Naročnina mesečno ^^ ^ ^^ Ček. račun: Ljub« za T ^^ ^^^^^^^^ ^P ^^^^^^^ ljana stvo 40 Din — ne- SEM ™ jOSm JH» ■ ^^M M ^^B ™ 10.349 za izckija ce- SM^m JHB ^^k ■■V M ■ ^^HLa^^^ loletno 96 Din, za M flBV JfljM MIV M ^^^^^^ M^^^^J ^^^^^^ ^HV inozemstvo 120Din ^ ■( 8SH MH ^ ^^M M Praga-Dunaj24.797 OP JL* l^F I/JL; ^f JL Uredništvo v flgŽRž.fJ^^ mjEvOS^^^^^^k ^^M Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 ^'-'.".tf^STbS« Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« OBSOJAMO!" Pretresljiv protest sv. Očeta proti iašizmu ~ Papež kliče za pričo ves krščanski svet Kjer gre za načeta, ni kompromisov — Do skrajnosti! Na praznik svetih apostolov Petra in Pa- j vla dno 29. junija t. 1. je izdal papež Pij XI. okrožnico, v kateri sporoča katoliškim škofom vsega sveta o nasiljih fašističnega režima proti svobodi sv. Cerkve in proti vsaki svobodi sploh. Papež izvaja sledeče misli, katere navajamo, kolikor je to v ekscerptu mogoče, dobesedno: Ni treba — pravi papež —, da bi razložil škofom vsega sveta žalostne dogodke, ki so se zgodili v Italiji, sedežu stolice sv. Petru, in ki so imeli globok odmev po vsem svetu. Skušali so zadati smrt vsemu, kar je najbolj drago očetovskemu srcu papežu, na način, »ki še du-nes izziva solzo«. Spričo tega čutimo — nadaljuje sv. oče — dolžnos*, da se najprej vsem škofom zahvalimo za njihovo brntovsko sočutje; drugič, da pred vsem svetom dvignemo svoj glas v obrambo resnice in pravice v stvari, ki zadeva vesoljno katoliško cerkev; tretjič, du storimo ne-latere zaključke, ki se nam zdijo z ozirom na ♦c dogodke potrebni; četrtič hočemo zaupati ikofom naše skrbi za bodočnost in končno hočemo pozvati škofe, da molijo z nami in vsem Katoliškim svetom za zmago dobre stvari. Zahvala sv. Očeta Papeževo srce jc neizmerno ganila iu napolnila s tolaži«) solidarnost, ki so jo pokazali škofje vsega sveta, ko so takoj stopili na strun papeža, enih misli in čustev z njim. Zahvaljujoč jih za to, jim more papež reči, kakor svoj-'ias Kristus svojim apostolom, da so v njegovi bridkosti stali na njegovi strani. Pupož se pa vihvaljuje tudi vsem katoliškim vernikom in oosebno onim, ki so združeni okoli Katoliške akcije po vsem svetu, da so se zbrali okoli skupnega očeta, edini z njim v veri, polni si-aovskc udanosti in plemenitih namer, užalo-»čeni in ogorčeni, ko vidijo, kako se je zadal udarec Katoliški akciji v središču svečeniškegu apostolstva samem. Škofom in vernikom Italije Prav posebno pa izraža sv. oče svojo zahvalo iu priznanje škofom Italije, ki 6o z njim vred doživeli uničevalni vihar, ki se je vrgel na vrt, katerega so najbolj obdelovali, na Katoliško akcijo, in na katoliško mladino, ki se je vestno držalu njihovega in papeževega navodila, da se vzdržuje vsake strankarske politične delavnosti. Zlasti pa veseli papeža, da so sc pridružili svojim škofom italijanski katoliki s tolikim verskim navdušenjem in otroško udunostjo. Kakor proti zločincem Prehajajoč k jedru vprašauja, to jc k razpustu Katoliške ukcijc s strani fašističnega režimu, ker se je skušalo — uudaljuje papež — natvezti svetu, da se je razpust Katol. združenj izvršil brez nasilja, čisto normalno, zato jc treba pribiti, da sc jc ta nastop izvršil s tuko krutimi odredbami in na tako nasilen način ter s tolikim upurutom javne oblasti, kakor da se ne bi šlo za najboljšo mladino, kur jo Itu-lija ima, ampak za najnevarnejšo zločinsko družbo. Ker je vse bilo inscenirano tako — ugotavlja papež — da ni bilo mogoče dvomiti o tem, dH so te naredbe prišle naravnost od zgoraj, zato jc spričo sedanjega režima v Italiji bilo luhko pričakovati in je tudi v resnici prišlo do tega, da so goreči pristaši režima bili še gorečnejši od njega; in zato smo videli, kako so pretepali katoliške mladeniče do krvi. kako so divjali proti poslopjem in imetju Katol. akcije in kako so sramotili celo osebo vrhovnega poglavarja Cerkve. In policijske šikunc se niso ustavile uiti pred društvi, katerih uredba ni razpustila, tako n. pr. pred dekliškimi Muri-janskimi kongregacijami. Fašistični ialsifikatorji Najhujša žalitev resnice — nadaljuje papež — [ni se je zgodila z objavo nekih »dokumentov«, ki nimajo izlepu enakih v zgodovini. To »dokumente« je razširjal znuni tisk, ki je primoran, da piše tako, kakor se mu od zgornj ukazuje. Seveda je bil tisti komunike v listih neoficijelen, ukor je to običajno, kndar se hoče izvršiti posebno velik atentat na resnico. »Zgodovina dokumentov, ,)otvorjcnih, ne za to, da bi podkrepili kakšno dobro stvar, ampak da bi potvorili resnico, je dolga ii žalostna; toda moramo priznati z bridkim srcem, d smo v dolgih letih svoje delavnosti kot knjižničar redko naleteli na kakšen dokument, ki bi bil bolj tendcu iozen in bolj nasproten resnici, kakor je .dokument', ki ga je serviral svetu fašistični tisk.« Papež pravi, da nc hi bil vreden, da zavzema najvišji sedež katoliškega »veta, če bi na to molčal. Ni težko zavrniti ta dokument. Saj jc to eden tistih lokumentov, ki se odlikujejo po nesramnosti, ker se zavedajo, da smejo predložiti publiki vse. dobro vedoč. da jih lc-ta ne more kontrolirati. Fn.šistični komunike pravi, da bi bilo smešno, slikati sv. stolico kot žrtev nasilj v deželi, kjer na tisoče romarjev lahko priča, s knkim spoštovanjem je obdana katoliška vera in duhovščina. Toda ti romarji so mogli na lastne oči videti, s kakšnim vnndu-lizmom so sc fašistični četaši vrgli na svete kraje in kaka bogokletstva so vršili. Kdo je nehvaležen Fašistični komunike obtožuje duhovščino nehvaležnosti, če se obrača proti režimu, ki je dal Italiji zopet garancijo verske svobode. Papež pravi, da priznava vse, kar se je bilo do-zdaj zgodilo v korist vere in Cerkve, toda atentati, ki so se sedaj zgodili in ki so se počasi pripravljali, po svojem duhu in po svoji krutosti vzbujajo resen sum. da začetno dobrohotno obnašanje režima napram Cerkvi ni bilo narekovano od odkritosrčne ljubezni in vneme za vero. »če se že govori o nehvaležnosti, potem jo je treba očitati stranki in režimu, ki je po sodbi vsega sveta iz prijateljskih odnošnjev s sv. stolico tako v Italiji kakor v medn^rrd-nem svetu izvlekel zase največje koristi in prestiž, tako dn so nas mnogi grajali, dn smo Katoliška akcija je izven strank Mi smo — nadaljuje papež — opetovano in slovesno izjavljali, da je Katoliška akcija, bodisi po svojem bistvu kol sodelovanje laikala pri sve-čeniškem apostolatu, bodisi i>o naših jasnih in odločnih navodilih, izven vsake strankarske politike. Ravno Inko smo vedno konstatirali, da so se naša navodilo v Italiji vestno ubogala in izpolnjevala. preveč zanpali in da smo bili preveč naklonjeni režimu, ki je sedaj v resnici dobro poplačal z najhujšimi nasilji.« Fašistični pobožnjaki Sv. oče spominja, kako je v odgovor na te polioijskc šikane, spremljane od nasilja pod blagohotnim varstvom javne varnosti, odgovoril s prepovedjo procesij po vsej Italiji. Kjer fašisti vernikov niso ustrahovali, jih terorizirali aLi se jih celo dejansko lotili, so le-ti povsod pokazali, dn sočustvujejo s sv. očetom, iu so se vzdrževali slovesnih sprevodov, nadomeščajoč jih s spravnimi molitvami, da zadostijo za žalitve, storjene sv. očetu. Vemo pa ludi, nadaljuje sv. oče, kako so sc lam, kamor ni dospela naša prepoved, vršile, procesije z udeležim predstavnikov tisto vlado in tiste stranko, ki sta malo preje prekrižani h rok glodali, kako so njihovi akiionaši vršili najbolj zločinska dejanja napram vori in katoliriimu. ali pa se jih celo sami udeleževali: kar fašistični komunike seveda zamolčuje. Ta komunike tudi trdi neresnico, da se nekateri duhovniki niso ozirali na našo odredbo. iv, ivi res, ampak, kjer se je kakšna laka procesija vodila, se je brez duhovščine v obliki bogokletne parodije, katero je vse pošteno ljudstvo globoko obžalovalo. Prav o in pristno preganjanje Fašistični komunike se nadalje pritožuje, kako da rabimo dvojno mero, kadar gre za to, dn se obsodi, kaj se v drugih državah godi v Cerkvi, in kadar gre za to, da se označi, kar se godi v Italiji, ki jo glasno obsojajo, dasi se je v njej vera restavrirala, dočim baje molčimo na preganjanje Cerkve v drugih državah. Ponavljamo -— pravi papež, — da bomo vedno hvaležno pomnili to, kar i se je v Italiji zgodilo v prid vere, čeprav je bilo to istoč&sno v nič manjši ali mogoče v še večji prid fašistične stranke in režima. Smo pa velikokrat tudi ponavljali, da ni vedno potrebno in da bi včasih celo škodovalo namenu, če bi se razglašalo javno, kaj smo mi po svojih nuncijih in škofih storili v obrambo Cerkve v drugih deželah. Na vsak način pa je danes |>olrebno in odgovarja svrhi, če koustatiramo resnično pristno in pravo preganjanje Cerkve v Italiji in v Rimu, in sicer proti instituciji, ki je našemu srcu najbolj draga in ki zadeva svobodo duš in pravico osebnosti, posebno pa svobodo in pravico mladeniSkih duš, kii so nam prav posebno zaupane od božjega lzveličarja. sv. Zakramenta. Sicer pa komunike sam ne polaga nn to važnosti, ampak se zateka k drugim neresnicam. Pravi, tla so voditelji Katoliške akcije bili skoraj vsi svoj čas člani ali pa celo voditelji Partito popolare, ki je bil, kakor on pravi, eden najbolj močnih nasprotnikov fašizma. Ta obtožba — ugotavlja papež — se je opetovano dvigala proti Katoliški akciji, toda vedno, ne da bi se imenovala imena. Dasi smo mi režim pozvali, da dotične člane imenuje, nismo nikoli dobili odgovora. Šele, ko je hotel režim Katoliško akcijo razpustiti, in očividno zato, dn pripravi javnost na to namero, je fašistični tisk objavil neka tozadevna »odkritja«, ki jih je >Osservatore Romano« takoj označil kot limišljene deuuneiaeije ovaduhov, škofom samim hočemo ini dati resnične informacije. Najprej koustatiramo, da smo še v času, ko je Partito popolare še obstojal, to je 1. 1919, sami odredili, da nihče, ki jc zavzemal ali zavzema vodilna mesta v tej stranki, ne more zavzemati vodilnih mest v Denunciracije ovaduhov Fašistični komunike, ki hoče dokazali pro-tivno, pravi, da je Katoliška akcija imela znake, j izkaznice in vse druge zunanje atribute politične stranke. Toda po vsem svetu in tudi v Italiji imajo take znake tudi združenja, ki nimajo ničesar skupnega s politiko; imajo jih celo takozvani križa reki Katoliški akci^. Kar se tiče bivših vodilnih laičnih oseb kakšne lokalne organizacije Partito po|x>lare, ki so potem postali vodilelji kakšne lokalne Azione Cattolica, konstatirnmo, da jih je vsega akupaj 4, piši in beri: štiri, dočim ima Katoliška akcija vsega skupaj 250 škofijskih odborov, 4000 sekcij katoliških mož in nad 5 krožkov katoliške moške mladine. Vrh tega so te štiri osebe slučajno pri režimu dobro zapisane. Pa ludi škofje sami, katerim je Katoliška akcija bila, je in bo vedno ]>odrejenn, so zadostna garancija, da se le-ta ne bo pečala s strankarsko |>olitiko. Seveda nihče ne more iz Katoliške akcije izključiti ali ne sprejemati članov, ki so pripadal! k Partito popolare, ki ga je vlada razpusMla, kakor hitro so se ] km I vrgli disciplini in fundameintabiemu načelu Katoliške akcije, da se bodo, vzdržujoč se vsake strankarske politične aktivnosti, udeleževal' verskega a[>ostolata. f,Pod varno srajco režima a Vprašamo, s kakšno pravico naj bi jih izključili ali ne sprejeli? Režim in strunka, ki oči-vidno članom Partita popolare pripisujejo tako strahovito moč, bi morala biti hvaležna Katoliški akciji, ki jih je dvignila iz političnega terena s formalno zavezo, da ne bodo razvijali nobene poll-lične, ampak zgolj versko akcijo. Ne moremo pa nikakor Mi, Cerkev, Vera in zvesti katoličani (pa ne samo mi, ampak tudi drugi državljani) hiti hvaležni režimu, ki je potom, ko jo uničil socialistično in framaNonsko stranko, našo sovražnike (in no samo nase) ta isto socialiste in framasnno zopet pripustil t svojo vrste — fakt, ki ga vsi vidijo in nhžalujrjo in ki jo lom bolj nevaren, rim htilj so le-ti skrivajo pod varno črno srajco režima. Državi nevarne deklice >C'estokrat- — ^se je govorilo, dn so se kršile imenovane obveznosti, ki obvezujejo vsakega člana Katoliške akcije.da ne dela strankarske pol-litike. Vedno smo nato zahtevali, da se imenujejo imena in konkretna dejstva, vsak čas pripravljeni, da interveniramo in ukrenemo potrebno. Toda nikoli nismo dobili odgovora na naše vprašanje. Fašistični komunike — tako nadaljuje sv. oče — pa navaja ko opravičilo za razpust katoliških mladinskih krožkov predvsem tudi potrebo, da se zaščiti država. Kdor hoče ta razlog spoznati v vsej svoji smešni ničevosti, naj pomisli, da je med celokupnim številom katoliških mladinskih krožkov v Italiji 10.000 ženskih krožkov, katerim pripada 500.000 mladenk, v katerih pač nihče ne bo videl resne nevarnosti za sigurnost italijanske države. In še naj se pomisli, da je med temi ženskimi člani 250.000 deklici Fašistični junaki Ostanejo torej krožki katoliške moške mladine, ki naj predstavljajo resno nevarnost za državo, za njen mir in /a njeno sigurnost. Tako trdi fašistični komunike, med tem ko fašistični tisk istočasno te mladeniče slika kot krdelo samih zajčkov, ki niso sposobni niče- sar drugega, kakor da nosijo sveče in molijo rožni venec — kar je menda razlog, da so bili nu|uidcni in do krvi pretepeni od ljudi, ki so ;!h |ki 1 varstvom oblasti nupaduli oboroženi do zob!.. Metode fašistične policije Ne — pravi papež — treba jc vprašanje zagrabiti tam. kjer v resnici je: na verskem in moralnem polju. Kajti le. kdor nalašč zapira oči, da vidi ali si izmišlju |>olitiko, kjer politike ni. aui|uik je sutno vera in morala, le tu more trditi, kakor trdi fašistična okrožnica, d« pomenijo katoliški mladeniški krožki, oziroma Kutol. akcija, organizacijo, ki stoji pod vodstvom »zunanje sile«, oziroma »inozemskega |H>glavarja«. Iščoč dokumentov, ki naj bi tako politično dejavnost pod vodstvom »inozemske sile« dokazovali, pa policija ni našla niti enega, ki bi mogel to dokazati. In ker tega niso mogli, so predstavljali svetu kot politiko kakšno nedolžno pismo, v katerem je pisce obžaloval in obsojal kakšno politično šikano. kakršne si je dovoljeval režim proti Katoliški akciji že v prejšnjih časih. In tudi k temu so se seveda zatekli, dn so v pomanjkanju drugih dokazov objavljali izjave, sugerirane ali i/.si I jene, celo od otrok! Obrekovalci Ne povedo pa seveda, da so se našli v arhivih Katoliške akcije brezštevilni dokumenti, ki pričajo o verski in moralni akciji, o programih. poročilih iu referatih verskih kongresov, o verskih tečajih in vajah, o verskih prakti-kah in češčenju Najsvetejšega Zakramenta, o apologetičnih konferencah in študijah ter o organizaciji krščanske ljubezni v Vineencijevi dru/.hi. pa o sodelovanju pri misijonih. Zato zopet slovesno izjavljamo, da kdor obtožuje Katoliško akcijo politike, je pravi in pristni obrekovnlec. In redkokdaj se je v tolikem obsegu uresničila pravljica o volku in ovci, ki mu kali vodo. Papež ni „zunanja sila a Kar pa se-tiče trditve, dn smo »zunanja sila«, ne bi bili nikoli verjeli, da bi bilo kdaj mogoče nas tako imenovati, in sicer od katoličanov. in to od italijanskih katoličanov! Ni dolgo tega. ko je neki državnik, eden najbolj slovečih sedanje Evrope, ki ni katolik niti poseben prijatelj katolicizma, v javni seji parlamenta izjavil, da ne more smatrati kot zu-nanjo velesilo« silo, kateri se pokorava 20 milijonov Nemcev! Papež je oče, ne pa »zunanja sila« vsem katoličanom. Če trdi fašistična okrožnica, da nobena držafa na svetu ne bi hotela situacije, ustvarjene v Italiji po Katoliški a\eiji. potem moramo režim spomniti nn to. da Katoliška akcija obstoja po državah vsega sveta in še celo nn Kitajskem, ne dn bi jo katerakoli država smatrala kot nevarnost zase; tudi se ni v nobeni državi s Katoliško akcijo tako postopalo kakor v Italiji in Rimu samem, ki jc sedež sv. stolice. To je v resnici absurdna situacija, ki jo nismo ustvarili mi, ampak režim. Vse, kar sc trdi o politični aktivnosti Ka- toliške akcije, o očitni ali zakrinkani sovražnosti nekaterih njenih voditeljev proti režimu o tem, du Katoliška akcija predstavlja zatočišče in zaščito za ostanke bivšega Partito popolare — kakor trdi komunike fašističnega v kolikor se ne kršijo zapovedi božjo in Cerkve«. Morajo pa biti pripravljeni, da v slučaju potrebe, čo se od njih zahteva odkrita izpoved, svoj pridržek tudi glasno in javno priznajo. Seveda bi raje videli, da bi režim, uvidevajoč svojo zmoto, ta pridržek sam vnesel v formulo prisege, ako že ne misli storiti tega, kar bi bilo najbolje, da se namreč ta prisega sploh opusti, ker je to akt religije, ki se prav nič ne spodobi za strankarske namene. Zadnji dokaz spravijivosli Vendar pa — dokaz naše največje miroljubnosti — nočemo šo obsoditi stranke same in režima kot takega. Mi obsojamo to, kar je v njego- vem programu in njegovi akciji katoliškemu nauku in praksi nasprotno in zato nezdružljivo s katoliškim imenom in krščansko vero. S tem smo na eni strani izpolnili svojo dolžnost napram onim katolikom, ki tej stranki pripadajo, da se bodo vedeli ravnati po svoji vesli kot katoličani, obenem pa mislimo, da smo napravili dobro delo fašistični stranki iu režimu samemu. Zakaj, kakšen interes in kakšno korist more imeti režim v deželi, kakor je katoliška Italija, ako v svojem programu vzdržuje ideje In dejavne maksime, ki so v nasprotju s katoliško vestjo? - Vest narodov, ravno tako kakor vest posameznikov, so končno vedno vrača nazaj k sebi, da poišče pota, ki jih je za nekaj časa zapustila.« nas še čaka? Papež nato izraža veliko skrb za bodočnost. To skrb povzročajo zlasti besede poglavarju fašizma, ki je obenem, ko je izjavil, da nespremenjeno spoštuje katoliško vero in njenega vrhovnega poglavarja, dopustil največja nasilja proti Cerkvi, če jo to ironija, potem je ironija, ki ne obeta ničesar dobrega. Po najvišjem nalogu se katoličani nadzirajo in uvajajo naprej, terorizirajo in šikanirajo. Kaj torej — vprašujemo vnovič — pripravljajo za bodočnost? * Papež konča z bodrilom, da se je treba popolnoma zaupati neskončno modri božji volji in božjim namenom, in se čutiti nepremagljivega v zavesti, da ima okoli sebe vso Cerkev in episkopat, pa tudi škofe Italije, ki nikakor niso -uradniki države«, kakor meni fašizem, ampak postavljeni od sv. Duha. Velika je tudi pomoč, ki prihaja papežu od molitev celokupne Cerkve. Končno podeljuje papež vsem svoj apostolski blagoslov. Italijanski režim je ogorčen Rim, 6. j al. tg. Papeževa eneiklikn v obrambo Katoliške akcije in proti fašizmu je izzvala v fašističnih krogih veliko vznemirjenje. kur se kaže v pisanju fašističnih listov. Iz pisanja fašističnega tiska je razvidno, da je nastal med Vatikanom in Kvirinalom prepad, ki ga ne bo mogoče izlepa premostiti. Musso-lini je ogorčen predvsem zaradi načina, kako je papež spravil t-fcikliko čez mejo: nesla sta jo namreč dva inozemea. Ta korak Vatikana se smatra kot dokaz nezaupanja, ki ga fašistična vlada, kakor ona meni, nikakor ni zaslužila. (!) Italijanska vlada sicer obžaluje, da jc prišlo do tako težkega položaja, vendar pn mora vztrajati na svojem stališču. Posledice cnciklike se sedaj še ne dado predvidevati. Govori sc celo, da bo papež dal slovesno na indeks knjige mnogih fašističnih voditeljev in predvsem Mussolinija. Lavoro fascistn« poudarja, da fašizem ne sme pustiti svojih principov, če noče priti v nevarnost, da izgine. -Tribuna pravi, da se bo iz zadržanja vodstva Katoliške akcije v tem sporu med Vatikanom in italijansko vlado videlo, ali je bila Katoliška akcija politično pobarvana nli ne. Ako bo Kutol. akcija sledila papežu, kakor ta od nje zahteva, je brez nadaljnjega jasno, da je protifašistična. Preokrei na s Ameriški predlog v nevarnosti — Amerika nastopi brez Francije Francija brez Amerike Pariz. 6. jul. tg. Kljub nedelji so se včeraj Irancosko-ameriška pogajanja nadaljevala. Mellon In Edge sta imela včeraj popoldne dolg razgovor s francoskim finančnim ministrom Flandinom, in sicer so se razgovarjali, kakor je bilo uradno jav-ljeno, v glavnem o vprašanju stvarnih dolgov. Malo upanja Pnriz. 6. jul. Za današnja posvetovanja ne vlada prevelik optimizem. Mellon je dobil i z Washingtona nove instrukcije in povsem izgleda, da v vprašanju stvarnih dobav ne bo prišlo še do sporazuma. Američani vztrajajo slej ko prej na tein. da odgoditev stvarnih dobav od 1. julija 19») do 10. jun. I972, ki se cenijo na 2(1—milijonov dolarjev, ne smejo pasti v breme Nemčije. Amerika odklanja Ne*york, 6. jul. tc. Francoski protiprcdlog o kompetenci izvedeniškega odbora v vprašanju stvarnih dobav je za VVashington nesprejemljiv. Predsednik Hoover. ki si je dal poročati o odgovoru trancoske vlade na svoj »eekend, se je takoj vrnil r \Yashiugton. kjer je v večurni konfe-renri razpravljal s Castleom in Millsom o francoskem predlogu in v zvezi s tem o odgovoru, ki naj se pošlje v Pariz. Tako francoska nota kakor tudi odgovor ameriške vlade nista bila objavljena. Zastopnikom tiska so merodajni krogi izjavili, da se Francija v svoji noti sicer strinja s predlogom Amerike za imenovanje strokovnjaškega odbora, vendar pa zahteva v vprašanju stvarnih dobav popolno svobodo. Ameriška vlada je vztrajala pri tem. da naj se »(rokovnjaškemu odboru dado in-striikcije, naj bodo vse njegove odločitve v duhu Hoovprjevega načrta. V principu je treba vprašanje stvarnih dobav rešiti takoj. Samo tehnični detajli naj se prepustijo strokovnjaškemu odboru. Ameriška vlada se strinja s tem, naj tečejo stvarne dobave toliko časa, kolikor znašajo sedanja naročila, kar je v interesu francoskega in nemškega gospodarstva. Protivrednost teh stvarnih dobav kakor tudi nezavarovani del plačil naj se v teku moratorijskega leta vrača Nemčiji v obliki posojila. Ameriška vlada ni kakor Francija mnenja, da predstavljajo stvarne dobave privatne transakcije, temveč smatra, da so te zelo važen del nemških obvez, katerih naj se Nemčija v duhu Hoover-jevega načrta oprosti za časa enega leta. Nemčija upa Berlin. 6. jul. AA. Nemško javno mnenje je zelo vznemirjeno zaradi podaljšanja pariških pogajanj o Hooverjevem predlogu. — Nekateri listi poročajo, da zahteva Francija od Nemčije, naj se odpove gradnji novih bojnih ladij, ki so ji dovoljene po versajski pogodbi. Listi pravijo, da bi to pomenilo revizijo versajske pogodbe. — Vendar uradni krogi ne dele pesimizmu javnosti. Današnji ministrski svet je prišel do zaključka, da bo v kratkem sklenjen fraiirosko-ameriški sporazum, ilasi se ho izvedba Hooverjev cga načrta iz tehničnih razlogov nekoliko zavlekla. Tega mnenja je tudi generalni svet nemške državne banke, ki je mt včerajšnji seji sklenil, dn ne bo omejil kreditov v varstvo nemške valute. Politični krogi mnogo komentirajo Briiningovn izjavo ameriškemu poslaniku Sackettu. da nemška vlada ne bo uporabila denarja, ki ga bo dobila z moratorijem, za oborožitev. Poučeni krogi menijo, da Nemčija ne, ho dala nikakih nadaljnjih političnih izjav v zvezi s Hooverjcvim načrtom. Ne v vojne namene Berlin, 6. julija, tg. Francoske bojazni, ki so se izražale tudi v nemškem parlamentu, da bo nemška vlada uporabila prihranke moratorijskega leta za oboroževanje, so bile povod, da je Briining ponovno poudaril zastopniku ameriške vlade, da Nemčija samo ob sebi razumljivo nikakor ne misli uporabiti denarja na ta način, marveč hoče s tem denarjem le kriti manjše davke, dalje odpomoči nemškim državnim potrebam. Briiningova izjava, da bo Nemčija uporabila prihranke moratorijskega leta za sanacijo gospodarskega življenja, je napravila v tukajšnjih krogih zelo ugoden vtis. Vendar pa ne zadovoljuje pariške javnosti ta Brii-ningova izjava popolnoma. Kakor piše Sauervvein ! v »Matinu«, bo najbrže v Berlinu demarša francoske vlade, in sicer zato, da državni kancler ponovi to izjavo francoskemu poslaniku. Namen Francije gre, kakor se zdi, še dalje. Kakor poroča »Journal«, hoče imeli Francija gotovost v dveh točkah, in sicer 1, da Nemčija v bodoče ne bo gradila novih oklopnih križark, in 2. da se odpove carinskemu sporazumu z Avstrijo ter naj celo opusti razpravo pred ha3škim sodiščem. „Potem rale nič!" Francozi, ki so bili doslej za stvarne dobave, izjavljajo: Ako naj plačujemo mi nemške stvarne dobave, s" raje odpovemo vsem pogodbam, kar pride v prid itak le nnsi industriji. Francija želi namreč, pogajati se o stvarnih dobavah po možnosti brez Amerike, očividno v nudi, da bo našla pri drugih državah upnicah podporo. Tukajšnji krogi opozarjajo na to, da je bila Anglija od nekdaj proti odlokom strokovnjakov in radi lega pričakuje Pariz, da ga bo Anglija podpirala. Razpoloženje v Parizu torej jc vsekakor veliko bolj pesimistično kakor koncem preteklega tedna. Kljub temu pa so pariški krogi odločno za to. da nnj se pogajanja nadaljujejo z namenom, vendar enkrat doseči sporazum. Briiningove izjave so, kakor vse kaže, napravile v Parizu dober vtis. -Temps sicer meni, da Briiningova trditev, da prihranki moratorijskega leta ne bodo služili za oboroževanje, da je bila tn izjava le posledica diplomatskega pritiska v Berlinu. Vendarle sporazum! Pariz. 6. jul. tg. Ob 20.45 je poklical ministrski predsednik Lavni k sebi zastopnike tisku in jim izjavil, dn je prišlo pri francosko ameriških pogajanjih do popolnega sporazuma. Nevvvork. 6. jul. tg. Predsednik Združe-| uili držav Hoover je izjavil zastopnikom tiska, da je Francija končno sprejela vse ameriške Zbiranje gozdnih semen Belgrad, 6. julija. I. Ministrstvo za gozdove in rudnike, gozdarski oddelek, jc poslalo vsem ravnateljstvom gozdov razpis o potrebi zbiranja gozdnih semen v režiji. V tem razpisu opozarja ministrstvo ravnateljstva, da morajo vnaprej imeti za princip nakup semen z zbiranjem od naših domačih vrst, in sicer v režiji. Od lega principa sc ne sme odstopiti, tudi čte bi nakup semen od trgovcev bil cenejši. Ta način nabavljanja gozdnih semen ima to prednost, da daje prebivalcem priliko zaslužka, torej sredstvo za življenje, na drugi strani pa jim vlije ljubezen do gozdov. Poleg tega odpade tudi nov predmet uvoza, ker nikakor ne gre, da bi naša država, ki je tako bogata na gozdnih semenih, uvažala to blago iz inozemstva. Ravnateljstva gozdov naj pošljejo ministrstvu gozdov in rudnikov, oddelek za gozdarstvo, koliko in katere vrste semen bo mogoče zbrati v jeseni. Posebno je potreba obrniti pozornost na vse vrste hrastovih semen kakor tudi na naše speciali-tete, kakor: javor, koslanj itd. Novice iz Španije Madrid, 6. julija, ž. Včeraj je prišlo do velikih demonstracij radi tega, ker je bil izpuščuo na svobodo bivši šel madridske policije general Mola. Vlada je bila prisiljena generala Molo ponovno aretirati in zapreti. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Ponoči nevihta. Proti jutru najbrž zopet jasno, toda nezanesljivo vreme. Nekoliko hladneje. Južne Alpe: Soparno, Nagnjenost k nevihtam. predloge, tako da je prišlo do popolnega sporazuma. London. 6. jul. tg. Ravnokar je dospela \ London oliciclnn vest. da je prišlo do sporazuma v frnncosko-unieriških pogajanjih. \Vashington, 6. jul. tg. Predsednik Hoover je za danes ob II srednjeevropskega časa sklical konferenco tisku v Belo hi;o. A?.'JofjMsrtci podjetja Ljubljana, 6. julija. AA. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani opozarja: Ker nekatera avtobusna podjetja še vedno ne poslujejo v svojem prometu s predpisanimi vozovnicami, in ne plačujejo 10% izrednega cestnega prispevka ali pa na različne načine izbegavajo zadevna določila, jc banska uprava odredila revi-vijo avtobusnih prog v dravski banovini. Revizija je pokazala, da je postopanje avtobusnih podjetnikov v več primerih v nasprotju z zadevnimi predpisi. Proti dotičnim podjetnikom je uvedeno kazensko postopanje, oziroma sc nameravajo zadevne konccsije odvzeti. Avtobusni podjetniki sc opozarjajo, da se v lastnem interesu ravnajo strogo po predpisih, ki veljajo za plačevanje 10% izrednega cestnega prispevka, ker se bodo sicer proti njim uporabile vse zakonite mere, da se zaščitijo javni interesi. Manitt mora nazaj BukareSI, 6. julija, ž. Danes je dopotovala na Dunaj romunska trgovinska delegacija, da prične pogajanja z Avstrijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Romunsko delegacijo vodi Cezar Po-pescu, ki je pretekli teden uspešno končal pogajanja z. Nemčijo. — Na seji erdeljskcga vodslva nacionalno kinetske stranke je osvojen predlog, da , se ne sprejme ostavka dr. Maniua na predsedni-, štvo. Vodstvo je odločilo, da sc smatra dr. Mnniu I še vnaprej za predsednika, čeprav sc momentauo nc udejstvuje v aktivni politiki. Kraljičin o darilo Split, 6. julija, ž. Nj. Vel. kraljica Marija je podelila vsoto 10.000 Din onim osebam iz primorske banovine, ki so jo ob priliki njenega bivanja na Primorju pismeno prosile za denarno pomoč. Prosilci bodo dobili la denar polom okrajnih glavarstev. Osebne vesti Belgrad, 6. julija. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v vrhovnem poverjenišlvn agrarne reforme v Skoplju za višjega pristava Konstantin Kralj. Proti oboroževanju Haag, 6, julija. Ig. Ves nizozemski tisk ie otvoril kampanjo proti oboroževanju. Od 8. do 20. julija bodo vsi nizozemski časopisi, nc glede na politično pripadnost, poslali vsem državljanom nad 18 let pole, v katerih naj se izjavijo za splošno razorožitev. Na ta način bo imel zastopnik Nizozemske na razorožitveni konferenci 1. 1932 moralno oporo v izjavi vsega naroda. Iz železniške službe Belgrad, 6. julija. 1. Z rešitvijo prometnega ministra so prestavljeni: Franc Lukovšek iz strojnega oddelka glavne direkcije drž. žel. v železniško delavnico v Nišu, Alojz Maycr iz računovodstva ravnateljstva v Subotici v računovodstvo dirckcije drž. žel. v Ljubljani, Miodrag Pajevič iz Ozlja v Ljutomer, Alojz Rovan iz Zaloga in Franc Marolt iz Rakeka v komercielno odelenje glavne direkcije drž. žel., Marija Unger iz Maribora v Novo mesto, Mihajlo Friedel iz Kremna v Čačar. Belgrad, 6. julija. I. Glavna direkcija drž, žel. je odobrila vsem obiskovalcem zagrebškega sejma in razstave, ki sc v rši v Zagrebu od 29. avgusta do 7. septembra, 50% popusta na vseh progah države. Grob f vo'vode Aosta Rim, 6. julija. AA. Pogreb vojvode D'Aostc bo jutri v torek. Krsto bodo prepeljali na vojno pokopališče Redipuglia na Krasu. Pokojni je bil v svetovni vojni poveljnik tretje armade, ki je prodirala proti Gorici. Po vseli italijanskih mestih so razobesili žalne zastave. Spomin Stresemann Mainz, 6. julija. AA. Včeraj je bil odkrit spo> menik pokojnega zunanjega ministra dr. Stressc-manna. Letalci so med slovesnostjo spustili venec z napisom; ^Osvoboditelju Porenja«. Slavnostni go. vor je imel državni poslanec Dingeldey, ki je bil pokojnemu dr. Stressemannu prijatelj. Nato jc govoril zunanji minister dr. Curtius. Drobne ves Si Belgrad, 6. julija AA. Danes ob 16 jc priletel s posebnim letalom v Belgrad romunski princ Nikolaj v spremstvu treh oficirjev. Jutri bo nadaljeval pot na Dunaj, nato pa v Turin, kjer se udeleži pogreba vojvode Aoste. London, 6. julija. AA. Londonski klub >Ma-ster of Semphill« jc najel zrakoplov »Grof Zep. pelin« za 21urni polet po Angliji. Poleta sc bodo udel cžili le člani kluba. Zrakoplov bo vodil dr. lickener. Polet bo med 15. in 17. julijem. Montreal, 6. julija. AA. Kanadska ekspedi-cija, ki jc pod vodstvom Leckija odplula iz Van-couverja na otok Cocos blizu kolumbijske obali, da najde zaklad, vreden 12 milijonov funtov ster-lingov, se je vrnila brez uspeha. Newyork, 6. julija, ž. Ob priliki proslave narodnega praznika ameriške neodvisnosti jc umrlo 175 oseb vsled raznih nesreč. Pariz, 6. julija, ž. Potniško letalo, ki je pri včerajšnjih letalskih slavnostih vršilo krožni let, je padlo na gledalec, od katerih je bilo 5 na mestu mrtvih, 10 pa težko ranjenih. Svečanosti so bile takoj prekinjene. Pnriz, 6. juliia. AA. (z Roubaixa poročajo, d& sc jc 8000 tekstilnih delavcev, ki so stavkali, vrnilo na delo. Praznik gasilcev v Ljutomeru m. ummmmuim,uhibi jmum^mn Nova maša na mejniku treh kultur Višarje, 5. julija. Praznik slovanskih apostolov je bil našim bratom preko meje praznik veselja v njihovih mračnih dneh. Na mejniku treh kultur in treh plemen, na Višarjih, je dne 5. julija bral svojo prvo sv. mašo g. Tomaž H o 1 m a r in pri sv. daritvi združil vse Slovence. V soboto so se zamajali višarski zvonovi in plaval je njihov glas čez Koroško tja do Gospe svete in dosegel svetišče na Sveti gori in pozdravil Marijo Pomagaj na Brezjah. Pa so se dvignili ljudje iz Roža, dvignili so se iz Podjune, zvesti iz Boro-velj, iz Dobi le vesi, Št. Jakoba, Zihpolj, Podkloštra so se dvignili, da počaste mladega duhovnika, ki je posvetil svoje življenje Bogu in njim. Napravili so se na pot Goričani, pa bič tujca jih je pognal nazaj v svoje domove in jih prisilil, da so morali presli-šati glas višarske Matere božje, dvignili so se Slovenci iz Jugoslavije, Ljubljančani, Ratecani, Kranj-skogorčani, da prinesejo tolažbe svojim bratom, lil so romali po deest, po sto, po dvesto, stari, mladi, Primorci, Korošci, Kranjci, vsak s svojim križem, pa Marija drži na široko odprt svoj plašč in vsakdo najde v njem prostora in zatišja, vsakemu olajša Marija njegov križ. Zvečer je prišel na goro g. novomašnik, katerega so v cerkvi sprejela tri žihpoljska dekleta, vsaka s svojim darom. Prva s križem, ki je simboi združitve s Kristusom, ki je simbol mašnikovega življenja, zakaj, kar je trpel Mojster, čaka tudi učenca. Druga z lučjo: Duhovnik je po Kristusu luč — razsvetljenje. Tretja združi oba simbola. Nato je stopil na lečo g. župnik Košir iz Zihpolj. Poje mu beseda in roti: duhovniki koroški umiramo, starši, rešite nas in sebe in dajte nam sinov duhovnikov. Petje in molitev sta daleč v noč sprejemala vedno nove trume, ki so kljub dežju z lučmi hiteli v goro in se vsipali v svetišče. Rosno solnce je našlo že romarje v cerkvi. Sv. uiaše so se začele ob pol 4. Ob petih je cvet Koroške prisostvoval recitirani slovenski sv. maši in pokazal, kje je rešitev Slovencem: ob božjem viru, ki že tisočletje daje življenje svetim. Sv. mašo je daroval voditelj liturgičnega gibanja, od katerega moramo pričakovati preroda in življenja, dr. BlUml. Po slovenski pridigi je bila še nemška in italijanska. Ob 7 je bila sv. maša z ljudskim petjem, ob osmih sv. maša primicianta. Pri sv. maši je dovršeno pel žabniški cerkveni zbor koralno mašo pod vodstvom požrtvovalnega g. Meciloška, ljubljanskega bogoslovca. Navzočni so bili voditeli: Korošcev in Primorcev, v prvi vrsti inonsignor Be-netek iz Tinj, dekan Bele iz Kobarida, dr. Mikula iz Celovca, novomašnik g. Millonig, številni koroški župniki in bogoslovci, ljubljanski bogoslovci in akademiki. Slavnostni govornik je bil inonsignor biseromašnik Benetek in opozoril novomašnika na četverni kelih duhovniškega življenja: kelih trpljenja, kelih življenja, kelih krvi in časti. Naslednji govornik dr. Khrlich je primerjal Višarje in današnjo daritev svetovni daritvi na Kalvariji. Kalvarija na meji treh svetov, Višarje na meji treh plemen. Opozoril je novomašnika na svetovno nalogo krščanstva: krščanstvo mora prinesti svetu revolucijo, mora podreti, kar je slabega in nanovo pozidati. Med sv. mašo je bilo darovanje: nad tisoč ljudi je šlo okrog oltarja in poljubljalo milostni kip. Darovanje je trajalo čez eno uro. Po sv. maši se je začelo ljudstvo počasi razhajati. V ožjem krogu je bil popoldne še blagoslov in zvečer obhod z bakljami. S tem je bil današnji praznik zaključen. Novomašnik g. Tomaž Holmar se je rodil pri Gospe sveti, kjer je bil oče cerkovnik. Ko se je oče preselil v Zabnico in postal organist na Višarjah, je stopil g. novomašnik še v posebno varstvo Marije, ki ga je privedla v ljubljansko bogoslovje, kjer je dovršil pet let, pa srce ga je gnalo med najpotrebnejše, med Korošce. Dovršil je še eno leto bogoslovja v Celovca, kjer je bil eden voditeljev in ideologov mladokoroškega gibanja. Njegovo delo je, da je liturgično gibanje prišlo že med najširše plasti. Posvetil ga je celovški škof. Mlademu delavcu želimo mnogo blagoslova na njegovi idealni poti. 301ctni julilej mašništva je praz.no>val pretekli teden v Celju vseučiliški profesor prelat dr. Matija Slavič (v sredi) s svojimi tovariši O tej slovesnosti je poročal že nedeljski »Slovenec«. Razgovor z Miss Ketlerjevo V soboto 4. julija sem imela izredno srečo pred odhodom Miss Kellerjeve na Bled, prisostvovati njenemu intimnemu zajtrku na Sp. Rožniku. Sedeč poleg slovite slepe gluhe pisateljice, sem se smela ž njo prosto pogovarjati, seveda največ po posredovanju Miss Toinpson. Več mojih vprašanj ji je tajnica z urno ročno abecedo izrazila v roko, odgovore nanje pa sem prejela direktno iz ust Helen Kellerjeve. Glas njen je čist, mil in izredno mehek. Tajnica ji je morala najprej popisati prostorček, kjer smo sedeli. Miss Keller se je predvsem zanimala za drevje, ki mu je lahen vetrič izvabljal prijeten hlad. Vprašala sem jo, če se udeleži mednarodnega kongresa gluhonemih v Parizu, ki se bo vršil v dneh med 9. in 16. julijem. Zbala se je prevelikega navala ljudi in se odločila raje za in-kogniti in tihi odmor v Bretagni. Niti točnega bivališča ni marala označiti. Pač pa smo razinotri-vale in ugibale, kdo vse se bo udeležil omenjenega kongresa. Obema skupen znanec je bil sivolasi gluhonemi pastor Kugen Sutermeister iz Berna v Švici, ki je že od prejšnjih kongresov znan kot izvrsten govornik in pedagog. Ona pa mi je omenila še posebej svojo prijateljico Mademoselle Pitrois v Lausanni, ki je slepa in gluha, izdajateljica lista za sebi enake in je v trajnem stiku z Miss Kellerjevo. Izročila mi je za udeležence kongresa, zlasti za zgoraj omenjeno svojo prijateljico, prisrčne pozdrave in izraze globokih simpatij. Izmed vsega pogovora se mi zdi najznačilnejša njena trditev, da je poleg čiste govorne metode, ki vsebuje težavno odčitavanje od ust, ročna abe-' ceda neprecenljivo sredstvo za medsebojno razumevanje gluhonemih. In sicer: 1. Uporabna je ob 1 vsakem dnevnem času, torej tudi o mraku in celo v temi. 2. Jezik se z ročno abecedo ohrani v celotni obliki in se more izpopolnjevati do najtočnejšega, slovniško pravilnega izražanja. — Poudarjala je, da obžaluje gluhonemega, ki svoj težko priučeni j govor s kretnjami omalovažuje in zapostavlja. Mesto kretnje mu je boljše uporabljati ročno abecedo, j ki ne škoduje govoru in njega pismenemu izraža-j nju, ga nasprotno čutno utrdi in s tem olajša glu-; šecu svoje misli pravilno zapisati. Nad vse je obžalovala one gluhoneme sirote, , ki ostanejo sploh hrez pouka. Ob slovesu mi je želela vso vnemo in uspeh ! pri težavnem poslu, kar naj bo v prid ubogim gluhonemim, ki jih je usoda oplenila dveh važnih čutov. p. da smo vsi otroci ene matere velike Jugoslavije. Dober gasilec mora biti vedno dober državljan in narodnjak. Naj bo vaše delo Bogu v čast, državi in narodu v korist in bližnjemu v pomoč. Nato je v imenu Jugoslovanske gasilske zveze govoril se njen podstarosta g. V e n g u s t. Končno je spe-govoril še načelnik domače župe, davčni inšpektor g. Kuharic in se zahvalil za udeležbo, nakar se je na Glavnem trgu vršila defilacija uniformiranih gasilcev pred zastopniki državnih oblasti in cerkve. — Skupno je bilo v uniformi 330 gasilcev. Zastopane so bile vse sosedne gasilske župe s prapori in zastavami, razen tega gasilske župe iz Maribora, Ormoža, Gornje Radgone, M. Sobote, D. Lendave in Čakovca. Popoldne so se v znanem Serše-novem logu vršile proste vaje gasilcev, na suhem, mokre vaje z brizgalnami, vaje s sekiricami in veselica. Ameriški so-ahe KSK Jednote na Breziah Ameriški rojaki, člani in članice KSK Jednote, ki so 29. junija prispeli na obisk v Slovenijo, imajo 13. julija na Brezjah svojo posebno pobo-žnost — Marijin dan —, h kateri vabijo zlasti svoje sorodnike, prijatelje in znance. Ob 10 bo za to priliko pridiga in sv. maša. Sv. mašo bo daroval pri milostnem oltarju gospod duhovni vodja KSK Jednote, za sedanje Slovence v Ameriki pre-zaslužni Rev. John Plevnik. župnik v Jolietu. Pridigal bo brat glavnega predsednika, Franka Opeke, gospod kanonik dr. Mih. Opeka. — Dne 2b. julija pa obiščejo ameriški rojaki KSK Jednote Brezje vdrugič, da se polnoštevilno udeleže velike cerkvene prireditve v spomin efeškega koncila in za beati-fikacijo škofa Barage. Pr:srčen sprejem ju g. profesorjev v Mariboru Maribor, dne <>. julija. Danes popoldne je prispelo / zagrebškim brzovlakoiu okrog 100 delegatov posameznih profesorskih društev nu profesorski kongres, ki se vrši te dni v Mariboru. Gostom nasproti so se odpeljali ravnatelj Zupančič ter profesorja dr. Pečovnik in Sevnik o starem zakonu o debelih in suhih kravah od času do časa in osledice stresov vojne in povojne dobe. V letu 1950 ni bilo več takega spora. Danes prevladuje splošno mnenje, du so lso motenja gospodarskega in denarstvenega ruvno-težja nakopičila. Krožna kriza in kriza, ma katero vplivajo časovni pa krajevni dogodki, stn se družili. Kajti, čc premotriino zvezo med dogodki, ki so igruli gotovo vlogo pri celotnem razvoju, bomo mogli dognati, da nosi ta razvoj gotove znake kroženja. Svetovno gospodarstvo je izkazalo nekoliko let seiu kljub posebnim težko-5am v gotovih gospodarskih panogah in v posameznih državah visoko konjunkturo. Evropa se je resno trudila, da bi s pomočjo mednarodnih zve/, in s tem, tla jc svojo valuto in svoje menične tečaje vzpostavila, zadostila ogromnim potrebam, ki so pritiskale na zopet-110 zgraditev gospodarstva. V Vmeriki in v Evropi se je podjetnost v gospodarstvu poživila. T« podjetnost se. je javljala v povečani gradbi strojev, v nepregledni obilici kemičnih izdelkov, v producira-nju umetne ile, v napravah in izrabljanju elektrike itd. Ustvarjali so tudi nove industrijske panoge: Cradlio letal, radio-naprave in različne iznajdbe ter zboljšanja v hišnem gospoda rstvu. \ starih in novili industrijskih panogah go iskali nove metode, ki bi omogočale čini večji donos. Ameriška pa tudi evropska industrija. zlasti nemška, je bil i v stalnem prevratu. Nučirt obratovanja in oprema so bili preosnovani. Splošno geslo je bilo — racionalizacija. Nastopili so isti pojavi, iste zveze, ista reakcija, kakor so lnstni vsaki dobi dvigajoče sc konjunkture: Zvišanje produkcije, zvišanje dobička, zvišanje dividend. To je bilo jasno, zlasti v Združenih državah Amerike. Sledilo je zvišanje temeljnih glavnic v notranjosti, krediti \ inozemstvo so se zmanjšali, tuji kapital jo dotekal v deželo. Nato je pa sledila po borznih križu h nuglomn gospodursku kriza: /nižanje vrednosti vrednostnih papirjev, ki so bili v |Misesti privatnikov, nizvredb« obratov, bank, padec cen. premišljen« utesnitev kupcev, /nižanje produkcije \ vseh gospodarskih panogah. Kriza se je redila tako rekoč i/ same sebi-. Kajti utesnitev izdatkov širokih ljudskih plasti je imela za posledico nadaljnjo utesnitev gospodarske delavnosti. Poseg raznih drugih motenj je pu vtisnil sedanjemu propadanju posebno in izjemno težo. K tem motenjem prištevamo: poljedelsko krizo, gotova vprašanja kapitalnega in finančnega značaja, pomanjkanje zaupanja v bodočnost. nemir, ki neprestano muči javilo mnenje. četudi sprejmem naziranje, da bi škodn krožne krize s tem, da bi se, kakor prej. po gotovem času zopet opomogla, tako rekoč izpuhtela, vendar moramo vzroke, ki so ztinnj tega kroženja in ki povzročajo že nekaj let sem brezposelnost, podvreči posebni preiskavi, da jih, če mogoče, odstranimo z neposrednimi sredstvi Ne da bi skušali vzroke gospodarskega propadanju in brezposelnosti popolnoma in natanko opredeljene navesti, neki nemški strokovnjak jih je naštel 2"M, smatramo, da je smotrenejše, če usmerimo pozornost in preiskovanje ua gotovo število okolnosti, katere navajajo nitjčešče kot vzrok krize Pod tem vidikom bomo presojali različne izvore motenja Skušali bomo. potem ko smo jih ugotovili, pojasniti, v koliki meri vpliva vsak na pojav brezposelnosti in kako stališče naj zavzame. mednarodni urad dela napram prizadevanjem, ki naj bi vodila do odstranitve ali pa vsaj omejitve teh motenj. Ljubljana v Remiza v Zgornji Šiški FOTOAMATERJI! ran Vse fotopotrebščine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte cenik! Petem ko jc speljal tramvaj tudi na Vič, so se koncentrirala vsa gradbena dela Splošne malo-železiniške družbe v Zgornji Šiški v bližini poslopja nove reniize. Inozemski strokovni delavci, ki so izvrševali nekatera važnejša dela pri gradbi proge, so dobili tritedenski dopust in so se odpeljali domov, zakaj kljub temu, da je prometno ministrstvo izdalo že S. junija koncesijo za projekti- rano traso iz Zgornje Šiške v Št. Vid v dolžini 5500 m, se vlečejo še nekateri nesporazumi o načinu graditve trase, ki bodo najbrž do konca tega meseca izravnani, tako da lahko upamo, da se bo graditev proge Št. Vid začela meseca avgusta. Medtem pa napredujejo dela v remi'/.i z vso naglico. Z graditvijo proge na Vič so hkrati položili približno 600 metrov lira od konca proge v Šiški pri gostilni Franci do nove remize. V bližini ceste pred remizo bo stalo enonadstropuio upravno poslopje. V pritličju bo obratna pisarna, v prvem nadstropju pa bo imel stanovanje tehnični šet' in direktor Maloželezniške družbe ing. Ženko, ki jo včeraj odšel na enomesečne orožne vaje. Poslopje je v glavnem že dograjeno in mu poslavljajo sedaj strešno konstrukcijo. jSv. Avguština«, str. 291—302 (Elbin Hoje), ob Vebrovem »Sv. Avguštinu , str. 302—308 (A. U.). — V maju lanskega lHa (1930) je vesoljni katoliški svet praznoval 1500 letnico smrti sv. Avgušitna. Št. 1-2 letošnjega letnika (v oktobru 1930) je prinesla prvi spominski članek: Sv. Avguštin in moderni človek. (I)r. Josip Hohnjec.) In sedaj imamo še enkrat sv. Avguština, in sicer kar celo številko o njem. Čisto naravno! Celo lansko leto je bilo takorekoč čas setve: spisalo se je brez števila razprav in knjig o sv. Avguštinu. Naravno je torej, da zdaj, ko je ISOOletnica za nami, malo nazaj pogledamo in zvemo, kaj se je novega dognalo in katera najznamenitejša dela »o ob tej priliki na svetlo prišla. Z drugimi besedami: kakšna je žetev za filozofijo in teologijo ob tem jubileju? — ;Čas« (št. 7) nam o leni, dasi bolj mimogrede, pa vendar najvažnejše stvari |x>ve. Na *lr. 27: nsl. (drobni tisk) nam A. U. našteva najboljša dela o sv. Avguštinu kol filo-tofu, izšla I. 1930. v francoskem (Ch. Boyer, F. Cayre, E. Gilson), nemškem (Ilessen, Grabmanii, Geyser, zbornik Grabtiiann-Muu^bach) ter ital. jeziku (Asta Ilebd. August. — Thom.). V slovenskem jeziku smo dobili krasno Vebrovo knjigo v izdaji Jugoslovanske knjigarne. (V ital. jeziku je tudi znani Papini napisal veliko delo o sv. Avguštinu, ki je pa ;Cas< ne omenja.) Prvi vtis, ki ga dobimo iz, te številke .Časa , je torej ta, da so čudimo. koliko učenih peres »jc ie v imeteklero letu sukalo v Avguštinovo proslavo, drugi vtis pa je ta, da je sv. Avguštin res moral biti izreden duh, ko učenjaki po toliko stoletjih še vedno odkrivajo nove plodovi te misli v n jegovih delih, obsegajočih celo biblioteko. Vse razprave le številke »Časa< so zelo poučne, niso pa vse enako dostopne našemu razumevanju. Najlažja in kakor za oddih je Luknmnova o A. :>Confessiones . (Dr. L. je razpravo čil al pri A. proslavi na ljubi j. univerzi dne 14. dec. 1930.) Tu zvemo, kakšen namen .je A. imel s to knjigo in ]ia, da knjiga ni nikakšna Wahrheit und Dir.h-tung«. Brez posebne težave čitamo tudi Aleksičev članek: gre v tem največjem A. delu (22 knjigi) za večnopereče vprašanje: odkod in zakaj zlo na svetu? — Pri Ušeničnikovi razpravi (čilal jo je ob prireditvi Bogoslov. akademije) imamo občutek, kakor če se poleti kopljemo v morju: v začetku je voda plitva, še olrok jo brodi, pa zmirom globlji, naenkrat zmanjka tal in smo, nad brezdanjo globino. Tako tukaj: zgodovinski razvoj A-ov (plato-nik, skeptik itd.), to gre lahko; ali A-ova spoznavna leorija in njegova pol po idejah k Bogu — tu treba paziti, misliti... Je pa razprava kot nalašč osvežujoča kopel ob neznosni vročini! Torej kar noter... pa plavaj, plavaj! — E. Bojcu smo hvaležni, da nam je s svojim poročilom tako lepo približal Vebrovo delo. Najprej prečitain poglavje iz Vebra samega, potem pa Bojčev resume: in tako prodiram v nelahko knjigo od poglavja do l>ogJavja. Že iz prvih strani vidimo, kako važen je A. v zgodovini filozofije. Posebnost te številke, je, da se istega vprašanja (n. pr. A. spoznavnokritične leorije) dotikajo skoraj vse razprave, torej na štirih ali na petih mestih; pa uredništvo je tu slalo pred nepremagljivo skalo: Tisk. napaka na sir. 260 v. 10 (pred-vseml) moti. Naj končno omenimo še to, da na str. 308nsl. 7>oroča univ. prof. dr. II. Kuiej o hrvatskem prevodu GroB-Schn. Učbenika cerkv. prava katoličko Crkve: zgled mirne, pa gradeče (ne podirajoče) ocene. In zadnji stavek kako bridek jo! t — Novost pri tej številki je tudi la, da sla /daj urednika: univ. prof. dr. Jan. Fabijan in urednik . Slovenca . dr. loan Ahiin. : Cas stane 00 Din na lelo; naroča so pri upravi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. J. D. Zgodovina srbskega pravosodja Eden najbolj slovečih pravnih znanstvenikov v naši kraljevini je dr. Teodor Taranovski, ki že enajsto leto s polnim uspehom deluje kot profesor zgodovine slovanskih pravosodij na belgrajski univerzi. Rojen je Poljak (1875). Študiral je v Varšavi in Petrogradu. Od I. 1920. je objavil pri nas žo celo serijo večjih in manjših esejev in člankov iz svoje stroke. Največ njegovih obsežnih razprav je izšlo v strokovni reviji : Arhiv za pravne nauke-, ki izhaja perijodično v Belgradu. ltazen lega je napisni posrečeni Uvod v zgodovino slovanskih pravosodij in zelo obsežno Enciklopedijo prava. Prevel je znano delo prof. Kadleca Prvobitno slovansko provo pred 10. stoletjem«, ki ga je dopolnil s svojimi izsledki. Pred kratkim pa je pri G. Kobnu izšla nova knjiga dr. Taranovskega z naslovom: Istorija srp-skog prava u nemanjičskoj državi. Celo delo je zamišljeno v treh knjigah. Prva govori o zeodovini kazenskega prava, v drugem delu bo obdelano državno pravo, v tretjem in zadnjem pa državljansko pravo. Tretja knjiga bo najobširnejša in pisatelj namerava letošnje počitnice, ki jih bo prebil v Češkoslovaški, izrabiti za proučevanje ogromnega materijala. Zgodovino srbskega srednjeveškega pravosodja so doslej obravnavali predvsem Stojan No-vakovič, Nikola ICrstič. Jireček, Nikola Hadojčič in Stanojo Stanojevič. G. dr. Taranovski se jc odločil za sistematično obdelavo iste. Njegovo široko zasnovano delo v treh knjigah bo gotovo našlo mnogo znanja željnih čitateljev med pravniki. Razen tega so pa knjige dr. Taranovskega posebne vrednosti za vseučilifčnike, ki so se odločili za študij prava, ker jim bo nova in sodobno pisana Zgodovina srednjeveškega srbskega pravosodja v vsakem oziru nrišla zelo prav. T. 1'. MEŠČANI! Mestna občina mariborska okrasi ob priliki profesorskega kongresa od (i. do 8. julija 1931 na čast gostom svoje hiše •/. državnimi zastavami. Vabim meščane, da storo isto nn svojih hišah. Mestni načelnik: dr. Juvan, I. r. * □ Posvetitev letošnjih novomašnikov. V nedeljo je prevzvišeni vladika dr. Karlin podelil sveto lnašniško posvečenje sledečim novomasnikom: Janezu Reje k u iz Murske Sobote; Zdravku Kordežu iz Prevalja: Martinu Lupšu iz PUštajna; Mateju Mo-čivniku iz Mežice; Ignaciju Palucu od Sv. Antona v Slov. goricah; Janku Petanu iz Sromelj; Pankra-ciju Poteku iz Griž pri Celju; Jakobu Semu iz Ljubna; Francu Štukovniku iz Šmnrtna pri Šaleku; Rudolfu Vahčiču iz Vidma; Francu Veseliču iz Sv. Marku niže Ptuja ter Jakobu Vraberju iz Kaple. □ Otvoritev profesorskega kongresa bo danes ob 9 v Narodnem domu; kongres se jutri nadaljuje. Tudi je danes otvoritev razstave v Kazini. Jutri in pojutrišnjem izleti v mariborsko okolico, in sicer na Kalo, Ruše, Kozjak, Plešivec in Uršulo. □ Hajduk prido v Maribor? Kakor doznamo, se pogaja tukajšnji SSK Maribor s splitskim Hajdukom zaradi igranja prijateljske tekme, ki naj bi se vršila v sredo 15. t. m. Pogajanja potekajo ugodno. Med mariborskimi športnimi kiubi je opaziti za ta pogajanju zelo veliko zanimanje, zlasti ker bo Hajduk v Mariboru nastopil prvič. □ Na razstavi v Kazini ob priliki profesorskega kongresa bodo razstavljene vse srednješolske knjige, vsi slovenski mariborski časopisi, originalna pisma mariborskih in štajerskih kulturnih delavcev, razeu tega slike prof. Kosa. Razstavo, ki bo odprta danes in jutri, so organizirali ravnatelj Gla-ser ter profesorji dr. Kotnik, Baš in Kos. □ Ribniška koča, stavbna zadruga, ima v čo-Irtek ob 20 pri Orlu svoj redni občni zbor. Vsi! □ V Slivnici pri Mariboru so imeli v nedeljo prisrčno svečanost. Na slovesen uačin se je izvršilo odkritje spomenika padlim vojakom ob veliki udeležbi ljudstva. Svečano odkritje se je izvršilo po sv. maši na trgu pred cerkvijo. Najprej je v prisrčni besedi pozdravil vse nnvzočne in v imenu pripravljalnega odbora domači nadučitelj, nakar sla govorila še polkovnik Putnikovič iz Maribora in slivniški župan Kolman. Blagoslovitvene obrede je opravil s primernim govorom prof. Živortnik iz Maribora. Domači cerkveni pevski zbor pa jo med svečanostjo krasno odpeval razne domoljubne pesmi'/ □ Veliko planinsko slavje je bilo v nedeljo' ua Boču. Prihiteli so gostje iz vseh vetrov in tudi mariborskih planincev je bilo obilo s predsednikom mariborske podružnice S1'D dr. Senjorjem na čelu. Sveto uiašo je imel poljčanski župnik Cilenšek, ki jo v lepi propovedi prikazal pomen blagovestnikov sv. Cirila in Metoda za razširjanje katoliške vere med Slovani. Med sveto mašo je svirala vojaška godba iz Rogaške Slatine pod taktirko kapelnika dr. Čerina. □ Zaslužek dobi 15—17 leten fant; vprašati v upravi na Koroški cesti 1. □ Strel iz samokresa si je pognal včeraj popoldne v gostilni pri »Knmeniteui mostu« v Melju 49-letni viničar Henrik Pacliniaiin, doma iz Rošpohu. Dogodek je vzbudil med navzočimi gosti razumljivo razburjenje. Strel jo šel tik nad srcem, radi česar je stanje Paclunaiinu, ki so ga prepeljali v splošno bolnišnico, zelo resno. V ozadju so nekatera življenjska raz-oču ranja. □ Klančnili ugovarja obtožbi. Ker se je Klančnik, soobtožen z Rudolfom Mohorkom zaradi umora, izvršenega nad posestnikom Kanclerjem, pritožil pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, se razprava proti njemu iu Mohorku tekom tega meseca najbrže še no bo vršila, ker bo treba počakati do tozadevne rešitve od strani prizivne oblasti. □ Pri skoku preko jarka se je ponesrečil 30-letni carinik Albin Draksler. Stri si je levo nogo, tako da je moral iskati pomoči pri mariborski splošni bolnišnici □ Kolesar je povozil na lajtešperški cesti 02 letno poljsko dninarico Marijo Švarc, iz Vukov-skega vrha. Revica je zadobila tako težke poškodbe na glavi, da so jo morali prepeljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ SSK Maraton. Jutri zvečer ob 20 sestanek zimskosportnega odseka. Važno zaradi razgovora o nabavi opreme. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: t krojač, 2 pekovska vajenca, 4 opekarji, 4 hlapci, 3 zidarji, 2 pleskarja in slikarja, 3 krojaški vajenci, 3 strojne pletiljke, 1 tekačica, 3 pomožne delavke, 10 kmečkih dekel. 2 kmečki gospodinji, 2 plačilni natakarici, 2'pori-natakariel, 1 trgovski pomočnik, 3 pomožne delavke, 27 kuharic, 35 služkinj, U sobarice, 2 varuški, 3 postrežnice, 2 gospodinji in 1 vzgojiteljica. Bohova Združenje naših občin prihaja zdaj v odločilni stadij. Upamo, da se lo tudi v naši turi v kratkem izvede in prav je to. če jo sedem občin v eni fnri, si lahko vsak misli, da so majhne. Poleni bo pa občina Dobovu, ki bo obsegala vseh sedanjih sedem občin, to je Vel. Obrež, Gaberje, Rigonce, Loče, Seln, Mihalovce in Mostec. Vprašanju združenja občin pn niso naklonjeni vsi občinski odbori, ampak so za to, da ostane pri starem, kakor je bilo do sedaj. Naše mnenje pa je, da se združi teb sedem malih občin v eno veliko občino Dobova. Z dobro upravo nn čelu se bo kraj prav lepo razvijal. Novi vozni red nam ni prinesel nobenih ugodnosti. Iz Zagreba zvečer zopet nitnamo nobene zveze domov. Ko že drugega nimamo, bi bilo že veliko, i če bi se vsaj brzovlak št. 8 zadržal tudi v Dobovi ' kake pol minute. Cigani kaj radi prehajajo s Hrvatske preko Sotle v Slovenijo. Pa vam vlačijo s seboj cele zve-rinjake, opice, medvede itd. Slovenci pa ne zaupamo veliko ciganom in to menda cigani in ciganke sami vedo. Prodno pridejo do orožniške postaje, jo že urnih krakov poberejo nazaj proti Soli i. Menil'-vedo, da sc z našimi orožniki ni veliko igrati. ■ Dnevna kronika laistarejsa ncerKa Maca je poročena z h- v t-ure lakilom, lastnikom premogovnika v Karinelu. Po-tojni Josip Lončarič je bil prijeten družabnik in v tvojem prostem času vnet lovec. Bodi mu časten Koledar Torek, julija: Vilibald, škof; Pulheriju. devica. Novi grobovi ■f" Josip Lončarič. Iz Selc pri Crikvenici nam poročajo, da je tam nenadoma umrl g. Josip Lončarič, biv&i veleposestnik in industrijalec iz Skrada. Simpatična in koncilijantna njegova osebnost »ani je v najprijetnejšeni spominu. Po očetu Hrvat, po materi Slovenec je družil v sebi vse dobro lastnosti teh dveh narodov. Njegova marljivost, inteligenca in izobrazba so neobičajno dvigale njegovo podjetnost, tako da je uspešno konkuriral z velikimi podjetji. Znano je, da jo gradil velik del proge dolenjskih železnic od Novega mesta proti Karlovcu. Tudi na železniških zgradbah v Bosni je bil udeležen. Pred nekaj leti so je umaknil v zasebno življenje, ki ga jo preživljal deloma v Ljubljani, rteloma v Zagrebu. Svoja podjetja: mlin in žago v Skradu ter lesno trgovino je prepustil svojim sinovom. Njegova najstarejša hčerka Maca jo poročena z g. Venče Jak ...... kojni svojem pri spomin! Vsej njegovi rodbini iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrl v nedeljo 21 letni pravnik g. Živko Lnpajne, edini sin g. dr. Živka La-pujneta, sanitetnega referenta pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa naj sveti večna luč! Osebne vesti = Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. flr. Pleiuert nastopi danes tritedenski dopust in odpotuje iz Ljubljane. --- Diplomiral jc na juridični fakulteti uni- ! verze v Ljubljani g. Stanko Mencinger iz ! Boh. Bistrice. Diplomirala sta na juridični fakulteti ljubljanske univer/.e g. Ivo Froelili iz Ljubljane in g. Pavel S c h w a b iz Celja. — Upokojen je in obenem preveden v rezervo kapetan bojnega broda Viktor Klobučar. — Odlikovan je z redom Jugoslovanske krone tretjega razreda bojnega broda Viktor Klobučar. — Inienovuna sta zu poveljnika pomorskega arz.enala kontreadniirpla Riliard Sallier bi za začasnega sodnika savskega divizijskega sodišča topniški polkovnik Krnest Bakla s. — Izpit so napravili med drugimi za aktivnega voj. pisarja IV. razr. peli. naerdniki -vodniki Juro Miljuš: za akt. zdravniškega pomočniku IV. razr. bolničarsku nurednika Rihard Pire in Boris Ljnpša; za čin rezerv, peli. podporočnika kaplar-dijak I\<1 u ieran; za čin rez. topil, podporočnika naredniki-dijaki /ivo-jin Božič. Branko Bravničar, Branko Ječme-nica, Velibor Krejčiu, Josip .Sigmud, Izidor Ilrovat. Benjamin Kanipus, Ljudevit Dinagl, Milan Gregorič, Lrnest černač. ltudoll' Deržič, Zdrnvko Zoro, Miloša v Bodič, Marko llorvatič, Peter SajfetfL Kurt Bil, Ivan Kastelic, Vinko Minister, Anton Lavrenčič iu Franjo Malin-gei!;t|. zn čin rez. san. podporočniku kaplari-di-jaki dr. ksilofon Zoides. dr. Vladimir Pokorni, Dr. Matija Sobol, dr. Augušitin Ruter iu ilr. Bogoljub Pagon; za čin rez. topn.-tehn. podporočnika kaplari-dijnki I1'rane Dolenc, Viktor Lintner, Viljem Beniger. Blaž tlzolac in Ivan Brihta: za čin rez. lekarn, podporočnika ka-plara-dijaka Eugen Urban in Oskar Čerge in za čin rez. veterinar, podporočnika kaplan dijaki Štefan Voli', Silvije llruš. Viktor Markuš, Franjo Ertl, Dragotin Pavila, Imrc Bukovec in Dragotin Kolar. Ostaie vesti — Zalivala Nj. Vel. kralja. Ob čina rji občine Cerklje pri Kranju in udeleženci sveča-uega odkritju spominske plošče Davorinu Jenku so poslali Nj. V. kralju na Vidov dan uda-jiostno brzojavko. Nato je dobil predsednik Glasbene Matice ljubljanske dr. Vladimir Ravnikar zahvalno pismo sledeče vsebine: Belgrad, 30. juniju 1931. Gospod, Nj. Vel. kralj je sprejel z zadovoljstvom rodoljubne izraze uda-nosti in tople pozdrave, podnešene v imenu občine Cerklje in udeležencev svečanosti odkrivanja spominsko plošče Davorinu Jenku. Po najvišjem nalogu čast mi je zato izjaviti srčno •zalivalo. Minister dvora: Jevtič. — Gospodinjski tečaj za učiteljico. Kakor znano, se vrši za učiteljico gospodinjsko nadaljevalnih šol tečaj od 15. avgusta do 15. septembra. Res, hvaležne moramo biti kr. banski upravi za toliko pozornost do preprostega ljudstva in do nas, ko nam s tečaji uravnava precej težavna pota. — Toda, samo eno bi prosile, oziroma svetovale. Ali ne bi mogla kr. banska uprava izpremeniti dobe tečaja na Mali Loki? V slučaju, da se prične pouk na osnovnih šolah žo pred 15. septembrom, niso udeleženke na svojih mestih ob pričetku šolskega leta — kar zelo moti; ako pu bi se pouk pričel s 15. septembrom, jc pu zopet težavno — iz ene šole stopiti v drugo! Kajti vemo, da bo tečaj one, ki bodo resno delale — utrudil in potrebne bodo oddiha. Zato, ali ne bi bil bolj ugoden čas n. pr. od 21. julija do 21. avgusta? Bilo bi zelo ustreženo. — Gospodinjska šola v Mladiki v Ptuju. Pod vodstvom šolskih sester se prične ua imenovanem zuvodu s I. oktobrom štirimesečni gosp. tečaj i u celoletna gospod, šola. Sprejemajo se deklice, ki so dovršile obvezne šole. — V poročilu o novi učiteljski organizaciji JUU smo zapisali, da Celjsko učiteljsko društvo od sprejetja znane deklaracije ni hotelo več sodelovali z UJU. Z merodajue strani se nam k temu poroča, da je bilo Celjsko učiteljsko društvo vselej strogo stanovsko in med glavnimi poborniki deklaracije, ki je bila leta 1926. sprejeta v Celju. Izstopilo je iz ITJU šele v maju 1930 zaradi konfliktov z vodstvom ljubljanskega poverjenistva. — Nesreča motaciklista na Brezovici. Včeraj se je pripetila na Brezovici težka motociklistična nesreča. 26 letni Ivan Riliar, sin posestnice z Ga-berja pri Dobrovi nad Ljubljano, se je zaletel z motornim kolesom v neki avto in telebnil na tla. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Njegova poškodba |e zelo komplicirana. Z Brezovice ga je prepeljal v bolnišnico ljubljanski reševalni avto. — Otrok padci s češnje. Sedaj v sezoni češenj so je pripetila žo cela vrsta nesreč, da so otroci padli z dreves, ko so obirali češnje. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 7 letno Ivanko Lov-sinovo, hčerko posestnice iz Zigmaric pri Sodra-žici, ki je v nedeljo padla s češnje in si zlomila levo nogo. — Kočevje ima škropilni avtomobil. Mestna občina kočevska si je nabavila škropilni avlo. V soboto zvečer so ga preizkusili in škropili orvikrat cesto z novim avtomobilom. — Na Karavankah najdeno moško truplo. V soboto 4. julija so našli v Belci, visoko v Karavankah, v nekem jarku mrtvega moža, starega približno 30—10 let, preprosto oblečenega v obleko iz kamgarna. Imel je pri sebi 2 Din. Piše se Krtine Mole. Moral je v jarku ležati 5—0 mesecev. Truplo so prepeljali v mrtvašnico v Kranjsko goro. Bližnji sorodniki naj sporoče natančnejše podatke o njem na župnijski urad v Kranjski gori. — Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo sGama , ki je izšla v »ladjarskem jeziku izpod peresa Balita Imre v Ne\vyorku, in nedeljski list Hrvatski l)o-mobraiK, ki izhaja v Buenos Airesu. — Kolonija ljubljanskega krajevnega odboru Rdečega križa v Polhovem gradcu. V soboto 4. julija ob 10 je pripeljal lepo okrašen avtobus kolonijo v Polhov gradeč. Kolonija se jo ustavila pred hišo predsednice l-idečogn križa ge. Grašičeve. Dobrodošlico so izrekli: ga. Marija GraSISeva v imenu Rdečega križa, gdč. Ana Kleinsteinova v imenu šole in gg. Valentin Koritnik, župan ter Franc Tomšič v imenu občine. Vsem se je zahvalil vodja kolonije g. Ivan Malnarič. Nato je povabila ga. GrašiČeva kolonijo na prigrizek, nakar je krenila kolonija peš v svoje novo bivališče v šolo. Šolsko poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in državno trobojnico. V obednici je vodja kolonije še enkrat izrekel vsem zahvalo za lep sprejem ter polagal kolonistom na srce, da naj izkažejo svojo hvaležnost za velike dobrote z lepim in dostojnim vedenjem. Grajščakinja ga. Ana Delago je odstopila koloniji brezplačno lep travnik, kjer ima kolonija sijajno kopališče. Iskrena ji hvala! Prijaznost prebivalstva in krasna okolica sta povzročili v koloniji najboljše razpoloženje. — 48 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos še živeči tovariši, in sicer: Anlosiewicz Adolf, nadučitelj v pok., v Klacbau-u, Avstrija; Ažinan Josip, nadučitelj v pok., Breznica; Christof Josip, lastnik in vodja zasebnega učnega zavoda, Ljubljana; Erker Alojzij, učitelj v pok., Stara cerkev; Gorazd Franc, mestni učitelj v pok., Ljubljana; Josin limanuel, pisarniški ravnatelj v pok., Ljubljana; Luznar Franc, nadučitelj v pok., Primskovo; Pogačnik Naval, operni pevec, Dunaj; Pire Avgust, mestni učitelj v pok., Ljubljana; Rozman Franc, nadučitelj v pok., St. 11 j pod Turjakom; Turk Josip, okrajni šolski nadzornik v pok., Radovljica, in Zavrl Valentin, nadučitelj v pok., Komenda pri Kamniku. — Praktični izpiti za učiteljice na državni ženski učiteljski šoli v Mariboru. Praktični izpili (= usposobljenostni izpiti) za učiteljice so prično na drž. ženski učiteljski šoli v Mariboru v ponedeljek, dne 5. oktobra t. 1. Prošnje za pripust k izpitu morajo priti po uradni poti (šolsko upra-viteljatvo, sresko načelstvo, prosvetni oddelek banovine) izpitni komisiji v roke najkesneje do dne 10. septembra t. 1. Na drž. ženski učiteljski šoli v Mariboru morajo polagati praktični izpit vse one učiteljice, ki sLužbujejo v s rezi h: Celje, Dolnja Lendava, Prevalje, Konjice, Maribor, desni breg, Maribor, levi breg, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj, Slovenjgradec, Šmarje pri Jelšah, mesto Maribor. Izpitne takse predvideva razpis min. financ D. R. br. 72.100 od 4. 6. 1927 (glej: Fink, Zbirka VII, str. 681). Celje i — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne >Franz-Josek grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josete vodo, ker pospešuje delovanje želodca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. »Franz-.Tose!« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Banovinska taksa na šoferske legitimacije. Z ozirom na svoječasno objavo v Službenem listu kr. banske uprave v Ljubljani so vsi avtamobilistd v Dravski banovini dolžni plačati za tekoče leto 1931 banovinsko takso na šofersko legitimacije iu sicer za avtomobile v znesku Din 100.—, za moto-cikle v zuesku Din 50.—. Omenjeni znesek je položili pri blagajni kr. banske uprave v Ljubljani, Bleivveissova cesta, v pritličju, odnosno pri pristojnih okrajnih načelslvih. Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana vse lastnike avtomobilov in molo-oiklov vljudno opozarja, da omenjeni znesek nemudoma položijo pri pristojnih oblastvih, posebno še z ozirom na lo, ker obmejni organi pri prestopu meje strogo pazijo pri vpogledu v legitimacijo, ako jo ista opremljena s potrdilom pristojne oblasti, da je tozadevna banovinska takea na šoferske legitimacije vplačana. — M. Hiimck: Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Pojasnjeno s 102 podobama in 2 barvanima slikama. Druga predelana in pomnožena izdaja. Ljubljana 1931. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Kako nujno potrebno nam je kratko, a zato vendarle izčrpno in vsestransko uporabno delo višjega sadjarskega nadzornika M. Humeka o negi domačega vrta dokazuje že dejstvo, da je knjiga v razmeroma kratkem času doživela drugi natis. — Nova izdaja se odlikuje v vsakem pogledu: vsebinsko je temeljito razširjena in izpopolnjena, podob je kar 33 več kakor v prvi izdaji, ako sploh ne štejemo obeh barvnih slik, papir je izvrsten in zunanja oprema knjige je trpežnejša, tako da smo skratka lahko ponosni, da jo imamo. — Po uvodnih besedah, v katerih je važno poglavje: Temeljni pojmi o življenju rastlin, je razvrščena tvarina na dva dela: Splošno vrtnarstvo, ki obsega poglavja o uredbi domačega vrta, o pripravi zemlje in gnojenju ter o glnvnib vrtnarskih delih. Posebno vrtnarstvo s poglavji o zelen.jarstvu (posebno močno razširjeno in izpopolnjeno v novi izdaji), o sadnem drevju na domačem vrtu, o okrasitvi vrta, o gnojitvi sobnih rastlin ali lončnic ter o vrtnarskih opravilih v posameznih mesecih. — Knjiga obsega 234 strani velike oblike ter velja broširana 42 Din, v celo platno vezana 54 Din. Naroča sc v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Važen pripomoček inserentom jc brez-dvomno enostavno pa praktično sestavljen oglasni katalog, ki jc ravnokar izšel v založbi oglasnega zavoda -Jnterroklam« v Zagrebu, Masarykova 28. Ker najde oglaševalec v tej zbirki vse podatke zu informacije, glede uspešnega oglaševanja v jugoslovanskih časopisih, bi bilo dobro, da bi katalog ležal na mizi vsakega trgovca ali obrtnika. Dobiva se popolnoma brezplačno pri gornjem oglasnem zavodu. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provianta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti. & Trgovsko društvo v Celju sporoča, dn je na zadnji seji 1!). junija ustanovilo podporni sklad, ki ima v prvi vrsti namen v slučaju potrebe podpirati onemogle in delanezniožne člane. V to svrho sc je obenem določil tudi znaten prispevek ter sklenilo od vsakoletnega čistega dohodka prispevali 10% v omenjeni sklad. Z ozirom na vseskozi občekoristen namen le akcijo oziroma ustanove društvo vabi vse trgovce nečlane kakor tudi trgovske nastavljence najvljudneje k pristopu. Mesečna članarina znaša od 1. julija l. I. dalje namesto dosedanjih 10 Din samo 5 Din za trgovce in podjetja, za nameščence pa mesečno 2 Din. Ustanovni člani plačajo enkrat za vselej 250 Din, med tem ko znaša enkratna članka pristopnina 5 Din. ■& Pobiranje kanalskih pristojbin, občinske ceslue naklade in davščine na veselice. Ministrstvo financ je a svojim odlokom od 8. aprila 1031 dovolilo, da sme mestna občina celjska pobirati v upravnem letu 1931 kanalske pristojbino, občinsko cestno naklado iu davščino na veselice na isli način, v isti višini in po istih določilih kakor v letu 1930. — Mestni načelnik: Dr. Gorlčan, 1. r. S3 Šport. V nedeljo so se vsi celjski klubi pridno udejstvovali. SK Celje se je odzval vabilu SK Mure v Mursko Soboto, kjer so odločili igralci Celja tekmo s svojo marljivostjo in koristno igro za svoj klub z visokim rezultatom 7:1 (4:1); SK Atletik je igral seniifinale z Mariborom in tekmo izgubil v razmerju 8:1; SK Olimp pa je izvojeval na svojem igrišču zmago proti SK Svobodi iz Maribora z rezultatom 3:2. Poškodba. Riček Karol, 12 letni cestarjev sin iz Laškega, je peljal konja v Savinjo. V vodi ga je konj brcnil s kopitom v obraz in ga tik pod očesom hudo ranil. Fant se je moral zateči v celjsko javno bolnišnico. & Smrtna kosa. V celjski javni bolnišnici sta umrla Lapornik Franc, 51 ietni dninar, doma pri Sv. Krištofu nad Laškim in Gorenšek Vinko, 29-letni delavec v VVestenovi tovarni. — Oba v nedeljo 5. t. m. — Isti dan je umrla v Prešernovi ulici 24 Vrečer Marija, 78 letna mestna reva. ■& Stilistika umrlih. Meseca junija je umrlo v celjski javni bolnišnici 23, v celjski vojaški bolnišnici 1 in v mestu 3 osebe. & Danes, v torek sc vrši v Narodnem domu (Rdeča soba) občni zbor Jugoslovanske Matice, ker se zadnjič zaradi nesklepčnosti ni mogel vršiti. & Izgubljeno: Na praznik je bilo med 5 in 6 uro na državni cesti v smeri med Sv. Pavlom p. Preb. in Gomilskim izgubljeno dvoje kompletnih, rezervnih avtokoles, znamke »Itala«. Najditelj naj ju blagovoli oddati proti nagradi pri Maksu Cu-kali v Sv. Juriju ob Taboru.« Trebnje Šoštanj Zopet požar. V petek okrog pol 11 ponoči je nastal ogenj v kozolcu, last posestnika Terčeta v Sv. Florjanu in ga docela undčil. Posestnik ima občutno škodo. Zgorelo mu jc vse letošnje seno, j v vrednosti 50.000 Din, ječmen, lanska detelja in ' trije težki vozovi, ki 60 stali pod kozolcem. Zavarovalnina je skrajno minimalna — 20.000 Din — in še daleč ne bo krila škode. — To je že drugi kozolec, ki je v zadnjih 2 tednih postal žrtev ognja; vsled tega postaja prebivalstvo pozorno. Prevladujejo govorice, da so ti požigi delo zlobneža, ki najbrž iz sovraštva in sadizma povzroča ljudem strah in škodo. Godbeni koncerti. Godbeno društvo »Zarja« bo imelo odslej vsako soboto zvečer v drevoredu Prešernovega trga promenadni koncert. Lfutomer Osebna vest. Te dni je po šestletnem službovanju zapustil Ljutomer g. kaplan Alojzij PeilJer. Odhaja ria novo službeno inesto v Hoče. Na njegovo mesto pride novinec g. Josip Scluindorfer, doma iz Starega trga pri Slovenjgradcu. Meščanska šola jo z dobrimi uspehi zaključila šolsko leto. Vseh 16 kandidatov je maturo dobro prestalo. Maturanti so po maturi naredili petdnevni izlet na Gorenjsko. Za konec šolskega leta je priredila meščanska šola lepo razstavo, vseh vrst rokotvornega pouka. Razstava ilustrira uspehe in dela čast zavodu. Slovenska Krajina Tragična smrt zavednega moža. Eden najbolj zavednih krščanskih mož v Trnju je bil Horvat Jožef, dolgoletni župan. Sedaj ga je zadela tragična j smrt. Vračal se je iz vinograda. Ko se je spuščal | z vozom dol po nekem klancu, je padel. Pri padcu j je zadobil tako hude poškodbe, da so ga takoj spra-| vili v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Nova šola. V Odrancih so začeli zidati veliko novo šolo. To bo ena največjih in najlepših šol v Slovenski krajini in prva šola, ki se zida po izidu novega šolskega zakona. Šolske proslave. Tako lepo kakor letos se šolsko leto na naših šolah šo ni končalo. Na vseh šolah so bile šolske proslave, ki so bile izraz narodno vzgoje. Na mnogih šolah so bile tudi razstave ločnih del učencev. Kamnik Prepoved vožnje in kolesarjenja. Srezko načelstvo je te dni izdalo naredbo, po kateri jo najstrožje prepovedana vsaka vožnja in kolesarjenje po vseh obstoječih peSpotih (trotoarjih) ob glavnih ulicah in sicer od Vrhpolja mimo kopališča in od državne smodnišnice do kolodvora. Pod to prepoved spada tudi pešpot nasproti doma sv. Antona do Keršmančeve vile in mekinjska brv. Prestopki se bodo kaznovali z globami do 500 Din in zaporom 10 dni. Omenjena naredba se bo najstrožjo izvajala. Iz raznih krajev Sv. Lovrenc na Pohorju. — Po inicijativi tuk. podružnice Kmetijske družbe, ki ji predseduje agilni gosp. Gašper Karničnik, veleposestnik na Rdečem bregu, se jc vršil v našem trgu trimesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj pod vodstvom gospe Jele Premrou. — Javni izpit gojenk ob sklepu tečaja 29. junija je pokazal krasen uspeh, ki sta ga dosegli ga. voditeljica Premrou in njena pomočnica gdč. Erna Mlakar-jeva, izkušeni in neumorno delavci učiteljici gospodinjskih šol. Iskreno čestitamo obema damama, pa tudi vrlim go-jenkam, ki jim želimo, da postanejo vzori slovenskih gospodinj ter svetli zgledi našim dekletom! Ponikva ob jnž. žel. Tridnevno pobožnosl smo obhajali v dneh 28., 29. in 30. junija. Vodil jo je p reč. g. Tavčar, misijonar iz Celja. — Delo pri po-sojilniški hiši napreduje, le plohe lupatani prekinejo delo. Leskovarjova hiša pa bo skoro izgo-tovljena. — Naša dekleta bi sc rada udeležila gospodinjskega tečaja in sicer na zimo, ko ui toliko dela. Ali ne hi prevzela tega tečaja gospodična .šturmova, ki že ima v tem oziru potrebno podlago? Prosimo! — Naše vrlo Gasilsko društvo že spel nekaj kuha za avgust. Zadnjič se jo dobro odrezalo s svojo prireditvijo pri Žličarju. Še par .jurčkov , pa bo motorna brizgalna tukajl Nobena stvar ni tako zanimiva kakor opazovati, kako se udejstvuje otroška duša v raznih dobah njenega razvoja. Žo igračkanje malega deteta da človeku veliko misliti, kako in zakaj to dolu. Mnogo več pa je v ročnih delih šolske mladine. Kavno vsled tega so pa šolske razstave zelo važne za mladino in odrastle, posebno šo za misleče vzgojitelje. Po mestih so tega žo vajeni in m to nič novega. Dežela se pa kaj rada skrije za raznimi pravimi in navideznimi prolirazlogi. Res je, lepa razstava da ogromno posla in zahteva veliko požrtvovalnega idealizma. Vidno hvaležnosti — razen par prijaznih besedi — ni veliko. Toda v nji tiči kleno zrno, ki kali celo tam, kjer človek ne bi pričakoval. Zato je je vsak mludinoljub vesel. Pojdi na šolsko razstavo, opazuj in poslušaj obiskovalce, pa boš kmalu videl ter slišal kdo ima kaj ali celo nič smisla za napredek šole' Učiteljstvo trebanjske šole se je vendarle skorajžilo in priredilo 28. in 29. junija splošno razstavo vseh del svoje mladine. Razstava je bila nagromadena v gobi sedanjega IV. razreda — Razumljivo, da je imela petrazrednica z vzporednico toliko izdelkov, da bi se napolnila velika dvorana. Cez 1000 kosov. Vsled tolikega nakopi-cenja je bil pregled malo težak. Toda ogromen Vsa razstava je bila razvrščena po razredih. — Deška, dekliška ročna dela in zvezki. Uporabna tvarina: papir, ličjo in predena nit. Ker nisem od malih kaj posebnega pričakoval, sem šel k najvišjim modrim glavam V razreda iu našel veliko še precej čednih izdelkov. Dečki so napravili iz ličja in vrbovja razno košarice, cajue, copato kapelico; iz slame pa peharje. Deklice so pokazale večjo spretnost (narodne bluze ^ ošpetlji, avbice, prtiči in blazine z narodnimi vezeninami)! Način dela: križni vbodi, richolieu in južnosrbski Najlepša dola jo izgotovila Milka Zupančič in Ha-jar, največ Nežka Dreni k, najfinejše pa ponav-Ijavka Tončka Mežan. Mnogo so povedali tudi zvezki. IV. razred je imel podobno, a v manjši kakovosti in kolikosti. Odlikovalo se je narodno perilo zlasti Urbančičove, Uhanove in Hučevc. Tretja dva razreda sta se kosala, a prednost gre ^a« oddelku. Tu so bili narisi vasi z bolim in rdečim papirčkom nu rjavi podlagi, akvarel risbe (najlepša = jabolka), dekliški izdelki, ponajvoč prtici in brisače. Drugi razred je razstavil svojo pisavo, slike s papirčki, čipke,' pletene vrečice skatlje in razglednice, najlepše in res dobro narejeno pa so bile volnene pletene jopice. Prvi razred me jo pa razočaral, ker nisem mislil, da je tudi v teh malih ročicah toliko spretnosti in vztrajnosti. Dečki so napravili različne okvire slikam iz ličja, ličjaste in papirnate košarico, celo copate iz ličja; deklico so pokazalo svoje pletene vrečke, čipke in menda dve pleteni majici. Pri spodnjih razredih se jc videlo, katera mamica se res briga, da njeni otroci kaj znajo. Ce imenujem na primer dr. Šoulvyjevo, Kuprehtovo in Adamičevo mamico, nočem reči, da so samo te zelo skrbne, ampak da je tu vspeh bolj viden in pa da imajo morda te več časa ko druge, ki imajo sto in slo drugih opravkov in morda tudi same ne znajo veliko. A danes mora vsak veliko znati, drugače ga svet pohodi ali ob strani pusti. Zato je taka razstava plačilo, bodrilo in tudi resen opomin. Cerkveni vestnih Kougregacija »Zal. Matere božjo« pri Sv. FIo-rijanu nima danes običajnega shodit zaradi nepričakovanih ovir. Isti sc bo vršil v torek, 14. julija. Naše dijaštvo Poročilo v nedeljski številki Slovenca o od hodu delegatov slovenskega katoliškega akadem skega dijaštva na kongres v Bratislavo, izpopolnjujemo v toliko, da je med udeleženci tudi predse.l-niča Dekliškega sveta gdč. Lavrič Bogomila, diplomirana učiteljica na razpoloženju. Radio Programi Radeo-Ljabtfana t Torek, 7. julija: 12.15 Plošče (Ruska in instru- mentalna glasba) — 12.45 Dnevne vesti _ 13.00 I Čas, plošče, borza — 18.30 Salonski kvintet — ! 19.30 Prof. Pengov: Izdelovanje tolšč v rastlinski ! tovarni — 20.00 Gregorič Jože: Kastel in Kastelci | — 20.30 Prenos iz Zagreba — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sreda, 8. julija: 12.15 Plošče (pesmi, plesna glasba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.30 Salonski kvintet. — 19.30 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umet-I nosti: Teodor Fontane. — 20.00 Pevski solistični večer: I. Samospevi gdč. Tratnikove in g. Milana ! Juga. - 21.30 Plošče. — 22.00 Cas, dnevne vesli. Drugi programi i Torek, 7. julija: Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert — 20.00 Kitare — 20.30 Zagreb -- 22.50 Večerni koncert. — Zagreb- 12.30 Plošče 20.30 Violinski koncert (Albertina Ferran) 22.10 Koncert Radio orkestra — 22.40 Orkestralni koncert. — Budapest: 12.05 Koncert -— 17.30 Orkestralni koncert _ 20.20 Koncert vojaške godbe, nato ciganski orkester. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert — 19.20 Koncert (Fr. Scher) — 20.00 Berlin — 22.10 Več. koncert — Milan, Torino: 11.18 Pestra glasba — 21.00 Simfonični koncert. — Praga: 19.55 Koncert češke rtlharmonije. — Langenberg: 20.30 »Meščan X igra. -- Rim: 21,00 Pester koncert in komedija — Berlin: 22.00 Pester spored. — Katovice: 20.15 Glasba — 22.30 Lahka glasba. — Toulouse: 13 PO Popevke - 21.00 Koncert - 21.30 Simfonični ~ 2345 Plesna >!Iasba- ~ Muhlackcr: U'« £°?cfrt - 21-°° >Č'a - 21.45 Konccrt _ 22.45 Melodrama. Sreda, 8. julija. Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. - 10 00 Večerni koncert Radio orkstra — 19.30 Narodne pesnn. — 20.30 Glasbene uganke. — 21.00 Vokaini koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20 30 Klavir ska glasba (moderna). -- 21.00 Plesna glasba R; i ■ orkestra. — Budapest: 12.05 Ciganski orkekstei 18.30 Orkestralni koncert. — 19.45 Ciganski ork 20.30 Orkestralni koncert. - Dunaj: 17.55 Noirom»t v srednjem veku. — 19.35 Koncert (|. Siolv) 21.00 Igra. - 22.15 Večerni koncert. - Milimo 12.00 Pestra glasba. — 20.45 Ljubezen med trniiiii hali«, opera. — Praga: 19.25 Dobre sile , iiz ničesar« ustvarja energijo. Zdaj vemo, da lahko dobimo za strojni pogon potrebno mehanično energijo zgolj iz drugega vira: toplotvorne, električne, kemične itd. energije. Francoski mojstrski tekač Ladoumegue, ki si je priboril svetovni rekord na 1000, 1500 in 2000 metrov. Boljševiki so zdaj v Samarkandu zgradili prvo helio-postajo za izkoriščanje soinčnih žarkov. Meri do 1650 m'-' površine in ima dva sddelka. Prvi nudi dnevno 1300 veder do 30—90" vroče vode za stroje, drugi pa 30X40 rilovatov električne struje. Boljševiki so zelo ponosni na svojo helio-postajo, ki so jo sami opremili (kupili so na Nemškem le turbino in različne tlakomere) in celo v inozemstvu prijavili različne patente, a redno obratovanje se bo pričelo šele prihodnjega leta in seveda bo ostalo odvisno od vremena. Tudi v Turke-stanu imajo dneve brez solnca, in dežele z Kratkovalni obsevalec za zdravstvene svrhe, ki so ga zgradili v Berlinu. Štirimeterski žarki prodirajo vse kostno tkivo, tako da je mogoče osvetliti možgane, ne da bi bilo treba odpirati lobanjo. gove prve poskušnje so vzbudile velika pričakovanja. Vršile so se v zalivu Matanzaseu na otoku Kubi, ki ima pripravno posebno strmo obrežje. Globina znaša en kilometer daleč od obale (300 m. Med tem ko znaša vodna toplina na površju do 30 meri v globini več sto metrov že samo 15", in ostane stalna vse leto. Jeklena 2 m široka in 1500 m dolga cev za ohlajeno paro je vodila od turbine na dno morja. Z njo je bilo največ težkoč, Velikanski kovinski, absolutno prazno cilindri so jo od kraja nosili na površju iu bi se morali z njo vred počasi spustiti na dno, čim bi se vsi napolnili z zrakom. A kljub najugodnejšemu tihemu vremenu je pod prekomerno težo dvakrat počil debel jeklen konopec, ki je vezal cilindre in cev. Vse skupaj se je pogrezalo, in so morali potapljači vedno zopet od kraja pričeti zamudno delo. Ameriški dnevniki celo poročajo, da je imel Claude s tem vsakikrat skoraj po en milijon dolarjev izgube. Šele tretjič, in sicer koncem lanskega leta, je izvršil Claude svoje početje: topot mu je pomagala vsa na Kubi zasidrana vojna mornarica. Ko so bile napeljane vse cevi in laboratoriju zagotovljen stalen dotok tople (gorenje) pa mrzle (globinske) morske vode, je sprožil svojo turbino in na ta način z elektriko razsvetlil vse prostore svojega dvonadstropnega poslopja na morju. Njegove žarnice po 50 sveč pomenijo seveda zgolj skromen začetek velikega dela. Če se mu bo sčasoma posrečilo v industrijske svrhe izkoristiti one neizčrpne zaloge solnčne toplote, ki jih hrani tropsko morje, se bo res pričela nova tehniška doba. Človeštvo ne bo potrebovalo premogovnikov iu petrolejskih vrelcev, ker mu bo na razpolago v poljubni količini iz oceana zajeta cenejša mehanična energija. Učitelj: Pes je torej zelo pametna žival. Ali veste še za katero?« Učenec: »Kukavica.« Učitelj: Kukavica? Kako neki to?« Učenec: Ker pozna svoje lnslno i- Požar uničit starodavno baziliko V Bremenu je pogorela Štefanova cerkev, romanska stebrska bazilika najčistejšega -loga. Zgrajena je bila 1. 1139., prenovili so jo v devetdesetih letih minulega stoletja. Nekaj dragocenih umetnin se je posrečilo rešiti; tako tudi orgle, ki spadajo med najlepše in najdragocenejše v zapadni Nemčiji. našle pač obleko, ne pa »dr. Schltiterja« in tudi ne svojih torbic. A v torbicah se je nahajal njihov denar in po ortopedovem ukazu tudi njihove dragocenosti. Sedaj šele so se zavedle, kako nemilo so nasedle. Možu se pa stvar tudi ni izplačala, ker so ga kmalu dobili v roke in ga obsodili na dve leti ječe. Grob Dostoševstkijeve hčere L j u b o v D o s t o j e v s k a j a , hči velikega ruskega pisatelja, je po boljševiški revoluciji živela na Dunaju, deleč z ostalimi ruskimi begunci pomanjkanje in vsakovrstno i drugo gorje. Ko je zaradi nezadostne prehrane j že čisto oslabela, so jo prijatelji 1. 1926. poslali i v sanatorij v Griesu na Tirolskem. Toda po-| moč je prišla prekasno — umrla je 19. okto-j bra istega lela. Še ob pogrebu ji je ostala j glavna spremljevalka vsega njenega življenja ' — revščina zvesta. Benediktinski menih je blagoslovil njeno truplo in preskrbel za skromen pogreb na katoliškem pokopališču. Z njim je šlo za pogrebom samo še osem oseb: prijateljica in nekaj bolniških sester in paci-jentov iz sanatorija. Poslej je ostal grob po-kojnice popolnoma pozabljen. Križ na grobu je lesen, preprost in že docela trhel. Napis je izpran in komaj še čitljiv. Ime Ljubov je iz-prenienjeno v »Amada«. Še kako leto in grob bo ostal brez znamenja in napisa. In vendar je bila pokojnica duševno enakovredna hči svojega velikega očeta. Pridobila si je neminljive zasluge za njegovo literarno zapuščino in podala v Dnevniku dragocene prispevker o njegovem življenju. V berlinski Germnnlfi« poziva poročevalec Kn. svobodno1 Rusijo . to je Ruse v tujini, naj "ne pozabijo Ljubinega groba. Cilly Ausscm (levi>) in Hilde Krahvvinkel, ki sta si na slovitih tekmah v Wimbledonu kot zadnji tekmovalki stali nasproti. Zmagala je Cilly Aussem. Moderno ptičje strašilo Neki vrtnar v Wisconsinu v Združenih državah je dolgo premišljal, s čim bi svoje posetve zavaroval pred različno ptičjo tatinsko zalego. Večkrat je pa opazil, kako zelo se boje kokoši in drugi ptiči kač. Slednjič mu je prišlo nekaj pravega na misel. Šel je in razrezal stare, nerabne gumijeve obroče za avtomobilska kolesa v različno dolge trakove, poslikal te trakove kakor kače in jih nato položil okrog po nasadih. Od tega dne dalje se ni približala gredam nobena kokoš več in nobena druga ptica. Ponesrečeno k-ialu ;: mrtvima pilotoma.. Letalo je treščilo na morje v zalivu San Francisco, ker se mu je bilo odlomilo eno krilo. Letalca je ubilo, a ker sta bila privezana, sta oslala na sedežih. Razvaline so dvignili s pomočjo žrjava na ladjo. Nekega večera se je pojavil na enem izmed berlinskih plesišč zelo eleganten plesalec. Ženska mladina se je čudila, da je plesal samo s »polnovitkimi« damami približno štiri- j desetih let. Tem damam se je mož predstavil j kot »ortoped dr. Schliiter« in jim dejal — tako ! mimogrede — da pleše rad le s polnovitkimi i damami, da bi pa poročil le v resnici vitko žensko. Plesalke so vprašale, kako neki se da ! doseči prava vitkost, nakar jim je ortoped odgovoril: »S tekom na prostem po moji metodi.« Prihodnjo nedeljo zjutraj so tekale po | Grunewaldu tri dame v kopalni obleki in se potile kakor v parni kopeli. Na nekem mestu pa je ležala njihova obleka in torbice — pod varstvom dr. Schluterja, ki je nadzoroval tek dam s pomočjo daljnogleda. Ko so dame po določenem času prihrople nazaj do obleke, so *Ali ne boš miroval, paglavec, da bo mogel oče mirno vaditi!« Razglas o pobiranju davkov Dokler se ne izvrši odmera zemljarine, zgra-darinc, prldobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1931, morajo davčni zavezanci plačevati tc davke po predpisu iz prejšnjega leta, to je iz leta 1930. Od tega so izvzeti samo oni davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne dolžnosti (člen 147 zakona o neposrednih davkih).. V smislu člena 148 pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih in njega pravilnika, je dospel 1. julija 1931 ie v plačlio tretji obrok zgra-darine, pridobnino, rentnine, družbenega davka, pavšalnega davka na poslovni promet in vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se ino-rajo plačati najkasneje do 15. avgusta 1931. Kdor bi do tega dne ne plačal zapadiega, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6?,; zamudne obresti in se izterja neplačani davek z obrestmi vred prisilno. Zemljarma dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih, najkasneje dne 15. avgusta 1931 in dne 1. novembra 1931, sicer se bodo istotako zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in davek /a nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim davčnim letom, dospe v plačilo oni dan, ko se bo davčnim zavezancem pravilno izročil plačilni nalog ali odlog, plačati sc pa mora 30 dni po vročitvi plačilnega naloga odnosno odloka, in sicer v onem znesku, ki je po zakonskih rokih že dospel v plačilo. Splošni 1% davek na poslovni promet onih zavczancev, ki ga plačujejo po knjigi opravljenega prometa, dospe in se mora plačati za II. četrt- Živmoreš® v Slovenski Okr. načelstvo v D. Lendavi nam je dostavilo tele podatke o rodovniških organizacijah v Slov. Krajini. 1) Rodovniško društvo Nedelica v Nedelici p. Turnišče, ustanovljeno 19. 3. 1929 ima 145 članov, 214 rodovniških krajev in er.ega bika originalca. 2) Rodovniške društvo Dolgavas v Dolgivasi p. Dol. Lendava, ustanovljeno 11. 9. 1930 ima 120 članov, 137 rodovniških krav in enega bika originalca, 3) Rodovniško društvo Pftišovci v Petišov-cili p. Dol. I.cndavj, ustanovljeno 12. 9 1930 ima 103 članov, 73 rodovniikih krav in enega bika originalca. 4) Rodovniški odsek kmetijske podružnice Beltinci v Beltincih p. Bcltinci, ustanovljeno 12. 10. 1930, ima 51 članov, 86 rodovniških krav in enega bika originalca. 5) Rodovniško društvo I.akoš-Kapca v Gor. Lakošu, p. Dol. Lendava ustanovljeno 18. 1. 1931 :ma 165 članov, 207 rodovniških krav in enega bika originalca. Letošnji opis krav se je do konca junija do-rršil le v Nedelici in Dolgivasi, pri ostalih organizacijah se bo vršil tekom druge polovice leta in jc pričakovati znaten podvig števila članov in (števila rodovniških krav. Nabavo dveh nadaljnjih rodovniških bikov za društvo Lakoš-Kapca jc banska upra,va že odobrila, prošnji za dva bika v Nedelici in enega bika za Dolgovas se predložijo. Vsega skupaj jc v okraju Dolnja Lendava pet rodovniških organizacij, katerih vsako obsega okoliš štiri do sedem občin. Novo rodovniško Jruštvo se pripravlja v Dobrovniku. Celokupno Itevilo organiziranih živinorejcev znaša 584, storilo v rodovniške vpisanih krav pa jc 717. Oddaja zakupa pravicc veleprodaje tobaka za rajon Litija se bo vršila potom ofertalne lici-lacije dne 18. t. m. pri Upravi drž. monopolov v Belgradu. Vpisi v trgovinski register R. & Z. Pajk izdelovanje perila i, t, d.. Celje, Gostilničarska pivovarna v Laškem, d. d., glavnica 10 milj. Din, trgovina S. J. Rozman, družba z o. z., Št. Vid nad Ljubljano (20.000 Din, Rozman Stanko in Koman Jože.) Konkurz je razglašen o imovini Produktivne zadruge pleskarjev, sobo- in črkoslikarjev, r, z. t o. z. v Ljubljani; roki: 11. julija, 10. in 14. avgusta 1931. Letošnja premovanja plemenskih konj se irrše pod običajnimi pogoji dne 30. t. m. v sv. Lenartu v Slov. Goricah za okraj Maribor levi brez, dne 31. t. m. v Ptuju za sodni okraj Ptuj, dne letje 1931 najkaaoeje do 30. julija 1931. Obvezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so se izjavili, da bodo plačevali ta davek po vplačilih v gotovini in racnicah, morajo tudi izvršiti plačilo davka po tarifi najpozneje čez 20 dni po preteku vsakega meseca, oni pa, ki so se izjavili za plačilo davka po napravljenih računih, morajo davek vplačati najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca. Davek na rente, ki se pobira v smislu čl. 71 zakona o neposrednih davkih posredno po dolžniku, se mora plačali v 45 dneh po poteku vsakega polletja, tedaj za prvo polletje do vštetega 14. avgusta 1931. Uslužbenski davek, kakor tudi davek na samce, ki so ga pobrali službodajalci, in sicer: 1. državne in samoupravne institucije, 2. družbe, ki polagajo javno račune in ki so vslcd lega načelno zavezane družbenemu davku, in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število za-poslencev in 3. ostali delodajalci, če zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, morijo odpremiti davčni upravi najkasneje do 15, dne po preteku vsakega mesena. Ostali delodajalci pa plačujejo ta davek potom davčnih znamk na vse zaslužke, in sicer s tem, da nalepijo tc znamke oh vsakokratnem izplačilnem roku v knjižici za uslužbenski davek na za to določenem mestu in znamko uničijo. Davek na samce pa morajo tudi vsi ostali delodajalci odpremiti davčni upravi brez izjeme v gotovini, in sicer najkasneje do 15. dne po preteku vsakega meseca. 1. avgusta v Ormožu za sodni okraj Ormož, dne 10. avgusta v Celju za okraj Celje in Šmarje pri Jelšah, dne 11. avgusta v Ljutomeru za toplokrvne konje sreza Ljutomer, dne 12. avgusta v Bel. tincih 7.a okraje Murska Sobota in Dolnja Lendava, dne 1. septembra v sv. Jerneju za okraja Krško in Brežice, dne 2. septembra na Igu za okraja Ljubljana okolica in Litija, dne 3. septembra v Kranju za okraj Kranj in v Lescah za srez Radovljica. Borza Ljubljana, dne G. julija 1931. Denar V današnjem deviznem prometu to tečaji večinoma popustili. Promet je bil znaten, posebno v devizi Praga. Tudi v ostalih devizah je bil promet znaten. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah London, Pariz, Trst in Newyorli, deloma še v devizi Curih, ostale zaključene devize pa je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2375.18—'2282.02, Berlin 1341.02—1345.04, Bruselj 787.96-790.32, Budimpešta 987.01—989.97, Curih 1005.15—1098.45, Dunaj 795.07—797.47, London 275.10—275.92, Ne\v-vork 5642.18- 5659.18. Pariz 221.88—222.04, Praga 167.50—108.—, Trst 296.01—280—91. Za«rcb. Amsterdam 2275.18—2282.02, Dunaj i 705.07—707.47, Berlin 1341.02-1345.04, BruaeJj 787.00—790.32, Budimpešta 087.01—988.97, London I 275.10—275.92, Milan 296.01—296.91, Ne\vyork kabel 5653.18—5670.18, Ne\vyork rek 5642.18 - 5659.18, Pariz 221.38—222,04, Praga 167.50—168.00. Zuricli 1095.15—1098.45. Skupni proniel brez kompenzacij 4,269.000 D. Belgrad. Amsterdam 2275.18—2282.02, Berlin 1341.02—1345.04, Bruselj 787.96—790.32, Budimpešta 987.01—889.97. Curih 1095.25—1098.45, Dunaj 705.07—707.47, London 275.10-275.92, Ne\vyork 5642.18—5659.18, Pariz 221.88—222.04, Praga 167.50 —168.—, Trst 296.10—296.91, Bukarešt 33.67— 33.77. Curih. Beograd 9.11625, Pariz 20.22, London 25.1075, Newvork 516.05, Bruselj 71.95, Milan 27.03, Madrid 49.—, Amsterdam 207.80, Berlin 122.42, Dunaj 72.53, Stockholm 138.45, Oslo 188.275, Ko-penhagen 138.2925, Sofija 3. 74, Praga 15.2875, Varšava 57.85. Budimpešta 40.125. Atene <>.70, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.075, Helsingfors 13.—, Buencs-Aires 166.—. VREDNOSTNI PAPIRJI Tudi danes je bila tendenca za državne papirje slaba in so tečaji nadalje popustili. Prometa je bilo malo. Edino med dolarskimi papirji se drži 8 % Blerovo posojilo. Bančni papirji so ostali ne-izpremenjeni, do zaključkov je prišlo samo v delnicah Union in Jugobanke po neizpremenjenih tečajih. V industrijskih papirjih je bilo ravnotako radi malega zanimanja malo prometa in je prišlo do zaključkov samo v delnicah Danice in Drave po nespremenjenih tečajih. Ljubljana. 8 % Bler. pos. 01 bl„ 7 n;, Rler. I pos. 81 bi.. Celjska pos. 150 d., Ljublj. kred. 120 <1.. i Prašlediona 950 d., Kred. zavod 195 d.. Vevče 120 d., Stavbna 40 d., Ruče 145 d., Zagreb. Drž. pap.: 7 % inv. pos. 85 bl„ agrar-ji 46 —50, vojna Skoda ar. 397-369 (389). kasa 397— 300. 12. 400—404, 8 % Bler. pos. <10.25 i 0.75 (90. 90.50) 7 Bler. pos. 79.55--SO (80.50), 1% pos. Drž. hip. b. 80—81. 0 "o begi. obv. 03 63.75 (63, 64, 63.50, 63.75). DanČne delnico: Hrvatska 58—60, KatoliSka 33—35, Polju 53—55, Kredeilna 121 — 126, Union 163 167 (163), Jugo 66.50 -07 (67), Lj. kred. 120 —128, Medjunarodna 08 d., Obrtna 30 d., Prašlediona 055-965, Srbska 190—192, Zemaljska 120 122. Industrijske delnice; Nar. šum. 25 d., Outtmann 110—120, Sla veks 25—30, Slavonija 200 d.. Danica 65 —70 (65), P i vara Sar. -10 bi., Drava 235—236 (235), šečerana Osjek 245— 260, šečerana BeČkerek 15 bi.. Brod. vag. 62 bl„ Union 50 d., Vevče 120 d., Isis 43—44. Kagusea 320—350, Oceania 190 d., Jadr. plov. -160 d., Trboveljska 255—259. Belgrad. Narodna banka 6.650—7.000, 7 % inv. pos. 84 —86. agrari 47—48, vojna škoda 895— 397 (300 kom.). 11.402 d., 200 kom. po 404), begi. obv. 63.75—46. 160.000), 7 % Bler. pos. 80.">0 lil. Dunaj. Don. sav. jadr. 93.40, Wicner Bank-verein 15, Escompteges. 150, Aussiger Chcmische 126, Alpine 15.25, Trboveljska 31.60, Pragcr Eiscn 296, Rima Murany 45.20. Žitni tre Žitni trg je popolnoma miren zaradi ukrepov Priviligirane izvozne družbe v svrho obdržanja ceu. Banatsko in buško blago bodo kupovali mlini za izvozno družbo, katera jim bo del blaga odstopila v meljavo. Nadalje je pričakovati tudi določitve ren moke. Novosadska borza je prenehala z notacijami, ljubljanska pa danes notira staro blago. V teku lega meseca je pričakovati tudi ukinitve notacij za moko, v kateri bo prišlo novo blago ni trg. Novi Sad. Novosadska borza javlja, da v bo doče ne lxi uolirala ceno za pšenico, pšenično moko in pšenično otrobe, ker jc tem produktom p' zakonu določena cena. Promet se bo objavil kakor redno dosrdaj. Vse neisopremanjeuo. Promet: pše niča 5 vagonov, koruza 25 vag., moka 7 vag.. Tendenca neizpreme-njena. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet brez posla. Koruza: jut. zaklj. 18.32-13.35, avg. 13.35-13.37. zaklj. 13.37—13.38, >ept. 13.41—13.43. zaklj. 13.43—13.45. Koruza: maj 11.65 11.70, zaklj. 11.70 -11.72, Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky ct Co., Dunaj.) Prignanih jc bilo 2742 goved, med njimi 78 iz Jugoslavije. Notirali so: voli I. 1.25—1.45, najboljši 1.55—1.62, II. 1.10 do 1.20, III. 0.90—1.00; krave I. 0.90—1.00, II. 0.75 do 0.85; biki 0.80—1.05; klavna živina 0.50—0.70. Tendenca: Cene so padle za 5 grošev. J a jen Nekateri naših izvozničarjev so vsled padajoče produkcije ccnc zvišali katere pa nikakor niso v skladu z inozemskimi cenami. Sicer je cena tudi v inozemstvu poskočila pa .nc v tem razmerju kakor pri nas, ker konzum te visoke cene noče plačati in kupuje bolj cencjše sadje in zelenjavo. Po našem mnenju je pričakovati prei nazadovanje kakor pa nadaljne zvišanje ccn. Nakupuje se po 0. 725 Din. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 4. 7. 1931. NEDELJSKI ŠPORT Bitka je končana, ostalo je samo upanje na revanž, namreč Iliriji, ki je zopet enkrat izgubila proti edinemu rivalu v Sloveniji, Marsikdo bo vprašal, kako je to mogoče. Concordia premaga Primorje 2 :0, Ilirija pa Concordio s 4 :2, potem pa izgubi zopet proti Primorju 4 : 1 Matematika pri nogometu je nekaj posebnega. Zato so vsi ti rezutati lahko reelni, ne pokažejo pa razmerja sil. Primorje skuša uvesti že več let v način igic moderen sistem. Kadar se posreči Primorju vzdržati svoj način igre, takrat je zmaga gotova. Nasprotno pa Ilirija igra še vedno tako kakor pred leti. Pri tem pa še dostikrat brez pravega člana. Ravno pri novem načinu igre je pa najmočnejše orožje elan in start. Tako dolgo, dokler igralci Ilirije ne bodo tega razumeli, morajo vedno izgubiti. Tako je bilo tudi v tej tekmi. Primorje ni igralo bogzna kako umeten nogomet, saj tega ni treba, vsi napadi so se izvršili po krilu, žogo je dobil vedno Erman, Ako je bil dobro pokrit jc oddal zvezam, ki sta bili vedno nekoliko zadaj. Samo ta način igre je zmagal. Govorili o boljšem moštvu je težko. Oba nasprotnika sta bila v polju enako vredna. Številni gledalci so imeli le včasih priliko občudovati sijajnega lehničarja Slaparja. V Sloveniji še nismo imeli igralca, ki bi znal tako spretno driblati. Ni izključeno, da bo to prvi slovenski napadalcc, ki bo igral v državni reprezentanci. Pri tej lekmi jc bil zanimiv pojav tudi sodnik. Pri faulih je vedno zahteval, da se morata igTalca pobotati. Ta zahteva sodnika jc dobro vplivala tudi na igralce. Tekme obeh moštev končajo ponavadi v redu in brez ostrih faulov. V tako težki in važni tekmi pa ni izključeno, da bi se la ali oni igralec izpozabil. Joksič je pa s svojim nastopom pokazal, da so nas v Belgradu v vsakem oziru pustili daleč zadaj. Njegovo postopanje pri faulih je znak, da so tam doli doma pravi športniki, od katerih sc bomo sedaj mi morali učiti. Od moštva Primorja, ki ima sedaj izglede, da pride v finalne tekme, pa pričakujemo, da bo našemu športnemu občinstvu pripravil še marsikatero ugodno presenečenje. S tem načinom igre mora dobiti vse tekme. Ne smemo pa prezreti velikih dogodkov v Mariboru. Tamkaj so vprizorili malo športno demonstracijo. Povabili so moštvo Gradjanskega, kateri je na prvem mestu v naši ligi. Gradjanski, je nastopil v kompletni sestavi in odšel premagan s 3 : 1 domov, kjer bo premišljeval, da so v Sloveniji nasprotniki, ki so mu kos. Toda samo na lastnih igriščih, tega ne smejo prezreti Mariborcil V liginih tekmah je pa treba na tuja igrišča. Maribor je pa dosegel še drugo pomembno zmago. Celjske atletike je v tekmi za prvenstvo Slovenije gladko odpravil z 8 ; 1. Tako visoka zmaga jc pokazala tudi veliko razliko, ki vlada med celjskim in mariborskim nogometom. Podzveza bo morala spremeniti dosedanji način tekmovanja, ako stremi za tem, da pridejo naši klubi v težki kon- kurenci do veljave. Moštvo Maribora bo pa v najkrajšem času pokazalo svojo premoč tudi letošnjemu prvaku Ljubljane, Svobodi. Ostale liginc tekme so končale s pričakovanimi rezultati. Ilašk je podlegel Hajduku z istim rezultatom s katerim so končale vse njegove tekme v Zagrebu. Z rezultatom 2 : 1, samo to pot v korist, so končale vse tri tekme. Ilašk je sedaj padel na predzadnje mesto, ker je prišlo Primorje na četrto mesto. V prihodnjih dveh nedeljah pride Hajduk v Ljubljano po točke. Po formi Primorja sodimo, da Hajduk nc bo odnesel v Split vseh štirih točk. Najbolj značilno zmago jc dosegel BSK nad Slavijo. Kar 6:0 je morala spraviti Slavija. Tudi Jugoslavija prihaja počasi do točk. V Skop-lju jc premagala tamošnji Jug s 3 : 1 Soko je v Sarajevu zopet izgubil z rezultatom 2:0 Situacija je čista v tretji ligi. Tamkaj ne more nihče dohiteti Mačve. V Osjeku jc zmagala nad Gradjanskirn t. 2:0. Sand je v Subotici Obiliča odpravil s 5:0 zalo je pa Bačka podlegla v Pančevu s 3 : 1. Voj vodina je osješko Slavijo tolkla s 3 : 1, kar je tretji enak rezultat prošle nedelje. Poleg nogometnih tekem je bilo še prccei drugih športnih priredite*. Tako so imeli kolesarji tekmo za prvenstvo Slovenje, na progi Ljubljana— Maribor, Zmago je odnesel Valant (Ilirija! v času 4:38:30. Juniorji so vozili na isti progi in dosegli skoro enak čas, Grabeč (Primorje) jc prišel na cilj v 4:14:14 ure. Dirke sc je udeležilo 41 tekmovalcev. Plavalci Primorja so gostovali v Karlovcu, kjer so bili gostje Gradjanskega. Plavalna tekma jc končala s 51 : 45 v korist Primorja. S to zmago nad drugim klubom v Karlovcu so naši plavalci dokazali, da so Karlovčane, kjer imajo starejše klube, precej p-rekosili. Tudi lahko-atletsko prireditev smo imel'. Juniorji Primorja in Concordie so pomerili moči. ludi naše hazenašice so nastopile po dolgem času. Številni gledalci, ki so prišli, da vidijo tekmo Ilirija : Primorje, so videli igrati hazeno, niso pa bili zadovoljni. Kajti bazenski šport je zlasti pri nan padel tako, da pravzaprav ne moremo več govoriti o tem športu. Boljše bi bilo ako bi se številne igralke posvetile lahki atletiki. Tamkaj bi dosegle gotovo boljše in lepše uspehe. Poizvedovanj Ušel je kanarček s temnimi lisami. Kdor ga ujame, naj ga proli nagradi vrne na naslov: A šafec, Zrinjskega c. 7-11L Ni duha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, čc jo tri dni zaporedoma zjutraj in zvečer natrete z majhno količino CLAVETYL CREME. Cena škatljice 8 Din Proizvaja in razpošilja stara. I. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič, Zagreb, Jelačičev trg 20 .2 ^ g ^ o > s o m .g ^□"J — Sa ej ts: nO d j: «T HZti* S.Sž'5'Csi "^jsta c^o J gjB-g — C-. n) t—< * f/> 5 a s o tu .. rr m cc , c M ^ £ - G •tc C" o «5 -- m o I---s ■ a ' O o> s a .. ,33 m jj, (M pj K? N * — G; . (1J = ^ > » a ~ w i N > .2 a) a iS ^ a m 5 O • N 5 Q co ~<=> I »9 E ^ 1 .i: -c -i c •5 o o a Q . C -J , — (N A O £ 'O ^ 1-> ^ pii _ - _ '> a> c o a > ^ — ca — c Otirid v. Hanstein: 82 Strahotno potovanje na luno Brodovja letal so kar naprej poletavala na morje. Preiskovali in opazovali so divje gorske pokrajine Azije. Sklenili so mednaroden dogovor, da se mora takoj ustaviti vsako radio oddajanje, da se mora vsaka sprejemna postaja v hipu spremeniti v oddajno, ako bi dobili še tako neznatno poročilo o vsemirski raketi. Dohajale so vesti, pa se razkrivale kot blodne sanjarije. Vsak zvezdni utrinek so imeli za raketo. Minil je ves naslednji dan, pa nobenemu daljnogledu se ni posrečilo, da bi zagledal vsemirske potnike, a tudi na zemljo se niso spustili. Razburjenje je povsod naraščalo, bilo je že neizmerno, prostori Allistrovc hiše v Frisku pa so ostali neizprosno zaklenjeni in njegovi prebivalci so odklanjali vsak obisk. * Irena Allister je stopila v sobo, kjer je stanoval Valdemar Apel, dokler se je mudil v Frisku, in kjer je zdaj imel kovčege za na pot pripravljene. »Gospod Apel, samo besedo.« Starček je ostrmel, ko je zagledal odločni izraz na njenem obličju. Ali mislite, da možje v raketi še živijo?r Stari inženir je zrl v mlado dekliško obličje in sc nasmehnil, ker je razumel: po treh je vprašala, mislila pa enega. >Upam.r Še bolj odločno je vprašala: »Ali morejo živeti?« Zakaj pa ne? Raketa jc vzdržala pritisk, zakaj bi bila kabina poškodovana? Kajpada nc morem na vedel i. kuj sc i«! '.godilo. Pač pa upam k Ali bi bilo tudi mogoče, da sc vrnejo?« : Ako so krmila še uporabna —<; Zgrabila ga je za roko. »Gospod Apel, ali res ni nobenega sredstva, nobene možnosti, da bi jim pomagali?« »Tega ne vem. Zaenkrat bi bila naša glavna dolžnost, takoj dovršiti še drugo raketo, ki je na prvo roko že izgotovljena in jo je treba le še opremiti, pa jim pohiteti na pomoč, ako na kakršenkoli način izvemo, da pomoči potrebujejo.« »Zakaj se pa to ne zgodi?« Vaš oče je morda pri raketi izgubil milijon. Nekaj stotisočakov so požrla poizvedovanja; zato nc da nobenega denarja več.« »Koliko pa je treba?« Da imam na razpolago četrt milijona, bo druga raketa pojutrnjem pripravljena za odhod.« »Kje se nahaja?« »V moji zasebni zvezdami na Atkinson Pcaku ob robu Skalnega pogorja. Zgradil sem jo tamkaj zato. da bi z drugo raketo poskusil vzleteti z gore.« Vam oče denarja ni hotel dati?< >:Ne.« »In zato se hočete zdaj odpeljati domov? »Da.« »In ta druga raketa nudi edino možnost, da prvi pomagamo?« »Seveda/' Kdo pa naj se z njo odpelje? »Jaz sam.« Irena jc Apela za hip resno gledala, nato pa .nekaj sklenila. Prosim vas, počakajte me nekaj minut.« Apel je jezno stopal gor in dol. Poznal je Jota Allistra. Ako jc enkrat rekel: ne, potem gn nihče na svetu nc more pregovoriti. Irena sc jc vrnila ter mu pomolila košček papirja. »Kaj je to?c »Cek za dve sto petdeset tisoč dolarjev.« Apelu se jc obraz kar posvetil. Ali jc vaš oče res —« »Ne. Prošnjo mi je gladko odbil. To je moja dediščina po moji rajni materi. Jc tudi vse, kar imam, toda polnoletna sem in lahko sama razpolagam s svojim denarjem.; »To liočete storili?« »Moja dolžnost je, da rešim očetovo čast. Mož, kakor je Joe Allister, ne sme nobene stvari naredili samo na pol. Zopet so sc pogledi Apelovi potopili v njene oči, in nehote ji je lahna rdečica šinila v lica. »Vendar pa stavim en pogoj. Katerega? »Če vzletite, vzamete mene s seboj. »To je nemogoče. "Saj ste tudi prej rekli, da vam jc nemogoče, dobiti denar. Denar in jaz, ali oboje — ali nič! »Svoj namen ste premalo premislili. »Vse sem prav dobro premislila. Naročila sem moj avto, v pol ure bo pripravljen. Od očeta se seveda nc morem posloviti, ker bi me zadržal. Z vami sc peljem po najkrajšem potu na Atkinson Peak. Vi takoj brzojavno naročite vse potrebno, da opremite drugo raketo, mene pa o vsem poučite, kar je potrebno, da vam kol asistentka pomagam. Sami veste da sem študirala matematiko in tehniko, zato s svojo učenko ne boste imeli preveč truda. Apel pa je še vedno okleval. Ne smem, že zaradi vašega očeta ne. Ali pa sinete pustiti na cedilu svojega učenca, ki je za vaše podjetje zastavil življenje?« A ne I ie ček spravil. Dobro, nuj bo po vašem.« MALI OGLASI Vsaka drobna -vršilca 1-SO Din ali vsaka besedo SO par. Na|mai»|il oglas S Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vit«,. Za odgovor sunmko! Na vpraianla brca mamks ne odgovarlamo! II Službe iičejo Prodajalka papirne stroke z dolgoletnimi spričevali išče službo Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor. Službo blagajničarke ali kaj stičnega išče 18-letno dekle, ki ima z odliko dovršeno meščansko šolo. — Naslov v flpravi »Slovenca« pod št. 7644. 500 Din nagrade dobi, kdor mi preskrbi službo skladiščnika, inka-satorja, pisarniškega sluge, event. šoferja. Za vse omenjene službe položim kavcijo. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv«. Pridno dekle kot pomivalko sprejme takoj Hotel Štrukelj. stanovanja Prazno sobo s štedilnikom ali brez — oddam gospodični takoj. Naslov pod št. 7705. Opremljena soba s posebnim vhodom in z električno razsvetljavo se odda gospodu sredi mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7500. I ilužbodobe Vajenke ra mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. Jelonoša zanesljiv in dobro izučen, se takoj sprejme v večjo restavracijo v Mariboru. Ponudbe pod »Jelonoša« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Oskrbnik za planinsko kočo se išče. Koča je 1000 m visoko ter 20 minut oddaljena od vasi. Penzijonisti imajo orednost. — Ponudbe na Podružn. SPD, Črnomelj. Dva vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt in vajenko za '.rgovino z mešanim blagom sprejmem. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7703. Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin, se odda za avgust. Poizve se v Vodmatski ulici št. 21. Stanovanje 3—4 sobno, z elektriko, vodovodom in drugimi pritiklinami iščem v mestu Ljubljana. Ponudbe z navedbo stanarine na upr. pod »Stanovanje« št. 7631. Otroški voziček dobro ohranjen, in kino-aparat, po ugodni ceni naprodaj. Naslov se poizve pri upravi »Slovenca« pod št. 7702, Lepo hišo dvostanovanjsko, z vrtom, v mestu kupim. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »M. B.« št. 7657. Prodam hišo s staro vpeljano trgovino na prometnem kraju v predmestnem delu Ljubljane ali pa za dobo 10 let v najem. — Ponudbe pod »Vpeljana trgovina« št. 7597 na upravo »SI.«. Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana Prosoeiu št. 16 zastonj. Pišite ponj! Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II nadstr. Vsakovrstno IrtilifN^ fcffllfffi^R po naivišjih cenah ČERNE, juvelir. Ljubljana. VVolfova ulica št. 3. 11» Moško kolo dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Ogleda se pri »Figovcu« v garderobi. Rabljen šivalni stroj in en »Overbeck« prodam. Kolodvorska ulica št. 27, dvorišče. Lepa pisalna miza naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7658. Cerkveni križev pot zelo dobro ohranjen, se takoj proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7706. gostilno, trgovino z meš. blagom in dežel, pridelki na prometnem prostoru ob banovinski cesti tik kolodvora v trgu okolica Celje. Zraven pripada veliko gospodarsko poslopje vse v prav dobrem stanju z 8 oralov dobre zemlje, se takoj proda za 300.000 Din. Naslov se izve pri g. dr. Ogrizek, Celje. Rudar star 25 let, zaposlen v Holandiji, poroči dekle z nekaj prihranki, najrajši šiviljo. Ponudbe v upravi Slovenca« pod »Srečna bodočnost« št. 7660. Christoiov zavod vpisuje ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7/1, -Vpisnina 20 Din, meseč. šolnina 120 Din. Pozor gostilničarji! Domače salame, priznane najboljše, in polno-masten polemendolski sir nudi I. Buzzolini, Lingar-jeva ulica. ftoraszo m Strmi* oddaja najceneje veletrgovina žila in moke A. VOLK, LJUBLJANA RcsticTn resta 24 Stavbne nasvete daje tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mestni trg 25/1 Kopalne obleke od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna. Kovčeki torbice, aktovke, nahrbtniki na izbiro. Kovčeki za potovanja po naročilu. -Popravila točna v novi torbarski delavnici Josipa Karlo, Maribor, Kopališka ul. 2 (Scherbaumov paviljon). Mestna godba v Ptuju razpisuje mesto kapelnika za orkester in harmonijo. Kapelnik mora biti dober I. goslar ter mora znati vsaj eno pihalo, biti mora dober organizator, instru-mentator, dober učitelj za godbeni naraščaj in imeti več let voj. godbene službe. Znati mora en jugoslovanski jezik. Plača se določi po dogovoru. Lastnoročno pisane prošnje, opremljene z življenjskim opisom in vsemi potrebnimi dokazili znanja in dosedanje službe in z zahtevano plačo naj se vpo-šljejo najkasneje do 20. julija na naslov: Upravni odbor mestne godbe v Ptuju. Bvmui Al/GA 5E PR£AJA$A BOMO/ Dubonska kuga-najstrašnejša Lolczen, ki muči človeštvo-se prenaša večinoma z bolho. Obrani se strašnega gosta, za katerega sledom sigurno stopa smrt! Škropi Flit! Flit ubija muhe, komarje, bolhe, mravlje, molje, stenice, ščurke in drugi mrčes ter-njihova jajca. Flitova para jc mrčesu smrtonosna a ljudem neškodljiva. Vporaba enostavna. Ne pušča madežev. Ne zamenjuj Flit-a z drugim podobnimi proizvodi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za dan 16. julija 1931 ob 11 nabavo: 25.000 kg pšenične moke, 5.000 kg koruze, 2.000 kg bučnega olja, 2.000 kg riža Splendor I Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje. Prilika za nakupi I. posestvo: vinograd, travnik s sadnim drevjem, njiva, velik gozd, hiša, hlev in klet. II. posestvo: vinograd, gozd, mala njiva, hiša, hlev in klet. — Obe posestvi Kure od Rogaške Slatine. Vse skupaj ali vsako zase ceno naprodaj. — Več pove A. Ogrizek, Odžaci (Bačka). Škropi Pazi na plombo na konvi - ne daj se goljufati! (VAN DOLMOVIČ, Novo mesto, nudi potnikom udobno potovanje s svojima dvema 4 in 6—7 sedežnima limuzinama. — Telefonska štev. 11. VERA vdova R. RADAKOVIČ, MACA JAKIL, ZLATICA STILINO-VIČ roj. LONČARIČ, hčere ter sinova JOSIP in JANKO javljajo globoko užaloščeni v svojem imenu in v imenu ostale rodbine, da je mili in predobri oče odnosno tast, stari oče, brat, gospod Josip Lončarič - Rokan sen. velepodjetnik in posestnik danes ob 6 pop. v 64 letu starosti v Selcih v Hrv. Primorju naglo umrl. Zemeljski ostanki nepozabnega pokojnika se prenesejo v torek, dne 7. t. m. ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Selcih. Sv, maše zadušnice se bodo brale v Selcih in v Skradu. POKOJ NJEGOVI MILI IN PREBLAGI DUŠI. Selce, dne 5. julija 1931. Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti prečastitega gospoda Frančiška Hoenigmana dekana v p. se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebej se še zahvaljujemo g. dr. Ivanu Hubanu za vso požrtvovalnost v bolezni, preč. g. č. kanoniku in dekanu iz Stare Loke Matiji Mraku za daritev sv. maše zadušnice z asistenco, za opravljene svečane pogrebne obrede, za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, ter vsem preč gg. duhovnikom, ki so se v tako mnogobrojnem številu prišli poslovit od svojega priljubljenega duhovnega sobrata, preč. g. vrhniškemu dekanu Janku Keteju in preč. g. župniku iz Krope Fr. Kanduču za daritev sv. maš zadušnic, čč. oo. kapucinom za dušno tolažbo v zadnjih dnevih življenja in ob smrti pokojnika, zastopstvu mestne občine Škofja Loka z g. županom Jos. Hafnerjem na čelu, ugl, zastopstvu od pokojnika ustanovljene Prve žrebljar. zadruge v Kropi, ki je prispelo k pogrebu z zastavo z g. ravnateljem na čelu, zastopstvu prosvetnega društva v Škofji Loki z zastavo, gomačim gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu, vsem obilnim župljanom iz župnij Osilnica, Kropa, Brezovica in Vrhnika, kjer je ranjki služboval, č. ss. usmiljenkam, mnogobrojnemu občinstvu iz Škofje Loke in okolice ter vsem pokojnikovim in našim prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili nepozabnega rajnika na njegovi zadnji poti, in vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem in vsakemu posebej za molitev naša najprisrčnejša zahvala. Osmina po preblagem pokojniku bo v sredo četrt na 8 v špitalski cerkvi. Škofja Loka, dne 6. julija 1931. Žalujoči sorodniki. Za Jugoslovansko tiskarno ? L5ubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Bukovec. Urednik: Dr. Alojzij Kuhar.