3V Pesamela ite*l!kn stane 20 vinarie«. ^»S
’".''H 1 • .•••	• '	' ’ .
st PO	____Maribor, 81. argasta 1910.	letnik II.
MALE notice.
Izhajajo «sak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja
Zanimivosti iz Prekmurja.
Civilni komisar za Prekmurje dr. Srečko Lajnšič je v torek zvečer sprejel urednike slovenskih listov in jim je poročal o položaju v Prekmurju. Dr. Lajnšič je z avtomobilom prepotoval v 4 dneh vse važnejše kraje v Prek-murju (1760 km dolgo pot). Od nas zasedeno Prekmurje šteje okoli 100.000 ljudi, ne samo
30.000	kakor je poročala „Marburger Zeitung“. Ljudstvo vriska veselja, da je oteto tujega jarma. Prekmurje je blagoslovljena dežela. Spodnji del je ena sama velika žitnica z ogromnimi zalogami žita, gornji del je pa podoben našim S! o v. goricam, samo da sp kraji še bolj vabljivi kot v Slov. goricah. Sadja (jabolk) je letos v Prekmurju toliko, da ga. že dolgo ni bilo. Nad 1000 vag nov ga bo gotovo za izvažati; Prekmurje je dežela perutnine. Na tisoče gosi, rac in druge perutnine se pase po livadah.
Denarja imajo v Prekmurju pet vrst: naš jugoslovanski, nežigosan ogrski, Bela Kunov, si- ' \ e ogrske in ponarejene dvekronske bankovce, j Kmet in trgovec sta se že davno branila Bela > Kunovega denarja', ki je brez .vrednosti. Kako j bo vlada uredila denarno vrednost raznih vrst ; denarja, še ne vemo. . Draginja je bila dosedaj v Prekmurju zèlo velika. Meso so prodajali kg po 28—32 K, vino liter po 24—28 K, obed je stal v gostilni 50 K. Sedaj stane meso 12 do 14 K, vino 14—16, obed 10 K.
čudne so razmere glede narodnosti. Ena vas je slovenska, druga nemška, tretja ogrska, četrta zopet slovenska. Prava mešanica. Velika večina prebivalstva je katoliška. Sicer pa vlada med katoličani in protestanti strpnost. Šolske razmere so žalostne. Slov. šol sploh ni. Tu bo treba mnogo dela. Pošte so dobre. Ceste so gosto razpredene in sijajno lepe. Dr. Lajnšič se trudi, da bi se še letos zvezala Murska Sobota in Radgona z železnico. Dela bo mnogo, predno se bo Prekmurje uredilo. Slovensko prekmursko ljudstvo je pošteno, verno in postrežljivo. Moški in ženske so lepi ljudje, močni, visoki, stasiti. Dr. Lajnšič si je sestavil sosvet, ki bo že,ypon-deljek zboroval v Murski Soboti kot pokrajinski zbor. V sosvetu so po 2—3 najboljši slovenski možje iz vsake župnije in slov. župniki. Naloga tega izbora je, da pomaga civil-komisaiju izdelati načrte za upravo in preuredbo Prekmurja. Imenovali se bodo tudi župani za občine (1500),
Pošteni in podjetni slovenski trgovci bi našli sedaj v Prekmurju obilo zaslužka. Upamo, da bo ljudstvo in vlada podpirala dr. Lajnšiča pri njegovem trudapolnem delu za naše Prekmurje.
Pismo goriškega begunca»
Dobili smo obširno pismo, v katerem nam poročevalec piše o samovlad ju gospoda Schwai-gerja na magistratu. Citiramo samo en odstavek tega pisma: „Mesto se bori za uradne prostore, stanovanj primanjkuje, kakor menda nikjer, novi odvetniki in drugi ne morejo dobiti pisarn. A kaj je dosegel ravnatelj Schwaiger ? Pri vladnem komisarju dr. Pfeiferju je tako dolgo pritiskal, da se je zglasilni urad v pritličju magistrata preselil nekam drugam, a isti prostor je dobila soproga g. ravnatelja Schwaigerja, Formelno je vložila prošnjo za ta prostor sicer „tvrdka“ Uhler & Comp., pa v Mariboru je splošno znano, da je glavna lastnica delikatesne trgovine in točilnice finih alkohrlnih pijač v prejšnjem zglasil-nem uradu gospa Schwaiger. Nisem sicer eden tistih ljudi, ki zavidajo komu, če dela dober „kšeft“, a kar je prav je prav. V Mariboru ni prav nikake potrebe za take trgovine in topilnice kot se je ustanovila v magistratnih prostorih. Tisočkrat bolj potrebno bi bilo, če že g. vladni komisar ni maral več imeti zglasilnega urada na starem priročnem mesta, da bi se napravila, tam kaka druga pisarna ali stanovanje. Že poldrugi mesec se kot ubogi primorski begunec klatim po Mariboru, a ne morem dobiti prostora za skromno trgovino, če pridem na stanovanjski urad, si moram zamašiti ušesa, ker se upije nad ubogimi begunci tam, kakor nad kakim Culukrafro m. Moja uboga družina je raztepena na vse Štiri vetrove, a zaman upam na milost g. Schwaigerja Pač pa morajo dobiti „njegovi“ najlepše prostore. Vprašam: Zakaj pa se oddaja takih lokalov ne razpiše? Gospodje, s takim „delovanjem“ ne boste prišli daleč . . Priobčujemo brez komentarja.
Položaj trgovskih pomočniko v Mariboru.
Velik def trgovskih pomočnikov je bil zadnji čas odpuščen iz vojaške službe. Ti odpuščenci so se takoj obrnili na državno posredovalnico za
dilo, katera jim je izpovedala, da se nahaja v celem Maribora nad sto brezposelnih trgovskih nastavljencev, seve, sami odpoščeoi vojaki. Pa naši mariborski trgovci vendar le rabijo bako pomoč v trgovinah? Ah, seve, saj frfota in po-letava in mrgoli po naših trgovinskih prostorih ženskih nešteto bojnih metuljev, ki so pa dokaj dvomljive kakovosti, kar se tiče uspošobljenja, nravnosti in domovinske pravice. Ti ženski kebri so se zajedli v vse naše trgovine in naši nežno-krila bitja ljubeči trgovci jim dajejo prednost pred trgovsko pomočjo moškbga prikroja, ki se je likala 3—4 leta v trgovini in povrh še glodala hlače po klopeh trgovskih šol. kaj, ti za trgovske posle nalašč učeni ter šolani moški u-sposobljenci bi naj bili brez posla in kruha? Te trgovske moči bi naj pohajkovale v brezdelju po mestnih ulicah, ko so vendar toliko let trpele in krvavele po raznih bojnih poljanih, bile med prvimi, ki so pohiteli na branik naše mladoletne Jugoslavije?
Pred temi trpini in bojevniki za naš novi dom bi naj prednjačilo dvomljivo ženstvo ki nima niti pojma o organizirani trgovini. V te nujne odpomoči potrebne razmere bode morala poseči višja oblast, da malo preredi to žensko trgovsko bojno vrsto „frajlic“ in jo nadomesti z preizkušenimi, moškimi močmi, ki so se že izkazali doma in na vojni. Te razmere se morajo končati, da se ne bo naravnost javno gojilo še fantovsko krepke brezposelnosti, lenobe in pohajhovanja.
Oni trgovski uslužbenci, ki posedajo mesta, so pa tako pod ničlo slabo plačani, da so prisiljeni si iskati zadostnega zaslužka pri tihotapstvu, verižni trgovini itd. Prisilna šola tihotapcev in verižnikov pa gotovo ni v korist ne Mariboru ne državi. Mariborski trgovci naj primerno zvišajo svojim uslužbencem plačo, kakor je bilo predlagano pri seji trgovskepa gremija 19. julija. Naši trgovski pomočniki, ki so za Jugoslavijo gotovo več storili nego moralno dvomljivo ženstvo in trgovci, gotovo zaslužijo, da se ozre višja oblast v zboljšanje njih razmer in usode vsaj z jednim milosti in odpomoči polnim očesom.
Razne novice.
Himen, v sobote, dne 23. t. m. se bo poročil zobotebnik g. Anton 'Pliberšek v Mariboru z gospico^ Elico Čerle iz Ptuja. Bilo srečno 1 Včeraj se je vrnit iz Pariza v Maribor dr. m.
Slavič, ki je bil najdalje zaposlen pri mirovni konferenci, da pouči merodajne kroge o naših mejnih zahtevah napram Nemški Avstriji in Madžarski. Dr. Slavič in dr. Kovačič bosta ostala med Prekmurci nezabna, da nesmrtna za vse čase, ker sta si ravno onadva največ prizadjala kot temeljita poznavalca teh krajev, da se je bogato in narodno zave dno Prekmurje pripoznalo ter priklopilo Jugoslaviji. Nad vse požrtvovalnima sotrudnikoma izrekamo jugoslovansko bratsko zahvalo za trud, ki nam je obrodil hvaležeii sad za celokupno kraljevino.
Naši ranjenci, ki so bili ranjeni na Koroškem in se sedaj zdravijo ter lečijo rane v mariborski bolnici prosijo vse jugoslovanske zavedne Mariborčane obojega spola, naj jim podarijo nekaj palic, da se bodo zamogli ob nje upirati pri sprehodih ìii nekaj copat. Upamo, da bo naš sl ta malenkosten oklic odmev v usmiljenih srcih naših Mariborčanov in Mariborčank. Gre se za od-pomoč naših, ne več nemških ali madžarskih ranjencev.
Prva seja novega ministrstva se je vršila is.
avgusta popoldne. Ob tej priliki so izrazili novi ministri svoja mnenja o prevzetju novih svojih resortov.
Naše ministrstvo v Beogradu je sklenilo, da
se takoj odpusti iz vojaške službe moštvo v sta rosti 35, 36 in 37 let in se tako zniža število divizij za dve.
Ministrstvo V Beogradu se bo predvsem pečalo z valutnim Vprašanjem. Takoj se bodo zaslišala strokovna mnenja finančnikov in bankov-nikov o regulaciji valute.
Ministrstvo notranjih zadev je dovolilo splošen uvoz vseh nemških strokovnih in strogo znanstvenih listov v kraljestvo SHS.
Pri glavni seji dunajske narodne skupščine se je posvetovalo o izročitvi ogrskih kumonistov, ki so pribežali v Nemško Avstrijo in so tamkaj internirani.
Grški kralj se misli vrniti nazaj- -na—Grško* kakor hitro odstopi Venizelos.
N 127 mestih Ukrajine so bili židovski po^ gromi, v katerih je izgubilo 30.000 do 35.000 Židov življenje.
Boljševizem na Ruskem v razsulu. Madžarskemu boljševizmu bo piav kmalu sledfl ruski boljševizem. Ni nobenega dvoma, da so šteti dnevi ruskega boljševizma. Po poročilih iz Ko-danja so začele protiboljševiške čete generala Denikina prodirati proti Moskvi: Padec Moskve se pričakuje v najkrajšem času in s tem bo tudi odklenkalo za vedno ruskemu boljševizmu.
Dve največji ladji na svetu. Amerika namerava zgraditi dva parnika, ki bosta največja na svetu. Dolga bosta 1000 čevljev, torej 50 Čevljev več, kakor znaša dolgost dosedaj največjega parnika na svetu „Leviathama“ in vozila bosta z brzino 30 vozlov na uro. (1 vozel je 1852 m). Posadka bo štela 1000 mož. Na parniku bo prostora za 300(i oseb.
Maribor dobi plim Mestni magistrat razglaša, da je oddaja plina od 22. t. m. od 8. ure zjutraj zopet omogočena. Cene za plin so zvišane .od 80 v na 2 K za m3 in cene ?a električni tok za luč in električno silo od 30 v na 60 v. :
Neveljavni bankovci. Iz zasedenega Prek-murja so prinesli k nam bankovce, ki so deloma ponarejeni, deloma pa neveljavni. Ponarejeni 2kronski so mnogo svetlejše barve z visoko serijsko številko in neenakomernim robom ter nisö žigosani. Nežigosani 20kronski bankovci nosijo napis „2. Auflage“ in niso žigosani. 25* kronski bankovci in tudi bankovci po 2( 0* K so
tiskani samo na. eni strani in so tudi nežigosa: ni. Torej pozor!	^
Dariio Mariborskemu Orlu. iz politične pravde ured. g. Žebota proti bar. Eger je sprejel Mariborski Orel od' pisarne dr. Leskovar ja 50 K. Tožitelja g Žebota je zastopal dr. Jovan, kon-cipijent pri dr. Leskovarju. Odbor Orla se. gosp. :Žebotu in g. dr. Juvanu iskreno zahvaljuje.
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico- v preteklem tednu, od il. ^avgusta do 16. avgusta 1919, je iskalo dela 84 moških in 31 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 45 moških in 23 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 36^. Od ; 22Jja>; nuarja 1919 do 16. avgusta 1919 je iskalo dela" 3048 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3099 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 660. Dela iščejo:" pisarniške moči (85), trg. pom. iu prodajalke (81), peki, mlinarji, mesarji 131), natakarji in nata kance (30), železo strugarji {'Zb), krojači in šivilje (22), kurjači (22), mehaniki (18), ekonomi (11), rudarji, strojniki, kovali, tov. delavci, služkinje, sobarice, kuharice itd. V delo pa sprejme posredovalnica: stavbne ključavničarje, mizarje, zidarje, tesarje, čevljarje, pleskarje, usnjarje, oglarje, služkinje, sobarice, kuharice .itd.	V	j
Mastni magistrat v Mariboru razpisuje sledeča službena mesta: 1, inžeaerja za mestno elektrarno, IMplii* mestuega zdravnika, 3^ izprašanega stroj -nika in izprašanega kurjača, pri mestnem Vodovodu, 4. dveh stražnikov za tržno policijo ip 5. masarke za mestno kopališče. Prosilci za eno teh služb naj vpošljejo svoje prošnje mestnemu magistratu. ki daje tudi vsa eventualno za željena pojasnila, do dne 31 t. ~m., ter naj jim prilože vsa tozadevna spri levala in dokazila o starosti, -državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti o dosedanjem službovanju in o jezikovnem znanju ter zahteve glede plače.
Žalostne razmere v mestni klavnirirv našem
listu smo že dregnili enkrat v to roestao klav-pico, ki je nekako pribežališče in strupeno sršenovo gnezdo nemškutarjev iz Maribora. Seveda, živinozdravnik, zagrizeni Nemec Kern, je še vedno vodja klavnice, dasi je magistrat nastavil ži-vinozdravnika Sle venca Hinterlehnerja. Pa naš slavno narodnjaški magistrat še čuva pod svojim vsemogočnim okriljem nekega strojnika-Wènd-nerja, ki je bil eden najnevarnejših protijugoslovanskih hujskačev, katerega sò celo enkrat dejali pod ključ. Tega nevarnega nemškutarja ščiti Kernova pangermanska roka, dasi se poteguje za to službo že dolgo odločen Slovenec, ki je služil vojake V Avstriji in dokaj miesecev tudi v Jugoslaviji. Za časa- železničarskega štrajka, je prostovoljno vstopil v službo železnice kot. strojevodja, da so zamogli vlaki voziti le z njegovo pomočjo. Njegova prošnja že leži nerešena na magistratu dva meseca, dasi mu je to mesto „Slovenec“ dr. Pfeifer izrecno obljubil. Prosilec tega hiesta je oče osmih nedoraslih otrok in je fu-sz /vsake denarne podpore. O ti ljubi slovenski ‘ihagirstrat, ali res ne vidiš, teh nemškutarskih
mlakuž vg mestni klavnici, ali boš še nadalje zapiral svoja slovenska ušesa klicu prepotrebnega brata, ki je sposoben in se je že v odločilnih trenutkih žrtvoval za blagor Jugoslavije!
K našemit Članku „o stanovanjski bedi“ še moramo dodjati nekaj novih podatkov o preraz-košno razsežnih stanovanjih, kar bode gotovo dobro služilo- našema stanovanjskemu uradu.,-Tako ju, pr, poseda naš znani vojni dobičkar g. Kokoschinegg 7 sob z vsemi pritiklinami. Seve, gospod milijonar letovišči s svojo ženo ter hčerko v	v Lajterš-
bergu. V liki.,peleipü parku sob prebiva vdova Got z. Na| ljubi „p, ij atei j “? dr, Orosel, gospa Wastiano v?, in Hfiusrhaninger vsi v Tegetthof. ulici tudi ne rabijo naših šetališč, ker imajo graj-ščihska stanovanj a, dgš i brojij o njih družine le po par oseh. Skrajni čas je že, da se tem našim sicer dobrim „znancem“ število sob nekoliko pristriže, da bpdo po zipai bolj Skupaj in na toplem, ker mašta .itqk primanjkuje premoga.
ClldnO ! jNekje na jezikovni meji, kjer so se Vršili že odnekdajj‘4tuji narodni boji s priseljenci in kjer, .Nemci gpjoh ne zahajajo v katoliško cer-ke r, še vedno bere duhovnik vsako nedeljo nemški evangelij. .Slovensko verno - ljudstvo začudeno povprašuje:4 čemu še to?
Od sada] ZSHdpréj prištevamo petje med Šport. Nò, vsaj v ta predal j8 vtaknil „Delavec“ petje V včerajšfijinni uvodniku, ko pravi: „Gre pa v re-silici za dr erg'resnejši šport, .za našo slovensko „peseti“. Take res športne upredelbe si lahko privošči le „Delavec“, pri katerem sodelujejo športni sodniki in advokati, ki se pred javnostjo smešijo sami sebe s tako nerodnimi zagovori in to še v uvodnikih.
„Dslavec“ dokaži, da ima dr. Šušteršič res stike s klerikalnimi politiki v Sloveniji in na Hrvaškem!
„Mali Novice“ se izdajajo le za Maribor in okolico. Kaj nas briga ljubljanski Pollak. Mogoče je „Delavčeva“" roka tako dolga, da lahko zamahne z njo tudi po ljubljanskih verižuikih in vojnih dobičkarjih. Mi samo dvo mimo, da bi bili gospodje pri „Delavcu“ sploh zm >žni tacega u-darca.
„Glasbena Matica“ Maribor vabi vse gospode pevce, da se sigurno udeleže važne pevske vaje, katera se vrši v petek, dne 22. t. m. točno ob pol €. uri zvečer v mali dvorani „Narodnega doma“,
„Mariborski Delavec“ nam pač v vsakem svojem žagovprfi predbaci va, Šušteršiča in Lam-peta,1 katerih duh še baje vedno krilati in - vihra liki- burja med nami. Šušteršiča ter Lampeta smo izbacnili ter ju zagrebli. Naj počivata v miru: eden v tujini, drugi pod grudo. Gospodje od JDS pa iinajo čudne pojme o denunciaci ji uradni št va. Krtačenje ter fimi vanj e peg in Črnih prog z našega nemštvu očitno naklonjenega magistratnega uradništva {ia je hàrodnò delo, ne pa ovaduštvo. Ako so - ti vodilni s vetniki mes a Maribor res bili 'na mestu v kritičnih časih, zakaj pa sedaj popuščajo? Eno zavest imamo: Naša žehta j* že
v Maribora veliko očistila in oprala na megla tra tu, na športni sodniji in drugod. Ko bodo pa pometene vse nemškutarske smeti z magistrata, ko bodo gospodje pri sodniji mesto športa in pre-hude liberalne politike gojili rešitev aktov, bomo pa; nehali ž bičem in ubrali pot pohvale.
«Napad na civilne uradnike**? „Mariborski Delavec“ ne more preboleti, da „Male Novice“ beležijo nedostatke na magistratu. Neljubo je gotovim krogem, da smo že zečkrat opozarjali da dejstvo, da sedijo na važaih mestih na magistratu prononsirani nemškutarji a la: Osmetz in Sterle in drugi., Mnogo zmožnejšib/slovenskih mož zaman prosjači za službe, a ljudje kakor Osmetz in Sterle uživajo posebno .milost na mariborskem magisrratu. In Bog varuj, da bi se drznili mi kritikovati postopanje stanovanjskega urada! Vsak dan dobivamo ostre pritožbe, kako se boža nemško gospodo, ki se še vedno šopiri v najlepših stanovanjih, a slovenske družine, posebno uradniške in železničarske še morajo vedno stanovati v železniških voiòvìh. A resno svarimo vsakega Slovenca, da se ne pritožuje čez te razmere, kajti s tem „ruši temelj države“.
V najkrajšem času se bode v Mariboru ustanovila inženjerska pisarna pod vodstvom stavbnega inženerja Vaclava Fidrhel-a. Tvrdka bode strokovno izdelovala projekte za železniška vodne, železne, železobetonske, mostne in cestne gradbe, kakor tudi za industrijska; in gospodarska pcslopja in hiše ter zastopala, stranke v tehniških zadevah. Obenem se bode ustanovilo tu di stavbeno podjetje za. vse inženjerske gradbe.
Poslovanje mariborskega stanovanjskega oddelka prekinjeno. Mariborski mestni magistrat razglaša. Z današnjim dnem se prekine poslovanje za stranke v stanovanjskem oddelku mestnega magistrata v Mariboru za sedaj do 31. avg. 1919, vsled splošnega pomankonja razpoložljivih stanovanj. V tem času se bo v smislu razglasa z dne 4. marca ,1919 vršila natančna preg-ledba hiš v svrho pridobitve novih in nujno potrebnih stanovanj; in kontrola onih, ki vzlic o-petovanim razglasom niso prijavili in zopet javili svoja prijavam podvržena stanovanja. Poslednji zapadejo strogi kazni v smislu predzadnjega odstavka razglasa z dne 30. januarja 1919 in poleg tega se jim odvzamejo njihova stanovanja. — Mestni magistrat Maribor, dne 18. avgusta 1919. Vladni komisar: dr. Pfeiffer, s.; r.
Pisemska cenzura v Mariboru javlja: Ker se
premnogi ljudje pri dopisovanju z inozemstvom ne. držijo tozadevnih pravil, se javnost ponovno opozarja na sledeče: Vsa privatna pisma iz inozemstva in v inozemstvo morajo biti- odprta fin na njih naj bode naveden naslov odpošiljatelja. V interesu vsakega posameznika je, du se strogo, drži teh pravil, v nasprotnem slučaju ne ško; duje le sam sebi, in zaprto pismo ne dospe na svoj cilj; s tem se tudi ovira poslovanje cenzure ih trpi poštni promet, kar vse je na kvar
splošnosti in posameznika. Poštni promet v Nemčijo, Madžarsko, Bolgargo, Turčijo, Ukrajino, Rusijo, Italijo še' ni odprt in se do nadaljnega obvestila naj ne oddajajo pisemske pošiljke v te dtžave.	~	%
Skoro največ zločinov sozvočji radi pijanosti. Toje dokazano iz 110Ó slučajev tepeža, od katerih se je zgodilo 700 pod vplivem alkohola.
Obrtniki, ' trgovci itd. inseriràjte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji I
SUKANEC
(evira)
1 klopčič, (špnla) 366 m črn št. 24v 30,	36
bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 klopčič ... K 6 —
1 ducat. . . . K 69 —
Kom skladišča
ALOJZIJ GNIUŠEK.
Maribor, Glavni trg št. 6.
ME* Obleke
Vlnogradno posestvo,. 90 minut od Maribora, najboljši donos, vrt s travo in sadonosnik, viničarija, hlev, klet in preša, okrog 4 orale Be proda. Vpraša se Mari bo-, Cvetlična ulica Sl.	165 .
Proda SO hrastove stebre, stopnje (stafle,) letve ali late, zvezane in navadna strešna opeka, tudi opeka za zidavo Nekrep Jožef v Mozartovi ulici št. 69, Maribor.
1477
Vojaško oskrbovallšče ima večio količino svinske krme (krompirja) na prodaj. Ref lektanti naj blagovolijo bo danes oglasiti pri zgornje n Oikrbovališču.	lfil
sisittSB asi ■■Una a
S Pohištvo i
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdelajo točno in solidno ter prodaja
najboljše kakovosti izdeloje . ■ in prodaja po nizkih cenah ■
I Obrtna sadrnga mizarskih g
■	mojstrov v MARIBORU, ■
■	Grajski trg št. 3.
alojzij Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mosta). 719
® Kupuje tudi vsakovrstni .- ■ mizarski les. 63 U
a
OTVORITEV HOTELA!
Otvoril sem
8 HOTEL 8 BEOGRAD
(dosedaj Sandwirt)
V SLOVENJGRADCU
kjer se nahaja gostilna, kavama, mesarija, prenočišča, kegljišče, krasen vri, in se dobe vozniki na vse strani. Tpčil bom vedno najboljša vina in pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobjila mrzla in topla jedila. Imel bom v zalogi vina vseh vrst v sodih in steklenicah ter-sad jevec n» drobno in debelo, za razpošiljanje od 56 litrov naprej, 4	-- (*/•
Za ..obilen obisk in naročila se priporoča