r i. Največji aUremld dnevnik ▼ Združeoiii državak Vetfa " ieto ... $6.00 Z* pol leta.....$3.00 Z« New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA List: slovenskih idelavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays 75,000 Reader«. TELEFON: CHELSEA 3878 Catered m dm Matter, September 21, IMS, at the root Office at New Ink, N. Y„ under Act ef ef March s, 187» TELEFON: CHELSEA »78 NO. 218. — &TEV. 218. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 18, 1938. — ČETRTEK. 18. SEPTEMBRA 1938 VOLDMI OGORČENJE NAD ITALIJO NOČE ZLEPA PONEHATI ČEH0SL0VAŠKI SE JE GRŠKA PRIDRUŽILA TER PROTESTIRA PROTI LAŠKEMU NASILJU Grška vlada noče prepovedati grškemu časopisju objavljanje protestov proti Italiji. — Cehoslova-ki ne bodo več naročali blaga iz Italije in bodo bojkotirali italijanska letovišča. —- V Jugoslaviji vlada mir, ki je pa baje mir pred viharjem. BRIAND JE VEDNO SLEDIL STRESEMANNU Francoski zunanji minister je izjavil, da se je vedno strinjal s Strese-mannom v svojem stremljenju po miru. DUNAJ, Avstrija, I 7. septembra. — Odmevi nestinpetdesetih strelov, ki so jih oddali italijanski vojaki v hrbet štirih na stole privezanih Slovencev v Bazovici pri Trstu, nočejo in nočejo ponehati. Streli so našli najprej mogočen odmev v Jugoslaviji, nato v Cehoslovaški in te dni tudi na Gr škem. V splošnem se pa ves civilizirani svet zgraža nad italijansko "justico", ki ga nima para v moderni zgodovini. Proti pisanju čehoslovašklh listov je protestiral italijanski konzul v Pragi, toda čehoslovaška vlada jnu je odgovorila, da vlada v Cehoslovaški tiskovna svoboda ter da vlada ne more in ne sme narekovati časopisom, o čem naj poročajo in o čem ne. Vse grško časopisje je objavilo odločne proteste proti eksekuciji omenjenih štirih Slovencev. Cehoslovaški je sledila tudi Grška. V grško zunanje ministrstvo je prišel italijanski poslanik ter izjavil, da je zadela "jugoslovanske teroriste" zaslužena kazen ter se skliceval na staro prijateljstvo med Grško in Italijo. Zunanji minister mu pa ni mogel drugega odgovoriti kot to, da grška vlada ne more izvajati kontrole nad časopisjem. ■ V Cehoslovaški narašča ogorčenje z vsakim dnem. "Cesko Slovo", ki je glasilo zunanjega ministra Beneša, poroča, da se je osnoval poseben odbor, kojega namen je, propagirati bojkot proti Italiji. Cehoslovaški politiki in trgovci nameravajo pozvati čehoslovaško javnost, naj ne naroča blaga (posebno sadja) iz Italije, ter naj poleti zahaja v druga, ne pa v italijanska letovišča. Nadvse značilen je bil tudi govor čehoslovaške-ga vojnega ministra Karla Viskovskega, ki je rekel na nekem zborovanju farmerjev v Vlaškimu: — V interesu nas in naših zaveznikov je, da bomo močni, če bomo mi potrebovali njihove pomoči, ali če bodo oni iskali pri nas zaslombe. Ves naš narod globoko sočustvuje z našimi jugoslovanskimi brati. Zaenkrat smo mirni mi in Jugoslovani. Ne vemo pa, kaj nam bo prinesla bodočnost. Jugoslavija ne kaže na zunaj nobenih posebnih znakov razburjenja. (Kaj se pa v notranjosti do-gaja, je seveda drugo vprašanje. Op. ur.) ŽENEVA, Švica, 17. septembra. — Nagnenje, ki je vedno obstajalo med Aristidom Brian dom ter dr. Stresemannom, nemikim zunanjim ministrom, je prišlo zopet do izraza na lundu, katerega se je udeležilo 300 časnikarskih zastopnikov ter tudi več državnikov. Briand je na poseben način proslavil svojega nemškega tovariša. Med drugim je rekel v svojem govoru : — Bil je mož, katerega sem se naučil spoštovati. Med nama ni nikdar obstajala kaka razlika v mnenju, kajti vedno sva iskala le mir, — Lahko sva razpravljala z največjim zaupanjem o najbolj resnih problemih. Ponavadi se je rodila iz najinih posvetovanj rešitev. Arthur Henderson, angleški zunanji minister, ki je gcrvoril o Ar. Briandu, je proslavil "moža iz Lo-carna". — Metode so morda različne? a edina sva glede stremljenja po miru, — je rekel Henderson. DVOJNO SLAVJE LA FOLLETTOV MILWAUKEE. Wis., 17. septembra. — V LaPollettovi družini se je vršilo danes dvojno slavje. Zvezni senator Robert LaFollette se je poročil s svojo tajnico Wilson Young, njegov mlajši brat Philip LaFollette je pa zmagal pri republikanskih primarnih volitvah za gover-nersko kandidaturo. PERUANSKI PREDSEDNIK V JETNIŠNICI Novi režim Argentine skuša urediti finance. — Proračun za leto 1930 že izčrpan. — Mornarica brez kurilnega materi jala. FORD ODPOTOVAL V OBERAMMERGAU LIMA, Peru, 17. septembra. — Strmoglavljenega predsednika, Augusta Leguio, ki je aretiran pod ob dolibo slabega gospodarstva, so danes prevedli z njegovim sinom vred z otoka San Lorenzo v jetnišnico v Limi. Trije zdravniki, med njimi tudi Amerikanec dr. MacCormack, so izjavili, da je bivši predsednik najboljšega zdravja. BUENOS AIRES, Argentina. 17. septembra. — Kabinet provizorične vlade se je pečal danes s finančnimi problemi Argentine. Včeraj zvečer je objavil finančni minister, da je bil popolnoma izčrpan finančni proračun, določen za leto 1930. Ker nima mornarica niti kuriva za obratovanje ladij, je dobil mornariški minister dovoljenje, naj dvigne 250.000 argentinskih pezov, da založi bojne ladje s potrebnim kurivom. Finančni minister je objavil poročilo, ki se peča s privatnim premoženjem prejšnjega ministra za zunanje zadeve, dr. Horacio Oyhar-tes-a. Zunanji minister je imel ob času, k'o je nastopil svoj urad, 300 tisoč pezov premoženja. Ob času padca predsednika Irigoyena pa je znašalo njegovo premoženje šest milijonov in pol narodnega denarja. 1 Prejšnji predsednik Irigoyen je pozval svoje pristaše potom svojega nečaka, naj priznajo vlado novega predsednika Uribura. ' Prejšnji predsednik se nahaja kot jetnik na krovu križarke "Belgra-no", ki je zasidrana v Plata. BERLIN, Nemčija, 17. septembra. Včeraj je priznala Nemčija novo provizorično vlado Argentine. NEMČIJA PO VOLITVAH Vlada Brueninga skuša dobiti podpore pri soci-jalnih demokratih. — Uveljaviti hoče "nekako koalicijo". BADEN-BADEN, Nemčija, 17. septembra. — Znani ameriški izdelovalec avtomobilov Henry Ford je odpotoval odtukaj v EKSPLOZIJA V MAJNI POTTSVTLLE, Pa., 17. septembra. Oberammer- j V premogovniku Sherman Coal Co. gau, kjer si bo ogledal pasijonske je nastala velika eksplozija, ki je igre. j zahtevala štiri človeške žrtve. MOSKVA. Rusija, 17. septembra. Sovjetsko časopisje je pozdravilo danes izid državno-zborskih volitev kot sijajno zmago komunistične stranke in kot simptom razvoja revolucionarne krize v Nemčiji. BERLIN, Nemčija, 17. septembra. Kabinet nemškega kancelarja Hein-richa Brueninga se je odločil danes. da bo ponesel svoj boj preti ojačeni narodnosocijalistični stranki v državni zbor. Vrše se pogajanja, da se omogoči Votop socijalne demokracije v državno vlado. Vse je pripravljeno na resen boj med republikanskimi silami, fašisti in komunisti, ko se bo sestal državni zbor dne 13. oktobra. Kancelar Bruen!ng je uvedel pogajanja, ko jih namen je ustvariti kabinet velike koalicije socijalnih demokratov ter državne, ljudske in gospodarske stranke. To bi bilo zelo po volji centruma, katerega zastopa BruenLng. Ce pa bi se sedaj izjalovil poskus, potem ostale le ultra koalicija desnice, kateri bi se najbrž pridružilo tudi desno krilo centruma. Velike banke so se že odločile glede tega, med njimi tudi ameriško finančno zastopstvo, da bi jim ne mogla škodovati koalicija, z vključenimi fašisti vred. Soeijalni demokrati govore že o nevarnosti ter skušajo ustanoviti diktaturo. "Vorwarts" naznanja že sedaj, da bo proglašena generalna stavka vseh delavcev. Sklep, da Bruening ostane, je bil storjen na dnašnji seji kabineta, na kateri se je razpravljalo v položaju, katerega je ustvaril izid splošnih volitev. KANADA PODPIRA BREZPOSELNE Canad. poslanska zbornica je sprejela predlogo, ki določa podporo za nezaposlene. OTTAWA, Canada, 17. septembra. V poslanski zborinci je bila danes i sprejeta vladna predloga za fond j $20,000,000. da se olajša položaj gle-de nezaposlenosti. Nadalje so danes v poslanski 1 zbornici debatirali o predlogi glede prevelikih importov iz drugih dežel. Pozvali so vlado, da lahko obda-či blago iz katerekoli dežele, kakor hitro bi minister za narodne davke odločil, da je to ali ono blago škodljivo interesom Canade. Ministrski predsednik je objavil začasno izpremenjeni tarif za Ca-nado. SAMOMOR STROJEVODJE CHICAGO, 111., 17. septembra. — Danes se je ustrelil tukaj 68-letni strojevodja Horace Brink. V zadnjem času mu je vid popolnoma o-pešal, in bal se je, da bi popolnoma ne oslepel. POŽAR V WASHINGTONU MUSSOLINI BO BAJE KMALU STRMOGLAVUEN V Ameriko se je vrnil \ parnikom "Minnekahda" znani politični pisatelj George Seldes ter izjavil, da bo tekom enega leta konec Musso-linija in njegove vlade. Mussolini j a bo strmoglavila revolucija. na katero so njegovi nasprotniki ie zdaj a vso vnemo pripravljajo. Mussolini to prav dobro ve in da bi revolucijo preprečil, hoče zaplesti Italijo v vojno s Francijo oziroma s Jugoslavijo, V Italiji vladajo naravnost obup- ta^ažV,: . ■ POROČNA NOC - BREZ MOŽA V New Yorku je vložila Mrs. Gertrude Fitzgerald tožbo za ločitev zakona. Pravi, da se hoče ločiti od svojega moža, ker jo je že od začetka tako zanemarjal, da je morala sama preživeti poročno noč. Pozneje se je zaljubil v neko gledališko igralko ter je le redkokdaj prišel domov. Kadar je pa prišel, je govoril samo o igralki, ženo je pa pretepel. * Fitzgerald je gledališki agent in zashiži baje do sto tisoč dolarjev na teto. Pred kratkim Je požar uničil poslopje zvezne trgovinske komisije. Kako je nastal ogenj, se kljub obširni preiskavi ni dalo dognati. \ STAVKARSKO GIBANJE NA ŠPANSKEM MADRID. Španska. 17. septembra. — Težkoče delavskega trga, ki stopajo na dan že ves pretekli mesec, so vzbudile prav posebno pozornost vlade. V treh mestih Španske so izbruhnile velike stavke, namreč v Barceloni, v Granadi in v Cadizu. Governer je izjavil, da je to gibanje izrazito revolucijonarno in komunistično. DVEST0TIS0Č KITAJCEV * GLADU UMIRA Ozemlje v provinici Ho-nan je brez živil. — Ameriške ladje na reki Jangtse zopet obstreljevane od komunistov. ŠANGHAJ, Kitajska, 17. septembra. — 200.000 ljudi je izpostavljenih smrti vsled lakote v bližini Če-čena, v provinci Honan. Tako javljajo kitajska poročila iz dotičnega mesta. Lakota je posledica vojne, gospodarstva banditov ter tudi preplav. Vsi ti ljudje bodo umrli, če ne bo prišla pomoč takoj. Ogroženo ozemlje se nahaja v pasu, kjer divja še več mesecev neprestana vojna. Domačim je naravnost nemogoče sejati, ker odnesejo banditski "generali" vse, kar le morejo. WASHINGTON, D. C., 17. sept. — Generalni konzul Lockhart je sporočil iz Hankova, da napadajo komunisti neprestano ameriške ladje na /ieki Jantsekiang. Prebivalci Cangše kateri kraj Je bil enkrat zavzet in oplenjen od komunistov, se boje. da bi mesto zopet padlo v roke komunistov. Napadi na ladje se vrše vsaki dan. Francoske, angleške in japonsko bojne ladje odgovarjajo o ognjem komunistov. DOBER PLEN LINCOLN, Neb., 17. septembra. — Štirje maskirani moški so danes oropali Lincoln National banko ter odnesli $30.000 v gotovini in 1 milijon dolarjev v vrednostnih papirjih. Blagajnika so pobili nn tla, ker ni hotel prostovoljno izročiti denarja. SAMOMOR AMERIŠKEGA VOJAKA V NICARAGVI MANAGUA. Nicaragua, 16. sept. Tukaij se je ustrelil ameriški mornariški seržant John Damrow. Njegovo truplo bo poslano v Sheboygan, Wis., odkoder je bil doma. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez sam ud* časa, bres na daljnih potov In stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, kl so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih »lučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 _________$ Lir 9.35 1000 _____$ 18.50 2500 ------------$ 46.00 5000 ________$ 91.00 10.000 ______$181.00 ■ - 100 200 300 500 1000 9 5.75 $11-30 $16.80 $27.40 $54.25 ------ • JfTP IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno n^Va-zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum*-te glede načina nakazila. Nnjna nabavna Izvršujemo po Cable Letter xa pristojbino 75 SAKSER STATE BANK KS CORTLANDT STREET new yom.k.x, Telephone Barclay 0380 — 0381 mum* RSRII NEW YORK, THURSDAY, SEPTE MBER It, ISM norm DAILY MILIl Glas Naroda" (A Corporation) of Um coipouttoo i&d •C of ibon officer«: N«w Ink OHt, H X. "QLAI If 1BOD1 Kwrj Day Except B andtya and Holiday*. ■a oelo leto valja MM a* la y*^*4" Sa pal lata - ta tetrt leta MJ .J1J0 2t Stv York h 8a pol lata teto _VIM _UM 2a pol leta ■a ealo lato-mM ___S3 JO Subscription Yearly $«.00. AdvtrttaemMt on Agreement. "Olaa Naroda" Izhaja tmU dao tronnM nedelj to pr—nlkov. popisi bras podplaa to oaateoati aa ne priobčojejo. Denar oaj a« bla po voli potUJaU po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, s. da aa nam tudi prejšnje bivališča naananl. da bUrafe najdemo naslovnika. »GLAS NAHODA", ti« W. 1Mb mm Na« Yacfc, S. L NADALJNI PORAZ SUHACEV Prohibicija dobiva v zadnjem <'asu take klofute, da jih najbrž ne bo mogla preboleti. Prve poraze so suliari komentirali, reš, da niso uso-slali v senat svojega človeka. Couzenova zmaga j»a ni edina stvar, ki dela suhačem sive lase. Republikanski volih-i so pahnili v ozadje tudi velike ga suhaškega apostolu Ura 111 a M. Hudsona, ki je hotel liiti zopet nominiran kot kandidat za poslansko zbornico Istotako je propadel tudi nadaljni suhač Louis C. Crampton. Nadalje je izid tamošnjih volitev tudi velika nezaupnica za strankarske voditelje, ki so le preradi koketirali s suhači. Narod je izpregovoril svojo besado, in volja naroda bo obveljala. Narod se ne da več voditi za nos od politikov, katerim je politika sredstvo, da si nabašejo žepe z denarjem. Selo-Moete pri Ljubljani. 29. avgusta je umrla po dolgi mučni bolezni v Kranju gospa Neža Benedik. vdova po Francu Benedikti, bratu Mr. Ludvika Bene-dika, upravitelja Glas Naroda. Zapustila je šest otrok v starosti od 9 do 21 let. Kako priljubljena je bila pokojna v vseh krogih, je pokazal pogreb na farno pokopališče, ki ga je vodil duhovni svetnik Rev. Skrbeč. Za krsto so korakali globoko užaljeni otroci, med njimi pa stari očka 90 let stari g. J. Benedik. Četudi je bil sam tolažbe potreben, je vendar tolažil svoje vnuke ter krepko držal glavo pokonci. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno sorodstvo a Stražišča in Biten j ter seveda mnogo Kranjčanov, ki so dobro mater in skrbno gospodinjo j a ko spoštovali. V Borovnici je umrla gospa Marija Drašlerjeva, žena g. Pran Dra-šlerja, staroste Sokola v Borovnici. Rojaki v Clevelandu se je bodo še dobro spominjali. Zaoušca v Ameriki dva sina in eno hčerko. Pokopana je bila 4. t. m. Spremili so jo na zadnji poti domači in okoliški Sokoli in prijatelji in znanci iz raznih krajev. Naj ostanejo blagi poko>nici v častnem in trajnem spominu! e. merska vina po 6 šilingov <48.dinarjev) liter. Drugi dan sva šla v Schoenbrunn, si ogledala nekoliko grad. v katerem so stanovali v poletnih časih habsburški mogotci in pa zverinjak. ki se pa nikakor ne more meriti z newyorškim. V zverinjaku se nahajata dve lepi žirafi in mlada bela kamela ter nekaj mogočnih bizonov. Odpočila sva se na klopi v parku, a kmalu je prišla k nama ženica, nam vročila dva listka z pripombo, da morava plačati vsak pet grošev (dva dinarja* za sedež in da se denar uporabi za vzdrževanje zverinjaka. Pred odhodom iz Dunaja ogledala sva si tudi kapucinsko grobni-'co. Ob desetih zjutraj odprejo ka-pucini vrata; množice tujcew si o-gledajo v zaduhli grobnici različne sarkofage, v katerih počivajo Hahs-buržani. Teh sarkofagov je 138, v eni počiva grofica Fuchs, dvoma dama Marije Terezije, v vseh drugih pa samo člani cesarske družine. V monotonem glasu razlaga ka-pucin v katerem sarkofagu počiva ta ali oni Habsburžan, samo cesarja Jožefa II. nikdar ne omeni. V posebnem oddelku, čegar stene so iz kararskega mramorja so sarkofagi Franc Jožefa, cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Kapucin nas je pozval, naj molimo tam "Očenaš " za dušni blagor imenovanih. Ko smo odhajali, stal je pri vratih vrh stopnic kapucin z krožnikom v roki in prosil za mal prispevek za luč. Ker si grobnico ogleda vsak dan več skupin ljudi, se taki prispevki pač jako nakopičijo. Četudi je Dunaj na videz živahen, vendar je revščina in sicer prikrita revščina še zelo velika. V pomenku je hotelir Mr. Sakserju in meni pripovedoval, da se na Duna- ( ju samo v glavni sezoni in to je samo tri mesece nekaj zasluži. Naj- 1 večje število letoviščarjev tvorijo Amerikanci, katerih pride skoro 40 tisož na leto. In res sva slišala povsod kamor sva prišla mnogo Američanov. Hotelirji jim n-idijo vse kar zamorejo. Vsi klerki v večjih ho- Iz zasede obstreljena. V Negcvski vasi pri Gornji Radgoni je posestnik Jakob Pavnie točil in prodajal sadjevec. Pri njem so se kaj radi zbirali fantje ter plesali včasi tudi pozno v noč, pa bilo preko policijske ure. Tako se je tudi pred kratkim zbralo tam več fantov, med njimi 19-letni aelo-mržnež Alojz Veberič iz Negovskega vrha, 21-letni mizarski pomočnik Alcjz Klcbasa od istotam, Ludovik Matela iz Goeeve ter posestnikov sin Anten Klcbasa iz Kunove. Okrog 16. je Klobasa odšel na neko prireditev k Benediktu, ostali trije pa so dalje popivali sadjevec, Zaradi nesoglasja pri medsebojnem obračunu za neka skupno opravljena dela je prišlo med Mate lom in Veberičem do prerekanja. Fantje pa so se zopet nekoliko pomi rili ter nato popivali do 21. Alojzij Veberič je odšel domov. Matela pa je za eno urico postal še zunaj pod oknom dekleta, a njegov prijatelj Anton Klobasa se je sprehajal sem in tja ter ga čakal v neposredni bližini. Ko se je Matela poslovil iter sta nato hotela oba oditi skupne, sta počila iz zasede dva revolveraka strela in je prvi zadel Ludvika Matelo v levo stran prsi, drugi pa Antona Klobaso v trebuh. Klobasa se je trudom a splazil do J Peter Zgaga j Zadnji teden sem se peljal z Mr. Sakserjem na kratek oddih na Dana j. Vozila sva se z njegovim avtomobilom in sicer v dveh etapah, prvi dan do Gradca, a drugi dan na Dunaj. Kakor skoro vse ceste pri nas, je tudi cesta iz Ljubljane preko Domžal jako slaba, postaja pa preko Trojan precej boljša, a ko se bliža Žalcu, je zopet vsa razdrapa-na. Ustavili smo se v Celju in Mariboru in prišli ob šestih zvečer v Grade. Resnici na ljubo moram povedati, da so ceste v siromašni Avstriji v izvrstnem stanu, ker so večinoma asfaltirane. Avstrija plačuje nezaposlenim delavcem mesečne podpore, s tem da jih zaposli pri popravljanje cest, zakar jih leiih govorijo angleško in tudi v ži-seveda plačuje, si te podpore pri- dovskih boljših trgovinah najdeš hrani. j prodajalce, ki obvladajo razun nem- Ker mi je prijatelj Tone Jakše,' šiine, še angleščino, francoščino, ki je preživel svoja vojaška leta v češki in hrvatski jezik. Gradcu mnogokrat pripovedoval, da i po dvadnevnem Divanju M Du_ se dobi v Schwechater Bierhalle » naju ^^ ^ ge y Gradec dobra jedača in pijača, sva se po- kjer b;J otvorjen veIesejm. Pri dala tja k večerji. Bil sem tam že | , ^ videla tudi sedanje pied sedmimi leti. Takrat je igra- av£trijsko vojaštvo in več oficir_ jev, ki so nosili še vse stare avstrijske medalje, pri dveh sem še celo c pazil nemški železni križec. la tam godba vsaki dan. a sedaj samo cb nedeljah in sobo tali. Drugi dan sva se odpeljala proti Duniju in kosila v neki restavraciji v prijaznem gorskem mestu! V Avstriji vojaška dolžnost ni ob-Mueizzusuhlag. Od tam naprej pre- vezna, imajo prostovoljce, ki so za ko Semmeiinga na Dunaj. Vožnja tamešnje razmere precej dobro pla-preko Semmeringa je pravi užitek.' čani. Ko so ti vojaki korakali pred Dcu>er gorski zrak, ki poživlja in na-Iim hotelom, rekel mi je Dunaj-ukrepl živce, privabi mnogo leto- čan, ki je kadil cigareto pred vrati v ličarjev, kjer jim nudijo lepi ho-, v pristnem dunajskem dialektu: teli z romantično lego vse udob- ' Warm's a nassen Fetzen nehmen, nesti, ki si jih želijo. Seveda pri- laufen sie alle davon" ^ ni mnogo novih hiš, ki jih je sezidala * ptiča kot je nakar dunajska obiina in s tem <*^jila j mi je nemudoma odgovoril: "Ni lep- stanovanjsko bedo. ki se je v povoj- j ^ kraja> ^ je ^tjeren. (št> nih letih pojavila v vseh evropskih j Jernej} mestih. Seveda Je skoro v vsaki teh hhš kavarna, brez katere Dunaj čani ne bi mogli živeti. Na eni teh hiš, ki je šele zgrajena, je napis "Victor Adler Haus", a na vsakem oknu; Poprašal nas je, ako imamo kaj za cariniti; odgovorili smo, naj pogleda, ni hotel pa to storiti ter rekel, da nam vrjame, da nismo tihotapci. Po petdnevni odsotnosti prišla majhna rdeča zastavica, znak dajejo zopet y LjuWjano Avtomobil je Dunaj jako socijalistično navdahnjen. Okupirala sva dve sobi v hotelu Krantz Ambassador in se potem popeljala v Prater. Bil sem že prej, dvakrat na Dunaju, toda Pratera še nisem videl. Moram reči, da mi ni nič posebno imponiral, in da je newycrski Central Park nekaj čisto drugega. Seveda moram pa izvzeti Wur-ster Prater, ki se pač ne more kosati, kar se tiče zabavališč s Coney Istandom, pač pa se dobi tam iz-borno pivo in posluša lahko dobro godbo. Ustavila sva se v tem delu PraterJa in si privoščila par čaš pteenske pive. Pri sosednji mizi sta sedala dva mlada Angleia, najbr-ie dva dijaka, ki sta ga pošteno ▼lekla. dobro jedla In se smejala, kar je pri mrsffh Anglelih nekaj nenavadnega. Večerjala sva potem v Rathaus-keUerju. Ta restavracija je iavan-radao•■*! MRS. OMETA LESKOVA* W C. Tt*4 SU NM Varfc. M. V. (Resist, toy Board ot Health at N T.) Brooklyn, N. Y. Leto 1930 je nekako zaspano leto, kar se tiče življenja pri društvih. Prejšnja leta si vprašal prijatelja: No, kam pa v nedeljo? — in egovor je bil: I, kam pa drugam kakor na osmo. Letos je pa drugače. Veselic ni tukaj in ne tam. pesebno New York je popolnoma zaspal. Da Brooklynčani nismo tako zaspani, bo pokazalo v soboto 20. t. m. ob 8. uri zvečer Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" s svojo prireditvijo v Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Na programu je petje in pies. "Domovina" bo zapela par popolnoma novih pesmi. " Ako gre človek v soboto malo kasneje k počitku kakor običajno, lahko v nedeljo dalje poleži in se odpočije, da je v pondeljek zmožen za delo. Zato mislim, da je sobota bolj primeren dan za zabavo kakor pa nedelja. Zato pa prijatelji petja in plesa v soboto v nas Auditorium. Član "Domovine". NAZNANIL O. V dobrobit tistim, kateri gledajo za nered, še enkrat neznanjamo, da Slovensko pevsko in dramatično društvo "DOMOVINA" priredi veselico v soboto, dne 20. septembra 1930 v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, ob 8. zvečer. Irtjudno ste vabljeni vsi. Mi vemo, da vsi dobri Slovenci ne bodo vpoštevali zadnjega poziva naših nasprotnikov, kateri hočejo preprečiti ugled in napredek društva "Domovine*", in bodo prišli na nasšo veselico. Za slučaj, da naši nasprotniki zopet naznanijo odpoved veselice, se bo veselica vkljub temu v določenem kraju vršila. Odbor. (Adv.) NAPRODAJ FARMA 121 akrov, 2'/a milje od vasi, izvrstna poslopja, veliko sadja, potok, 20 akrov gozda s pridelki, 19 goved. 4 preslče, 30 kokoši, 300 mladih, iz-vrsten par konj in vsa nova orodja; cena $5500. — Zastonj seznam cenenih farm. Ellis Bros. Inc. SpringviUe, N. Y. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA 8TOBIL1 ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO 8V0JIH OTROK t Ali tU i* MMrtvfM ca slučaj bolezni, ntsgods ali smrti t Ako ne, tedaj p natopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje največ bol« niike podpore med vsemi jugoslovanskim i podpornimi organizacijami t Ameriki. Imovina znaia nad $1,100.000.00, člauatv« nad 20,000. Nova društva ae ighfrn vstanonjo v Združenih državah aH Kanadi a 0. člani. Pristopnina prosta. Bmito najbolj* rim/trnki tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Piiite po pojuala na glavnega tajnika, Jwepb Piahler, Ely, V šclskili knjigah je čitati vse polno zgodbic o slavnih možeh, o velikemu junaštvu, nečloveškem zatajevanju. pekerščini do kraljev in cesarjev in ljubezni do domovine. Ko smo bili ie otroci, smo čitali v čitankah, da presvetli cesar Franc Jožei zjutraj že ob štirih vstajajo, in učitelji so nam dajali za vzgled pridnest Njegovega Veličanstva. Zjutraj ob štirih vstajati, ni ni kaka šala, posebno za cesarja ne. ker bi lahko magari do desetih dopoi-den počival v mehkih pernicah. V poznejših letih smo pa izvedeli. kako je bilo pravzaprav s tistim vstajanjem. Njegovo Veličanstvo je vstalo vsako jutro ob štirih iz enostavnega vzroka, ker spati ni moglo. Nadalje smo čitali o premilost-ljivi cesarici, kako Je skrbela za reveže, ter o raznih nadvojvodinjah in nadvojvodih, ki so se včasi tako ponižali, da sa napravili Kako povsem človeško reč. Tako je bilo v mladih srcih u-metno gojeno občudovanje do tistih ljudi, ki so se redili in živeli na stroške narodov ter so jim vladali vsled narodne nezavednosti, ne pa po milosti božji. To pa ni bilo samo v Avstriji, pač pa po vseh deželah, ki už.vajo dvomljivo čast in irečo. da jim gospodarijo kralji in cesarji. Istctako je bilo naprimer in Je še vedno v Italiji, kjer se src^ mladine kar takajo v ljubezni do Viktorja Emanuela in njegovega komandanta Mussolinija — v Italiji, deželi junakov in brezmejnih možnosti. Mladina se divi junaštva .svojih dedov in pradedov. vzgojitelji jo pa nagovarjajo, naj te junake v vseh czirih posnema. Lahko je reii, malo težje je pa posneti hrabrost legendarnega laškega junaka Pepma Foriimpopola. o {katerem baje cita italijanska mladina v šolskih čitankah sledeče pretresljivo poročilo: — Pepino Forlimpopclo j« bil velik junak. Skoraj pet čevljev visok in hraber. da je bilo kar od sile. Tekom vseh enajstih soških ofenziv so ga imeli Lahi privezanega v czadju, kajti če bi ga spustili, bi kar golorok pohrustal vso nemško in avstrijsko armado. Takega krvoprelilja pa ni hotel pobožni in vitežki italijanski narod, in zato so imeli Pepina Foriimpopola privezanega v ozadju. Ko se je vojna bližala koncu in so Lahi že skoro do Dunaja prodrli, je priletel tudi v ozadje velik izstrelek in — rezk! — odrezal Forlimpopolu desno roko. Bil je pa tak junak, da ni tega niti opazil, ampak šele drugi so mu povedali. — Ah, kaj bo to, — je rekel pozneje — saj imam še levo. Prigodilo se je pa. da je prišel tedaj mimo sam premilostljivi kralj in vladar ter si dal predstaviti slovitega Pepina Foriimpopola. — Torej roko ti je odsekal šrap-nel? — je poizvedoval milostljivo. — Da, veličanstvo, — je odvrnil Forlimpopolo junaško. Se bolj junaško je pa dostavil: — Pa kaj zato? Kaj je ena roka, če jo žrtvujem za svojega kralja? Z veseljem žrtvujem še drugo, če hoče kralj. Kralj se je nasmehnil. Všeč sta mu bila tako junaštvo In taka požrtvovalnost. Pepino Foriimpopoii je pa mislil, da se njegovo veličanstvo zato smeje, ker mu ne verjame, kajti stvar je bila res težko verjetna. Še predno bi mogel človek do treh našteti, je potegnil Forlin^>opolo bridko sabljo iz nožnice ter si odsekal še levo roko ter jo je udano položil pred svojega kralja. Kralju so od same ginjenosti stopile solze v oči. Zares občudovanja je vreden narod. ki ima take občudovanja vredne junake.... NEW YORK, THURSDAY, SEPTS MBER IS, ISM MADŽARSKI MAJOR- LARGEST SLOTSHS DAtL> a* * "ST MIRAN JARC ČLOVEK IN BOGATIN Oospod Gabrenja Je sedel v na-flan!aču In se odpofival od brezdelja. Tudi brezdelje je muka in breme. morda je celo na»j neznosne j-se breme, ki ga je skoro še koc zlo občutil posebno gospod Gabrenja, predsednik upravni svetnik in nad2crnik mnogih podjetij, zdaj na letovišču v svoji vili sredi samotna pokrajine. Zares, gospod Gabrenja Je bil preveč delaven človek. da bi se mogel navduševati ob tišini poletnih večerov, solnčni-nih zahodov, vzhajan ju meseca in zvenenju nočnega veselja. V svojem uradu je bil gospod. Gospod z ve-l.ko začetnico. Vsi so se mu klanjali do tal, sledili na! neznatne j-ži njegovi kretnji z upom in strahom, lovili najtorezpomembnejšo njegovo besedo in ga sploh tako ra»vadili, da si je že celo sam začel domišljati, da je izbranec, ki vodi u! do po svoji .mili volji. Tu na le-to^i.--*u je vse drugače. Tu, kjejr mu ukazuje narava. Solnce na pr. sel kar na lepem potuhne in prikliče' v zameno goste megle in temne i oblake, ti pa privedejo s seboj dež in točo. vihar in nalive. Tudi družbe ni nobene. Prijatelj, ki ga je bil zaman pričakoval tri dni, mu jc brzVavil, da je moral po nujnih cpiavilih odpotovati •v Anglijo. Žena njegova živi v Nizzi. Otrok nima. Edino razvedrilo so mu knjige. Knjiga mu je sicer stvar, ki jo vzame v roke le mlad človek, poklicni pisatelj ali pa neživljenski sanjač, toda čudo: celo gospod z veliko začetnico, gospod predsednik Oabrenja si -je moral poiskati to "^tvar", da bi si preganjal dolgočasje zadnjih dni. Čita seveda z izrazom omalovaževanja. To, kar čita. je vse izmišljeno: vsa ta vzdihovanja, vsa raamotrivanja in ugibanja. Moj Bog: problemi! Kaj še! Problemi: plod bolnih možganov. Resnično je samo eno na svetu: kupčija. Pri kupčiji pa moraš biti ostroumen in bistroviden. Biti moraš detektivski mrežopletalec in .svojo neizprosno odločnost in brezobzirnost moraš znati spretno zakrivati pod .krinko silne vljudnosti! in človekoljubnosti. Oospod Gabre- j nja pa pozna človeka do dna. Po njegovih zatrdilih je človek zver,1 ki jo je treba znati krotiti, varati, sužnjiti. Nikomur zaupati, za vsa-' ko besedo iskati njen nasprotni smisel in pomen. Vsako kretnjo smatrati za znamenje k napadu, i Kadar pa človek, kakor je gospod ! Gabrenja, nima prilike za borbo/ tedaj mu preti nevarnost, da se po_ j lani ln zanemari. Še več: zgodi se^ celo lahko, da se tak človek izne-, veri samemu sebi, in čeprav morda samo za trenutek. V tej soparni popoldanski uri bi se gospod Gabrenja skoro zares izneveril sameenu sebi, kajti doživel je čudež. Ta čudež pa je stopil pre-deaij v obliki in podobi plahega tridesetletnega moža dokaj skromne vnanjosti, toda neverjetno močno vplivajočega izraza. Njegove velike temne oči so zrle tako mirno in odločno ida»i je iz njih sevela globoka žalosti, da je celo gospod Oabrenja osupnil in se ni niti zavedel. da bi mora tihega dosleca o- j sorno zavrniti, ker je bil prišel tako, tihotapski. Moj Bog, ah bi ne bil1 SRBEČICA SLA! N*- |.ri»!»ki»Jte Vri. »V va* koin «fbl, linumalii« « .Spvm'i Kako. Hladilno pomirjevalno. d*i hitn> lM.ni<»<* o )i wuf nudje. ki se bojijo smrti, oblikujejo oni svet po svojih lastnih željah. PRAVA PODOBA KR1STA Jezusa Kristusa so od nekdaj v raznih stoletjih vpodabljali različno. tako da je težko reci, katera doba v zgodovini se je v svojih slikah aii kipih najbolj približala izvirniku. V prvih stoletjih so Krista eejo! - Zda' so špintisti sami j z dolgimi na rame padajo- mnenia, da se duh ne more javiti ]asm, ,n zate. ker ga kličejo istočasno na vse strani. Sklenili so. da ne bodo klicali Conana vsaj oni večer začetkom tega meseca, ko je moža kli- cala v Londonu njegova vdova. To klicanje se -je vršilo v velikanski okrogli Albertovi dvorani. Dvorana je bila natrpano polna: prišlo je najmanj 10.000 ljudi. Zajetna jako nervozna gospa nedoločene starosti z zelo črnimi, menda barvanimi lasmi, znani medij Este- j la Roberta, je v uvodnih besedah spomnila pokojnika na njegovo obljubo. nakar se je spustila v naslanjač ln takoj "za?pa!a". Po petin minutah je že .planila vzradoščena na noge in naznanila da je bilo magnetično spanje nad vse uspešno. Duh je bil vsaj dve minuti v dvorani in je nekaj naročil... Medij steče k Doyleovi vdovi in ji nekaj pove na uho. Vdova se veselo nesmehne in zaploska dlanmi. Zdaj j pripoveduje medij na glas: — Duh se je oblikoval z bliskovito naglico, „ .. .. , , . . a sem vendar jasno raziočila Doy- — Najhujše se je godilo nekemu svi- , . „ . , , . leve poteze. Stopil je preko oora. DVAJSET ARETIRANIH CESARIC ZIT Alarm, ki so ga nedavno povzročile vesti o prihodu Karlovega sina Otona na Madžarsko, je vzbu-nil tudi madžarske oblasti, da so spravile na noge obširen policijski in orožniki aparat. Po vseh cestah, vodečih v Budimpešto, so prežale patrulje, da ujamejo tajinstveno damo v črni obleki in s pajčolanom ter oaemnajstletnega krasotca. — Modre zakona so pregledali vsako damo. da-li ni bivša cesarica. Vestni služabniki so polovili kakih dvanajst dam, a»li na žalost se je iz-I kazalo, da niso identične z Žito. s kratko brado. Kasneje «0 ga slikali brez brade in šele v petem stoletju se pojavi na podobah zopet brada. Pred kakimi 20 leti je izzvala živahno zanimanje trditev nemškega poznavalca antike, Fuertwaenglerja, da v resnici obstoji prava podoba Jezusa Kristusa. Po ivegovih besedah je neki trgovec s starinami našel v Jeruzalemu kip iz alabaitra, pred-F>0~, stavljajcč mladega moža ne popolnoma židovskega tipa z dolgimi lasmi in s kratko tudi razčesano brado. Fuectwaengler je proglasil kip za glavo Krista in dodal, da izvira iz prve tretjine prvega stoletja, tedaj ravno iz poslednjih let • Jezusovega življenja. Tudi razisko-, valeč Wolter je istega mnenja; primerjal ie podobe v katakombah j s tem kipom in dognal ve'iko po-j dcbncit. WoLter je o svojih raziska-i vanjih napisal daljšo študijo, v kateri dokazuje, da je omenjeni i kip edina prava podoba Krista. BBENAM AltAMElKAMlH CEETOV. KON- 21. septembra: S. N. D., Cleveland, Ohio. 12. oktobra: Newburg-Cleveland, Ohio. 30. novembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IU. 1 7. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke". Chicago, 111. 14. decembra: gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, in. Ker odpotujem v Evropo koncem decembra, prosim, naselbine, ki žele imeti koncerte, da sporočijo do 15. septembra na sledeči nasl07: Svetozar B a n o 1 e c, <233 St. Clair Ave., Cleveland, O. arskemu trgovcu, ki se je, nič j hudega ne sluteč, pripeljal z lastnim letalom iz Švice ravno v dneh razburjenega lova za visokimi gosti. Detektivi so ga prijeli, spoznali v njegovi soprogi iskano cesarico, v njegovem mladem pilotu pa Otona. Švicarji so moral ves dan prisegati, da so čisto navadni republikanci in piebejci in da po njih žilah ne teče stara basburška kri. Legitimisti silno zamer ja j o domobranskemu ministru Go m bos u, da je izdal tako stroge odredbe, kakor da gre za lov na nevarne razbojnike in sleparje. Minister da bi moral \ imeti več ozira na visoke goste. LJUBAVNA TRAGEDIJA REVMATIZEM PREGNAN NOVO IV NAJBOLJ USPEŠNO ZDRAVLJENJE TISOČERI 80 DOBILI ZDBAVJE Zdravniško vedo v NemCljl popravfci občudujejo in priznavajo val narodi, kajti hvaležni ji moramo biti ta zdravilno moč zdravil, ki prinašajo zdravje trpečim milijonom. Slavni n*mfiki zdravnik in znanstvenik dr. Otto je pred kratkim razkril u«petno zdravilo "RHEUMADOR ' ki hitro in popolnoma odstrani kakršenkoli revmatfzem, neoziraje se, kakftae vrste Je in koliko časa ste trpeli valed njega.. "RHEUMADOR** zdravljenje, razkrito v Nemčiji, mre v dno bolezni ter uniči bakterije revmatiz-ma. ki povzročajo bolečine in trpljenje r S tračne bolečine v sklepih, mtticah. tlvcih, kosteh, hrbtobol. otekline, neuritis, nevralgtja, sciatica, lumbago, okorelost, vse to bo odstranjeno iz vafcfU telesa, ko *e Ra parkmft poslutite. Kak*no veselje bo. ko boste zopet zdravi, pnpsti trpljenja in bolečin ter smotni xa celodnevno delo. Cena celega adravijsnja Je samo Uspeh zajamčen ali denar nazaj. Ne potljite denarja vnaprej, samo isreftlte ta oglas ln ga poiljite takoj s vaftlm naročilom. Za sdravljenje borne plačali $3.00, ko ga vam bo pismo-Izročil. * 0BH2AGO MEDICAL LABORATORY 1733 N. HIIW.II AVENUE CHICAGO, Bet«. m V vasi Košutarica pri Sisku se je te dni odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Josip Jakovljevič je Imel ljubavno razmerje z Roso Ste-fanovič. Ljubezen ni ostala brez posledic. Roza je prigovarjala fantu, naj jo poroči. Fant je pa s poroko odlašal, češ da mora najprej od* služiti vojake. Te dni je priSlo dekle k Josipu in ga še enkrat vprašalo. če jo hoče poročiti. Fant se je pa še vedno obotavljal. V razburjenosti je dekle potegnilo samokres iz žepa in dvakrat ustrelilo na Ijubčka. Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu umrl. Tri ure po njegovi smrti je dekle rodilo zdravega fantička. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. sedel na svoj stol, kjer je ostal toliko časa, da sem njegovo vdovo obvestila o njegovem naročilu. Bil je vedno poleg mene in razločila sem sleherno njegovo besedo. Govoril je jako mirno. Zdaj vprašuje neka skrbna žena medija iz globine dvorane: — Ali je bil sir Arthur sam? — O ne.. — se ji nasmehne medij, — pripeljal je dosti prijateljev. — Ali je bil med njimi Roger Smits? — vpraša razburjeni moški glas. — Seveda, — prepričevalno odvrne medij, — bil je tu. Naročil vam je, da pazite na njegovega psička Smuka. Vpraševaleč se pomiri in veselo oddahne: — Torej je bil res tu! Kdo bi sicer vedel o njegovem Smuku!.... Ljudje, ki obiskujejo slične spi- «tJtr**frXf^ cBo etfi <3frd(i SAKSER STATE BANK 8Z CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Zla večjo udobnost svojiK klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. t Trt kres tsjeme, in stanovitne domače ta stare GROZDJE! Kakor dnano, da se bavim ie mnogo let s prodajo grozdja vseh vrst, tako tudi letaš na drobno ln debelo, cele kare naravnost iz vinogradov. BLAGO IZVRSTNO IN CENE ZMERNE. Opomniti moram, da jo newyorsko lotos xelo fino in sladko, letos sačasneje kot druga leta; ne bodite zadnji. i H. H. M1LROY Whoesale Fruits and Produce 4t — ltth STREET, —PITTSBURGH, PA. UO iKODA, mgr. Bell Phone: Atlantic 3m Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovali v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-pamike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje u povrnitev (Return Permit )iz Wuh-ingtona, ki je veljaven za eno leta Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak fra mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanje m v stari kraj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni. ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. X. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila t veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 045 priseljencev letno, a krotnl riaejt se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kroti in ti so: Stariii ameriških državljanov, asošjo a-meriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili; žena In neporočeni otroci izpod IS. leta poljedelcev. 11 so opravita! da prve polovice kvote. Do drage polovice pa so opravičeni žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta mik zuedr-savljanov, ki sa bili postavno prt-pose eni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK n cmiumn ton* YORK mmm. in NEW TOKI, THUK6DAT, SEPTEMBER lt, ])9» - •"'•♦»M*«----- •LOVOI DAUT M C. I. & Govorili so o starih časih in kako je bilo takrat na gradu in v okolici. , Takrat je bilo tukaj še vse drugače! Ni bilo vse amerikanski, — je vzdihnikt gospa Brinken. — Vaša mati je bila tudi od zunaj, — je rekla, — a vendar povsem drugačna kot so sedanji ljudje! (Dalje prihodnjič.) 10 < Nadaljevanje.) V Uncu je morala prestopiti. On jI je pomagal pri tem, skrbel za to, da je imela zopet sama kupej ter nI govoril nikake besede več. Niti ozrl se ni vaj>jo. Tudi je ostal zunaj, na hodniku. V 8teyer je bil prvi človek, katerega je zagledala Lora na peronu, — princ Ensberg! Divje veselje je napolnilo njena prsa. Sedaj jI ne bo treba preži« veti zadnjega dela potovanja z Joštom Rickmersom! In ravno on ji je prišel sedaj nasproti, katerega je mogla najmanj trpeti! Nobenega sočutja ni imela z Joštom Rickcrsom radi razočaranja, ki jo je pričakovalo! Ali je imel on sočutje ž njo? In zakaj ni te preje spoznaal, da je njegov ideal ženska, ki je slepo podvržena njegovim željam? V takih, trpkih mislih so potekle minute, ko ni niti pazila na kretnje Jo&ta, ki jI je skušal pomagati. Z zadovoljstvom je zapazila, kako se je njegov obraz potemnil, ko je zagledal Ensberga, ki je ouis. Cherbourg. Hamburg New .Amsterdam. Boulogne aur Rotterdam C'^n'e Btancamano, Xai*ull, Genova . oktobra: Republic, R«-solute. CherU>urg, Cherbourg. Hamburg Hamburg Na obisk v staro domovino umore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih Izletov, pa bo udobno in brezskrbno potovat To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: DRUGI JESENSKI IZLET 3; oktobra 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 26. Nadaljnl Izleti po isti progi: novembra—"SATURNU" II. decembra—"VULCANIA* 8. oktebra: Vuicanla, Trst Kerenjcarla. Cherbourg Columbus. Cherbourg. Bremen President Roosevelt. Cherbourg. burg iUmhurg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Stuttgart, Cherbourg, Tiremen daC, 154 str., broft. M Vrtnar, (Kabindraaatta Tagore), trdo vezano .................15 bruftirano ...................60 10. oktobra: Paris, Havre Majestic. Cherbourg Btatendam, Boulogne iur ller. Rotterdam Konta. Napolt, Genova 14. oktobra: Bremen. Cherbourg. Bremen 15 oktobra: Miuretania Cherbourg Oeorge Washington, Cherbourg. Hamburg Albert BalJln, Cherbourg, Hamburg 10. oktobra: Berlin. Boulogne aur ifer. Bremen 17. oklobra: France, Havre ( H »meric, Cherbourg IttiU«-r.i. Ch»rtjours. Bremen lviitilanii, Cherljoarn, AiiiKt-r|-i-n 25. oktobra: Cleveland, Ch<-rli< urg. Hamburg Voltriid.im, Houloifrie »ur Mrr, ltoti«r-diun 29. oktobra: I>euisrt>tiirg, Huml lie de France 3. okt.: 24. okt. <4 P. M.) (7 P. M.) Najkr&js* pot po tbitmiel VmAo Ja ▼ poHbnl kabin) s vaamJ ai^crnl-ml adubnohU — pijt^a m almvo* fraaooska kuhinja. Isradno nlaka VprmSajt* ktl*re(Uoll pooblaA^asacm FRENCH LINE II STATE ITRCKT NIW YOHK, N. Y. L del 36 IGRE: trgovec. Igrokas v 5. dejanj 36 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vesano ..........................1.70 Nafti a Vožnja ▼ Jugoslavijo Prihodnja odplutja: SATURNIA 20. SEPTEMBRA—25. OKTOBRA 29. NOVEMBRA VULCANIA 8. OKTOBRA — 12. NOVEMBRA 11. DECEMBRA Saturnia In Vulcanta prekafla vae ladje sveta v raakofiju, udobnoall ln na-Sllcl ter nudi najboljfto alutbo v Evro. po. Poaebne cene sa tja In n**aj. Vefi novosti na teh motornih ladjah vklju ?no plavalni basen v drugem raxredu. COSULICH LINE Oattary Plac*. New York 36 Edda, drama v 4. dej. Marta, Semenj v Richmond n. 4 dejanja ...................... 36 Ob voJAL Igrokas v Štirih olikah 36 Ton&ove saj ne na Mikiavftev veter .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. 3« R. U JR. drama v 3 dejanjih s predigro. (Cspek). ves. ...........45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .751 Veronika DesenHBra. trda ves____1.50 Za križ In svobodo, Icrokal v 5. dejanjih ...................... 35 Ljudski 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj . 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja Zbirka ljudskih Igor: Z satih gora .............. 3. snopič. MOn pod zemljo. Sv. ..Ne£a, Sonja ................. 13. snopiC. Vestalka. Sosrt Morijo device. Marijin strok ........ 14.« snopič. Sv. BSftjan, deklica. Materin blasoolov .S4 30 i.—! .60 36 15. snoplC. Fabjola Turki In Neia 5 dnl na oceanu PREKO CHERBOURGA 6 DNI preko BREMENA Fotujte v in Iz JUGOSLAVIJE na najhitrejših parnikih. kar jih plove, BREMEN EURCPA ail na znanem ekapres- nern par ni k u COLUMBUS Za navodila vprašajte svo-jrga lokalnega zastopnika ali NORTH GERMAN LLOYD 57 Broadway. New York 20. snoplC. Bv. • "t"