojo pravo zločinsko nar avo, čeprav je treba upoštevati nepopustljiv i • • • a . -iii. > .... ... i>riti-k. ki sta jja ovanj izvajala o-lovt roki. Iz le^ra ^ .skl^la. da se >. v tej uri nekaj zgodilo medj,.a obtož(M,va £.......,t.fk|i cd)Hi»a. Ljubosumnost na Marijo jo naenkrat tako prevaz.me, da ne- Kakor na zaj-a je mirno nrež-il kaj trenutkov m mogla izgci^riti nobene besede in je morala Mi- „a Valentina v temni moči s n-d i skati zobe. Toda tudi h-daj ji še ne pride na misel, da bi se kratko-ma o odpovedala T)e«-allii. Fn ko se nato z obema -ra^^ovarja o brez-pomembnih **van4\. i»remašljnje. kaj naj stori, da bi mogla oba ločiti in si dr. Dewalla za sebe -pridobili. Medtem ko sloni na ograji in se razgovarja. ji naenkrat šine v glarvo misel, kako bi mogla pora»brti ta pa-staoi. ravno ta prstan da 1 cr^a zl<>c*ina izpelje svoj načrt. | - kri Niti Marija, niti DewaU nwta nK'wiar slutila o njenih mislih, kov cozda š'i mu popru al ]>et. "es .str lov v telo. To. «1h >riprav-Ijali zločin. Krivda vs:»h treh je bistveno enaka, čeprav je na zunaj llerle glavni storilec. Nasnova obeh o-stalih rvbt'OŽ«'ncev. njune priprave neizpodbitno pričajo, da sta bila I>o svoji nkrm j pravi'n: Zob za zob. življenje za življenj*«, smrt za .-m rt! Toliko j bolj j'otrol>na iiajhuj> i ka"-.'! | nmakM!! \ Poziv! Izdajanje lista je v z veil s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla bih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno iS. aprila: 1'iesidt-nt llurriincg v Havre UtutH'hland \ llumbjrg 2i«. aprila: Mauntujiia v Chertiuurc Kutterdum v LkiuUgne sur ller 21. apri!a: Bremen v Bremen Cliamplain v Havre 2b. aprila: berengutiii v Cherbourg Jlnmliuig v Hamburg Mauliallun v Havre 27 diprila: Olympic v Cherbuiug 2H. aprila: Veelulam v lk>uli>giie sur Mei Kuro pa v Bremen Kex v Uen.>a 1'ajib v Havre i. mala: Sle de France v Havre lioina v lienua I. maja: \\ adliiiiKton v Havre L>reiueli V ili umen 12. maja: Ctianifliiin v Havre Ueitrii^aria v Olieiliourg Con le di Sa voia v (JelioA 15. maja: Kii ropa v l*. >6. maja: 1'eulsclilarid L>ala>etle v lo maja: Sta leuUain X uiympic v Hamburg liavi e v Boulogne aur Mer Cliertiuui K 19. maja: Paris v Havre Atiuilaiiia v Cherbourg Satuntia v Trtil 23. mdja: .\>antiaiian lj.uiaereiii;ai la v Cliei buurg i — Uprava N želel Tu ne tsnie biti maščevanja, tu je potrebna pravica brez milosti v smLslu ]H>pu.stljivosti. ki ne prizna rwxloika.2a.nih trditev, kombinacij in fraz. Zato je podana kveejemtl možnost, (nikakor pa ne potreba makrtiinalni karni. Kazen naj be Aintomi Trdinu izreče v najnižji nrogroe; meri ter v primerni ura-duaeiji nasproti kyzliii. ki bo izrečena <.sta lima d v ma obtožencema. Pcf>Ietluji je iz'Vajal oi-nik Vntonije Trdinove: Kakor je Vta-jiišee moje klijentke .sorazmerno najlažje tako je njejrovo ..tališ«"-• i toliko težje. Pridali >o v.si trije nekaj v celoti, nekaj delno. Drž. pravnik* t rdi. da je obtoženka prav t«»!iko kriva, kakor r-stala dva. Toil v Srbijo. I'a fra je itsotia{(^ '*''<>rin je bil po .svoji naravi tudi \/. preventivnih radunjov. Z i-j^1'-'*1 «:tzaj. da je s tem večjo do- tak. da «ra nn^re izvršiti vlovek. to predlagam, rla vi.so lo li T-o >*Kdiu .stj<» prišel do konca. Xje- ki j»- do kraja i»«'kvar;m. P.aš za-i/irei"- < z.i v>e tri oT,-.žen-e korist«*' jubnoest Tu ni bi!« ]>.►- radi tejra j>a je t roba |x»ko bitje, ki je l»iln takrat, ko IziihmI za^ov«.mikov >,> j.- prvi! ujK^števati vse o«»k jIL vrne. da ima Je poročilo i»"taro 5 me.see«>v manj ojrla^il k he.seili Ilerletov brani- j Ilerlo d: užino. ki nima kridia. da telj dr. Firrlan. Zahtvea državne-lM* "■»«►■-11 za krompir, m najna-2".l toži ea je morala naj^'obje Vidnejši ko.s kridia. ki v t»-li t-a.stb vplivati na vsakoy::r. toda pravi- procetaja našemu elovt-ku. Zalo z<.l» /a 'ob jo r v-'živijo, kaz- Ui,j bo >iMlba mihustna' ni ne mih ino moriti pu dajanju, j ne«ro ;v» zločincu. K a čez 100 m kaže. d > žrtvi slediti Veboiiieutnemu govoru ilr. Kt?:--kiua je -sledil v obrambo Antona je .storil i fori Državni to-.Trdina irovx>r ilr. V adimira Kna-/iVe je uirotovi': Herle je bi! -za-'ki jt- izraz .sovr«uštva. je zahteval} peljati in zato .st> bili odločilni mašeevanj«'. ki ni nepristransko. Nplošni vzroki, ki i?vira.>o iz v.so ki j« fzra. .sovraštva, je zahtevi I njoirovt* dodno pr»'tekb^ti. pretek- J maksimum, ki je zaradi te«a kci-losti rutlarja. ki mu j vse živili ivdo ! jen je sojeno delo v rovih. Ilerh posamezni- je delal v Trbovljah, je šel v rud- j poptistljrv«ist. pnueKeijo. u\e za-p . , J^ državni tožilec poudaril, da »dk na Francosko, v rudnik na j htevamn ničesar dni«e«ra neir«> I revee .sta b.Ia zapletla -s .svojimi lastnimi mislimi, ka-kor :\ velja isto tudi 'nrjetni z»Hporor. ki «ra j » porsta- -v« jo dru^o ženo in hčerko iz pr- za Antona Trdina. Tudi ta je bil vil na podleuri omami'a treh ali v» »ra zakona, da si je ja^ko -zfrra- j P" svojih 17 let »h mnlar in pol t ».tih tisoč-akov. Ti^iko man.i padil bajto, ki nlnta. 110 vrat. ne ome- -svojejra življenja v rovih. Toda tu te verodostojen zairovor obeh o- ta. Pa <0 naenkrat ]»ričarali pr d t irre Je i t nekaj drugega. Dbtožni-stalih obtožencev. <*V je Anton n-' 11 je-a -VKM) Dun. 11111 dali H(K)0 Din" vodoma priznal svojo krivdo, je , na roko. jra s tem moralno ohve-pri tem pred v.sem .račmeil na zali. da je izvršil zločin. Kakor m o-[hi se hotel iztrgati iz mreže, se je kakor 18 let. (»ti svojejra :i0-letnc-pa moža ni m op I o pričakovati u-daren v in -na.silja. l'e pa jo bilo p« svojem značaju mirno tudi ob nje-ir«»vi siurti. je biLi to psihološka I»oteza vseh ljudi iz irjenept Cr-nejra jrrabna. Pa se je %i:ašta o-b strani moža. ki je jroljufal Mislile, jim odtrki ti[» še ilva el«»v«-ka. ki jima jo tn-, ,111- T- -V" - T . jina dala izobrazbo, da .sta jo m<>- vrven. Udrekh bt se milosti, ce naj , i>wv \ 1 1111 t.-. • • . , , . raki« efc» obvlailaia. I'd »e 1?- pomeiii im^hkobo, neupravu-e>'w»[vpJetl Lrril .7lo-in protekeijti. Xe odrti v «\-ojo kabino, ker je bila na skupnem potu najbližja in Marija ter De-\val! sta mopla biti še nekaj trenutkov sama. Podasta si roke in jih trdno sti-neta. pojrhxlata si jr'obnko v oči iu nato pravi mladi hnžinir: — V*a Krečft 7. vami. »raspica Marija — in iskrena hvala, da ste spre; li moj prstan. Sedaj bom mnogo mirnejši. — Prav lepa hvala zanj. jrtispod doktor — če*udi se nekoliko bojim za vaj>. ker ste se odpovedali varstvu prstana — dokler ga zopet ne bom položila v v?iTi *e brea boja odpm-edala temu, . ji je pokozala j>o11a oba zaljubljenca. To pa mora bit« prav kmalu izvršeno. Takoj, ko je stopila v ».vojo kabino, je po »™ila stewaixlki. za katero je Imela neko naročilo. kA jo pričakuje, še vfce premisLi, kaj naj bi storila ter medtem gleda na morje. Xje*ie Vroče želje 00 obletavale Dewlla; hotela iu morala ga j« imeti, ker je ravno to imelo za njfo uajvevjo vrednost kar s« je la drugim zdelo -vredno požel jen ja. (Dalje prihodnjič.) jpesmi 1 n j poezije A KHOI'OUS IX PIRAMIDE .............80 AZAZEL, trdo vez............................... 1.— IS A LADE l\ ROMANCE, trda vez.... 1.25 ROIi ZA MLADI ZOB, trda vez .........40 KRAGUUČKJ (Vtva) ...........................6 > trdo vt znno........................................SO MOJE OBZORJE (Gangl) ............... ]J>5 NARCIS (Grudm), broširano .............30 PRIMORSKE PESMI. (Gruden), vez. .35 SLUTNJE (Alberchi). broš rano .30 POHORSKE POTI (Glaser), broi.......Vd STO UGANK (Oton Zujtanc č).............50 VIJOLICA (Pesmi za mladost) ...........00 ZVONČKI. Zbirka prsmi j za slovensko mladino.) Trdo vezano .............<*0 ZLATOROG, pravljice, frda vez .........VO Naročite jih laliko pri: jI 21« WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. ^ KNJICARNI "GLAS NARODA" toda nihče ne umre verjeti, da bi ga mogla zasnovati in izpeljati ta žen.ska. Iii! je zl«>či 11. ki ga je spodoben le značaj >;i«tansk:b pvtez. a toll nikjor ne kaže Trdniiova Antonij«. <>b 21.50 je pr dseduik sodnega senata ra^gla.sil sodbo: Vsi ub toženci so krivi po obtožnici in se kaznujeta : -Towip Ilerel hi Aartoiia Trdina z dosmrtno ječo. (Kunec.) ca je i>reprudukcij-a do skrajnosti pomanjkljive preiskave. . keir postavlja trditve, ki nimajo opore nuig Wusliii gion v Havre 8. junija: <>|vm]»ic v Chf-rbonrif Ktal<-nil.im v l!ouli tiie 9. Junija: 1'aiis v Havre Aquilaiiia v ('horboiirg Contf <1; Sdvia v Genua. 12. junija: Uionit-n v Ilremen 13. Junija: l^ifaveKe v Hnvrr Urutscliland v llaml>urg 16. junija: lit- d»r Fran. e v H.ivre Iierensaria v Cherbourg 18. junija: E11 runa v Bremen 20. junija: Hamlxirg v Hamburg Majestic v Cherboui g Manhattan v Havre 22. junija: Vecndam v Boulocne 23. junija: Champlnin v Havre Ilex v Genoa 27. junija: Ai|Uitaiiia v Cherbnurf ■MWrt ballin v llamturj Olympic v Cl.erLuuig 28. junija: Saturnia v Trst 29. Jumja: Stalrmlam v Loukgn« 30. junija: Paris v Havre Bremen v Brrmrn 3. julija: L:ifay«-I(e v M.ivrt New York v Hamburg 4. julija: Washington v Havre 5. Julija: B«-rtngarla v Cherbourg 6- Julija: Wnj«ttic v Cherbourg 7. julija: 11* de Fran«-« v Havre Con te Ui t'an la v Genom Europa v llremen 11. julija: Drulstliland v Hamburg 13. julija: Olympic v Cherbourg 14. julija: Aquitania v Cherbourg Vuloa nla v Tr*l 15. Ju'iJa: Cliamplain v Havre 17. Julija: Bremen v Bremen 18. julija: Manhattan v Havre Hamburg v Hamburg 20. Julija: Statendam v Boulogne 21. julija: Paris v Havre Rex v Genoa 24. julija: Europa v Bremen 25. Ju'iJa: Albert Ballin v Hamburg 27. Julija: Majestic v Cherbourg 28. Julija: He de France v Havre Najhitreje do Jugoslavije BREMEN • EUROPfl ■EKSPRESXI VLAK ob parniku v Bremerhaven zali Jamči pripravno potovanje do L JUBLJANE. Ali potujte s priljuii'jeiiimi ekspresnimi parniki: HAMBURG - DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN - NEW YORK \ prijel nem okolišu, po zmerni eeni. Tri »I REIlNA OI >l*Lt*TJ A Z I>OBIU> y ZNANIMI KABINSK1M1 PARNIKI Ixborue železniške zveze od Cberboursa. Bremena ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK CITY