LETO XLIV, ŠT. 19
Ptuj, 16. maja 1991
CENA 15 DINARJEV
Po dveh letih so v ptujskem osemenjevalnem središču znova pripravili javno predstavnitev bikov lisaste pasme, ki so predstavnik najpo-
membnejše veje v slovenski živinoreji. Z njihovim semenom osemenjujejo kar 57 odstotkov vseh slovenskih plemenic. Živinoreja je naše
nacionalno bogastvo in ponosni smo lahko na dobre rezultate, ki so rezultat selekcijskega dela. Stran 20.	Foto: J. Bračič
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Razvojni sklad, sveti...
Ptujski izvršni svet je prejšnji četrtek razpravljal o več pomembnih
vprašanjih, največ časa pa je porabil za razpravo o razvojnem skladu. V
občinskem proračunu je za spodbujanje gospodarskega razvoja oziroma
prestrukturiranja občinskega gospodarstva na voljo 16 milijonov dinar-
jev. Ta denar je potrebno čimprej pametno porabiti, sicer razvojni sklad
ne bo dosegel namena.
Od sprejema proračuna je pre-
teklo že več kot dva meseca, do-
kumentov, na osnovi katerih bi
potencialni porabniki lahko pri-
šli do denarja, pa še ni. Zato
predsednik občinske vblade
Branko Brumen vztraja, da še na
majski skupščini delegati razpra-
vljajo o odloku o pospeševanju
gospodarskega razvoja v občini.
Čimprej pa bo potrebno obliko-
vati kriterije za pridobitev sred-
stev. To bo tudi najtežja naloga,
saj je zanimanje za denar razvoj-
nega sklada veliko. Izvršni svet
bo z delitvijo »dokazoval« svojo
gospodarsko politiko.
Izvršni svet je v četrtek tudi
sprejel sklep o ustanovitvi svetov
za posamezna področja dela.
Gre za strokovno-posvetovalna
telesa, ki bodo zagotovila prisot-
nost stroke povsod tam, kjer bo
lotrebno. Predvsem pa naj bi bi-
i v pomoč posameznim sekretar-
jem pri pripravi gradiv za obrav-
navo na izvršnem svetu. Svete
naj bi ustanovili za področje go-
spodarstva, družbenih dejavnosti
in kmetijstva, po potrebi pa tudi
za krajevne skupnosti in komu-
nalno infrastruktoro. Sveti naj bi
imeli od tri do enajst članov.
Da se stanje v ptujskem go-
spodarstvu vedno bolj zaostruje,
se pozna tudi na sejah občinske
vlade. Skoraj ni seje, na kateri ne
bi obravnavali tega vprašanja.
Podjetja so vse pogosteje prisilje-
na pisati vloge za odlog plačil za-
padlih prispevkov.
Izvršni svet in posamezni ob-
činski sekretariati pa v tem ob-
dobju pospešeno pripravljajo
gradivo za 15. sejo zborov občin-
ske skupščine. Zasedanje bo 28.
maja. Predsedstvo je že na seji v
prejšnjem tednu sklenilo, da se
prvotno predlagani temi za maj-
sko skupsčino (problematika šol-
stva v občini iHuj in razprava o
PTT) preneseta na prvo junijsko.
Na 15. seji naj bi delegati raz-
pravljali o naslednjih odlokih: o
spremembi odloka o organizira-
nju javnega podjetja v Ptuju,
spremembi odloka o sejmiščih v
občini, spremembi odloka o or-
ganizaciji občinskih upravnih or-
ganov, o spremembi odloka o
komunalnih taksah in o odloku
o nadomestilu za stavbno zem-
ljišče. Osrednja točka dnevnega
reda majskega zasedanja zborov
pa bo razprava o kmetijstvu v
ptujski občini. Predsedstvo
Skupščine občine Ptuj seje z gra-
divom s tega področja seznanilo
v torek. Izvršni svet pa pripravlja
razširjeno sejo o tem vprašanju.
Ta bo 24. maja, ko naj bi tudi
oblikovali stališča za skupščin-
sko zasedanje.
MG
Oživljanje proizvodnje
Po nekaj manj kot osmih mesecih stečajnega postopka v tem ptuj-
skem podjetju je mariborsko sodišče konec aprila razpisalo narok za
prisilno poravnavo. Upniki Delte Biromatike, ki jim ta dolguje skupno
8,5 milijona dinarjev, so pristali na pogoje podjetja. V dveh letih bodo
tako upnikom vrnili 60 % dolgov ali okoli 5,8 milijona dinarjev.
Biromatika je sedaj v procesu
oživljanja proizvodnje. Tudi v
času stečajnega postopka jim je
uspelo zadržati program biroteh-
nike, medtem ko je iz enega
prejšnjih programov nastalo no-
vo privatno podjetje Daico. Tre-
nutno ima v celotnem podjetju
delo 45 zaposlenih, vršilec dolž-
nosti direktorja Bruno Podhost-
nik pa napoveduje, da jih bodo v
prihodnjih mesecih zaposlili še
nekaj. Vse je odvisno od tega,
kako bodo uspešni pogovori za
pridobitev novih del. V času ste-
čaja so v podjetju razvili tudi
program za izdelavo ohišij za ra-
čunalnike in računajo, da bo tudi
ta proizvodnja uspešno stekla.
Pri zaposlovanju v redno delo-
vno razmerje se držijo dogovora
s sindikatom, da bodo zaposlili
bivše delavce, le tam, kjer so bili
prej kadrovsko šibki, bodo zapo-
slili sveže kadre. Trenutno mese-
čno prodajo za okoli 1,5 milijona
dinarjev izdelkov, proizvodni
stroški pa znašajo 60 odstotkov
njihove vrednosti.
Se vedno pa niso dobili jasne-
ga odgovora, kako bo z lastni-
štvom proizvodnih prostorov.
Znano je, da je bila usodna na-
paka takratnega direktorja Go-
razda Žmavca, ko je prenesel
lastnino v Iskro Delto. Ta je v
stečaju in iz tega izvirajo tudi vsi
zapleti z lastnino prostorov. Ad-
vokat Iskre Delte v stečaju na-
mreč grozi z različnimi ukrepi in
pritiska na sedanje vodstvo pod-
jetja, naj umakne tožbo in naj
prepusti prostore stečajni masi.
Poznavalci ocenjujejo, da ima
Iskra Delta v ozadju svoje načr-
te, da bi morda s prodajo teh
prostorov iztržila in si pomagala
iz svojih težav. Ce bi do tega pri-
šlo, bi bil to hud udarec za pod-
jetje, ki se je prvo v Ptuju izvilo
iz stečajnega postopka in ima,
kot pravi Bruno Podhostnik,
možnost, da preživi. Grožnje od-
vetnika Iskre Delte so zadnje dni
posebej agresivne, a so se v ptuj-
skem podjetju odločili, da jih ne
bodo upoštevali.
Naj omenimo še to, da so de-
lavcem, ki so bili v podjetju za-
posleni pred stečajem, te dni iz-
plačali lani neizplačane osebne
dohodke in lanski regres za do-
pust. V teh težkih časih gotovo
dobrodošel denar . . .
D. Lukman
-UVODNIK-
Ljudje se ne
sovražimo
Običajno smo s petnajstim majem v časopisu objavili sliko no-
vega moža na čelu zveznega predsedstva in ga na kratko predstavi-
li. da smo naše bralce spomnili, da se je v našem vrhu sicer nekaj
spremenilo, posebne važnosti pa — odkrito povedano — temu ni-
smo pripisali. Vse je delovalo po utečenem avtomatizmu: predstav-
niki posameznih republik so prevzeli predsedniško f unkcijo ne glede
na to, od kod so prišli, in ne glede na težo svojega imena v jugoslo-
vanskem prostoru.
Ja, to je bilo, pa ni več tako. Tokrat prvič v času, ko to pišem
(torek, 14. maja) ne vemo, aH ho sedanji podpredsednik Stipe Me-
sič v predsedstvu dohil minimalnih pet glasov ali ne, in ne vemo,
kaj se ho zgodilo, če jih ne ho dohil. Predsedstvo »fifty-jifty«, kot
ga imamo danes, sicer ne zhuja nekega zaupanja v ustrezno reševa-
nje jugoslovanske krize, je pa osnovni pogoj za mirno rešitev. Ka-
korkoli se po Jugoslaviji razširjajo nacionalizmi, mržnja in podni-
vojsko obnašanje, se moramo zavedati oziroma se tega morajo za-
vedati naši vodilni politiki, da se ljudje
— črni, beli, Kristusovi,
Alahovi, ateisti — NE sovražijo in da si želijo MIR. kajti le mir pri-
naša svobodo, človekovo dostojanstvo, uspeh in srečo.
Ni idej, gibanj, nazorov, ki .vo toliko vzvišeni, da se zanje poš-
lje ljudi umirat, kajti vse slej ko prej postane NESVOBODA in
omejen duh. Zgodovina nam Je v tem velika učiteljica.
Koliko gorja hi bilo v svetu manj, če hi države vodili ljudje, ki
imajo radi svoje in drugo ljudstvo, ki .se borijo za razvoj, gospodar-
ski razcvet, kulturo svojega naroda, ne pa s svojim napuhom sejejo
mržnjo in strasti po uničenju drugih, ki pač v nekaterih niansah ni-
so enaki.
Politiki, ljudje se imajo vendar radi!
Franc Lačen
Igrajmo se z lutko
Koize desetletje je Vzgojnovarstvena organizacija Mirana Saga-
dina Ptuj tudi letos ob svojem prazniku pripravila javno prireditev v
avli Srednješolskega centra. Tokrat so predstavili lutko, odnos otrok
do nje, igro z njo, skratka kako otroci sprejemajo lutko, koliko in ka-
ko se z njo poistovetijo. Otroška prisrčnost, zadrega, sproščenost in
igrivost je prireditvi dala tisti čar, zaradi katerega imajo te prireditve
iz leta v leto več obiskovalcev.
Vrtec vsako leto pripravi predstavitev ene od dejavnosti. Letoš-
njo prireditev Igrajmo se z lutko so skupaj z otroki pripravile vzgoji-
teljice: Anica Klobučar, Radica Benčič, Zdenka Fajfarič, Zdenka
Hajnal, Radojka Notesberg, Darinka Barin Turica in Silva Žitnik.
Pevska zborčka pa sta za nastop pripravili Darinka Barin Turica in
Christa Pevec.
Prireditev v vrtec ne prinaša samo vznemirjenja med nastopajo-
če, ampak je tudi organizacijsko zahtevna. Letos so vrtcu pomagali:
Perutnina, Mercator Izbira Panonija, Franc Šalamun, Stanko Mari-
nič, Jože Milošič, Idris Ziberi, Tončka Cebek, Brigita in Bojan Miško,
Ciril Pišek, Stanko Petrovič, Vojo Veličkovič, Stanko Kosi, Petra Lan-
gerholc, Tonček Krajnc, Suzana Gabrovec, Slavica Metličar in Marija
Ovčar.
Po prireditvi je bil svečan zbor delavcev vrtca, na katerem so po-
delili 21 jubilejnih nagrad za 10-, 20- in 30-letno zvestobo vrtcu. Pri-
znanja so prejeli: Mira Maučič, Jana Vogrinec, Jelka Krajnc in Franci
Jerenko.	NaV
Kulturni križemkražem
SLOVENSKA BISTRICA • 17. maja se bo slovenjebistri-
škim osnovnošolcem z gledališko predstavo SALON EXPON
predstavilo DPD Svoboda iz Zreč. Predstave za šolarje bodo ob
8., 10. in 12. uri.
SLOVENSKA BISTRICA • 24. maja bo ob 20. uri v vite-
ški dvorani gradu celovečerni koncert Akademskega pevskega
zbora iz Ljubljane; dirigent bo Anton Fiirster.
PTUJ • V petek, 17. maja, ob 17. uri bo v avli Srednješol-
skega centra 32. revija mladinskih pevskih zborov ptujske obči-
ne, ki jo pripravlja Zveza kulturnih organizacij. Nastopilo bo
petnajst zborov in Godalni orkester glasbene šole Karola Pahor-
ja.
PTUJ • V soboto, 18. maja, ob 17. uri bo v gledališču Ob-
močno srečanje plesnih skupin. Plesale bodo skupine iz Peker,
Maribora, Ormoža in Ptuja.
PTUJ • 18. maj je mednarodni dan muzejev. Pokrajinski
muzej bo imel tega dne dan odprtih vrat. V ponedeljek, 20. maja,
bodo ponovno odprli galerijo na gradu, v dominikanskem samo-
stanu v zbirki malega arheološkega gradiva pa postavili na ogled
razstavo Narodnega muzeja iz Ljubljane Prazgodovinska hiša.
2 - DOMA IN PO SVETU
16. maj 1991 - TEDNIK
V nedeljo se
bomo odločali
Občani ormoške občine se bomo 19. maja odločali na referen-
dumu o uvedbi tretjega občinskega samoprispevka. To pomeni, da
želimo nadaljevati zbiranje sredstev za gradnjo nekaterih nujno po-
trebnih skupnih objektov po posameznih KS, kot so šolski prostori,
telovadnice, prosvetne dvorane, nekaj komunalnih objektov in po-
dobno.
Skupščina občine Ormož in
vse politične stranke v občini so
se za nadaljevanje zbiranja sred-
stev za te namene prek občinske-
ga samoprispevka kljub trenutno
izredno neugodnim gospodar-
skim in političnim razmeram v
občini in Sloveniji odločile zara-
di tega. da hi v trikratnem pet-
letnem ciklusu dosegli oziroma
zaokrožili osnovni namen samo-
prispevka, to je z zbranimi, ven-
dar zgoščenimi sredstvi zgraditi
čimveč potrebnih objektov za
skupne potrebe krajanov po kra-
jevnih skupnostih. Pri tem naj bi
vsaka KS dobila vrnjeno v vred-
nosti zgrajenih objektov pribli-
žno toliko, kot so na posameznih
področjih ljudje prispevali za
enake potrebe po ostalih KS. Pri
tej odločitvi nas je vodilo pred-
vsem to, da do sedaj nekatere
KS še niso dobile nič iz doseda-
njih občinskih samoprispevkov
in imajo tako krajani KS, ki so
prišli na vrsto prej, do teh KS
moralni dolg. Druge so dobile
precej manj, kot so v prvih dveh
občinskih samoprispevkih zbrale
za potrebe ostalih.
Da bi bil program tretjega ob-
činskega samoprispevka čimbolj
realen in sprejemljiv za večino
občanov in tudi čimbolj pravi-
čen, smo organizirali zbore ob-
čanov po vsej občini. Vse pripom-
be in predloge so IS SO, vse po-
litične stranke in SO Ormož
skrbno preučili in šele potem do-
ločili dokončen program 3. ob-
čmskega samoprispevka. Ravno
zaradi usklajevanja vseh predlo-
gov se dokončni program nekoli-
ko razlikuje od prvotnega pred-
loga. Po tem končnem predlogu
bodo praktično vse KS udeleže-
ne pri uporabi dela sredstev,
zbranih s 3. obč. samoprispev-
kom. vendar tako, da ho udelež-
ba posamezne KS zagotovila
približno enakopravnost v vseh
treh občinskih samoprispevkih
skupaj. Dokončni predlog pora-
be sredstev je že bil in bo še ob-
javljen. Dobila pa ga bodo tudi
vsa gospodinjstva, tako da ho
vsak volilec imel točen pregled,
za kaj se odloča in kaj bi njego-
va KS oziroma ožja okolica iz-
gubila, če referendum ne bi
uspel.
Menim, da zaradi moralnega
dolga, ki ga imamo do tistih KS,
ki iz dosedanjih dveh občinskih
samoprispevkov niso dobile nič
ali bistveno manj, kot so prispe-
vale, in zaradi nujnih potreb po
skupnih objektih v posameznih
krajih, pa tudi ob spoznanju, da
do teh objektov lahko pridemo
le z lastnimi, namensko zbrani-
mi sredstvi, odločitev kljub neu-
godnim razmeram ne bo pretež-
ka. Odločili se bomo za pot soli-
darnostnega reševanje skupnih
potreb tako, da bomo glasovali
za občinski samoprispevek in s
tem za napredek naših krajevnih
skupnosti.
Predsednik SO Ormož
dr. Jože Bešvir
Po letu dni nove organiziranosti
Komunalnega podjetja Ormož
Iz raznih vzrokov je bilo pred poldrugim letom na
sejah ormoške vlade o Komunalnem podjetju Ormož
povedanih veliko besed. Ob razglabljanju, kako ure-
diti slabe razmere v podjetju, ki je za občino brez
dvoma velikega pomena predvsem zaradi distribuci-
je vode, za mesto pa zaradi čiščenja in urejanja me-
sta, so se po nekajmesečnih pripravah odločili za ja-
vno podjetje.
Razpisali so mesto za novega direktorja — prija-
vila se je dipl. ing. gradbeništva Pavla Majcen iz
Tomaža. Ob polletju 1990 so še poslovali z izgubo,
poslovno leto pa so sklenili z dobičkom.
Kljub temu da si je kmalu po prevzemu funkcije
nova direktorica prizadevala urediti vse tisto, kar
je bilo v javnem podjetju narobe, so v prvem pol-
letju 1990 tudi zaradi številnih objektivnih vzro-
kov poslovali z izgubo. Kmalu se je pokazalo, da
so pri izbiri vodstva javnega podjetja le imeli sre-
čno roko. V drugem polletju 1990 so skrbno
spremljali gospodarjenje pri posameznih dejavno-
stih, od pobiranja, odvažanja in odlaganja komu-
nalnih odpadkov, čiščenja in vzdrževanja javnih
površin, pokopališč na Humu in v Ormožu do dis-
tribucije vode in proizvodnih dejavnosti, kjer so
bili najuspešnejši.
Oskrba z vodo je nedvomno velikega pomena za
celotno občino. Ceno vode in komunalnih odpad-
kov so v drugem polletju lanskega leta z odobritvi-
jo ormoškega izvršnega sveta dvignili na maksi-
malno višino, kar je seveda povzročilo s strani ob-
čanov nekaj negodovanja, tudi zamujanja pri pla-
čevanju računov predvsem za vodo. Dolžniki niso
bili samo občani, temveč tudi nekatera podjetja,
tako da znaša skupen dolg okoli milijon dinarjev,
kar pa predstavlja za ormoško Komunalno podje-
tje veliko denarja. Prav pri distribuciji vode bo po-
trebno narediti še veliko, so menili plani nadzor-
nega odbora, ki spremljajo delo javnega podjetja v
Ormožu. Nekaj so že uspeli, pomembni so novi
vodni viri, ker vodarna na Otoku pri Veliki Nede-
lji daje v omrežje 47 litrov vode na sekundo, v ko-
nicah pa se njena poraba poveča za 701/s. Nekoli-
ko težje izvaja Komunalno podjetje Ormož pobi-
ranje in odvažanje komunalnih odpadkov, ker v
samem Ormožu ni enotnega sistema odlagališčnih
posod, zato morajo imeti različna specializirana
vozila, kar pa je za tako malo mesto, kot je Ormož,
velik strošek.
Delo, ki ga opravljajo delavci javnega podjetja
v Ormožu je slabo plačano. Povprečni mesečni
netto osebni dohodek na zaposlenega je v letu
1990 znašal 3.541 dinarjev, kar je izpod povprečja
osebnih dohodkov na zaposlenega v podskupini
dejavnosti in med najnižjimi osebnimi dohodki v
gospodarstvu občine Ormož. Upajo, da se bo ta te-
žava v letošnjem letu uredila.
Člani nadzornega odbora, ki delo javnega pod-
jetja spremljajo, so bili z enoletnim delom zado-
voljni, za kar gre brez dvoma pohvala tudi direkto-
rici, ki z veliko energije, vztrajnosti ter doslednosti
usmerja delo zaposlenih.
Ostaja pa vprašanje, kaj in kako bo s Komunal-
nim podjetjem Ormož po novem zakonu o javnih
službah in javnih podjetjih. Variant je veliko, kate-
ra pa bo tista prava, pa je potrebno še počakati.
Vida Topolovec
SVEt ¥ if^ N SrOLPCV
BANGLADEŠ: Prav gotovo je
svetovno javnost za dramo Kur-
dov v Iraku in jugoslovanskimi
zdrahami najbolj pretresla nara-
vna katastrofa in smrtnostna la-
kota v Bangladešu. Kljub okre-
pljeni mednarodni pomoči tam
iz dneva v dan umre na stotine
ljudi. Namesto da bi prebivalci
te dežele pričeli žetev, sedaj obu-
pano opazujejo uničene domove
in številne žrtve. Uradne številke
govorijo o 140 tisoč žrtvah, ban-
gladeška opozicija pa trdi, da je
že najmanj milijon mrtvih. Zara-
di tega je tudi ostro napadla mi-
nistrsko predsednico Zio in pou-
darila, da je popolnoma odpove-
dala, in je v državi popoln kaos.
Poleg lakote grozijo Bangladešu
še novi viharji.
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: ZDA
so minuli teden jasno povedale,
da podpirajo politiko sovjetske-
ga predsednika Mihaila Gorba-
čova in da nikakor ne želijo po-
magati posameznim republikam
pri odcepljanju od SZ. Gorbačov
je v agresivnih pogajanjih te dni
dosegel, da devet od petnajst re-
publik ne bo izražalo takih te-
ženj, odprto pa ostaja, kaj se bo
zgodilo z ostalimi šestimi repu-
blikami, ki so se odločile za brez-
pogojno razdružitev. Deveterica,
ki se je z Gorbačovom sporazu-
mela o nadaljnji zvezi, je Litvi,
Letoniji, Estoniji, Moldaviji,
Gruziji in Armeniji sporočila, da
se sicer lahko odcepijo, a bo to
za njih pomenilo neenakopravno
gospodarsko obravnavo. To ob
velikih naravnih bogastvih, ki
ostajajo znotraj devetih republik,
ni mačji kašelj. Deveterica na-
mreč ne namerava posegati s silo
v šest odcepiteljskih republik,
vendar jim bo ukinila vse »privi-
legije«.
V past je teh šest republik
Gorbačov pognal tudi z dogovo-
ri z zahodnoevropskimi voditelji,
da se bo SZ postopoma, v petih
letih, vključila v evropsko konfe-
deracijo.
• • •
POLJSKA: Konec aprila so
imeli tam milijon in 370 tisoč ne-
zaposlenih. To pomeni, da je ne-
zaposlenih kar več kot 70 odsto-
tkov za delo sposobnega prebi-
valstva. Nezaposlenost še naraš-
ča zaradi kolektivnih odpovedi.
2800 podjetij namerava v nasled-
njih mesecih odpustiti še 135 ti-
soč delavcev. Poznavalci napove-
dujejo, da bosta do konca leta na
Poljskem dva, prihodnje leto pa
kar trije milijoni nezaposlenih.
• • •
SZ-ZDA: V nedeljo je SZ na
poligonu v Kapustinovem Jaru
uničila svoji zadnji raketi sred-
njega dometa SS-20. Obe velesili
sta od leta 1987 na podlagi spo-
razuma uničili blizu 2700 raket
srednjega dometa. Sovjeti so jih
od tega uničili dve, Američani pa
tretjino. Američani so pred dnevi
uničili tudi zadnjo raketo persh-
ing 2.
• • •
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Tam so imeli v petek zaklju-
čni govor na maratonskem pro-
cesu zoper soprogo Nelsona
Madnele Winnie. Proces so pri-
čeli januarja letos, v njem pa
Mandelovo obsodili, da je vme-
šana v ugrabitev štirih mladih
črncev v črnskem naselju Sowe-
to. Ta je najela advokata, ki je le-
ta 1963 branil tudi soproga. Ad-
vokat je v zaključnem govoru za-
trdil, da je bila Winnie v trenut-
ku ugrabitve v kraju, ki je od So-
weta oddaljen okoli 300 kilome-
trov. Vztrajal je, da je pričevanje
dveh ugrabljenih fantov lažno.
Kriminalistični strokovnjaki trdi-
jo, da je alibi Nelsonove precej
sumljiv.
• • •
VVASHINGTON: Na spomla-
danskem zasedanju Mednarod-
nega denarnega sklada in Sveto-
vne banke je skupina 24 držav v
razvoju zahtevala odpis večine
kreditov in večji priliv sredstev
pod ugodnimi pogoji. Sedem in-
dustrijsko najrazvitejših držav bo
o teh pobudah razpravljalo julija
v Londonu. Iz zaupnih virov se
je izvedelo, da razviti načrtujejo
kar 66-odstotni odpis kreditov.
Pripravila: d. I.
Mercator-Ograd zanimiv za
firmo VVienerberger
Med devetimi opekarnami v Sloveni-
ji, včasih jih je bilo 32, je opekarna
Mercatorja-Ograda iz Ormoža po ob-
segu proizvodnje na drugem mestu.
Pravočasna modernizacija, delna robo-
tizacija in njihov tehnološki razvoj so
se toliko približali evropskim standar-
dom, da so postali zanimivi tudi za ev-
ropsko firmo Wienerberger z Dunaja,
ki poseduje v Evropi več kot 50 ope-
karn. Sedaj so pred končanjem tretje
faze gradnje opekarne, v kar so vložili
8 milijonov zahodnonemškim mark; to
je za Ograd velik uspeh in obremeni-
tev, vendar nujno potrebno za obstoj
firme. Sedaj imajo 178 delavcev, a bo-
do morali zmanjšati število zaposlenih
za 49, kar je povzročilo negodovanje,
zlasti ob dejstvu, da že od januarja pre-
jemajo vsi zaposleni pavšalni osebni
dohodek 3000 dinarjev.
Dolga leta je bi! mazut glavni ener-
getski vir, v zadnjem času so uvedli
ekološko čistejši plin.
»Sedanja stopnja tehnološke
opremljenosti opekarne zagotavlja
ekonomsko preživetje in konkuren-
čno sposobnost na slovenskem in tudi
jugoslovanskem trgu. Tako obsežna
naložba terja pametno izkoriščenost
proizvodnih zmogljivosti in primerno
zaposlovanje. Gospodarske težave
terjajo vključevanje na trg s cenejšo
proizvodnjo. Vsak napredek v tehno-
logiji in organizaciji povzroča prese-
žne delavce. Tehnološka opremlje-
nost izpred petnajstih let ob letni pro-
izvodnji blizu 60 milijonov opečnih
enot bi denimo zahtevala 1500 delav-
cev, česar proizvodnja seveda ne bi
prenesla,« je povedal Milan Lukaček,
direktor Ogradove opekarne.
»Sedanje gospodarske razmere so
poslabšale ekonomski^ položaj tudi
zaposlenih v Ogradu. Že od januarja
prejemajo vsi 3000 dinarjev mesečno.
En mesec smo dobili celo namesto
plače regres. Vzrok temu pa je največ
zaradi dvomesečne zakasnitve v pro-
izvodnji, toliko tudi zamujamo z za-
gonom tretje faze proizvodnje. Pov-
zročila so jo dodatna in nepredvidena
dela pri funkcionalnem povezovanju
novih objektov in naprav s starimi,
nekaj zamud pa je bilo tudi pri mon-
taži. Pavšalne plače povzročajo med
zaposlenimi sicer negodovanje, ven-
dar smo na tak način preprečili blo-
kado žiro računa in s tem vse posledi-
ce, ki k temu sodijo,« je še dodal di-
rektor.
Velike skrbi povzročajo v Ogradu
presežni delavci, ki so posledica izpa-
da delovnih mest, to pa v današnjih
razmerah povzroča veliko stisko pri
posamezniku in njegovi družini. V
Ogradu menijo, da je pri reševanju
teh problemov potrebno veliko strp-
nosti, razumevanja in sodelovanja.
Upajo pa, da bodo v kratkem za 49
presežnih delavcev, enajstim med nji-
mi delovno razmerje ne more prene-
hati po zakonu, našli rešitev. Pričaku-
jejo, da bosta v prihodnjem mesecu
proizvodnja in prodaja stekli normal-
no, kar je tudi pogoj, da bo konec se-
danjih težav, predvsem pri izplačilu
osebnih dohodkov. Ali jih bodo lah-
ko poravnali za nazaj, trenutno še ne
vedo, vse pa bo odvisno od proizvod-
nje in prodaje.
Kljub trenutnim težavam pa je Mer-
cator-Ograd uspel navezati stike s fir-
mo VVienerberger, ki je v Ogradovo
opekarno poleg znanja pripravljena
vlagati tudi sredstva, 50 milijonov av-
strijskih šilingov. Večinski delež v ope-
karni, 51 odstotkov, ima sedaj lju-
bljanski Mercator.
Pri Mercatorju-Ogradu imajo tudi
stranske dejavnosti z 28 zaposlenimi:
10 v gradbeni enoti, 8 v elektroinsta-
lacijah in 10 v kovinski proizvodnji.
Ob poslabšanju gospodarskih razmer
stranske enote nimajo zagotovljene
prihodnosti zaradi raznih vzrokov, od
pomanjkanja dela v gradbeništvu do
gospodarske blokade in neplačanih
računov, saj so v glavnem ličalniie za
koruzo, ki so jih izdelovali v kovin-
sko-proizvajalni enoti, prodajali v Sr-
bijo, nekaj malega pa tudi na Hrva-
ško.	Vida Topolovec
(Foto: Štefan Hozjan)
Notranjost novih proizvodnih prostorov.
Primat — s kakovostjo na zahod
o Primatov! Bančni opremi, proizvodno-programski enoti v
Ormožu, je bilo pred leti veliko napisanega. Tudi slabega. Danes
bi lahko o tem 110-članskem delovnem kolektivu, ki si je s kako-
vostnimi izdelki varnostne opreme utrl pot na zahtevno zahodno tr-
žišče, zapisali veliko pohvalnega. Blagajne RAL-RIG 626/10 ima-
jo atest, zato lahko ta artikel prodajajo tudi dražje. V zvezi z var-
nostno opremo — čas vloma v njihovo blagajno D 10 so testirali v
Kdinu — sodelujejo tudi s kriminalističnim oddelkom RSNZ. So-
delujejo pa tudi s Francozi; pri njih so dobili test za izdelavo ohiš-
ja bankomata.
Z direktorjem Mirkom Toma-
šičem sva govorila o njihovem
delu in težavah, ki jih imajo iz-
vozniki.
Pred dobrim letom sva se pogo-
varjala o testiranju blagajn D 10,
ki ste jih takrat izdelali v prvi se-
riji samo 20 kosov in so bile neka-
tere že prodane. Kako je s proiz-
vodnjo v vaši programsko-proiz-
vodni enoti danes?
Mirko Tomašič: Stanje na tr-
žišču se je precej spremenilo,
predvsem z združitvijo obeh
Nemčij. Proizvajalci zahtevnejše
varnostne opreme v Zahodni
Nemčiji so dobili večja naročila,
ker se je poenotil sistem varova-
nja tudi v vzhodnem delu, in na
osnovi tega so se naročila prene-
sla na edinega proizvajalca z
vzhoda, ne samo iz Jugoslavije.
Smo v združenju 22 proizvajal-
cev varnostne opreme v Nemčiji
in edini, ki imamo testirano bla
gajno D 10. Trenutno imamo na
ročil za 80 kosov blagajn, serije
pa so med 25 in 30 kosi mesečno.
. Kaj pomeni 80 kosov blagajn?
Mirko Tomašič: To pomeni,
da smo s pridobitvijo znaka kva-
litete v ožjem izboru proizvajal-
cev varnostne opreme, kjer so
postavljeni zelo strogi kriteriji in
nas institut v Branschweigu kon-
trolira tudi nenajavljeno ob vsaki
seriji. Takšno inšpekcijo smo
imeli tudi ob tei seriji, ki io tre-
nutno izdelujemo, in inšpektor
razen nekaj malega ni imel bi-
stvenih pripomb. Ce bi bila večja
napaka, lahko ta test zgubimo in
ga ponovno pridobimo šele čez
pol leta, če pa bi prišlo do še več-
jih napak, pa test izgubimo za
dobo dveh let. Ponovno vključe-
vanje v trg je potem veliko težje.
Če denimo na zahodnem trgu za-
radi slabe kvalitete in nespošto-
vanja rokov izgubiš zaupanje,
potem so možnosti za ponovno
vključevanje v trg zelo majhne.
Pred letom dni ste rekli, da je
poslovanje znosno. Kako je da-
nes?
Mirko Tomašič: Povedati mo-
ram, da so bili v zadnjih šestih
mesecih osebni dohodki v Pri-
matu v delu Bančne opreme, kjer
poslujemo kot proizvodno-eko-
nomska enota ali profitni center,
vsakega osemnajstega v mesecu
ob 13. uri, s tem da niso bili zelo
visoki, ker smo pač v pretežni
meri izvozniki. Povprečje oseb-
nih dohodkov je pod branžo, v
kateri delamo.
Pred prvomajskimi prazniki,
ko so v skoraj vseh ormoških fir-
mah počivali, so Primatovi de-
lavci pridno delali. Direktor Mir-
ko Tomašič je pojasnil, da če ho-
češ izvažati na zahodno tržišče,
predvsem na tržišče bivše Zahod-
ne Nemčije, potem ni vprašanje.
da rokov za izvoz ne bi izpolnje-
val, kajti če jih ne izpolnjuješ, iz-
gubiš tržišče. Ponovna pridobi-
tev tržišča v sedanjem času, ko
so jugoslovanski proizvajalci še
posebej na slabem glasu zaradi
nemogočih političnih razmer pri
nas, pa je zelo težavna.
»Mislim, da so roki zelo kratki
in zahtevajo maksimalno angaži-
ranje v proizvodnji, nekaj pa je
potrebno narediti tudi za kvalite-
to. Torej ni vprašanje, da ne bi
delali takrat, ko delo je. V krat-
kem pričakujemo naročila tudi iz
Francije, kjer smo dobili test za
izdelavo ohišja bankomata.«
Ormoški Primat kljub temu,
da izvaža na zahtevno zahodno
tržišče, še vedno dela v nemogo-
čih delovnih razmerah. Pred leti
so imeli željo in pa tudi možno-
sti, da bi si pridobili del zemljiš-
ča, kjer imajo v zelo neprimernih
pogojih skladišče, ki to ime ko-
maj zasluži. Prek občinske struk-
ture so se želeli pogovarjati z
lastnikom, sedanjo Kmetijsko
zadrugo, vendar niso našli skup-
nega imenovalca. Kljub temu da
so še vedno v starih prostorih, pa
nabavljajo novo opremo in na ta
način izboljšujejo delovne raz-
mere. 110-članski kolektiv ima
srečo, ker poslujejo preko avstrij-
ske firme JUENA, izvozne hiše,
ki jim priskoči na pomoč v pri-
meru, če kot izvozniki nimajo de-
nimo dovolj sredstev za plače za-
poslenih.	Topolovec
Direktor Mirko Tomašič se s trp-
kostjo spominja časov, ko so sko-
raj vsi »pljuvali« po njih.
(Foto VT)
TEDNIK - 16- maj 1991
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Z LETNEGA ZBORA PTUJSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
»Neupravičen strah pred klerikalizmom...«
Letni zbor ptujskih krščanskih demokratov, zbrali so se » baročni
dvorani Minoritskega samostana, je bil dobro obiskan, i deležili so se
ga tudi: dr. Andrej Capuder, republiški minister za kulturo, Ivan Biz-
jak, predsednik Zbora občin Skupščine Republike Slotenije, prof. dr.
Ivan Cesar, predsednik hrvaške Krščanske demokratične stranke, pred-
stavniki občinskih odborov iz drugih občin in mariborske regije ter dru-
gi-
Nedeljski zbor so začeli z iz-
branim kulturnim programom, v
katerem so nastopili: zbor svete-
ga Viktorina, dramska igralka
Hermina Hočevar in violončelist
Josip Cačkovič.
Letni zbor občinskega odbora
krščanskih demokratov v Ptuju
je bil kratek in jedrnat. Predsed-
nik Ivan Jurkovič je v svojem po-
ročilu zajel enoletno delo najmo-
čnejše stranke v ptujski občini. V
tem kratkem času je stranka na-
redila veliko. Ustanovili so več
krajevnih odborov, organizirali
več srečanj, med njimi prvi tabor
slovenskih krščanskih demokra-
tov, ki se gaje udeležil tudi pred-
sednik Lojze Peterle. Aktivno so
se vključili v pripravo plebiscita,
v javno razpravo o osnutku nove
slovenske ustave in uresničevali
druge programske naloge.
Naloge za bodočnost pa so:
ustanovitev krajevnih odborov
povsod tam, kjer jih še ni — kra-
jevni odbor naj bi delal v vsaki
župniji. Pridobiti čimveč mladih,
zlasti še izobraženih. Z organizi-
ranjem mladih krščanskih demo-
kratov bodo končali v teh dneh.
Zaradi tradicionalnega nezado-
voljstva z mediji in sodelovanja z
njimi bodo skupaj z drugimi ob-
činskimi odbori sodelovali pri
ustanovitvi regijskega časopisa
stranke. Na področju kmetijske
politike si bodo prizadevali za
razselitveno politiko velikih živi-
norejskih kompleksov. Pri tem
računajo na sodelovanje Sloven-
ske kmečke zveze — Ljudske
stranke. Poleg tega bodo spod-
bujali razprave o spreminjanju
imen krajev, ulic in naselij ter
podpirali razvoj ljudske kulture.
Ptujski krščanski demokrati tudi
podpirajo prizadevanje občine,
da se Srednješolski center razdeli
v več samostojnih zavodov.
Ivan Jurkovič je še posebej
poudaril, da težko pričakujejo
samostojnost. Ta bo prinesla
mnoge preizkušnje. Samostoj-
nost je vrednota, ki ima tudi svo-
jo ceno. Krščanski demokrati bo-
do tudi v bodoče sodelovali v
koaliciji Demosa. S svojim de-
lom med ljudmi pa bodo posku-
šali odpraviti strahove pred kle-
rikalizmom.
Božena Cačkovič je na zboru
predstavila dosedanje aktivnosti
komisije za socialno vprašanje in
družino. Povedala je, da je vse,
kar delajo, konkretna pomoč člo-
veku. Tudi ob tej priložnosti so
pomagali: družini Kovačec so iz-
ročili 12.500 dinarjev. V sodelo-
vanju s Karitasom pa bodo usta-
novili ljudsko kuhinjo.
Stane Mesaric, predsednik ini-
ciativnega odbora za ustanovitev
občinskega odbora krščanskih
demokratov v Ptuju, je predstavil
začetke delovanja stranke. Za-
hvalil se je vsem, ki so mu pri
tem pomagali.
Po končanem zboru so se s
konkretnimi prispevki oglasili
gostje. Dr. Andrej Capuder je
ugotovil, da se ptujska stranka
lepo razvija in dobiva prave pou-
darke. V republiški vladi A. Ca-
puder skrbi za dejavnost, ki je
kot pravi, zelo zapostavljena. V
letošnjem proračunu je za inve-
sticije v kulturi zelo malo denar-
ja. Kljub temu pa se bo trudil, da
bo tudi Ptuj nekaj dobili iz srca
skromno odmerjenih sredstev.
Ivan Bizjak je povedal, da nas
v osamosvojitvenem obdobju ča-
kajo veliki napori in odrekanje.
»Naloga naše stranke mora biti,
da budimo neko upanje v naro-
du, da spodbujamo optilni-
zem . . .«
Nova ustava ni nujna osnova
za slovensko osamosvojitev,
kljub temu pa v ustavni komisiji
pospešeno delajo na pripravi
predloga. Krščanski demokrati
so za to, da v ustavi ne bi bilo ni-
česar, kar je strankarsko obarva-
no.
Dr. Ivan Cesar je dobri pozna-
valec razmer v Sloveniji, zato je
prepričan, da je uspeh slovenske
krščanske demokracije hkrati tu-
di uspeh slovenske demokracije.
Govoril je tudi o odnosih med
HDZ in hrvaškimi krščanskimi
demokrati. HDZ so nekdanji
boljševiki in komunisti. Hrvaški
krščanski demokrati so prepriča-
ni, da imajo v Sloveniji prave
prijatelje. Tudi Hrvatje bodo sle-
dili slovenski samostojnosti.
V nadaljevanju nedeljskega
zbora so gostje odgovarjali na
vprašanje članov. Ptujčane je
med drugim zanimalo, ali bodo
dobili kaj denarja za investicije
iz republiškega proračuna, kako
je z dvojnim državljanstvom, go-
sta iz Zagreba pa, zakaj se slo-
venska vlada ne zanima tudi za
Slovence v Zagrebu, daje pa vso
podporo Slovencem po svetu,
kaj bo s preselitvijo in postavitvi-
jo nove pošte. Zadnje vprašanje
je bilo tudi na dnevnem redu po-
sebnega pogovora ministra Ca-
pudra s ptujskimi kulturniki, ob-
činskimi možmi, predstavniki
Minoritske cerkve in nekaterimi
drugimi.
MG
Minister Capuder v pogovoru s Ptujčani. (Posnetek: Langerholc)
PRENOVITEUI V PTUJU O OSAMOSVAJANJU, GOSPODARSTVU IN USTAVI
Osamosvajanje kot mirovno dejanje
Vsak tretji dolar jugoslovanskega izvoza ustvari Slovenija 0
Markovičeva politika lani in letos najbolj obremenila izvoznike •
Dilema, aH naj nova slovenska ustava temelji na NOB # Še vedno
ni jasno, kaj bo z lokalno samoupravo # Kakšni bodo slovenski
simboli # Takojšnji enostranski odhod iz Jugoslavije lahko ima
katasrofalne posledice
Na petkov pogovor o gospo-
darskih in političnih razmerah v
Sloveniji je Stranka demokrati-
čne prenove v Ptuju povabila
predsednika stranke dr. Cirila
Ribičiča, predsednika vlade v
senci Emila Milana Pintarja in
predsednika republiške skup-
ščinske komisije za ustavna vpra-
šanja Mirana Potrča. Aktualnost
teme je privabila v Narodni dom
ne samo številne člane stranke,
ampak tudi člane drugih strank.
Dr. Ciril Ribičič je, ko je govo-
ril o osamosvajanju Slovenije,
poudaril, da bi takojšen, eno-
stranski odhod Slovenije iz Jugo-
slavije imel katastrofalne posle-
dice. Plebiscitna odločitev veže
vse državljane Slovenije, Stranka
demokratične prenove pa zago-
varja demokratičen način osa-
mosvajanja; osamosvajanje je
zanjo mirovno dejanje. Od plebi-
scita sem je vlada oklevala s po-
gajanji z Jugoslavijo, kot da mar-
sikdo ni resno mislil, mednarod-
na javnost pa je do osamosvaja-
nja Slovenije zelo zadržana.
Stranka se zavzema za smiselno
in premišljeno osamosvajanje,
da okrepimo samostojnost, da ne
bomo samostojni gospodarsko
izčrpani in da ne bomo izgubili
zavezništev v Jugoslaviji, ki smo
jih trudoma gradili, je še pouda-
ril dr. Ciril Ribičič.
Emil Milan Pintar je govoril o
gospodarskih razmerah, ki se že
nekaj let slabšajo. Po njegovem
mnenju gre vzroke iskati v tem,
da v sedemdesetih letih nismo
znali preiti iz ekstenzivnega v in-
tenzivno gospodarstvo. Tako
imamo v proizvodnji preveč lju-
di, proizvodnja je neučinkovita,
izvoza malo, izdelki predragi.
Drugi vzrok pa je Markovičeva
politika lani in letos, kije najbolj
obremenila izvoznike. Ce vsak
tretji dolar izvoza ustvarijo slo-
venski izvozniki, je takoj jasno,
kateri del jugoslovanskega go-
spodarstva je najbolj obreme-
njen. Stranka za oživljanje slo-
venskega gospodarstva predlaga
hiter proces privatizacije, lastno
gospodarsko politiko, razdelitev
premoženja z vidika ekonomske
odvisnosti, tehnološke spodbu-
de, bistveno zmanjšanje davkov
v smislu stimulacije dobička, no-
vo politiko stečajev, lastno mo-
netarno politiko in ločitev države
od gospodarstva. Po besedah
Emila Milana Pintarja pa se da-
nes slovenska vlada ni sposobna
dogovoriti o osnovnih konceptih
gospodarskega razvoja, kar seve-
da pomeni, da ta vlada sploh ni-
ma nobenega gospodarskega
programa.
Miran Potrč se je spomnil, da
se je v tej isti dvorani pred šesti-
mi meseci že pogovarjal o osnut-
ku slovenske ustave in žal, kot je
dejal, kaj veliko dlje kot takrat
tudi danes v Sloveniji nismo, kar
zadeva pripravo ustave, ne v
strokovnem in ne v političnem
smislu. Še vedno tečejo razprave
o vrsti dilem, kot so dileme, ali
naj utava temelji na izročilu
NOB, kakšna naj bo državna
ureditev, naj izhaja iz državlja-
nov ali vlade; dileme so okrog
človekovih pravic, kjer gre za so-
cialno-ekonomske pravice, za so-
upravljanje ne samo v podjetjih
ampak tudi v zavodih in držav-
nih organih. Še vedno niso dore-
čeni položaj manjšin v Sloveniji,
lokalna samouprava, volilni si-
stem in položaj vojske, bo Slove-
nija demilitarizirana država ali
bo imela svojo vojsko. Ustavo
naj bi sprejemali jeseni, tri mese-
ce po sprejetju, pa bi morale biti
razpisane volitve, če seveda v
Sloveniji ne bo prišlo do pred-
časnih volitev.
NaV
V	Ptuju festival
mladih liberalnih
demokratov
Po vzoru nekdanjih mladin-
skih festivalov bo od petka, 17.,
do vključno nedelje, 19. maja, v
Ptuju potekal festival mladih li-
beralnih demokratov. Pričakuje-
jo, da bo prišlo okoli 150 udele-
žencev iz raznih krajev Slovenije.
Slovesnost ob pričetku festiva-
la bo v petek ob 20. uri na dvo-
rišču ptujskega gradu, ko bo tudi
koncert. V soboto ob 10. uri bo v
Srednješolskem centru okrogla
miza o šolski politiki, popoldne
ob 15. uri pa o kulturi mladih.
V	nedeljo ob 10. uri bo prav
tako v Srednješolskem centru
okrogla miza o mirovni politiki,
popoldne pa bo zaključek festi-
vala. V razstavnem paviljonu bo-
sta v teh dneh odprti razstavi
mladih likovnih ustvarjalcev ter
razstava karikatur F. Jurija. Kot
moderatorje in goste so na okro-
gle mize povabili pomembne slo-
venske politike in strokovnjake,
k sodelovanju pa vabijo tudi vse
občane, ki jih posamezne teme
zanimajo.	-OM
pismo »od daleč«
Trinajsti krog zamenjave
na državnem vrhu najver-
jetneje ne bo minil z rutin-
skim dviganjem rok. Po po-
slovniku predsedstva na-
mreč člani državnega vrha
prvega med enakimi potrju-
jejo z dviganjem rok, pri če-
mer se stanje dodatno komplicira, saj ima
poslovnik kot tudi ustava številne pravne
praznine. Branko Kostič, ki bi v primeru,
da Mesiča ne bi izvolili, zamenjeval pred-
sedujočega, namreč ni bil potrjen v zvezni
skupščini, enako pa se je zgodilo tudi Sej-
du Bejramoviči s Kosova ter Jugoslavu Ko-
stiču iz Vojvodine. Prejšnji petek je bila na-
mreč prekinjena skupna seja obeh zborov
predvsem zaradi sporne razrešitve Rize Sa-
pundžije v srbskem parlamentu. Ne glede
na vse zanke zvezno predsedstvo praktično
ne more več normalno delovati. Srbija očit-
no hoče kljub ukinitvi avtonomije na Koso-
vu in Vojvodini še do zadnjega izkoristiti
dva glasova v predsedstvu, čeprav je dejan-
sko razmerje sil med »severom« in »ju-
gom« štiri proti dve. Srbija sicer, če ji odlo-
čitev predsedstva ne bo po godu, ne bo pri-
znala njegove legitimnosti.
Jutri naj bi torej ponovno razdelili karte,
toda možno je, da bo kaj hitro nekdo podrl
mizo m igre bo konec. Voditelj srbskih če-
tnikov vojvoda Šešelj je že napovedal »mir-
ne« demonstracije ne samo proti izvolitvi
Mesiča kot »eksponenta ustaške politike«,
temveč proti vsem Hrvatom, predvsem pa
proti Markoviču, ki je, kot zatrjuje vojvo-
da, dobil mandat kot dober komunist. Ne
glede na razmišljanja »srbskih četnikov«
bodo zvezno državo dejansko vodili Hrva-
ti: Mesič kot predsednik Predsedstva, Mar-
kovič kot predsednik vlade, pa tudi najpo-
membnejša resorja — obrambno ministr-
stvo ter zunanjo politiko — prav tako vodi-
ta Hrvata Budimir Lončar in Veljko Kadi-
jevič. Ker četniki v svojih izjavah nelojalno
konkurirajo uradni srbski politiki, ki prek
njih pravzaprav Srbom poskuša povedati,
kaj dela Miloševič, njihova razmišljanja ni-
ti niso tako naivna, temveč gre za zdravo
kmečko logiko. Srbija se očitno želi čim-
prej znebiti Slovenije, da bi imela odprte
roke za masažo javnega mnenja, ki se mora
pripraviti na srbsko odcepitev. Hrvate pa
dejansko nameravajo zmanjšati na ozemlje
»okoli kapitola«. Sicer pa se vsi ravnajo po
tisti znani maksimi o tisočletnem miru in
pripravah na jutrišnjo vojno.
VLADIMIR VODUŠEK
Iz kapitulacije
v upor
Ustanovni sestanek je bil, 22.
maja 1941 na Kojzici pri Rim-
skih Toplicah. Prišli so odpo-
slanci iz večine krajev okupirane
Štajerske, seveda v najstrožji ile-
gali. Do Rimskih Toplic so se
pripeljali z vlaki, vsak odposla-
nec v drugem vagonu ali vsaj ku-
peju. Bila je nedelja, šli so z dru-
gimi ljudmi proti cerkvi v Šmar-
jeti. Tam so si samo z očmi naka-
zovali nadaljnjo smer proti in
posamično ali v dvoje zavili v
hrib, v gozd in tam sredi gozda
sedli pod skalo Kojzica in se do-
govorili o nalogah. Mariborčan
Leo Novak je zaradi varnosti ste-
nografiral zapisnik kar na cigare-
tni papir. Eden od udeležencev
je medtem stal na straži. Ustano-
vni sestanek je potekal brez ovir.
(Podatki iz knjige Milica Ostrov-
ška: Kljub vsemu upor).
K temu še dva podatka: Usta-
novljen je bil Slovenski poroče-
valec, ki je izšel 8. junija 1941 in
je ob koncu prvega leta že dose-
gel naklado čez 5000 izvodov.
Postal je glasilo OF in je imel iz-
redno pomembno vlogo pri orga-
niziranju vstaje in mobiliziranju
ljudi. Okoli 15. junija pa se je v
Ljubljani prvič sestal vrhovni
plenum protiimperialistične
fronte. Navzoči so bili predstav-
niki vseh njenih skupin. Sprejeli
so prvi program, napisan v obliki
gesel.
PRVE POSTOJANKE NA
PTUJSKEM OBMOCJU
Vest o ustanovitvi protiimpe-
rialistične fronte je v Ptuj prvi
prinesel Miloš Zidanšek v prvi
polovici maja 1941. Kot član po-
krajinskega komiteja KPS za Šta-
jersko je z nalogami seznanil
Zvonka Sagadina, ki je bil pred
vojno sekretar ptujskega O K
KPS.
Temelji protiimperialistične
fronte so bili postavljeni na se-
stanku, ki je bil neke noči kon-
cem junija ali v začetku julija pri
Gojčičevi njivi ob robu gozda v
Novi vasi pri F*tuju. Na tem se-
stanku so bili: Jože Lacko, Franc
Osojnik, Franc Cuček, Zvonko
Sagadin, Rudi Žnidarič, Miha
Anžel, Franc Rajšp, Alojz Lo-
vrenčič, Leopold Voda, Karel
Arnuš, France Peršon in še neka-
teri. Vsi so bili iz Ptuja in bližnje
okolice Slovenskih goric. Zbra-
nim je govoril Miloš Zidanšek, ki
je vodil vojaški del priprav na
odpor na območju Štajerske. Do-
govorili so se o zbiranju in vskla-
diščenju orožja, odvrženega in tu
in tam skritega in razsuli kraljeve
vojske, o zbiranju materialnih
potrebščin za borce, ko bo nasto-
pil primeren trenutek, predvsem
pa o pridobivanju zaupanja
vrednih ljudi za člane protiimpe-
rialistične fronte.
V	juniju in juliju so na ptuj-
sko-ormoškem območju nadalje-
vali ustanavljanje postojank, ki
so jih pozneje imenovali OF.
Na območju Juršinec so priza-
devno delovali dr.. Metod Spind-
ler, zdravnik, Franc Toplak, štu-
dent, in Lojze Zorman, dijak.
Na Grajeni je organiziral pro-
tinacistično usmerjene ljudi Ru-
di llec.
V	spodnjih Halozah je deloval
Franček Kozel-Haložan iz Gra-
dišča pri Cirkulanah. Delavci v
kamnolomu pri Zavrču so začeli
zbirati prispevke za OF.
Na ormoškem območju je po-
sebno uspešno deloval Jože Ke-
renčič, profesor iz Jastrebec na
Kogu, ki je skupaj s Poldetom
Bercetom, inženirjem, in njegovo
ženo Mileno, učiteljico, ter dru-
gimi znanimi aktivisti ustanavljal
postojanke na območju Središča,
Ormoža, Ivanjkovec in Tomaža
pri Ormožu.
Večina komunistov, ki je sode--
lovala na sestanku pri Gojčičevi
njivi v Novi vasi pri Ptuju je de-
lovala na območju Ptuja in bliž-
nje okolice. Glavna postojanka
je bila domačija Franca in Nežke
Krambergerja iz Nove vasi pri
Ptuju, kjer je sodelovala vsa dru-
žina.
Med prvimi je bila ustanovlje-
na postojanka OF v Makolah, ki
jo je s številnimi sodelavci vodil
Ivan Skale.
S to postojanko je bila poveza-
na tudi postojanka OF na Ptujski
Gori, ki jo je vodil zdravnik dr.
Milko Peče.
Močna postojanka OF je po-
stala na Hajdini pod vodstvom
Jožeta Cernezla in Maksa Neu-
bauerja. Zaupnika sta bila Slav-
ko Debenak v Cirkovcah in
Maks Ivančič v Lovrencu na
Dravskem polju. Vse te postojan-
ke do Ptujske Gore sta povezo-
vala Zvonko Sagadin in njegova
mama Tončka.
Dobro organizirana postojan-
ka OF je bila tudi v Markovcih
pri Ptuju, ki jo je vodil Marko
Strelec-Grom.
Zaupanja vredni ljudje so bili
tudi po drugih krajih. Glavni or-
ganizatorji odpora so bili komu-
nisti, ki so zaupnike skrivoma
obiskovali, povezovali posame-
zne postojanke in organizirali
zbiranje denarja in hrane za po-
moč zapornikom na Borlu in v
Mariboru. Nevarnejše so bile ak-
cije zbiranja skritega orožja in
njegovega vskladiščevanja na
določenih mestih. Posebno znan
in večkrat opisan je prevoz orož-
ja od Vidovičevih v Jurovcih sko-
zi Hajdino v gozd pri Strnišču.
Povsod so ustanavljali le po-
stojanke, ki niso imele posebej
določenih organizacijskih oblik.
Z ustanavljanjem odborov OF se
je začelo šele v jeseni. Med prvi-
mi je bil ustanovljen odbor OF v
Ptuju, oktobra 1941 v Koreno-
vem stanovanju na Ljutomerski
cesti (danes Potrčevi). Poleg ko-
munistov z Jožetom Lackom na
čelu sta v njem sodelovala tudi
slovenska nacionalista Ferdo
Šentjurc in ing. Cvahte. (Podatki
iz dela Vide Rojic: Ptuj v boju za
lepše dni.)
ZAČETEK IZSELJEVANJA
SLOVENCEV
Načrti za izselitev so bili na-
pravljeni že davno pred okupaci-
jo. O tem je višji vladni svetnik
dr. Miiller-Scholtes v svojem po-
ročilu takole razglabljal:
»Najtežji problem, ki mora bi-
ti rešen na Spodnjem Štajer-
skem, je očiščenje tujerodnega
slovanskega elementa z nemške-
ga ljudskega telesa, ki se mu v
procesu ponemčevatya nikakor
ne moremo izogniti. Ce bi reger-
manizacija Spodnje Štajerske
uspela in bi jugovzhodni zid veli-
konemškega rajha postal za ved-
no zanesljiv branik proti večno
nemirnemu Balkanu, moramo
pričujoči narodnostni sestav naj-
prej očistiti vseh primesi, ki že s
svojo navzočnostjo in s svojim
vedenjem sabotira ponemčeva-
nje. Samo na takšnih očiščenih
tleh lahko uspe naloga Štajerske
domovinske zveze.
Zato tukaj načrtujemo izseli-
tev, ki bi jo izpeljali v štirih veli-
kih valih, česar pa se bomo mo-
rali lotiti enako, kako so bile iz-
peljane in so se obnesle podobne
akcije že v drugih, prej pridoblje-
nih ozemljih rajha. Temeljni zgo-
dovinski pogoji za takšno nasil-
no akcijo so več kot zagotovljeni.
Jasno spoznanje za preudarno
nujnost te akcije mora ohladiti
vsako, še tako človeško in prav
nemški duši svojstveno občutlji-
vost, če imamo pred očmi neu-
smiljeni uničevalni boj, katere-
mu je bilo izpostavljeno nemštvo
prav tu in od teh, ki se danes mo-
rajo umakniti.
Ljudi bomo izselili v Srbijo in
morda tudi na Hrvaško, z vlaki
po tisoč oseb. Začetek in obseg
— sprva najbrž ne bomo uspeli
pripraviti po dva vlaka na dan —
še nista določena. Predvsem bo-
do pred pričetkom še velike pro-
metne težave . . .« (Vir: Marko
Selin — Nič več strogo zaupno
II, stran 105.)
Za ta zločinski načrt ljudje ni-
so vedeli, zato jih je toliko bolj
presenetil 7. junij 1941, ko so
načrt začeli izvajati in so iz Mari-
bora odpeljali prvi transporti
proti Srbiji. To je bil prvi val iz-
selitev, ki je zajemal predvsem
slovensko inteligenco, ki bi ute-
gnila ovirati naglo germanizaci-
jo. Med njimi je bilo tudi precej
premožnih Slovencev, ki so jih
izgnali predvsem zato, da bi se
lahko polastili njihovega imetja.
V času od 7. junija do 5. julija
1941 je iz Maribora odpeljalo v
Srbijo 11 transportov s skupno
4.500 Slovenci, od tega jih je bilo
iz ptujskega okraja okoli 500.
Drugi val izseljevanj se je za-
čel 11. julija 1941. Takrat je bilo
zbirno taborišče že v Rajhenbur-
gu. danes Brestanica. Transporti
so odpeljali na Hrvaško in v Bo-
sno. Med izseljenci so bili pred-
vsem duhovniki in vsi tisti Slo-
venci, ki so se naselili na Spod-
njem Štajerskem po I. 1. 1914.
Skupno je bilo v drugem valu iz-
seljenih nekaj nad 6000 Sloven-
cev, od teh okoli 650 iz ptujskega
okraja.
4 — MORDA VAS ZANIMA
16. maj 1991 - TEDNIK
Dober den! Pišen vam v soboto, 11. majnika. Vremen se kislo drži in
dež rosi. Polovico majnika je skoro za nami pa še nesmo prav sunčeka
vidli. Zaj nas še junij in julij čokata, v avgusti pa se že tak proti kunci za-
čne jesen gor na poletje sprovlati. Kam le cajt beži. kam .le mu mudi, tak
smo si včosik prepevali.
Drgačik je na našen bregi vse po storen. Delamo in rintamo pa ko-
mentiramo toto našo jugoslovansko krizo, ki se nikak nemre prav razvo-
zlati. Udje so vsaki den boj živčni, gospodarstvo pa tudi nemre nikak pri-
ti do sape. Pa si rajši kaj boj veselega pogučimo:
»Srečala sta se moški in ženska. Lubezen na prvi pogled. Obo ledik
in fraj, zalublena do vuh in še malo prek. Mujc, mujc, pujcek, lubček . . .,
saj vete kak to gre, tak daleč, da sta prišla do golobčanja. Golobček
vproša svojo golobico: Ali si ti zavarovana . . . ?« »Seveda sen,« mu je za-
grulila in ga gledala kak engelčka. Zgodlo se je, kaj se je pač zgodlo, čez
en cajt pa je moški te le vproša svojo izvoljenko: »Kak in kje si zavarova-
na? »Pri zavarovalnici v Marprogi,« saj te veš kak je s totin življenjskim
zavarovanjom . . .!« Seveda jima toto zavarovanje neje nič pomogalo.
Čez devet mescov se je rodija sinček Martinček in vsi se radi imojo.
Vidite, tak je s totin zavarovanjem za kerega je en pesnik napisa:
»Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bil kak cepec manj. ..«
Ker pa nas je Slovencov itak boj malo, pa še kejko nas je bi nas radi eni
v žlici vode vtopili, jaz predlogan, da ukinemo vse kontra-cepce in malo
povečamo naš prirastek. Mija z mojo Mico k tumi več nemrema prispeva-
ti, vsi, ki ste še zdravi in mlodi — pa hajdi na delo.
Tejko za gnes in drugič kaj več. Vaš kontra-cepec Lujzek
V vrtu
v SADNEM VRTU se po cvetenju sadnega drevja prične obdob-
je preprečevanja rastlinskih bolezni in uničevanja škodljivcev, ki
ogrožajo normalno rast in razvoj sadnih rastlin ter kakovostnega sad-
ja. Ce želimo pridelati količkaj zdravo in uporabno sadje ter zagotovi-
ti normalno rast in razvoj sadnih rastlin, se bomo omejili na varstvo le
tistih bolezni in škodljivcev, ki uničujoče učinkujejo na sadjarjenje.
Od bolezni je to pri jablanah in hruškah škrlup ali fuzikladij. Bo-
lezen napada liste in plodove, le redkokdaj pa poganjke. Na listih
opazimo spomladi, navadno že v maju, črnozelene žametaste prevle-
ke na zgornji strani lista. Pege se na listu večajo in ob močni okužbi
zavzamejo vso listno površino, tako da listi zaradi povečane transpi-
racije predčasno odpadejo. Plodove lahko bolezen okuži že kmalu po
cvetenju, pa tudi pozneje vse do obiranja. Na plodovih so vidne ena-
ke pege kot na listih; zaradi njih povrhnjica razpoka, razpoke pa lah-
ko segajo globlje v meso. Plodovi postanejo krastavi, v ranah se ugod-
no razvijajo vse druge rastlinske bolezni, zlasti pa sadna gniloba ali
monilija, ki uničuje plodove že na drevesu.
Vsaj delno bomo ohranili zdravo sadje, če bomo jablane in hru-
ške škropili z 0,2-odstotnim dithanom. O, I-odstotnim baycorom ali
drugimi ustreznimi fungicidi po napovedih prognostične službe ali
vsakih 10 dni. Vsakih 10 dni je potrebno škropiti zato, ker med tem
priraste toliko listne površine, da jo je treba spet obdati s plastjo fun-
gicida, in ker v tem času preneha delovanje večine fungicidov.
Proti škodljivcem bomo škropili le, če so se ti množično pojavili.
Ce opazimo, da po poganjkih potujejo mravlje, so na rastnih vršičkih
zanesljivo listne uši. Ker uši lahko v celoti zavrejo rast rastline, jih
moramo uničiti z O, I-odstotnim actellicom ali 0,15-odstotnim pinofo-
nom ali drugimi ustreznimi sistemičnimi insekticidi, to je takšnimi, ki
prodrejo v rastlinski sok in uničujoče delujejo na sesajoče škodljivce.
V	OKRASNEM VRTU, kjer v strnjenih skupinah gojimo cvetli-
ce trajnice, so ponekod zaradi zimske zmrzali ali kakšnih drugih vzro-
kov posamezne rastline odmrle. Ker večino trajnic sadimo šele v jese-
ni, bomo na izpranjena mesta posadili ustrezno vrsto enoletnic. Na
voljo so najrazličnejše vrste cvetlic, ki bodo do jeseni s cvetjem zama-
šile luknje. Med njimi so najbolj znane: cinije, mleček, dišeči grah,
astre, ognjič, portulak, lupina, levkoja, zajčki, petelinji grebeni, mak
in še mnoge druge.
Nasade, ki so nam lepšali okolje z zgodnjim pomladanskim cvet-
jem — tulipani, žafrani, narcise, hijacinte in razne zvončnice — skrb-
no negujemo, da bodo čebulice dobro dorastle in dozorele za prihod-
nje leto. Odcvetele cvetove porežemo, da onemogočimo razvoj seme-
na na račun čebulic. Liste čebulic pustimo, vse dokler so zeleni in us-
vajajo organsko hrano, s čimer prehranjujejo čebulice. Ko listi prično
rumeneti, so čebulice dozorele in jih lahko odrežemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je sredi maja, ko preneha nevarnost
spomladanske slane in pozeb, pravi čas za setev fižola. Že predniki so
prišli do izkušenj, da je saditi fižol na Florjana (4. maja) dovolj zara-
na, na Janeza mučenca dan (16. maj), ki g^ imamo tudi za zavetnika
fižilove letine, pa pravijo, da je zadnji čas, da posadimo fižol.
V	hladni in prevlažni zemlji fižol ne kali in ne uspeva, zato s set-
vijo odlašamo, dokler tla nimajo vsaj 10° C in so primerno suha.
Uspeva v rodovitni zemlji, ki dobro prepušča vlago ter da je na son-
čni in topli legi. Fižol je stročnica, ki je iz zraka sposobna usvajati du-
šik, zato je ni potrebno posebno gnojiti z dušičnimi gnojili. Dobro pa
je teden ali dva pred setvijo potrositi 3 do 5 dag na m' mešanega gno-
jila nitrofoskala z malo vsebnostjo dušika, toda z večjo kalija in fos-
forja, da tla obogatimo z elementoma, ki sta potrebna za razvoj stroč-
ja. Visoke sorte fižola zrastejo 2 do 3 m visoko in potrebujejo oporo.
Da se rastline med seboj ne bi preveč zasenčevale, jih sejemo redkeje.
Najobičajnejša je setev v kupčke po 2 do 3 semena v vrstni razdalji
60 cm in medvrstni razdalji 75 cm ter 5 cm globoko. Za oporo nam
lahko služi kol, vrvica ali razpeta mreža, ki ji postavimo raje že pred
setvijo, da kasneje ne bi poškodovali mladih poganjkov
" Ce je kol je iz žaganih letev, z njih fižolova stebla, ko dorastejo,
pod težo strokov zdrsnejo, zato je priporočljivo takšne kole na vrhu
povezati po štiri v obliki piramide ali s prečnim kolom v obliki streš-
nega slemena, da se bodo fižolova stebla z vršičkom lahko na vrhu
opore oprijela.
• • •
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo za list, 19., 27. in 30. maja, za nadzemne plodove od 20. do
24. ter od 29. do 31. maja, rastline zaradi gomoljev ali korena od 22.
do 25. in 28. maja ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi cvetja, od 25.
do 27. maja.
Miran Glušič, ing. agr.
Ko za mizo smo zbrani . . .
Okusno kosilo lahko pripravi-
mo tudi brez mesa. Zato vam da-
nes ponujam naslednji brezme-
sni meni:
juha iz belega vina
ocvrti skutini žepki
zelena solata z jogur-
tom
Crna torta iz polente
JUHA IZ BELEGA VINA
Rumenjake, sladko smetano in
vino premešamo in vlijemo v
hladno juho. Dodamo cimet in
solimo. Med stalnim mešanjem
juho segrevamo do vrelišča (ne
smemo je kuhati).
Za jušni vložek pripravimo na
maslu opečene kruhove rezine,
ki jih, tik preden juho serviramo,
potresemo po juhi.
Naredili smo jo iz: 1/2 litra go-
veje juhe, 3 rumenjakov, 1/8 litra
sladke smetane, 1/8 litra suhega
belega vina, cimeta, soli in opeče-
nih kruhovih rezin.
OCVRTI SKUTINI ŽEPKI
Iz raztaljenega masla, moke,
celega jajca, soli in mleka umesi-
mo ne pretrdo testo in ga pusti-
mo kratek čas počivati. Medtem
pripravimo nadev.
Maslo penasto umešamo, do-
damo prepasirano skuto in špi-
načo, nasekljano in (zlatorume-
no) prepraženo čebulo, parme-
zan, muškatni orešek, mleto ku-
mino in nasekljan zelen peteršilj
ter po okusu sol in poper.
Testo tanko razvaljamo. Polo-
vico testa premažemo z nadevom
in pokrijemo z drugo polovico
testa. S koleščkom za rezanje te-
sta izrežemo žepke in robove
stisnemo. Nato jih na olju ocvre-
mo.
Žepke lahko pripravimo tudi
drugače: damo jih na pomaščen
pekač in v pečici pri 150 stopi-
njah spečemo.
Za pripravo potrebujemo:
testo — 1/2 kg moke, 4 dag
masla, I jajce, mleko, sol;
nadev: 1/4 kg skute, 5 dag ma-
sla, lU dag prepasirane špinače,
muškatni orešek, I manjšo čebu-
lo, 10 dag naribanega parmezana,
mleto kumino, zelen peteršilj in
olje za cvrenje
ZELENA SOLATA Z JOGUR-
TOM
Oprano in na večje liste nare-
zano solato damo v skledo in jo
prelijemo z jogurtovim prelivom.
Preliv naredimo iz jogurta, doda-
mo nasekljan česen in baziliko
(namesto bazilike lahko vzame-
mo nasekljan zelen peteršilj), so-
limo, popramo in vse skupaj do-
bro premešamo.
Za pripravo smo porabili: večjo
glavo zelene solate, 2 dl Jogurta, 1
večji strok česna, sol in poper
ČRNA TORTA IZ POLENTE
Maslo penasto umešamo, do-
damo sladkor, rumenjake, kakao
in mlete nageljnove žbice. Prime-
šamo koruzno moko in trdo ste-
pen sneg iz beljakov. Testo damo
v model ali pekač in pečemo pri
srednji temperaturi okrog 30 mi-
nut.
Naredili smo jo iz: 15 dag ma-
sla, 1 kavne skodelice sladkorja, 1
1/2 kavne skodelice koruzne mo-
ke, 3 jajc, 1 jedilne žlice kakava,
ščepca mletih nageljnovih žbic
(klinčkov) in ribezove ali borovni-
čeve marmelade za premaz.
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspehov pri kuhanju.
Dušan Bombek,
tehnolog
iz Kmetijskega kombinata —
turizem in gostinstvo Ptuj
Kako zatirati nekatere koreninske plevele v koruzi
IS a našem območju vidimo zmeraj več njiv,
zaplevljenlb z divjim sirkom, pirnico in njiv-
skim slakom. Za divji slrk do sedaj nI bilo
ustreznega herbicida, proti plrnlcl pa smo upo-
rabljali povečane odmerke trlazlnov — rada-
zln aH atrapin. Slak v koruzi uspešno zatiramo
s pripravkom banvel 480.
V letošnjem letu je na trgu nov herbicid, s
katerim lahko uspešno zatremo vse tri našte-
te plevele. Herbicid je dobi! ime TELL 75
WG. Je edini herbicid, ki uničuje divji sirek v
posevku koruze: ščir (Amaronthus sp.), kami-
lica, dresen, redkev, osat, ščavje . . .
Škropimo, ko sta pirnica ali sirek visoka
10—20 cm, koruza pa mora imeti najmanj 3
in največ 8 listov. Ce v posevku nimamo pir-
nice ali sirka, ne bomo uporabljali herbicida
teli, ampak druge že poznane herbicide, ki
delujejo na vznikle plevele. Kako uporabiti
teli?
Uporabimo odmerek 40 gramov na hektar
ob uporabi 200—300 litrov vode. Škropilni
brozgi dodamo oroševalec EXTRAVON v
0,1% koncentraciji (2 do 3 decilitre). Herbi-
cid je pakiran v posebno vodotopno vrečko,
ki se v vodi raztopi, tako da se izognemo do-
tiku pripravka s kožo. Kadar pričakujemo,
da bo vznik pirnice ali sirka neenakomeren,
ga zanesljiveje zatremo, če 2-krat škropimo.
Tako uporabimo pri prvem škropljenju le 20
gramov na hektar in čez 2—3 tedne še preo-
stalih 20 gramov (vedno dodamo 0,1 % extra-
vona). Oba odmerka tella skupaj ne smeta bi-
ti večja kot 40 gramov na hektar. Na škropil-
nici uporabljamo šobe, ki imajo oznako
11002 ali 11003 ali 11004. Takšne šobe dajo
dovolj majhnih kapljic, ki dobro orosijo ple-
vel. Koruze, zaostale v rasti, s tellom ne sme-
mo škropiti.
Poleg biološke vrednosti, dobrega delova-
nja na divji sirek in pirnico je nesporna tudi
ekološka prednost herbicida teli zaradi majh-
ne uporabljene količine na hektar (običajni
odmerki drugih herbicidov v koruzi so 4 do 8
litrov ali kg/ha), pri tem pa tudi ne ostaja
embalaža, saj lahko zunanjo embalažo sežge-
mo.
Herbicid je na voljo v zadostnih količinah
v trgovinah s kemičnimi sredstvi za varstvo I
rastlin.
dipl. ing. agr. Damjan FINŽGAR
V Mlinski ulici nove zasebne turistične postelje
Ptujska občina bi lahko v tu-
rizmu dosegla veliko več, če bi
imela več turističnih postelj. Za-
to je vsaka nova toliko bolj do-
brodošla. Ob prazniku dela so
Kozelovi v Mlinski ulici 4 v Ptu-
ju »uradno« odprli nove turisti-
čne zmogljivosti: tri sobe z enaj-
stimi ležišči. Goste sprejemajo
na prenočevanje že od lanske je-
seni.
Za zasebne turistične sobe v
bližini ptujskega zdravilišča si v
občini prizadevamo že dalj časa.
Nekaj akcij je vodilo tudi Turi-
stično društvo Ptuj. Žal ni bilo
uspešno, podobno je bilo z dru-
gimi. Tako bo tudi v bodoče, če
ne bo konkretnih projektov in
podpore.
Kozelovi so sobe uredili v svo-
ji okrog sto let stari hiši. Obnova
teče že skoraj deset let in šele v
zadnjih letih je dozorela odloči-
tev, da bodo uredili sobe in dela-
li v turizmu. Janko, ki skupaj z
mamo Ano skrbi za dobro poču-
tje gostov, je povedal, da recep-
cijsko službo opravlja sam. Izku-
šenj ima dovolj, saj je vrsto let
delal v ptujskem gostinstvu. Za
goste bodo po potrebi pripravlja-
li tudi zajtrke. Ce bo delo v turiz-
mu uspešno, se bosta Kozelova
odločila za gradnjo apartmajev.
Načrte že imata.
Sicer pa Janka in mamo dobro
poznajo tudi obiskovalci ptujske
tržnice. Ponujata kakovostno ze-
lenjavo, pridelano na naravni na-
čin, brez uporabe škropiv in dru-
gih sredstev.
Janko je zelo redkobeseden,
ko predstavlja svojo turistično
dejavnost, zato pa toliko več po-
ve s svojim prijateljem Dušanom
na svatbah. Doslej sta z zabav-
nim programom sodelovala že
na 170 gostijah.
mg
Janku je na otvoritvi zaželel dobro delo v turizmu tudi občinski turisti-
čni minister Peter Vesenjak.	(Posnetek: Miran Podhostnik)
TEDNIK - 16- "aj1991
NEKOČ IN DANES — 5
Izjava Krščanskih
demokratov občine Ormož
Ker se v naši občini pripravljamo na tretji občinski samoprispe-
vek, dajemo v zvezi s tem naslednjo izjavo.
S prvimi demokratičnimi volitvami smo KD dobili priložnost in
nalogo biti soodgovorni za razvoj in napredek naše občine. Del tega
napredka seje v preteklih 10 letih zagotavjal tudi s sredstvi občinske-
ga samoprispevka. S temi sredstvi so se gradili objekti družbenega
standarda v 5 krajevnih skupnostih. Ker tri krajevne skupnosti TO-
MAŽ, PODGORCI in KOG v preteklih dveh občinskih samopri-
spevkih niso bile udeležene, menimo, da imamo vsi občani naše obči-
ne materialni in morali dolg do soobčanov v teh krajevnih skupno-
stih, da sedaj v tretjem občinskem samoprispevku dobijo nazaj, kar so
10 let vlagali.
Z željo, da nadaljujemo, kar je bilo začeto in še ni dokončano, in
ker je del sredstev namenjen tudi za oskrbo z vodo in cestami, kar je v
blagor cele občine, vabimo vse ljudi dobre volje, da se nam pridružijo
s svojim »ZA«.
Občinski odbor
KRŠČANSKIH DEMOKRATOV
Ormož
Mar smo res tlačani
Ali naj zopet začnem z že zna-
nim stavkom: »Lepe Haloze,
moje Haloze?« Pa vendar ne mo-
rem mimo tega - res so lepe. In
ne le moje, temveč nas vseh, ki
živimo v njih, ki delamo v njih in
ki jih želimo ohraniti in polepša-
ti tudi za naše potomce. Ne, ne
damo jih, veliko je v njih vgraje-
nega našega dela, veliko truda je
bilo vloženega v sam kraj. Dela-
lo se je prostovoljno, ni bilo va-
žno, ali je sobota ali nedelja —
delalo se je solidarno.
In danes moramo žal slišati,
da tudi naši tovarni — Tovarni
volnenih izdelkov Majšperk (kot
že mnogim v ptujski občini) gro-
zi »bankrot«. Vodstvu podjetja
in na sindikat je bilo naslovljeno
tole pismo in želim, da ga slišijo
tudi tisti ljudje in »odgovorni«,
ki so trdni na svojih položajih, ki
bi jim bilo vseeno, ali so dobili
izplačan osebni dohodek za
prejšnji mesec ali ne, kajti vedo,
da se jim to ne more zgoditi, pa
tudi višina osebnega dohodka je
takšna, da bi lahko preživeli z
njim še kak mesec, ne da bi iskali
dmarčke po žepih, da kupijo
otrokom kruha. Žal je položaj v
Tovarni volnenih izdelkov Maj-
šperk drugačen, čeprav si vod-
stvo prizadeva, da bi živeli; tudi
delavci se trudimo m delamo,
kajti radi bi delali, saj smo neka-
teri preživeli v tej tovarni vso
svojo mladost, darovali smo ji
tudi svoje zdravje in želimo iz
nje v zaslužen pokoj. Želimo pa
jo, kot sem že omenila, tudi za
naše zanamce.
Citiram: Delavci predilnice in
drugih oddelkov naprošamo
vodstvo sindikata in gospoda di-
rektorja, da nam da napotke v
zvezi z rešitvijo gospodarske in
socialne krize našega podjetja in
delavcev.
Ne želimo »štrajka za vsako
ceno«, vendar se ta ponuja kot
edina mogoče še možna rešitev
ali vsaj delna ublažitev naših
problemov. Za položaj, v kate-
rem smo se znašli, prav gotovo
nismo krivi sami, za reševanje iz
brezizhodnega položaja pa smo
prepuščeni samemu sebi.
Ne moremo več v nedogled
prenašati agonije z gospodarsko
nestabilnostjo, ki nas psihično že
vse predolgo bremeni m stiska.
Družine mnogih delavcev so so-
cialno ogrožene — kot rešitev na
boljše se ponuja množičen od-
pust delavcev . . . Kot tekstilci
smo morali biti vsa leta zadovolj-
ni s tanjšim kosom kruha, danes
pa naj mirno gledamo, kako nam
bo naša gospodarska politika
vzela še tega?!
Morda smo našim političnim,
republiškim in občinskim funk-
cionarjem res nepomemben ka-
der — problem, ki ga zlahka pre-
zrejo, smo pa vendarle delavci,
ki smo dolga leta vlagali trud,
delo in ljubezen v svoje podjetje
in ga sedaj pač ne moremo kar
tako razpustiti. Mnogim pomeni
naša tovarna edini vir preživlja-
nja. imamo otroke, ki polni pri-
čakovanj zrejo v prihodnost. Mi
smo vse življenje delali za njihov
boljši jutri. Danes pa smo izniče-
ni in bojimo se tega »JUTRI«, ki
nam prinaša bedo in pogubo.
Prepričani smo, da obstaja ne-
ka možnost in način, da prebro-
dimo krizo, zato pričakujemo hi-
tro odločitev in ukrepanje.
Protestiramo in zahtevamo od-
govor od občinskih in regional-
nih vodstev, zakaj ničesar ne
ukrenejo v trenutni situaciji, ko
delavci v industriji živijo na robu
preživetja na minimalnih plačah,
ki se izplačujejo z zamudo in v
bonih. Nasprotno pa delavci v
negospodarstvu predvsem pa po-
litične in občinske strukture pre-
jemajo velike in redne osebne
dohodke in regres.
Zakaj ne uveljavimo v vsej ma-
riborski regiji enakih pogojev pri
plačevanju prispevkov iz OD?
Mariborska industrija je oproš-
čena prispevkov zaradi znanih
razlogov, mi pa trdimo, da smo
tukaj v Halozah še bolj upraviče-
ni do enakih pogojev.
Razvojno-sanacijski program
imamo izdelan, vendar je veliko
vprašanje, ali bo republika pri-
pravljena dati kakšna sredstva
pred privatizacijo podjetja. Ven-
dar pa je lahko jasno, da podje-
tje z enakim številom zaposlenih
in zmanjšano proizvodnjo ne
more dolgo živeti.
Kaj storiti, da bomo lahko ži-
veli človeka vredno življenje!?
Mira TRIFUNAC
Odlok o davkih občanov v občini Ptuj
in Zakon o davkih občanov
Po 1. odst. 45. cl. Zakona o financiranju ja-
vne porabe (Ur. list RS, št. 48/90) so občine
pooblaščene, da v skladu z dogovorom o uskla-
jevanju davčne politike v Republiki Sloveniji
določijo za leto 1991 osnove m stopnje za da-
vek na dediščine in darila, davek od premože-
nja in davek na dobitke od iger na srečo. Te tri
vrste davka pripadajo občinam in so zajete v
njihovih proračunih.
Na podlagi pooblastila v navedenem zako-
nu je tudi Skupščina občine Ptuj dne
19/3-1991 sprejela Odlok o davkih občanov
v občini Ptuj (v nadaljevanju ptujski odlok
— Ur. vestnik občin Ormož in huj, št. 6/91)
Glede na to, da je za razumevanje in upora-
bo cit. odloka potrebno poznati tudi zadevne
določbe Zakona o davkih občanov (skrajša-
no ZDO — prečiščeno besedilo v Ur. listu
RS, št. 8/91, ki se neposredno uporabljajo,
imam za koristno, da zainteresirane braice
seznanim z najvažnejšimi določbami tako
ptujskega odloka kot tudi ZDO.
I.
Davek na dediščine in darila
Kdo je zavezanec davka na dediščine in dari-
la
To je tista fizična oseba, ki v Republiki
Sloveniji dobi na podlagi dedovanja (glej Za-
kon o dedovanju. Ur. list SRS, št. 15/76) ali
darovanja ali pogodbe o dosmrtnem preži-
vljanju (glej 117.—122. čl. Zakona o dedova-
nju) nepremičnine (zemljišče, stavbe itd.) ali
pravice na riepremičninah (npr. pravice pre-
zivljalca) ali premično premoženje (denar,
avto itd.)
Kdaj je premično premoženje zavezano od-
meri davkov
Premično premoženje je zavezano odmeri
davka le takrat, če skupna vrednost podedo-
vanega premičnega premoženja ali vrednost
vseh od istega darovalca v obdobju enega le-
ta prejetih oaril presega od uradne statistike
ugotovljeno višino povprečnega letnega čiste-
g^a osebnega dohodka zaposlenih delavcev v
Republiki Sloveniji v preteklem letu.
Predmeti gospodinjstva (pohištvo, hišna
oprava, posteljnina itd.) se pri ugotavljanju
davčne osnove ne upoštevajo. Opozorim pa
naj, da ZDO ne vseouje opredelitve, kaj se
šteje za predmet gospodinjstva, temveč to
prepušča praksi, ta pa se naslanja na 33. čl.
Zakona o dedovanju, ki govori o gospodinj-
skih predmetih.
Oa katerih pravic na nepremičninah se da-
vek ne plača
Ne plača se od podedovanega ali podarje-
nega začasnega ah dosmrtnega užitka nepre-
mičnin.
Kdaj nastane davčna obveznost za davek na
dediščine in darila
Ta nastane:
1.	pri dediščinah takrat, ko postane odloč-
ba o dedovanju pravnomočna
2.	pri darilih takrat, ko je podpisana daril-
na pogodba, n. pr. če je darilo nepremičnina.
Ce pa pogodbe ni, n. pr. pri darilih premi-
čnin, pa takrat, ko je darilo sprejeto
3.	pri pogodbah o dosmrtnem preživljanju
ob smrti preživljanca.
Točna opredelitev nastanka davčne obvez-
nosti je pomembna, ker se za odmero davka
upošteva prometna vrednost dediščine oz.
darila ob nastanku davčne obveznosti. Pro-
metna vrednost npr. dediščine pa se lahko od
časa zapustnikove smrti, ko preide na dediče,
pa do pravnomočne odločbe o dedovanju ze-
lo spremeni.
Kaj je osnova za davek na dediščine in da-
rila
Osnova za ta davek je prometna vrednost
podedovanega ali v dar sprejetega premože-
nja ob nastanku davčne obveznosti po dobit-
ku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo
na premoženje, od katerega se plačuje ta da-
vek. Tako se npr. od podedovanega premože-
nja odbijejo pogreb in stroški, stroški za na-
grobni spomenik itd.
V primeru, ko davčni organ ne prizna pri-
javljene prometne vrednosti dediščine oziro-
ma darila, se odloči za cenitev, ki mora biti
izvedena v skladu z določbami zakona o
splošnem upravnem postopku.
Stopnje davka na dediščine in darila
Na podlagi pooblastila v Zakonu o finan-
ciranju javne porabe in upoštevajoč določbe
v ZDO, da morajo biti stopnje davka na de-
diščine in darila progresivne in različne glede
na vrsto in vrednost podedovanega aH v dar
prejetega premoženja ter glede na stopnjo so-
rodstva dediča ali obdarovanca, je v ptuj-
skem odloku določeno, da se ta davek od-
merja po naslednji lestvici:
"PREJELI SMG Lov na
cerkvene sedeže
Imam nekaj pripomb na članek, objavljen 25. aprila, »TEKMO-
VANJE V CERKVI« v našem Tedniku.
Ne vem, kaj se sploh gremo v tej naši demokratični državi; od vr-
ha navzdol se samo kregamo.
1.	Kregamo se v zvezni vladi in trgamo vsak svoj kos zemlje. Ti-
sti, ki so bolj močni in bliže, ropajo tudi blagajno, v katero smo vsi
vlagali.
2.	Krega se naša slovenska demokratična vlada in obrekuje z raz-
nimi starimi grehi — padajo ministri in tudi mi v vedno večjo bedo in
siromaštvo.
3.	Kregajo se občinski ministri — okradejo občino za lepo plačo,
ko sprevidijo, da so nesposobni, odstopijo.
4.	Sedaj se bomo pa še verniki v cerkvi kregali za svoje stolčke.
GROZNO, kam nas vse to pelje. Je to čestitka za veliko noč v lepo
obnovljeni cerkvi sv. Martina na Hajdini, za katere lepoto verjetno ni-
so zaslužni samo tisti, ki imajo v njej svoje stolčke. Slabo bi bilo, če bi
na veliko noč, ko je bila nabirka za kurilno olje, bili samo tisti, ki ima-
jo stolčke; verjetno bi jih v zimskem času zeblo.
Prosim vas, mnogo med nami je takih vernikov, ki so se z demo-
kracijo prelevili, verjetno tudi gospa »AŽ«, vrgli staro kožo vstran in
bi bili radi med dobrimi verniki, ki verujejo v boga in jim je vseeno za
kulturno vzgojo. Kultura pa je bila in je še poteptana. Tega pa niso
krivi ne mladi ne stari, temveč nespoštovanje človeka, ki je bilo zna-
čilno za ljudi, ki se imajo vedno za nekaj več od drugih.
Zato potrkajmo na svoja prsa, izprašajmo svojo vest, ali je res ta-
ko poštena, in prosimo ljubega boga za mir, za sožitje vseh ljudi na
zemlji, za manj lačnih ust in groze, ki jo gledamo s TV ekranov; bodi-
mo dobri in zadovoljni, dokler nam je dobro. Ne kažimo s prstom na
soseda, če sami nismo brez napak. Tako nas uči vera. Ne napihujmo
malenkosti v tragedije. Tudi to se da na drugačen način rešiti — »saj
imamo gasilski podmladek, pa naj čuva vsakemu svoj sedež.«
Podajmo si roke in stopimo neobremenjeni čez cerkveni prag!
Vera Nastran
. tPROF. MARJAN GOJKOVIC
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
Živimo v času, ko se v Sloveni-
ji prebujamo iz »dolgega sna«,
ko se oziramo v bližnjo in daljno
zgodovino, ko iščemo napake in
krivice v preteklosti, vse z željo,
da bi lahko zaživeli svobodneje v
svoji državi. Šolstvo je bilo v
zadnjih desetih letih z uvedbo
usmerjenega izobraževanja po-
tisnjeno v eksperiment, ki je bil
odrezan od korenin šolstva, ki je
z ukinitvijo gimnazij kot šol
splošnoizobraževalnega tipa pri-
nesel Sloveniji in Slovencem ško-
do, ki se je danes sploh ne zave-
damo. in vprašanje je, ali se bo-
mo vseh njenih razsežnosti sploh
kdaj zavedli.
Uvajanje gimnazijskega pro-
grama v srednje šole Slovenije v
šoi: letu 1990/91 je prvi korak k
oživljanju gimnazij. Program je
takšen, da bo učencem dal vse
splošno znanje, potrebno za na-
daljnji študij na univerzi. Vendar
je pot. ki jo bo morala napraviti
ta prva generacija, da bo prišla
na univerzo, še dolga, šole, ki iz-
vajajo gimnazijske programe, pa
bodo morale narediti v svojem
organizacijskem ustroju marsika-
tero spremembo, da bodo posta-
le zopet gimnazije v podobi, ki jo
je ta ustanova uživala v preteklih
letih. Da bi gimnazija v Ptuju za-
živela v vsej svoji nekdanji slavi,
bomo morali vsi, ki delamo v šol-
stvu, spremeniti svoje poglede in
navade, vsi, ki živimo v Ptuju, se
bomo morali zavzeti za to usta-
novo, saj je šola .bila in bo tista,
ki daje mestu svoj pečat. Dajala
mu je ta svoj pečat vseh 121 let
svojega življenja, in da bi na tem
lahico gradili naprej, se moramo
ozreti v to zgodovino, jo spozna-
ti, poiskati dobre in slabe strani
ter na teh izkušenj postaviti na
Ptuju novo gimnazijo.
Ni namen tega članka, da pri-
Kažem bralcem samo zgodovino
gimnazije, ampak da poskušamo
skupno z bralci poiskati vse tiste,
ki jih nanjo vežejo najgloblja ču-
stva, ne glede na to, ali so bili v
njej 4 ali 8 let, ali so bili na njej
profesorji krajši ali daljši čas, ali
pa so bili samo njeni delavci ali
sodelavci. S spomini bralcev želi-
mo to zgodovino obogatiti in s
pričevanji poiskati vse tiste
majhne, lepe stvari, ki so se po-
zabile ali pa v vseh vihrah 20. te-
ga stoletja izgubila. Ob ponov-
nem rojstvu gimnazije Ptuj bi ta-
ko postali ti spomini, ta tradicija
najlepše darilo vsem bodočim
rodovom, ki bodo zopet stopili v
ta hram učenosti, najlepše vodilo
in obenem obveza do znanosti in
učenja ter hkrati zaobljuba star-
šem, dedkom in babicam, da jih
bodo z vsem svojim delom poiz-
kušali doseči in preseči.
Ta zapis o zgodovini gimnazi-
je Ptuj je nastal na podlagi Izve-
stij, ki jih je gimnazija izdajala,
in na podlagi zapisov ob razli-
čnih slavnostnih trenutkih gim-
nazije, predvsem oh njeni šestde-
setletnici in stoletnici, ki so jih
pripravili ravnatelji in profesorji
gimnazije. V času avstro-ogrske
monarhije je šola, ki se je imeno-
vala Kaiser Franz-Joseph Gym-
nasium, izdala 49 letnih poročil,
leta 1919 je izšlo prvo slovensko
letno poročilo, 50. po vrsti. Na-
slednje je moralo čakati 10-let do
izida in je izšlo ob 60-letnici ob-
stoja. V šoi. letu 39/40 je izšla
62. številka Izvestij, 63. pa ob
stoletnici ptujske gimnazije leta
1969, za njo pa še do številke 73;
zadnja je bila leta 77/78.
Zapis je razdeljen na:
1.	Obdobje od ustanovitve do
1. svetovne vojne
2.	Obdobje med obema vojna-
ma
3.	Gimnazija med drugo sve-
tovno vojno
4.	Gimnazija po letu 45 do
ukinitve
I. Obdobje od ustanovitve do
1. svetovne vojne
A. 1896-1899
1. oktobra 1869 je začel pouk
prvi razred s 40 učenci, vendar je
bilo za odprtje tega razreda po-
trebno 10-letno prizadevanje te-
danjih ptujskih veljakov. 60. leta
so bila leta narodnega prebuje-
nja. Ustanavljale so se narodne
čitalnice (v Ptuju 1864. leta), de-
lati je začela Slovenska matica,
ustanavljale so se šole. Predlog o
ustanovitvi srednje šole za višjo
izobrazbo prebivalcev je občin-
ski mestni odbor sprejel že 1864.,
deželni odbor je predlog podpri
dve leti kasneje, ministrstvo za
uk in bogočasje pa je v svojem
odloku 5/12-1868 izjavilo, »da
je ustanovitev deželne realne ni-
žje gimnazije v Ptuju imenovati v
vsakem oziru za zelo zaželjeno in
je pripravljeno, da jo po potrebi
podpre iz državnih sredstev«. V
naslednjem letu je deželni odbor
sklenil z mestno občino Ptuja po-
godbo o plačevanju učiteljev, o
skrbi in vzdrževanju prostorov in
učil.
Prvi prostori so bili v tedanji
glavni, pozneje dekliški šoli (v
hiši za proštijsko cerkvijo), ven-
dar seje že decembra preselila v
privatno poslopje na Trgu Stan-
ka Vraza 2. Prvo leto se je vpisa-
lo 40 učencev, drugo 42, tretje 43
in četrto 44 učencev, tako da je
bilo na koncu četrtega leta že
100 učencev.
Učencev je torej bilo za usta-
novljeno gimnazijo dovolj, takoj
pa seje tudi pokazala potreba po
višji gimnaziji. V višje razrede je
bilo potrebno prestopiti v Mari-
bor ali Celje, tam pa so imeli
ptujske dijake za nekoliko manj
vredne. Zato je marsikateri dijak
odšel s ptujske gimnazije že po
prvem ali drugem letu. Mestno
vodstvo je tako že leta 1872 za-
prosilo štajerski deželni zbor, da
se nižja gimnazija razširi v po-
polno osemrazredno višjo gim-
nazijo. Deželni zbor prošnji ni
ugodil, je pa imel posluh za višjo
izobrazbeno raven prebivalstva
in se je zato obrnil na vlado za
podporo, ta pa je ni odobrila.
Vendar ptujski mestni odbor ni
odnehal. Tako je leta 1877 na se-
ji deželnega zbora poročal dr.
Wretschko, deželni šolski nad-
zornik. Ugotovil je, da ima ptuj-
ska gimnazija 130 učencev, med-
tem ko sta imeli gimnaziji v
Oberhollabrunu in v Dunajskem
Novem mestu po 91 učencev,
gimnazija v Riedu na Zgornjem
Avstrijskem v 6 razredih samo 99
učencev, v Beljaku pa 116 učen-
cev. Njegovemu priporočilu sta
se pridružila tudi poslanec mesta
Ptuja pl. Kaiserfeld in poslanec
kmečkih občin Hermano. Ven-
dar fe deželni zbor predlog zavr-
nil, češ da dežela nima sredstev
in daje dolžnost države, da skrbi
za srednje šole, tako da petletni
trud ptujskih mož ni dosegel
uspeha.
Nadaljevanje prihodnjič
Prostori, kjer se je pričelo življenje gimnazije. (Foto: OM.)
6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
16. maj 1991 - TEDNIK
OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN V PTUJU
Bim bam — mirujem
in migljam
Tako je poimenovala svoj nastop Plesna delavnica osnovne šole
Toneta Žnidariča iz Ptuja, s katerim se bo predstavila na območnem
srečanju plesnih skupin v soboto v Ptuju. Mentorica skupine je Ne-
venka Samobor, koreografija pa je skupinsko delo. Plesna šola Or-
mož se bo predstavila s plesom Sloni in miška, mentorje Tomaž Bol-
car. Na koreografijo Minke Veselič, ki je tudi mentorica, bodo plesal-
ke Plesnega centra iz Maribora plesale Skozi prostor. Če že, naj bo so
dale naslov svojemu nastopu članice plesnih skupin King in Vihar
DPD Svoboda Pekre. Koreografija je delo Špele Tratnik in Natalije
Geržina, ki je tudi mentorica skupin. Rapsodijo v črnem bo plesala
plesna skupina Nero Kulturno-umetniškega društva Študent iz Mari-
bora. Koreografija Astrid Ussar. Za ples Iskanje nedotakljivega je ko-
reografijo naredil Tadej Brdnik, plesala pa bo plesna skupina Studio
vezanih Srednje gostinske in turistične šole Maribor, ki jo vodi men-
torica Veronika Muraus. Nastopil bo tudi Plesni center iz Maribora z
Dih je življenje v koreografiji Minke Veselič.
Kljub temu da to zvrst plesa v Ptuju gojimo že dolga leta in je
skupina T4 priznana tudi v jugoslovanskem prostoru, pa imamo bolj
redko priložnost spremljati plesne nastope. Tokrat se ponuja obisk
plesne prireditve v soboto ob 17. uri v gledališču.	lsj3Y
V slovenjebistriški občini
je 32.541 prebivalcev
Pri občinski popisni komisiji občine Slovenska Bistrica smo po pr-
vih neuradnih podatkih izvedeli, da prebiva v občini 32.541 prebivalcev,
kar 883 več kot pred desetimi leti. Vseh stanovanj, naseljenih in nenase-
ljenih, je 10.778, pred desetimi leti 9.520. Občani slovenjebistriške obči-
ne živijo v 9.772 gospodinjstvih, pred desetimi leti v 8.959. Število kmeč-
kih gospodinjstev je 3.682, pred desetimi leti tega podatka v slovenjebi-
striški občini niso imeli.
Na terenu je popisovalo 137 popisovalcev.	Vida Topolovec
Mini market Krap
Minulo soboto je Erna Zemljič
Ob Ribniku 4 v Ormožu odprla
Mini market Krap. Že ime pove,
da je v bližini ormoškega ribni-
ka, kar je še posebej razveseljivo
za stanovalce naselja Dolga lesa
in dela Ormoža med ribnikom in
vinsko kletjo.
Stanovalci tega dela Ormož so
bili navdušeni nad novo špecerij-
sko trgovino, še posebej pa žen-
ske, saj so morale doslej oblože-
ne s številnimi vrečkami tovoriti
vse tisto, kar družina potrebuje,
iz Ormoža. Trgovina, klasična
manjša samopostrežnica, bo od
ponedeljka do petka odprta med
6. in 20., v soboto med 6. in 17.
in v nedeljo ter med prazniki
med 7. in 12. uro.
Lastnica Erna Zemljič, ki je
pred tem delala 25 let na bližnji
žagi, je povedala, da bodo ustre-
gli vsem, ki bodo prišli k njim po
nakupih. Ce bo gospodinja kaj
pozabila, bo lahko dobila blago
tudi zunaj delovnega časa.
Mini market je založen z vsem,
kar gospodinje potrebujejo, po-
nudbo bodo širili po potrebi.
Imeli bodo tudi akcijske proda-
je, kupcem pa bodo ustregli še z
nižjimi cenami. Vsak dan bo na
voljo sveži kruh iz ormoške Inte-
sove pekarne, na zalogi bodo tu-
di Intesova moka in testenine.
Dela pri postavitvi trgovine so
v veliki meri opravljali kar do-
mači. Trenutno je v trgovini za-
poslena sama, pri delu ji poma-
gajo domači, čez nekaj časa, ko
bodo zlezli iz začetnih težav, pa
bo zaposlila tudi sina.
V minimarketu Krap bodo
kupci lahko kupili tudi Tednik.
Vida Topolovec
Ob odprtju nove trgovine pri Zemljičevih se je zbralo veliko ljudi.
Foto: Štefan Hosyan
S SKUPŠČINE OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PTUJ
»Našapomoč so konkretna dejanja,,,«
v občinski organizaciji Rdečega križa Ptuj so tudi y prejšnjem letu
uspešno uresničevali svoje humanitarno poslanstio. I\a skupščini, ki je
bila S. maja, je predsednica Zalika Obran pohvalila »se člane in njihove
organizacije. Podobno je govorila tajnica Marija Cnilšek.
Letošnja skupščina občinske
organizacije Rdečega križa je bi-
la slavnostna. 8. maj je namreč
dan Rdečega križa in hkrati zače-
tek tedna Rdečega križa, ki letos
poteka pod geslom: »Razsvetli-
mo temo«. Namenjen je zaščiti
in pomoči žrtvam vojne. Medna-
rodni RK je sprožil veliko soli-
darnostno akcijo, v kateri sode-
luje 123 držav oziroma društev
RK in Rdečega polmesca.
V	slavnostnem govoru je pred-
sednica občinske organizacije
RK spomnila na začetke delova-
nja te organizacije in njeno hu-
manitarno poslanstvo. Učenci
OŠ Franca Osojnika iz Ptuja pa
so se s svojim prisrčnim kultur-
nim programom zahvalili vsem,
ki se trudijo za lepše, bolj huma-
no in strpnejše življenje.
V	prejšnjem letu so člani Rde-
čega križa izvedli vrsto akcij.
Zbirali so pomoč v materialu in
denarju za prizadete v Zgornji
Savinjski dolini in v Halozah.
Vsak zbrani dinar so koristno
uporabili: darovali so ga ljudem
v stiski. Skrbeli so za nemoteno
delo krajevnih organizacij, akti-
vov RK, Postaj RK, razvijali
oblike solidarnosti med ljudmi.
Posebej velja omeniti delo na po-
dročju krepitve zdravstvene in
socialne kulture, prizadevanja za
zmanjšanje alkoholizma, kajenja
in narkomanije ter drugih oblik
zasvojenosti, da o drugih obole-
njih, ki jih povzroča neupošteva-
nje higiene, ne govorimo.
V	občinski organizaciji RK
I^uj je 33 krajevnih organizacij
RK z 8000 člani, v osnovnih šo-
lah je 7000 mladih članov RK, v
srednjih 2600, 35 aktivov pa dela
v podjetjih. Skupno je v ptujski
občini blizu 20.000 članov Rde-
čega križa.
V letu 1990 je bilo 4287 odvze-
mov krvi. V tem letu so priznanje
za humano delo pri darovanju
krvi prejeli člani aktiva RK v Pe-
rutnini in v krajevnih organizaci-
jah Zavrč ter Gorišnica. Značke
za pet do 45-kratno darovanje
krvi je prejelo 215 krvodajalcev
plakete s potrdili za 25-kratno
darovanje pa 12. Tudi v bodoče
bo občinska organizacija posve-
čala posebno pozornost krvoda-
jalstvu kot eni najbolj razvitih
oblik solidarnosti in humanosti
med ljudmi.
Med dejavnostmi, ki pa jih bo
potrebno še razvijati, velja še po-
sebej omeniti darovanje delov te-
lesa za sočloveka. Izkaznico da-
rovalca in vse informacije dobijo
člani na RK Slovenije ter v ob-
činskih organizacijah. Člani RK
pa bodo tudi v tem letu še pose-
bej skrbeli za zdravo okolje.
Zalika Obran je skupščino se-
znanila, da RK ni več edina or-
ganizacija, ki je pripravljena po-
magati človeku. Nastajajo nove,
zato se bo potrebno povezati z
njimi, sicer se bodo akcije pona-
vljale in lahko se zgodi, da bo
nekdo dobil vso pomoč, drugi pa
ničesar. V Rdečem križu ugota-
vljajo, da je v ptujski občini ved-
no več ljudi, ki potrebujejo po-
moč.
V	ptujski občini trenutno dela
enajst postaj Rdečega križa. V
njih pa ne merijo samo krvnega
tlaka. V zadnjem času je vse več
primerov, ko ljudje obiskujejo
postaje tudi zaradi drugih težav.
Najpogosteje zaradi socialnih.
Občinska organizacija Rdeče-
ga križa Ptuj bo tudi v bodoče
opravljala že znane naloge. Po-
sebno pozornost pa bo namenja-
la krvodajalstvu, darovanju orga-
nov za sočloveka in skrbi za
zdravo okolje. Po potrebi pa bo
razvijala tudi druge oblike dela.
V	razpravi so člani opozorili
na to, da se vedno več članov
odloča za izstop, ker nimajo de-
narja za članarino. Tako je v
Majšperku in drugod. Zalika
Obran je povedala, da članarina
ne more biti ovira, da nekdo ne
bi mogel ostati član.
Aleksander Solovjev iz centra
za socialno delo je skupščino
prosil za podporo pri zagotavlja-
nju denarja za delo vzgojne po-
svetovalnice. Ptujska občina je
ena izmed redkih, ki je brez tovr-
stne posvetovalnice. Zato naj bi
tudi Rdeči križ pomagal, da bi v
občinskih organih finančno pod-
prli njeno delo. Gre resnično za
skromna sredstva, nekaj tisoč di-
narjev.
Iz krajevne organizacije Cir-
kovce je na skupščini govorila
Pavla Veler. Udeležence je poz-
vala, naj se udeležijo slovesnosti
ob razvitju prapora organizacije,
ki bo 24. avgusta. Krajevna orga-
nizacija RK Cirkovci je ena naj-
bolj dejavnih v občini. Ima naj-
več krvodajalcev, pa tudi sicer so
njeni člani izredno požrtvovalni,
ko je treba pomagati ljudem v
stiski.	MG
V Ormožu nova delikatesa
Na Kerenčičevem trgu se je
prenovljeni kmetijski trgovini
pridružila še obnovljena mesnica
z delikateso in špecerijsko samo-
postrežnico, last podjetja Gostin-
stvo Ormož.
Marjetka Munda, direktorica
trgovskega dela podjetja Gostin-
stvo, je povedala, da so se pre-
ureditve lotili v okviru skupnega
podjetja Jeruzalem. Brez dvoma
se splača obiskati to njihovo pre-
novljeno trgovino, saj je ponud-
ba občutno večja in bolj pestra
kot prej. Na voljo imajo razne
vrste mesa, od govedine, svinji-
ne, odojka do teletine, ki si jo v
Ormožu zadnje čase težko dobil.
V delikatesi ponujajo mesnine in
sire zasebnih in družbenih proiz-
vajalcev. V špecerijskem delu so
na voljo kruh iz domače zasebne
pekarne iz Varaždina, izbrana
buteljčna vina Jeruzalem, celot-
na ponudba Podravke iz Kopriv-
nice in domače mleko.
Vse izdelke lahko kupec naro-
či po telefonu, kar je v Ormožu
novost, in če je vrednost kuplje-
nega blaga večja od 500 dinarjev,
blago pripeljejo tudi na dom.
Nekoliko so preuredili tudi ze-
lenjavno trgovino, prav tako last
podjetja Gostinstvo. Ta je na
drugi strani Kerenčičevega trga.
Ponudbo so popestrili z izbiro
tekstilnih ostankov pa otroških
oblačil in drugega — vse po do-
kaj ugodnih cenah.
Zaposleni v obnovljeni mesni-
ci in delikatesi so z obnovljenimi
prostori in široko ter pestro po-
nudbo blaga zelo zadovoljni, še
posebej pa poslovodja Marjan
Majcen, ki je povedal, da bo zelo
Marjan Majcen, poslovodja obno-
vljene trgovine
vesel vseh kupcev. Njim je prila-
gojen tudi odpiralni čas, in sicer
med 6. in 18. uro od ponedeljka
do petka, v soboto, 20. januarja
pa med 7. in 12. uro.
Vida Topolovec
Mladi tehniki
v Dornavi
v četrtek, 25. aprila, je bilo 7.
srečanje mladih tehnikov osnov-
nih šol občine Ptuj, in sicer v os-
novni šoli Dornava. Udeležilo se
ga je dvanajst osnovnih šol:
Markovci, Cirkulane, Cirkovce,
Franca Osojnika, Ivana Spolena-
ka, Juršinci, Videm, Gorišnica,
Olge Meglič, Majšperk, Kidriče-
vo ter domača osnovna šola Dor-
nava. Srečali so se v disciplinah:
izdelava izdelka z orodjem
KLIP-KLAP, spoznavanje proiz-
vodnega procesa in izdelava ma-
kete stroja s Tehniko Fischer
»Dobro jutro, elektronika«, izde-
lava deltoidnih zmajev, v raču-
nalništvu, letalskih modelih in
raketarstvu.,
V nadaljevanje tekmovanja so
se uvrstili: iz računalništva in
elektronike iz osnovne šole Olge
Meglič, v spoznavanju proizvod-
nega procesa in izdelavi stroja iz
tehnike Fischer iz osnovne šole
Cirkovce, izdelava izdelka z
orodjem KLIP-KLAP iz osnovne
šole Franca Osojnika, raketar-
stva iz šole Cirkovce, v spušča-
nju zmajev sta dosegla najboljši
čas učenca iz šole Kidričevo, pri
letalskih modelih pa se je uvrsti-
la najprej osnovna šola L Spole-
naka.
Ob koncu velja omeniti prijet-
no gostoljubje osnovne šole Dor-
nava, ki ji gre zahvala za prijetno
bivanje učencev in mentorjev ob
času srečanja, zahvala pa gre tu-
di gospodu Donaju iz Dornave,
ki je omogočil učencem ogled
proizvodnega procesa v svojem
podjetju Livarna in predelava
kovinskih izdelkov.
Posnetek in besedilo:
T. Pogelšek
Delo s tehniko Fischer
Že čez tisoč članov
Po ustanovnem zboru, ki je bil 1. aprila v
Narodnem domu v Ptuju, so člani območne-
ga odbora Ptuj —Ormož imeli veliko dela z
vpisovanjem v članstvo Društva mobilizira-
nih Slovencev v bivšo nemško vojsko
1941 — 1945. Vpisovali so v klubski sobi Dru-
štva upokojencev Ptuj, Aškerčeva 9, vsako
sredo in četrtek od 8. ure naprej, včasih kar
do treh popoldne. Vpisovanje nadaljujejo tu-
di v maju, tudi ob sredah in četrtkih, organi-
zirali pa so tudi vpisovanje v Ormožu, da bi
tako upravičencem prihranili pot v Ptuj. Do-
slej se je z našega območja včlanilo že nekaj
čez tisoč nekdanjih mobilizirancev. Ocenjuje-
jo pa, da je še okoli tristo upravičencev, ki se
doslej še niso včlanili, zato bodo vpisovanje
nadaljevali.
Pri včlanjevanju je treba izpolniti določen
evidenčni list, ki zahteva tudi točne podatke
o vpoklicu v nemško delovno službo in redno
vojsko, o ranjenosti, ujetništvu in podobnem.
To pa je za mnoge težko, zlasti tiste, ki so šli
skozi ujetniška taborišča, kjer so jim vse do-
kumente pobrali, spomin po skoraj 50 letih
še samo redkim služi tako, da vedo povedati
številko enote, v kateri so služili. Brez teh po-
datkov pa ne bo moč preverjanje podatkov z
nemško centralo v Berlinu, kar je pogoj,- da
se lahko začne postopek za uveljavljanje pra-
vic mobiliziranca.
V društvo se je doslej včlanilo okoli 80 od-
stotkov nekdanjih mobilizirancev osebno,
ostalih 20% pa odpade na vdove padlih ali
po vojni umrlih mobilizirancev, med njimi je
tudi nekaj otrok padlih mobilizirancev in
drugih ožjih sorodnikov, ki bodo poskušali
uveljavljati pravice do nemške države. Med
vpisnimi člani je tudi precej članov ZZB
NOV, kar je razumljivo, saj so bili borci Pete
prekomorske brigade in obeh brigad, ustano-
vljenih v Sovjetski zvezi, pretežno mobilizira-
ni Slovenci v nemško vojsko..
Ob vpisovanju v članstvo se člani odbora
srečujejo z mnogimi tragičnimi primeri usod
nekdanjih mobilizirancev in njihovim težkim
socialnim položajem danes. Kar težko si je
predstavljati, da so bili ti napol onemogli
starčki, bolni in izčrpani od prestanih napo-
rov in garanja, vpoklicani kot mladoletni fan-
tje, da so krvaveli in trpeli od ledenega Mur-
manska do vročih puščav Libije, od taborišč
v Sibiriji do atlantskih valov in da je šele se-
daj, po skoraj pol stoletja, napočil čas, da
lahko o tem javno govorimo in pišemo. Vse
to člani odbora toliko bolj razumejo, saj so
bili tudi sami enaki med njimi in so po vojni
pogosto poslušali očitke »švabski vojak« in
podobno, zato so tudi delo prevzeli prosto-
voljno.
Glavno delo za člane odbora se bo sedaj
šele začelo. Treba bo usklajevati delo z glav-
nim odborom društva v Celju, za vse člane
urediti kartoteko, podatke iz evidenčnega li-
sta spraviti v računalnik in uskladiti te podat-
ke z nemško evidenco v Berlinu. Šele ko bo
vse to urejeno, bo moč predložiti podatke na-
ši vladi, da od nemške države uradno zahteva
izplačilo odškodnine. Potrebni pa bodo tudi
neposredni razgovori s predstavniki nemške
države pri nas in z nemškimi oblastmi. O svo-
jem delu bo društvo člane redno obveščalo.
F. Fideršek
Nova prodajalna
z barvami, laki. . .
Staro ptujsko mestno jedro je pravo trgovsko središče s številni-
mi manjšimi prodajalnami. Med njimi je tudi prodajalna z barvami in
laki, ki jo je pred kratkim odprl Vlado Trstenjak v Jadranski ulici.
Lastnik je Ptujčanom znan kot samostojni obrtnik, pleskar in fasader,
saj je marsikatero prenovljeno pročelje hiše v Ptuju delo njegove fir-
me. V svoji dolgoletni praksi je spoznaval, kaj ljudje pri gradnji ali
obnovi hiše in prostorov najbolj potrebujejo, in prav to je na voljo v
njegovi prodajalni. Ker je v Ptuju veliko ljubiteljskih slikarjev, bo pri
njem na voljo več vrst umetniških barv in pripomočkov iz uvoza. Prav
tako bo v prodaji veliko artiklov, ki so na voljo le na drugi strani dr-
žavne meje.
O vsem se lahko kupci prepričajo v trgovini v Jadranski 4 ali pa
pokličejo na tel. 772-707.
S. Vičar
TEDNIK -
NAŠI KRAJI IN UUDJE — 7
BOGOMIR LUGARIČ ODPRL GALERIJO
Galerija Florijan
Ptuj je že od nekdaj vznemirjal
likovne ustvarjalce tako zelo, da
so se vanj mnogi priselili in
ustvarjali poleg tukaj rojenih.
Spomnimo se Rudolfa Gaup-
manna in Alojza Kasimirja st.,
tukaj so ustvarjali Alois in Luigi
Kasimir, Elsa Kasimir-Oeltjen,
Jan Oeltjen, Karel Jirak, Vera
Blumenau-Simonič, Franc Košir
in kasneje France Mihelič, Janez
Mežan, Albin Lugarič, Viktor
Gojkovič in dušan Kirbiš —
umetniki, ki so začeli, in drugi, ki
danes nadaljujejo tradicijo liko-
vne izpovedi tudi v mestu ob
Dravi, ki se spogleduje z
2.000-letnico obstoja.
Kljub tej tradiciji, katere kore-
nine segajo v 19. stoletje, pa vse
do danes, ko smo na pragu 21.
stoletja, ne zasledimo v Ptuju no-
bene prodajne galerije razen pri-
vatnih zbirk in muzejske galerije.
V zadnjih letih sta odprla galeriji
ljubiteljska likovnika Veronika
Rakuš na Ptujski Gori in Julij
Ošlovnik v Ptuju.
Zdaj je Ptuj dobil prvo prodaj-
no galerijo, katere lastnik se ne
ukvarja z likovnim ustvarjanjem.
To je Bogomir Lugarič. Priimek
seveda pove, da pa je rasel z li-
kovno umetnostjo — njegov oče
je akademski slikar Albin Luga-
rič.
Zdaj je l^uj dobil prvo prodaj-
no galerijo, katere lastnik se ne
ukvarja z likovnim ustvarjanjem.
To je Bogomir Lugarič. Priimek
seveda pove, da pa je rasel z li-
kovno umetnostjo — njegov oče
je akademski slikar Albin Luga-
rič.
Ptuj je tako v strogem centru,
na Trgu mladinskih delovnih bri-
gad, dobil kulturni prostor, ki bo
zaokrožil ne samo turistično po-
nudbo, ampak vnesel v kulturno
soočenje z likovnim ustvarja-
njem priznanih umetnikov tudi
možnost nakupa. Doslej so Ptuj-
čani po nakupih likovnih del ho-
dili ali k avtorjem samim ali v
mesta, kjer imajo prodajne gale-
rije. Nekajkrat je nakup likovnih
del omogočil tudi pokrajinski
muzej s prodajnimi razstavami.
Zdaj torej imamo prodajno ga-
lerijo. Izziv za mesto samo in še
večji za mladega galerista. Tve-
ganje je zanj veliko, saj je to prva
zasebna kulturna »ustanova«,
kultura pa vse doslej ni imela
kakšnega tržnega razcveta kljub
družbeni dotaciji. Tveganje pa ni
samo materialno, ampak tudi
vsebinsko. Bo galerija res »kul-
turno dejanje«? Po besedah Bo-
gomirja Lugariča je prav v tej
smeri zastavil njen program. Pro-
dajal bo likovna dela priznanih
in uveljavljenih umetnikov, gale-
rija pa naj bi postala tudi prostor
za srečanja z literati, glasbeni-
ki.. .
Galerija Florijan prihaja v
ptujski kulturni prostor, da bi za-
polnila vrzel tudi likovne ponud-
be mesta in zanjo zaenkrat še ne
velja zakonodaja običajne trgovi-
ne. Bogomir Lugarič je torej za-
čel orati ledino, ki ni brez pasti
in ovir ne samo zaradi padca
kupne moči, ampak tudi kakovo-
stne ponudbe. To slednje pa bo
odločilno, še posebej zato, ker
galerija Florijan kmalu ne bo več
edina v Ptuju.
V petek Jc Bogomir Lugarič odprl galerijo Florijan. (Foto Kosi)
Videmski pevci s svojim zborovodjem	(Foto: Bračič)
Jubilej v Vidmu
v nedeljo je bila v Vidmu pri Ptuju prijetna pevska prireditev, ko
je domači pevski zbor praznoval štiridesetletnico delovanja. Pred šti-
ridesetimi leti so organizirano začeli prepevati štirje videmski fantje,
med njimi tudi Maks Vaupotič, ki je pozneje ustanovil moški in meša-
ni pevski zbor, občasno pa je deloval tudi ženski pevski zbor. Maks
Vaupotič še danes neumorno vodi videmske pevce m mu gre največja
zahvala za lepo petje in razvoj glasbene kulture v Vidmu.
Na nedeljskem nastopu so se najprej predstavili pevci gasilskega
društva Hajdoše pod vodstvom Jožeta Dernikoviča, potem so zapele
domače pevke in mešani videmski zbor pod vodstvom Maksa Vaupo-
tiča (več o prireditvi v naslednji številki).
L
Peli so otroški in mladinski zbori
564 pevcev, kar pomeni četrti-
no vseh ormoških osnovnošol-
cev, je nastopilo minulo nedeljo
na občinski reviji otroških in
mladinskih pevskih zborov. Or-
ganizatorja sta bila Občinska
zveza kulturnih organizacij in os-
novna šola Miklavž, gostiteljica
letošnjega srečanja.
Po krajšem nagovoru ravnate-
lja osnovne šole Miklavž Mirka
Tramška, ki je mladim pevcem in
njihovim zborovodjem ter vsem
gostom zaželel dobrodošlico, je
zapel cicibanov zbor osnovne šo-
le Ormož. Za njim so se zvrstili
sedem otroških in štirje mladin-
ski zbori. Veliko zapetih pesmic
sta uglasbila Janez Kuhar in Ja-
kob Jež, zborovodje pa so v svoj
izbor vnesli tudi pesmi drugih
narodov.
Srečanje je spremljal tudi mag.
Ivo Vrbančič iz Maribora. Z revi-
jo je bil zadovoljen, posebej je
pohvalil številčnost zborov, štirje
so šteli več kot 60 pevcev, kar je
redkost. Zadovoljen je bil tudi z
obiskom občinstva, saj je bila
dvorana kulturnega doma pri
Miklavžu nabito polna. Nazad-
nje je spremljal ormoške šolske
zbore pred dvema letoma, zato je
bil presenečen nad kvaliteto mla-
dinskih zborov. Veliko pohval-
nih besed je imel za zbore iz
manjših šol. Tako je denimo pre-
pevala kar polovica šolarjev os-
novne šole Središče ob Dravi,
več kot polovica vseh šolarjev
kogovske šole — zbor je štel 28,
vseh šolarjev na tej šoli pa je ne-
kaj nad 40. Pohvalil je tudi glas-
beno spremljavo posameznih
zborov; navdušila ga je spremlja-
va z orfovim instrumentarijem
pri otroškem zboru osnovne šole
Ivanjkovci in flavte pri cicibano-
vem zboru osnovne šole Ormož.
Vida Topolovec
Otroški zbor osnovne šole Tomaž je bil še posebej zanimiv y pisanih
oblekah. (Foto VT)
So ptičice
pele
Nič nenavadna primera za
mlada grla otroških in mladin-
skih pevskih zborov občine Le-
nart, ki so v petek, 10. maja, za-
peli v Jurovskem Dolu na pevski
reviji. Vsako leto se enkrat tako
srečajo.
Kar nenavadno živahno je po-
stalo na šoli, ko so prispeli vsi
pevci in njihovi zborovodje ter
spremljevalci; skupno število
vseh je krepko preseglo 500.
Zbrali so se v šoli, kjer so se pri-
pravili, se tudi pogovarjali (pred-
vsem po nastopu) in okrepčali.
Pred nastopi je bilo pri vsa-
kem zboru opaziti malce napeto-
sti. K temu je svoje prispevalo
tudi vreme — oblačno, hladno,
neprijazno. Včasih je bilo kar
težko odkriti vzrok, zakaj se kdo
trese. Pevci so prihajali — zbor
za zborom - v kulturni dom,
odpeli po tri pesmi in se vrnili v
šolo. Za številne Jurovčane in
goste iz Lenarta je bilo to lepo
kulturno doživetje. Niso prešte-
vali napak, ampak so uživali v
ubranih glasovih. Marsikdo je
rekel: »Kdo bi si mislil, da se da
z otroki toliko doseči?«
K temu pa je treba pripisati
imena vztrajnih zborovodij, naj-
večkrat učiteljev glasbene šole, ki
jim včasih ni lahko doseči, da
Prvič ocenjevanje vin
tudi pri Lenartu
Tudi pri Lenartu je prišlo do
pobude, da bi vinogradniki med
seboj primerjali rezultate celolet-
nega dela, tako v vinogradih kot
kleteh širom po Lenarških Slo-
venskih goricah.
Zakaj ne bi tudi pri Lenartu iz-
vedli ocenjevanja vinskih vzor-
cev, je podal predlog dipl. ing.
agr. VODOVNIK ANTON na le-
tošnjem izobraževanju v februar-
ju; izobraževanje je organizirala
Kmetijska svetovalna služba Le-
nart, ki deluje pod okriljem Ob-
narške vinogradnike, da se oce-
njevanja udeležijo v čimvečjem
številu ter s čimveč vinskimi
vzorci. Za strokovno ocenitev so
bili seveda povabljeni tudi stro-
kovnjaki iz mariborskega Kme-
tijskega zavoda, in sicer svetoval-
ca za vinarstvo ANTON VO-
DOVNIK in mag. agr. BORIS
BELOGLAVEC ter direktor ma-
riborskega VINAGA mag. agr.
JOŽE PROTNER. Prijetne pri-
reditve se je udeležil tudi vodja
Obdravskega zavoda za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj dipl.
ing. agr. VLADO TLMPEJ.
»Z navdušenjem sem sprejel
gostiteljstvo prvega ocenjevanja
vinskih vzorcev, saj sem tudi sam
vinogradnik. Upam, da je to pri-
ložnost, da se bomo vinogradni-
ki v Lenartu v bodoče organizira-
li in srečali še na več podobnih
prireditvah, saj je tudi v tem
možnost, da bomo kakovost na-
ših vin še povečali,« nam je po-
vedal gostitelj MILAN EDER iz
Zg. Ščavnice.
Splošna ocena komisije je bila
vzpodbudna za nadaljnje delo
naših vinogradnikov, saj so bili
najboljši vinski vzorci pri sortnih
vinih ocenjeni z 18,5 točkami in
pri mešanih vinih z 18,4 točkami
(pri ocenjevanju je možno za po-
samezni vzorec dobiti do 20
točk).
J. K.
pridejo vsi učenci na vaje, jim
dopovedati, da je zborovsko pe-
tje interesna dejavnost kot vse
druge (le posluh moraš imeti), bi-
ti vedno prijazen in nasmejan, a
ravno dovolj delovno strog. To
so: Darko Škerget, ki vodi zdru-
žena otroška in mladinska zbora
osnovne šole Benedikt in Jurov-
ski Dol; Zdenka Bradač vodi
oba zbora v Cerkvenjaku; Mari-
na Jurančič vodi zbora v Gradiš-
ču; Neva Purgaj, prav gotovo
ima najdaljši staž, vodi pa oba
zbora pri Lenartu; Božo Čobec
vodi zbora v Voličini; Irena Po-
lanec je pripeljala svoja zbora iz
Zg. Ščavnice.
Naj se čuje pesem še mnogo
let; naj v naših srcih vsaj za ne-
kaj časa prežene žalost in mrak.
Marija ŠauperI
dravskega zavoda za veterinar-
stvo in živinorejo Ptuj.
Tako je v petek, 10. maja, v
Zg. Ščavnici v gostilni Eder tudi
prišlo do realizacije te pobude.
Kmetijski svetovalci od Lenarta
pod vodstvom Mirjane Škof so
tega dne ob 15. uri povabili Le-
8 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
16. maj 1991 - TEDNIK
Borut Žemljic — novi
doktor znanosti
Terapija in preventiva bolezni parkljev krav molznic » intenzi-
vni mlečni proizvodnji je naslov doktorske disertacije novega dok-
torja veterinarskih znanosti Boruta Zemljiča, zaposlenega na or-
moški veterinarski postaji.
»Današnjega dne in še kakšne-
ga ne bom dolgo pozabil, ker ni-
sem vajen slaviti, temveč delati
in tuintam tudi preklinjati (seve-
da v bolj mehki varianti), ker mi
neprestano zmanjkuje časa,« je
na sprejemu, ki mu ga je pripra-
vil ormoški župan (tudi njegov
šeO dr. Jože Bešvir, med drugim
povedal novopečeni osemintri-
desetletni doktor, ki se že štiri-
najsto leto vozi nai delo v Ormož
iz Maribora.
Ko je Borut govoril o svojem
delu, je veliko lepih besed pove-
dal tudi o kolektivu Veterinarske
postaje Ormož, ki ga je vzpodbu-
jal tudi takrat, ko je že obupal in
hotel z vsem nehati. »Ce človek
ne bi do dela čutil nekaj več in bi
začel seštevati samo izgubljeni
čas, bi ugotovil, da se ne splača
nadaljevati s takšnim delom,« je
povedal Borut.
Da si je v veterinarstvu izbral
prav ortopedijo, je vzrok, ker se
v slovenskem prostoru veterinar-
ji niso ukvarjali s področjem or-
topedije velikih živali. Vsi so se
bolj ali manj osredotočili na ki-
rurgijo velikih in malih živali, ta-
ko da je področje ortopedije
ostalo prazno.
»V Evropi se veterinarska or-
topedija veliko bolj razvija, so
daleč pred nami. Na področju
goveje ortopedije pa so Evropej-
ci dokazali, da zaradi neustrezne
nege prihaja do velikih izgub, ki
ob popolnem zanemarjanju lah-
ko dosežejo 30 do 40 odstotkov
celotne proizvodnje, kar je vse-
kakor mnogo. To je bil tudi eden
od motivov, ki me je pripravil do
tega, da sem pri delu za magistr-
sko nalogo, potem pa tudi ob
pripravah na doktorat obdeloval
to področje z namenom, da k te-
matiki ne bi pristopil samo kot
znanstvenik, temveč da bi posku-
šal tudi praktično reševati nasta-
le probleme. Bal sem se, ko sem
disertacijo delal, da ne bodo lju-
dje na univerzi moje naloge ime-
li zgolj kot znanstveni prispevek,
kljub temu da sem obdeloval či-
sto konkreten primer, na katere-
ga sem naletel na terenu, in ga
poskušal rešiti s sistemom pre-
ventivnih in kurativnih ukrepov.
S pomočjo kolegov, ki so mi pri
delu pomagali, smo ob petnajst-
mesečnem delu, kolikor je po-
skus trajal, dokazali, da so bili
uspehi več kot zadovoljivi, saj se
je ekonomski račun bistveno iz-
boljšal: pocenili smo proizvod-
njo, zmanjšali škodo in povečali
proizvodnjo. To pove, da smo
dosegli namen, ki sm.o si ga pri
delu zastavili že na začetku in za
katerega osebno na začetku ni-
sem upal, da bo resnično poka-
zal takšne rezultate, kot so na
koncu bili. Žal pa mi je, da svoje
naloge nisem delal na področju
Slovenije, pomoč sem moral poi-
skati pri kolegih v Križovljan
Gradu, na njihovi farmi, kjer so
mi bili pripravljeni pomagati.
Vsakemu je jasno, da takšno de-
lo zahteva tudi ogromna finan-
čna sredstva, a si jih- za takšno
delo nisem mogel zagotoviti, tam
pa so mi bili pripravljeni poma-
gati v vseh pogledih, medtem ko
v Sloveniji na žalost nisem našel,
celo ne na Veterinarskem zavodu
v Ptuju, kjer sem želel na neki
način pomagati naši plemenski
goveji čredi, pravega razumeva-
nja. Toda kljub temu da je prak-
tična izvedba naloge potekala na
Hrvatskem, je model, ki smo ga
izdelali, primeren tudi za sloven-
ske razmere, za slovenskega
kmeta, ki nas bo oskrboval z živi-
no in mlekom in kjer si prizade-
vamo, da bi se kmetije povečale,
se pravi, da bi bila proizvodnja
intenzivnejša,« je o namenu svo-
je naloge povedal doktor Borut
Zemljič.
V sproščenem pogovoru je na
sprejemu tekla beseda še o mar-
sičem. Borut je povedal še marsi-
katero zanimivost iz svojega de-
la. Na podelitvi doktorata je bil
edini med devetimi kolegi veteri-
narji, ki izhaja iz prakse; vsi dru-
gi so bili s fakultete.
Vida Topolovec
Borut Zemljič
VIDEM PRI PTUJU
Nova šola postaja realnost
Kar nekaj generacij osnovnošolce* je že končalo šolanje v šoli Vi-
dem v upanju, da bodo zadnja leta osmune šole prebili v novi stavbi. Sa-
nje, obljube, upanje in načrti za novo šolsko poslopje segajo že k leto
1970. Prihajala so petletna planska obdobja, nova upanja in nofa razo-
čaranja. In tako do leta 1991, ko v teh kriznih časih >se kaže, da po-
staja prizidek s sodobnimi učilnicami, sanitarijami in telovadnico real-
nost.
Upanje je res pol življenja, žal
pa videmski učenci ob upanju ne
morejo poskočiti po šolski stavbi
ali se ra:^ibati v prostorni telo-
vadnici. Šolski hodniki in učilni-
ce so natrpani, improvizirana te-
lovadnica v eni od učilnic pa ne
omogoča, da bi pri uri telovadbe
pošteno stegnili roke. 989 kva-
dratnih metrov šole namenja vsa-
kemu učencu le dobra 2,6 kva-
dratnega metra. Ravno toliko, da
je še mogoče dihati.
Najbolj obetavni načrti doslej
so ugledali luč sveta leta 1986.
Takrat je pri sprejemanju planov
SIS za izobraževanje imela vi-
demska šola pomembno mesto v
osnutkih srednjeročnega plana.
Bolj ko se je planiranje bližalo
koncu, bolj so se v ospredje rini-
le druge šole. Imele so prednost
nerazvitega območja. Tako so v
dokumente zapisali, da se konec
tega obdobja začnejo pripravljal-
na dela, krajevna skupnost pa
naj do takrat reši zemljiške pro-
bleme. To pa ni šlo gladko. Po
idejnem prc^jektu ptujskega inže-
niringa bi bilo potrebno pridobi-
ti 93 arov zemlje, od tega del za-
sebne. Tu se je zatikalo, saj ni bi-
lo soglasja, po soglasju pa je za-
devo ustavila visoka cena. Tako
se je vse skupaj vrtelo v krogu,
izhod pa je nakazal letošnji idej-
ni načrt mariborskega Projektiv-
nega biroja. Zasebnega zemljišča
šolski prizidek ne bo potreboval,
raztegnil se bo na šolski vrt in
del kombinatovega zemljišča, ki
je že odmerjeno.
V kratkem bo torej sledil raz-
pis za izdelavo glavnega projek-
ta; sredstva za to se bodo našla v
občinskem proračunu.
Ce bo vse po sreči — in na sre-
čo je treba računati — bo grad-
nja stekla prihodnje leto. Razde-
ljena bo v tri faze; v prvi fazi bo
zgrajena telovadnica v velikosti
24 krat 12 metrov, delavnica za
tehnični pouk in učilnica za go-
spodinjstvo, razdelilna kuhinja z
jedilnico, štiri učilnice za kabine-
tni pouk, kurilnica in vhod v šol-
sko poslopje. V drugi gradbeni
fazi bodo nastali novi prostori za
sanitarije, urejeno bo ogrevanje
ter opravljena adaptacija starega
šolskega poslopja. Predvsem gre
za znižanje objekta in odpravo
sedanjih toplotnih izgub. Po
opravljeni prvi in drugi fazi bo
imela videmska šola 2 tisoč dve-
sto kvadratnih metrov uporabnih
Kovršin. Adaptacija in prizidek
osta grajena za štiristo otrok, ki
bi šolo obiskovali v 1,3-izmen-
skem pouku. Računati je namreč
potrebno na devetletno osnovno
šolanje in na predšolsko vzgojo.
Tretja faza bi potem zagotovila
še nekaj podstrešnih učilnic z
nadsvetlobo, kar bi tudi v videm-
ski šoli omogočilo enoizmenski
pouk.
Ravnatelj Franjo Levstik je po
dolgoletnih slabih izkušnjah se-
daj optimist. Tudi zaradi tega,
ker je predlokacijska razprava
pokazala, da za gradnjo ni nobe-
nih ovir. Razen finančnih, seve-
da. Denar naj bi se zbral iz ob-
činskega proračuna, republiških
sredstev za gradnjo šolskih pro-
storov, iz sklada za razvoj demo-
grafsko ogroženih območij in iz
crajevnega samoprispevka. Sled-
nji je precej negotov, saj je de-
cembra lani referendum propa-
del. Krajani bodo kmalu pred
novo odločitvijo, ki bo morda
nekoliko lažja, saj gre tokrat za
povsem konkretno zadevo. Vsi
učenci, ki so se in se še vedno sti-
skajo v najbolj tesnih prostorih
na območju ptujske občine, pa si
gotovo zaslužijo da njihovi otro-
ci ali vnuki obiskujejo svetlejše,
prostornejše in bolj zdrave šol-
ske prostore.
J. Bračič
Ravnatelj Franjo Levstik: »To-
krat gre zares.«
Sedanje šolsko poslopje. Desni prizidek se bo umaknil novemu, telovad-
nica bo nižje spredaj, stari in novi objekt bosta dobila enotno streho.
V devetdesetih letih imaš veliko spominov
Visoko nad Ivanjkovci je ob
hrib prislonjena Turinova oziroma
Žličarjeva domačija, od koder je
lep pogled na Ivanjkovce, prek ce-
ste in železniške proge na Cero-
vec, desno na Svetinje in dalje
proti Jeruzalemu. Na pročelju hi-
še je vzidana spominska plošča,
kjer piše, da sta se v tej hiši rodila
v 19. stoletju brata duhovnika Jo-
žef in Ivan Simonič, znana narod-
na buditelja.
Tu živi Anton Tur in, ki je 4.
marca letos praznoval devetdeseti
rojstni dan. Preživel je dve vojni in
več sistemov. Pove, da je bilo pač
vedno tako, da so na položaj pri-
hajali sposobni in nesposobni.
Njegov spomin je tako svež, da mu
nehote zavidaš.
Njegove korenine izvirajo iz
Studenic pri Poljčanah. Spominja
se, da je bila reka Dravinja že v
času njegove mladosti zaradi po-
gostih poplav določena za regu-
lacijo. Celo zakoličili so, kod bo
speljana nova struga, vendar se
od takrat do danes ni premakni-
lo nič na bolje. Dravinja še ved-
no ob vsakem večjem nalivu po-
plavlja dolino.
V Mariboru je 1920. leta kon-
čal kmetijsko šolo, ki jo je začel
obiskovati še za Avstro-Ogrske
1917. leta. Na šolska leta v mari-
borski kmetijski šoli ima veliko
lepih, prijetnih in dragocenih
spominov. Pripovedoval je, da so
celo štrajkali. Vzrok je bila slaba
hrana; dnevno so denimo dobili
samo 15 dag kruha, pa še ta je bil
narejen polovico iz moke in po-
lovico iz krompirja. Dijaki so od-
krili, da kuharica in ravnatelj na
račun dijaške hrane lepo živita.
zato sta se k ravnatelju odpravila
dva predstavnika v imenu celot-
ne šole in zahtevala zamenjavo
kuharice in tudi ravnatelja. Ra-
zumljivo, da so ju zaradi »pre-
drznosti« izključili iz šole, kar je
potem sodu izbilo dno. Šolske-
mu vodstvu so dijaki zagrozili,
da če ju ne bodo vzeli nazaj v šo-
lo, bodo štrajkali vsi. Ker se to ni
zgodilo, so vsi dijaki natanko
opolnoči zapustili šolo in ta je
drugo jutro samevala. Po tednu
dni »izsiljenih počitnic« so dobi-
li pošto, da če se do določenega
roka ne vrnejo, jih bodo resnično
izključili. Seveda so prišli vsi.
Kuharico, ki je pri slabi prehrani
imela »glavno« besedo, so odpu-
stili, ravnatelj pa je ostal še do
konca šolskega leta. Tega so se
dijaki zadnjega letnika — matu-
rantje še posebej bali, saj bi se
jim lahko pri maturi krepko maš-
čeval. Šolske oblasti, ki so za ta
primer vedele, so v komisijo po-
slale svojega človeka iz ministr-
stva. Po koncu šolskega leta so
ravnatelja zamenjali; na njegovo
mesto je prišel Znidarič iz Sre-
dišča ob Dravi.
Anton Turin se spomni tudi
imen svojih profesorjev, še pose-
bej pa g. Urbaneka, ki jih je pou-
čeval vrtnarstvo. Njegov sin je
namreč sedaj župnik na Sveti-
njah.
Spomin mu je odtaval tudi v
čas boja Rudolfa Maistra za slo-
vensko severno mejo in k vsem
dogodkom, ki so se potem zvrsti-
li. Vojsko je služil v Zagrebu, še
v državi SHS.
Njegovo prvo delovno mesto
je bilo samostansko posestvo v
bližnjih Studenicah. Od tam je
potem odšel v beli svet, s trebu-
hom za kruhom. Služboval je v
Žalcu, dokler ni tam nastopila
hmeljarska kriza. Cena kilogra-
ma suhega hmelja je padla z 200
na 18 dinarjev. Iskal je novo de-
lovno mesto in podobno kot da-
nes mnogi mladi vneto prebiral
oglase v časopisih. Prebral je, da
Petovar v Ivanjkovcih išče
upravnika za svoje posestvo, se-
veda s primerno izobrazbo. Na-
Anton lurin: »Ko sem bil ob sto-
letnici kmetijske šole v Mariboru,
sem opazil, da je bilo v našem ča-
su vse veliko lenše urejeno.«
pisal je prošnjo, bil sprejet in v
Ivanjkovcih tudi ostal. Tu se je
poročil k Simoničevim. Rodili so
se mu trije otroci — sin in dve
hčerki. Danes ima pet vnukov,
žal pa še nobenega pravnuka. Ob
svoji službi je kot živinorejec
opravljal tudi kontrolo mleka
pincgavske pasme govedi na ob-
močju celotnega ptujskega okra-
ja, ki je bil zelo velik. Večji del
poti je opravil s kolesom.
Ko se je pričela vojna, je bil
krajši čas zaprt, nato so ga Nem-
ci postavili za upravnika Peto-
varjevega posestva; tam je ostal
do konca vojne.
Povojni spomini niso prijetni;
dva meseca je preživel v Strniš-
ču. Vedno je bil manjvreden dr-
žavljan, saj so ga imeli za fašista,
ker je v vojnem času opravljal
delo. Posebno boleč spomin je
na čas KOZ — Kmetijskih obde-
lovalnih zadrug, na čas rojevanja
Kmetijskega kombinata Jeruza-
lem Ormož, ko so bivši viničarji
izglasovali združitev vinogradni-
štva in poljedeljstva. Že za bese-
do ali pomislek, da si proti take-
mu združevanju, si bil obtožen,
da si proti državi.
Danes živi mirno življenje
upoko^nca, ki ga zanima vse na-
okoli. Se pred nedavnim, ko mu
je vid to dopuščal, je prebral vse
časopise, pa tudi gledal televizi-
jo, sedaj pa v glavnem posluša
samo radio. Z razmerami, ki so
trenutno pri nas, ni preveč zado-
voljen.
Pove, da je bil vse življenje
skromen, tudi pri hrani, ker bi
drugače ne dočakal toliko let,
kot jih je.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Stanetu Staniču
v spomin
8. maia smo se na gorišniškem
pokopališču poslovili od peda-
goškega svetovalca v pokmu in
dolgoletnega predsednika Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj
Staneta Staniča.
Rodil se je leta 1908 v Gorici,
od koder je družina med prvo
svetovno vojno zbežala na Bled.
Po vojni je bil oče kot carinik po-
slan v Grabštajn na Koroško, po
plebiscitu pa so se preselili v Ce-
lje-
Stane je maturiral na učiteljiš-
ču v Mariboru, potem pa je kot
učitelj služboval v Šoštanju, na
Kogu in v Gorišnici. V Šoštanju
je bil prednjak Sokola in vaditelj
vseh oddelkov. Aktivno je sode-
loval tudi pri dramskem in pev-
skem odseku Sokola in pri Svo-
bodi v Šoštanju. Na šoli na Kogu
in v Gorišnici je že pred vojno
vodil pevske zbore, na Kogu tudi
moški pevski zbor Lipa.
Leta 1941 je bil pregnan v Lju-
bljano, kjer se ie preživljal s pri-
ložnostnim delom. Navezal ie
stike z OF ter deloval v predelu
Šiške.
Po vojni je bil poslan v ptujski
okraj kot aktivist, leta 1948 pa je
bil imenovan za šolskega nadzor-
nika. To delo in pozneje delo pe-
dagoškega svetovalca je opra-
vljal do 1973. leta, ko je šel v po-
koj.
Že leta 1947 ie Stane Stanič
postal predsednik Okrajne^ od-
bora ljudske prosvete v nuju,
pozneje Sveta Svobod in prosve-
tnih društev, ki se je pozneje pre-
imenoval v Zvezo kulturnih or-
ganizacij. Tej zvezi ljubiteljske
kulture ie predsednikoval vse do
leta 1984, ko je postal častni
predsednik ZKO občine Ptuj.
V domačem kraju — Gorišnici
je ustanovil najprej moški, poz-
neje pa mešani pevski zbor in ga
vodil trideset let. Več kot petin-
dvajset let je prepeval v stanov-
skem Učiteljskem pevskem zbo-
ru Emil Adamič in mu deset let
tudi predsednikoval.
Kot vodja etnografskih skupin
je sodeloval pri ptujskem kuren-
tovanju, kot kulturni organizator
pa je aktivno deloval tudi v sin-
dikatu, posebej pri srečanjih
bratstva in prijateljstva.
Ob svojem poklicnem delu se
je Stane povsem posvetil ljubi-
teljski kulturi, za katero je imel
vedno čas, naj je šlo za nastope,
sestanke, pa tudi družabna sreča-
nja v društvih. Živel je aktivno,
vsebinsko polno in bogato življe-
nje, ki ga je oplajala ljubezen do
dela, do naših korenin, domače
pesmi in besede, do slovenske
kulture.
Člani kulturnih društev ljubi-
teljske kulture v Zvezi kulturnih
organizacij se ga bodo s hvalež-
nostjo spominjali.
Franc Lačen
Stane Stanič (foto: Ozmec)
KLUB STARŠEV NA OBMOČJU OSNOVNIH ŠObOORNAVA^ 60RIŠNICA, MARKOVCI
Starši želijo večji vpliv
Kako vplivati na vzgojnoizobraže-
valni proces, kako doseči, da se bo
otrok v šoli dobro počutil, kje preveri-
ti zahteve do šole so vprašanja, s kate-
rim se vsi starši srečajo, ko otrok pre-
stopi šolski prag. Ena od možnosti je
svet staršev, ki obstaja na vsaki šoli,
vendar mnogokrat dela kot zgolj šol-
ski organ, po Sloveniji so zato po tu-
jem zgledu začeli ustanavljati klube
staršev. V ptujski občini so ga marca
ustanovili starši otrok, ki obiskujejo
osnovne šole Dornava, Gorišnica in
Markovci. Doslej so se srečali dva-
krat in starši so se odzvali v precejš-
njem številu, je pa še vedno čutiti ne-
ke vrste zadržanost, ali s tem, ko bo-
do kaj pokritizirali, ne bodo občutili
posledic otroci.
Namen kluba, ki je našel prostor v
gasilskem domu Zagojiči, da tudi
prostorsko ni vezan na katero od šol,
je pomagati staršem, ko problema ne
morejo rešiti sami ali pa se zaradi za-
ščite otroka ne želijo direktno obrniti
na šolo. V klubu lahko starši s svojim
problemom seznanijo druge starše,
preverijo in korigirajo odnos do otro-
ka. Klub lahko staršem omogoči šte-
vilne informacije o šoli, ki jih mnogo-
krat pogrešajo, z vključevanjem stro-
kovnjakov rešujejo stiske otrok, spo-
znavajo šolsko zakonodajo, se pove-
zujejo z drugimi klubi in Zvezo dru-
žin.
Prvi klub staršev v ptujski občini je
vzbudil veliko zanimanje ne samo na
območju, za katero je bil ustanovljen,
ampak tudi staršev iz drugih šol. Na
drugi strani pa je bilo slišati tudi pri-
pombe iz učiteljskih krogov, da naj
starši najprej rešijo probleme doma,
pa bo tudi v šoli lažje.
Klub strokovno podpira Svetovalni
center za otroke, mladostnike in star-
še iz Ljubljane, ki je tudi pred dvema
letoma ustanovil v Sloveniji prvi klub
staršev. Na zadnjem srečanju kluba je
staršem o izkušnjah dela v takem klu-
bu govorila Jelka Peček, predsednica
kluba staršev iz Ljubljane; med dru-
gim je povedala: »Šola nikoli ni bila
in najbrž nikoli ne bo raj na zemlji.
Lahko pa so odnosi med vsemi korek-
tni, če že ne dobri. Kritika šole je po-
trebna in nujna. Šola kot javna usta-
nova to potrebuje, tako kot potrebuje
ljudi s posebnim posluhom in ljubez-
nijo do otrok. Seveda pa je pomemb-
no, kako je kritika izrečena. Tega se
bomo morali starši šele naučiti...«
Klub staršev ali kakršnakoli druga
oblika, s katero želijo starši vplivati
na šolski sistem, na razmere v šoli, ki
jo obiskujejo njihovi otroci, je dobro-
došla. Zanimanje za take in podobne
oblike pa je med starši v zadnjem ča-
su veliko in kaže še naprej spodbujati
utanavljanje klubov. Klub staršev na
območju osnovnih šol Dornava, Go-
rišnica in Markovci vabi na srečanje
spet 4. junija ob 20. uri v gasilski dom
Zagojiči.
NaV
TEDNIK - 16. maj 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 9
Ansambel Fantje izpod Rogle
Ansambel postaja zadnje čase
vse bolj znan v pohorskem svetu.
Sestavlja ga instrumentalni trio
in pevski kvartet. Muzikanti so:
vodja ansambla in harmonikar
Branko Flis, baskitarist Roman
l.ipoš in ritemkitarist Boštjan
Skrbiš; pevski kvartet pa sesta-
vljajo trije bratranci — Ivan, Dra-
go in Alojz Smogovec ter prvi te-
nor Anton Korošec, trije Pohorci s
tinjsko-venčeseljskega Pohorja
ter Dravinjec iz Poljčan.
Ansambel je nastal pred 3 leti,
ko so pevci Smogovci po razpa-
du slovenjebistriškega ansambla
Bratranci poiskali harmonikarja
Branka Flisa s Planine nad Zre-
čami in kitarista pa še enega pev-
ca ter pričeli skupno delo. Ze v
drugem letu skupnega dela so se
odločili, da hočejo doseči nekaj
več kot le igranje na veselicah in
ohcetih. Poiskali so pisca besedil
Ivana Sivca in komponista Fran-
ca Lipičnika ter se lotili resnih
priprav, da nastane prva glasbe-
na kaseta. Glasbeni ansambel je
postal član DPD Svoboda Zreče,
pokrovitelj pa mu je postal tudi
Unior. Po enem letu trdega dela
so pri Helidonu v Ljubljani pos-
neli svojo prvo kaseto »Naša Ro-
gla« z desetimi skladbami, ki so
posvečene ansamblovi domačiji,
Pohorju. Pokazali so, da občin-
ske meje ne morejo ločiti Pohor-
cev, saj v njih živi duh glasbene
tradicije pohorskega »igerca«
Jurija Vodovnika.
Zrečani in Slovenjebistričani
so v petek, 26. aprila, na slove-
njebistriškem grajskem dvorišču
pokazali, kaj zmorejo. V njihovi
glasbi in pesmi se je čutil duh
Pohorja, kar so popestrili še dru-
gi: oktet Planika, pesnik Ivan Si-
vec in slovenski muzikant Franc
Flere. Poslušalci bodo še dolgo
pomnili lepo prireditev in radi
prisluhnili ansamblovi kaseti v
svojih pohorskih domovih.
Po koncertu so Fantje izpod
Rogle povedali, da vadijo na do-
mu harmonikarja Branka Flisa
na Planini nad Zrečami in da bi
srčno radi nastopili na ptujskem
festivalu narodnozabavne glasbe
»PTUJ 91«. V to sedaj usmerjajo
vse svoje moči in nade, nastaja
pa že tudi zasnova za drugo ka-
seto, ki bo prinesla tudi nekaj pe-
smi Jurija Vodovnika.
Trenutno so dobro zasedeni z
delom. Vsako soboto igrajo za
ples v RTC Trije kralji na Pohor-
ju, vabijo pa jih tudi slovenski
zdomci na Švedsko. Njihova pr-
va kaseta gre trenutno med Po-
horci dobro v prodajo in upajo,
da bodo domače še naprej zado-
voljili s kvaliteto svoje glasbe.
Pripravil:
Edi Pogorevc
V okviru številnih spomladanskih kulturnih prireditev, kijih k
slovenjebistriški občini organizira Zveza kulturnih organizacij, je
bil tudi koncert s predstavitvijo kasete narodnega ansambla Fantje
izpod Rogle na notranjem dvorišču bistriškega gradu tik pred pr-
vomajskimi prazniki. Gost večera je bil oktet Planika iz Slovenske
Bistrice.
Foto: Samo Brbre.
Na ptujskem jezeru navtični zmajar
Maloštevilni gledalci dvodne-
vne regate v jadranju na deski, ki
so jo ob privezu v Budini pripra-
vili člani brodarskih društev
Ranča iz Ptuja in Sidro iz Mari-
bora pred prvomajskimi prazni-
ki, so bili še najbolj veseli mlade-
ga zmajarja iz Zagreba, ki je svoj
motorni zmaj pritrdil na manjši
gumijasti čoln in skoraj pol dne-
va uspešno preletaval prireditve-
ni prostor in Ptuj. Kot kaže, bo
to poletje navtični privez v Budi-
ni bolje obiskan kot prejšnja le-
ta. Nemirna Jugoslavija bo zago-
tovo marsikoga prisilila, da bo
poletni oddih preživel kar doma.
Foto: M. Ozmec
Dražji vrtec
Od prvega maja so se cene
vzgojnega dela v Vzgojnovar-
stveni organizaciji Mirka Sa-
gadina povečale. Zadnje po-
večanje je bilo lanskega okto-
bra. Najvišji znesek, ki ga od-
slej prispevajo starši, je za
otroke do dveh let 2.620 di-
narjev, za otroke od dveh do
treh let 2.174 in za otroke od
treh do sedmih let 1.553 di-
narjev. Seveda pa je zelo ma-
lo staršev, ki plačujejo najvi-
šji znesek, čeprav družba v
celoti pokrije vzgojni del de-
javnosti v vrtcu.
NaV
Košček domovine
Slovenije
Slovensko kulturno in športno društvo »Maribor« je bilo ustano-
vljeno v ZRN v majhnem mestu Hildnu. Ce se pelješ skozi ZRN,
imaš občutek tujosti, ko pa prispeš v Hilden, se ta občutek zgubi —
kot bi bil doma. Povsod na ulici srečaš domačina s Hajdine, iz Dorna-
ve, Leskovca, skratka iz kateregakoli kraja ptujske občine, pa tudi iz
drugih delov Slovenije. Vse te slovenske duše se zbirajo v omenjenem
klubu, kjer se sproščeno pogovarjajo, igrajo karte, šah, berejo sloven-
ske časopise, lahko pa tudi kaj spijejo in pojedo.
Prostori društva so lepo urejeni, za kar skrbi vodstvo društva —
upravni odbor, ki ga sestavlja enajst članov, in sicer predsednik, pod-
predsednik, tajnik, blagajnik in referenti za razne dejavnosti. To telo
S prireditve ob dnevu žensk, na kateri je bila tudi županja Hildna Ellen
NViederholt (gospa z očali).
volijo vsi člani društva, ki redno plačujejo članarino, in sicer na po-
polnoma demokratični način, brez vnaprej pripravljenega scenarija.
Zadnje volitve so bile letos 2. februarja. Dosedanji zelo prizadeven in
uspešen predsednik Franc Šilec je predal funkcijo z najboljšimi želja-
mi dosedanjemu podpredsedniku Frideriku Visinskemu in mu oblju-
bil vso pomoč, ki bo potrebna. Podpredsednik je postal Ernest Vido-
vič, eden ustanovnih članov društva in že izkušen podpredsednik.
Zraven mnogih drobnih del si je novoizvoljeni odbor zadal še na-
slednje naloge: izpeljati srečanje ob dnevu žensk, ki ga vedno bolj
priznavajo vse evropske države (z velikim uspehom je srečanje že za
nami), pogostitev vseh prizadevnih članov društva, izlet v Budimpe-
što, srečanje zdomcev na Hajdini z ansamblom Štatenberg, binkoštno
srečanje v prostorih društva, konec šolskega leta, veselo martinovanje
z glasbo, miklavževo — obdaritev predšolskih otrok in silvestrovanje
članov kluba in drugih.
Naša velika želja je tudi razširiti kulturno dejavnost v raznih
oblikah in jo prenašati na mlajše. S tem bi še bolj začutili košček do-
movine daleč od naše matične Slovenije, ki ni obremenjena s takšnimi
težavami in grožnjami kot naša geografska Slovenija.
Društvo »Maribor« je že pomagalo in je po svojih zmožnostih še
pripravljeno materialno in tudi moralno pomagati naši skupni domo-
vini Sloveniji.
Rudi Mohorko
10 - SMEH NI GREH
16. maj 1991 - TEDMIK
MALI OGLAS:
Enkrat rabljeni kavč ugodno
prodam ali menjam za otroški
voziček.
HUDO
POLITIČNI
VIC:
Hrvatska družina je posvojila
otroka. Črnca, tako so bili po-
vsem prepričani, da ni Srb. Dali
so mu ime Slobodan. Da ne bi
bili preveč žalostni, če bi se v teh
nemirnih časih otroku kaj pripe-
tilo.
GRADOVE
Z OBLAKOV!
v strogi tajnosti so zmagovalci
prvih večstrankarskih volitev or-
ganizirali posebne strelske odre-
de. Marsikdo se je medtem ustra-
šil, da uvažajo orožje in organizi-
rajo vojsko za napade na ljudi.
Pa ni tako. Orožje in municija
sta namenjena oblakom. Zdaj je
namreč že skrajni čas, da začnejo
izpolnjevati obljube in sestrelijo
z oblakov kak obljubljeni grad.
V Sloveniji, pa tudi v naši neposredni bližini so nastala no-
va cestna podjetja. Seveda zato, da bo gospodarjenje s cestami
uspešnejše, doslednejše in racionalnejše. Da nova podjetja ne bi
zapravljala denarja, ki ga potrebujejo za vzdrževanje, cest za
iskanje svojega zaščitnega znaka, jim za ceno časopisa ponuja-
mo tale izvirni zaščitni znak. Gotovo bo veljal precej časa.
Zadnji koraki k svobodi
46 let po koncu zadnje voj-
ne delamo zadnje korake h
končni osvoboditvi. Vsi se že
čutimo precej svobodne.
Pred nekaj leti smo se trudili
in razmišljali, kako gospoda-
riti z denarjem. Danes celo-
tni zaslužek povsem svobod-
no namenimo za hrano in
obleko in potem seveda ni
več potrebe za razbijanje gla-
ve in za« suženjstvo denarju.
Kakih 100 ali še več tisoč so-
državljanov Slovenije živi že
stoodstotno svobodno, niti v
službo jim več ni treba. Dobi-
jo toliko, kot potrebujejo (be-
ri: da preživotarijo). Ker je
bil socializem samo prehod-
na doba in ker ga odpravlja-
mo, smo gotovo v komuniz-
mu. Ta zahteva od vsakega
po njegovih zmožnostih in
daje po njegovih potrebah.
Naše zmožnosti so male, po-
trebe prav tako, saj se noče-
mo zgledovati po tistih, ki
več ko imajo, več bi imeli. Mi
živimo bolj svobodno. Za na-
še meje nam ni treba skrbeti,
je že vse poskrbljeno. Lepo
vih. Za vsak primer smo
zgradili nekaj tankovskih
ovir. Za končno veselico smo
že nabavili prigrizek, lani ni
bilo pozebe in so kleti polne.
Tudi muzika že pridno treni-
KAJ MORAM DANES STORITI?
»Dragi, strop bo treba prepleskatL«
Pozdravna razglednica
In kdaj se bo nas pet znova srečalo?
kulturno smo na obmejne ob-
jekte povsem jasno napisali,
da naj nihče ne postavlja
mejnikov, predvsem ne no-
ra stare domoljubne komade,
ki so jih v zadnjih desetletjih
izpodrinile rdeče koračnice.
Jugomodel
Naša avtomobilska industrija, kije bila doslej v veliki krizi, je na
pragu novega razcveta. Odzvala se je na pritisk vse hujše evropske in
svetovne konkurence in izdelala popolnoma nov model avtomobila
— in to brez kakršnekoli pomoči iz tujine. Avto bo popolnoma ena-
kovreden najboljšim japonskim, ameriškim ali nemškim avtomobi-
lom. V nekaterih pogledih bo uvožene avtomobile, ki-se že preveč mo-
tajo po naših cestah, celo prekašal. Najpomembnejše značilnosti no-
vega dosežka YU avtoindustrije: je majhen in okreten. Vžge na ključ,
s ključem ga tudi ugasnemo. Če ni prižgan, ne povzroča nobenega
hrupa in sploh ne onesnažuje okolja. V poletnem času je lepo poskr-
bljeno za gretje potnikov, ob nekoliko hitrejši vožnji pa se samodejno
vklopi hladilna naprava. Prototip, ki je zelo uspešno prestal že skoraj
vse preizkušnje, se je odlično obnesel v levih in desnih ovinkih, v
obeh primerih je teža enakomerno porazdeljena na vsa kolesa, naj-
manj pa trpi rezervno kolo. Vozilo z lahkoto sprejme pet potnikov.
Ugotavljeno je, da lahko gre za njim neomejeno število pešcev. Kdaj
bo avto na tržišču, nam še ni uspelo zvedeti.
Bog živi
vas,
Slovenke
Državljanstvo v novi slovenski državi ho lahko dobil vsak, ki ho to želel in ki ho (se-
veda/ izpolnjeval pogoje. Prvi pogoj ho jezik. Ne ho ga dovolj samo pokazati, treha ga ho
tudi pravilno zavrteti. Za mladenke, posehej tiste, ki se bodo odločile za poklic materin-
stva, pa ho še nekaj dodatnih pogojev: barva, dolžina, širina in globina ^ustrezna politi-
čna barva, dolžina delovnih rok, širina srca in globina . . .). Podrobnejše informacije bo-
do objavljene v uradnih listinah.
TEDNIK ^^^^
OGLAS - 11
p.s.: Mimogrede, če bi bil tale oglas v našem dnevniku, ne bi bil črno-bel, ampak v barvah.
12 - KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
16. maj 1991 - TEDNIK
POGOVOR S PREDSEDNIKOM FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS
10 let uspešnega delovanja
Obiskali smo predsednika in mentorja Folklornega društva Lanco-
va vas Janka Jerenka. K pogovoru nas je v/podbudH občutek, ki ga do-
bivamo na veh občinskih revijah folklornih skupin občine Ptuj in je bil
na zadnji, pred kratkim, še posebej izrazit. ISamreč folklorna skupina iz
iMncove vasi na nek način odstopa od običajne zasnove nastopov takih
skupin v občini in drugod.
Kako razlagate to drugačnost
vaše folklorne skupine v primerja-
vi z drugimi?
J. JERENKO: »Res je, druga-
čni smo. Pri tem pa ne želimo
odstopati od izvirnosti ljudskega
izročila in naših prednikov. Ra-
vno nasprotno; smo izrazito iz-
virna folklorna skupina in želi-
mo biti pri tem še bolj dosledni.
Zato smo v naše nastope, tudi na
vseh občinskih revijah, vključili
vedno nek folklorni običaj, na
primer prikaz žetve in mlatve,
postavitev majskega drevesa,
>krancelpint< — dekliščino, pri-
kaz trgatve in dela v gorici, do-
mače koline ipd. Za letošnje na-
stope je odrasla folklorna skupi-
na pripravila prikaz prihoda Mi-
klavža, kar smo prikazali tudi na
letošnji občinski folklorni reviji
na Destrniku.«
Občinstvo na reviji je prikaz
Miklavža ob pesmi in plesu zelo
dobro sprejelo. Kako pa na to gle-
dajo folklorni strokovnjaki in
ocenjevalne komisije?
J. JERENKO: »Priznati mo-
ram, da smo v začetku, pred leti,
s tem imeli kar nekaj težav. Bilo
je vse prej kot običajno. Toda
vztrajali smo ob prepričanju, da
je potrebno folklornemu nastopu
dati neko originalno in globljo
vsebino. Občinstvo je to takoj
dobro sprejelo; še več, na nasto-
pih zunaj domačega kraja smo
opazili, da občinstvo tak pristop
k folklori sprejema z izrednim
zanimanjem, še posebej če pove-
mo, da je to prikaz izvirnega sta-
rega ljudkega običaja iz krajev,
od koder prihajamo. Tako so tu-
di folklorni strokovnjaki, ki naše
delo spremljajo in ocenjujejo, to
naposled sprejeli. Od vsega za-
četka našega sodelovanja na ob-
činskih folklornih revijah smo
vključevali v naš folklorni pro-
gram tudi ljudske pevce in pev-
ke. Pravimo namreč, da folklora
ni le ples, pač pa je bila vedno
tudi pesem in odvijanje ljudskih
običajev. Sedaj z zadovoljstvom
opažamo, da nas mnogi pri tem
posnemajo.«
Folklorno društvo Lancova vas
je sorazmerno mlado. Slišati je,
da se zelo intenzivno pripravljate
na prvi jubilej, lO-letnico.
J. JERENKO: »Res je. Pripra-
ve na praznovanje lO-letnice ob-
stoja smo pričeli krepki dve leti
prej, ker želimo predvsem sebi in
vsem tistim, ki nas kakor koli
podpirajo in simpatizirajo z na-
mi, pokazati čimbolj kompletno
naše dosedanje delovanje in se-
veda tudi uspehe. Zavedamo se
namreč, da niti čas niti razmere
niso kdove kako naklonjene na-
šim ciljem. Opogumlja nas, da je
veliko že narejenega. Optimisti
smo tudi tokrat. Pa tudi zato, ker
uspevamo v društvo pridobiti
vedno več mladih, ki — to mo-
ram posebej poudariti — deluje-
jo z velikim veseljem do kulture,
do foklore še posebej, petja in
plesa, ker gre za oživljanje starih
ljudskih običajev, dediščine na-
ših prednikov. S tem, vidim, se še
globlje zavedajo svojih korenin.«
Kako je z uresničevanjem načr-
tov, ki ste si jih zadali v društvu
ob ustanovitvi?
J. JERENKO: »Folklorno
društvo Lancova vas bo prazno-
valo 1993. leta lO-letnico delova-
nja. Program razvoja, ki smo si
ga zadali ob ustanovitvi, teče po
začrtani poti kljub težavam. Se
več, uspeli smo nekaj, česar na
samem začetku ne bi upali niti
pričakovti: v društvo so aktivno
vključeni zvečine mladi, razen
ljudskih pevcev in pevk, ki so že
nekak zaščitni znak našega dru-
štva. To so najtrdnejši temelji za
naše delo, ki zavezujejo.«
Za delovanje tako številnega in
raznolikega društva, kot je vaše,
je potrebno gotovo tudi veliko fi-
nančnih sredstev. Kako vam uspe-
va na tem vedno problematičnem
področju?
J. JERENKO: - »Sredstva za
redno delovanje sekcij in za
skupni razvoj ob res skromnem
deležu KS Videm in ZKO občine
Ptuj pridobivamo člani društva v
glavnem sami z različnimi dejav-
nostmi. Velik delež pridobimo s
prodajo koledarjev, z nastopi po-
sameznih skupin doma, vseh
skupin v občini in zunaj nje, pa
tudi v zamejstvu. Pomagamo si
tudi s članarino aktivnih in pod-
pornih članov društva. Vedno so
se izkazali tudi naši sponzorji s
priložnostno finančno ali drugo
pomočjo; pomagale so nam tudi
delovne organizacije in mnogi
obrtniki z uslugami v obliki pre-
vozov skupin na nastope, s fi-
nančnimi sredstvi ali z delom za
izdelavo narodnih noš in folklor-
nih rekvizitov.
Za preostali del desetletnega
programa razvoja želimo zastavi-
ti še druge, do sedaj še ne dovolj
izkoriščene oblike pridobivanja
finančnih sredstev in drugih
oblik pomoči društvu. Med dru-
gim smo se odločili, da se naj-
prej vljudno obrnemo na vse
obrtnike in podjetnike na našem
področju s prošnjo za finančno
ali drugo pomoč.«
Kako ste si to akcijo zamislili,
saj vemo, da so časi težki in de-
narja povsod primanjkuje?
J. JERENKO: »Res je, časi
nam niso niti najmanj naklonje-
ni. Ne nam kot gotovo tudi ne ti-
stim, na katere se obračamo s
prošnjo. Toda optimizem mora-
mo ohraniti vsi. Z medsebojno
pomočjo, s pristnim sodelova-
njem in s kančkom patriotizma,
ki nam je še kako potreben, bo-
mo, verjamem, neboleče zmogli
tudi ta oreh.
Prosimo namreč le za manjšo,
za marsikoga le simbolično po-
moč. Po najnovejšem seznamu
obrtnikov (47), zasebnih podje-
tnikov (11) ter družbenih podjetij
in zavodov (8) na našem področ-
ju naslavljamo vlogo 66 organi-
zacijam. Upamo, da nam tudi
drugi ne bodo povsem odrekli
pomoči. Pri tem računamo tudi
na interes za izvirno kulturo, na
odsev naši pripadnosti, simpati-
ziranje s folkloro in izvirnim
ljudskim izročilom, ki je pri nas
še preskromno. Računamo tudi
na izraz podpore popularizaciji
svojega rodnega kraja oziroma
kraja, kjer ljudje sedaj živijo in
delajo. Pa tudi na znano dejstvo,
da je v slogi narodova moč, na
kar tudi ne smemo pozabiti.«
Verjetno pri tem računate tudi
na določila nove zakonodaje, ki je
prav na področju davčnega siste-
ma veliko veliko bolj naklonjena
kulturni in sploh društveni dejav-
nosti.
J. JERENKO: »Tudi to je res.
Zato smo vem, ki jih prosimo za
pomoč, želeli nekako sugerirati,
da lahko njihova pomoč našemu
društvu pomeni za njih tudi ob-
čutno davčno olajšavo po novem
zakonu o davku iz dohodka in
po davku o dohodnini, česar do
sedaj ni bilo. Za konkretno uve-
ljavljanje te olajšave bo naše
društvo vsem darovalcem pomo-
či v ustrezni obliki izdalo oziro-
ma potrdilo predpisano doku-
mentacijo.«
Kaže, da ste stvari resnično po-
globljeno in temeljito vzeli v svoje
roke. Tako ste gotovo razmišljali
tudi o tem, kaj bo društvo ponudi-
lo v zameno za izkazano razume-
vanje in nesebično pomoč.
J. JERENKO: »Imamo srečo,
da so v društvu ljudje z najrazlič-
nejšimi interesi in nagnjenji, tako
da je interesa, veselja in zagnano-
sti tudi za takšno delo dovolj.
V društvu imamo že dolgo zelo
jasne skupne poglede. Pripravlje-
ni smo nuditi celotni kulturni pro-
gram in delno organizacijo na mo-
rebitnem srečanju obrtnikov in
podjetnikov našega področja bodi-
si v domovih krajanov Pobrežje,
Soviče, v kulturni dvornai Videm,
v gasilskem domu Tržeč ali kjer
koli drugje. V takšnem srečanju,
ki ga pri nas še ni bilo, namreč
folkloristi kot krajani KS vidimo
vsestransko korist in zadovoljstvo.
Vse darovalce nameravamo pova-
biti na vse prireditve ob 10-letnici
društva. Pripravljeni smo nuditi
celoten kulturni program na kate-
ri koli prireditvi druge vrste, ki si
jo bodo naši obrtniki in podjetniki
zamislili in samoiniciativno orga-
nizirali. Prav v teh časih se v KS
Videm zelo intenzivno pogovarja-
mo o novi zasnovi organiziranja
občin, kjer bo imelo pomembno
vlogo tudi gospodarstvo. Zavezali
smo se, da vsakemu darovalcu, ki
bo kot pomoč prispeval nad 1.000
din, za vsakih nadaljnjih 1.000 din
podarimo najprej svojo kaseto
(upamo, da bomo uspeli priti do
nove naklade) nato dve vstopnici
za eno naših javnih prireditev po
želji in končno naš koledar in do-
bre želje ob koncu leta. Oblju-
bljamo tudi, da bomo po končani
akciji v društvu naredili analizo
ter rezultate pomoči okvirno obja-
vili v Tedniku. V obsežnejši publi-
kaciji, ki smo jo že pričeli pripra-
vljati in bo izšla ob 10-letnici, bo-
mo v obliki reklame objavili se-
znam vseh, ki so nam že in nam še
bodo finančno ali drugače poma-
gali. V zahvalo za nesebično po-
moč in pristno sodelovanje, ki si
ga še posebej želimo, smo čalni
Folklornega društva Lancova vas
pripravljeni nuditi tudi druge
usluge oziroma pomoč v okviru
naše dejavnosti.«
Stanko Ropič
(Nadaljevanje prihodnjič)
Kratkočasnik —
300 družabnih iger
Te dni je pri založbi za najmlajše Harlekin iz Kamnika izšla nova
knjiga z naslovom Kratkočasnik. To ni nikakršen nov časnik, ampak
odličen priročnik za vse tiste, ki se radi zabavajo, pa žal največkrat ne
poznajo pravih družabnih iger. Prav zato bo Kratkočasnik izreden
priročnik, ki ga bodo z veseljem vzeli v roke otroci in njihovi starši,
vzgojiteljice v vrtcih, učitelji na šolskih izletih in v telovadnicah, ta-
borniki in planinci, turistični vodniki, člani raznih društev in ljubitelj-
skih skupin ter drugi. V Kratkočasniku so namreč zbrali 300 najrazli-
čnejših družabnih iger in knjigo opremili s skoraj 100 ilustracijami za
lažje razumevanje in spoznavanje iger.
Knjigo Kratkočasnik so razdelili na deset tematskih poglavij in v
njej natisnili najbolj priljubljene družabne igre: igre za malčke, dru-
žabne igre na prostem, družabne igre za deževne dni, igre s svinčni-
kom in papirjem, govorne besedne igre, potegavščine, slepe miši, za
bistre glave, nekaj nenavadnih vprašanj in še nekaj za spretne roke.
Knjigo je uredila Špela Majer, za ilustracijo in likovno grafično ure-
ditev pa je poskrbela akademska slikarka Marija Prelog.
Prikupno 160 strani zajetno knjigo je v nakladi 4.000 izvodov na-
tisnila tiskarna Učne delavnice v Ljubljani, v teh dneh pa bo že na-
prodaj v vseh slovenskih knjigarnah.
Ste pripravljeni z darovanjem katerega
od svojih organov rešiti življenje sočloveku
Presajanje organov in tkiv je v svetu splošno sprejeta oblika zdravljenja. Zaradi etičnih, pravnih in
organizacijskih vprašanj ima večina držav to tudi zakonsko urejeno. Tako tudi Zvezni zakon o presaja-
nju delov človeškega telesa omogoča presajanje parnih organov med najožjimi sorodniki in tudi drugih
organov od umrlih, če ti niso v času življenje darovanju organov izrecno nasprotovali.
Kako je mogoče dobiti ledvico aH drug življenjsko pomemben organ za presaditev pri bolnikih ?
Na to vprašanje lahko odgovorimo le, če najprej odgovorimo na vrsto drugih vprašanj.
1. Kakšno je stanje presajanja or-
ganov v svetu in pri nas?
Po letu 1954 so v svetu presa-
dili več kot sto tisoč ledvic. V
zadnjih 10 letih redno presajajo
trebušno slinavko, v zadnjih 5 le-
tih pa so presadili z zelo dobrim
uspehom več sto src in jeter. Pre-
sajanje kostnega mozga pa je
redna metoda zdravljenja pri ne-
katerih hudih boleznih že več kot
10 let. Pri nas presajamo v ome-
jenem obsegu ledvice, kostni mo-
zeg, kožo, kosti, roženice.
2. Kakšna je potreba po darova-
nju organov?
Potrebe po darovanju organov
so velike. Bistveno večje je števi-
lo čakajočih na presaditev orga-
na, kot pa je takšnih posegov de-
jansko opravljenih. Torej obstaja
veliko nesorazmerje med potre-
bami in možnostmi, ki pa se bo
zmanjšalo z motiviranjem ljudi,
da darujejo organe po svoji smr-
ti.
3.	Kdo je lahko darovalec orga-
nov?
Darovalec organov je lahko
vsaka odrasla zdrava oseba, sta-
rejša od 18 let, ki je pripravljena
darovati organe za presaditev
bolniku.
Pri mlajših pa v primeru smrti
lahko dovoli odvzem organov
eden od staršev oz. zakoniti skrb-
nik.
4.	Kako se lahko uporabi organ?
Organi za presajanje morajo
biti odstranjeni strokovno neo-
porečno čimprej po zanesljivo
ugotovljeni možganski smrti, to-
da najpozneje 1 uro po prekini-
tvi delovanja srca. Strokovna
ekipa izpere odstranjeni organ s
posebno raztopino, ohlajeno na
-f 4° C. Takšen organ je upora-
ben za presaditev do 24 ur.
5. Ali darovanje organov kakor-
koli vpliva na pokop umrlega in
na pogrebne slovesnosti?
Ne. Odvzem organov za presa-
ditev ne vpliva na čas pogreba
ali pa pggrebne slovesnosti, ki
ostajajo v celoti pravica in odgo-
vornost najbližjih sorodnikov.
Čas do pogreba se zaradi odv-
zema organov ne podaljša.
Videz mrtvega po odvzemu ni
spremenjen, zato je možen tako
običajen pokop kakor tudi upe-
pelitev.
Vse stroške v zvezi z odvze-
mom organov za presaditev pla-
ča ustrezen upravni organ.
6.	Ali je darovanje organov za
presajanje v skladu z etičnimi na-
čeli?
Darovanje organov, pa tudi
krvi in tkiv, pomeni izraz največ-
je medčloveške solidarnosti in
vzajemnosti. Je povsem v skladu
z moralnimi in etičnimi pogledi
naše družbe pa tudi stališči veči-
ne veroizpovedi (katoliške, pra-
voslavne, islamske, itd.)
7.	Ali predstavlja starost omejitev
za darovanje organov?
Bolj važna od kronološke sta-
rosti je tako imenovana biološka
starost oziroma stanje organov.
Okvirno na primer velja, da je za
darovanje ledvic primeren člo-
vek do starosti 65 let!
8.	Kako je s skladnostjo med bol-
nikom-prejemnikom organa in da-
rovalcem?
Skladnost je pogoj za normal-
no delovanje presajenega orga-
na. Prvi korak za dosego takšne
skladnosti je sorodnost krvnih
skupin, sledijo še ustrezne prei-
skave tkivne sorodnosti. Čim
večja je tkivna sorodnost, tem
večja je verjetnost za dobro delo-
vanje presajenega organa.
9.	Kaj pomeni zavrnitev presaje-
nega organa?
Zavrnitev je naravni odgovor
na tuje tkivo. Do zavrnitve presa-
jenega organa pride lahko kadar-
koli, predvsem pa neposredno
po presaditvi, najpogosteje pa v
prvem letu. Zavrnitvena reakcija
še ne pomeni izgube organa, ven-
dar se mora bolnik zdraviti še v
specializirani zdravstveni usta-
novi.
10.	Ali lahko bolnik s presajenim
organom (npr. z ledvico) živi nor-
malno življenje?
Pretežno da. Bolniki pa mora-
jo nadaljevati z zdravili in se
udeleževati rednih kontrolnih
pregledov. Večina bolnikov se
po presaditvi organov vrne na
delo, se lahko udejstvuje v špor-
tu in normalno potuje.
11.	Kako se lahko občan oprede-
li, da je pripravljen postati daro-
valec?
Občan, ki se opredeli za pro-
stovoljnega darovalca delov člo-
veškega telesa, dobi posebno iz-
kaznico. V primeru možganske
smrti se tako bistveno skrajša čas
do odvzema organa ali organov
in s tem tudi poveča uspeh pre-
saditve. Ni namreč potrebno
iskati najbližjih svojcev prav v
času, ki je zanje najtežji.
Izkaznico darovalca in vse in-
formacije dobijo občani na Rde-
čem križu Slovenije.
Besedilo: prof. dr. Jože Drinovec
Herta Štufiek
Odgovoren: prof. Jure Gartner
Izdal in založil: Rdeči križ Slove-
nije
Dan plesa v Ormožu
v izredno prijetnem vzdušju
—	organizacijske priprave so to-
krat tekle kot po maslu, dvanajst
plesnih skupin, ki so prikazale
sodobni izrazni ples in splet de-
setih otroških družabnih plesov
—	pa se je vrstilo druga za drugo
—	je dan pred praznikom Osvo-
bodilne fronte v Ormožu potekal
v znamenju plesa.
Organizator je bila občinska
zveza kulturnih organizacij Or-
mož pod taktirko strokovnega
delavca Tomaža Bolcarja, ki je
hkrati mentor številnim plesnim
skupinam in navdušen plesalec.
Nastopile so plesna skupina or-
moškega vrtca, mlajša, srednja in
starejša plesna skupina osnovne
šole Ormož, mentor vseh je To-
maž Bolcar, plesna skupina osno-
vne šole Kog, ki jo vodi Nevenka
Jambriško, mlajša in starejša ple-
sna skupina osnovne šole Miklavž
pri Ormožu, ki ju vodi Milena
Orešnik, pripravnica ormoške ba-
letne šole, mentorica je Sanja
Šlajmer iz Maribora, in plesna
skupina Hamibela, ki ju vodita
Simona Rakuša in Sanja Šlajmer.
Plesne skupine ormoške osno-
vne šole so v polurnem nastopu
prikazale splet desetih otroških
plesov, vse druge plesne skupine
pa so se predstavile s sodobnim
in izraznim plesom. Po srečanju
so obiskovalci — teh je bilo to-
krat resnično veliko, vseh dvora-
na ormoškega doma kulture, ki
ni med najmanjšimi, ni mogla
sprejeti — prisostvovali še pro-
menadnemu koncertu Pihalnega
orkestra Ormož, ki je skupaj z
mažoretkami pripravil prijetno
urico.
Plesnega srečanja se je udele-
žila strokovna delavka za plesno
področje iz Maribora Minka Ve-
selič. Presenečena je bila nad
množičnostjo nastopajočih, teh
je bilo 160, in nad kvaliteto
izvedbe. Katera skupina bo na-
stopila na regijskem srečanju, še
ni znano, vendar sta vsem naj-
bolj »padli« v oči najmlajša sku-
pina iz ormškega vrtca in mlajša
skupina osnovne šole Miklavž
pri Ormožu.
Vida Topolovec
Ena izmed nastopajočih plesnih skupin.
TEDNIK -
OD TU IN TAM — 13
Muzejska Galerija na ptujskem gradu
ponovno na ogled
Ob svetovnem dnevu muzejev ptujski muzealci vabijo na svečano ot-
voritev grajske galerijske zbirke in na predavanje o gotski plastiki.
Več kot leto dni je bila galerija
v drugem nadstropju ptujskega
gradu zaprta za obiskovalce. Ek-
sponate je bilo potrebno umak-
niti zaradi sanacijskih del v ju-
govzhodnem traktu. Gradbena
dela se počasi končujejo in v ne-
katerih prostorih je letošnjo po-
mlad že mogoče vzpostaviti obi-
čajen ritem muzejskega vsakda-
njika. V treh dvoranah v drugem
grajskem nadstropju, ki so v času
največjih gradbenih posegov slu-
žile za skladišče, je tako že nekaj
dni na ogled izbor iz bogatega
galerijskega fonda.
V	elaborat, ki se loteva načrtov
za novo postavitev muzejske ga-
lerije, smo zapisali, da je predla-
gana rešitev začasna, saj za na-
mestitev slikarskih in kiparskih
umetnin namenja le dve večji in
eno manjšo dvorano. Pred pri-
četkom sanacijskih posegov so
bile slike in kipi razvrščeni po 8
sobanah ter dveh manjših pro-
storih. Vendar so z zaključeva-
njem sanacijskih del v jugovz-
hodnem grajskem traktu vzpo-
stavljena nekatera nova prostor-
ska razmerja. Pet dvoran se je za-
okrožilo v ločeno enoto in preso-
dili smo, da so prostori bolj kot
za galerijo primerni za postavi-
tev zbirke glasbil. Glasbila so na-
mreč že več let razstavljena v kli-
matsko ne najbolj primernem in
prahu zelo izpostavljenem graj-
skem pritličju. Selitev v drugo
nadstropje bo za občutljive in-
strumente dobrodošla spremem-
ba in v kratkem pričakujemo nje-
no realizacijo.
Omejitev prostora za novo po-
stavitev galerije je zahtevala naj-
strožji izbor iz sicer bogatega
muzejskega fonda.
V	prvi dvorani so zbrane naj-
starejše umetnine, ki jih hrani
ptujski muzej, to so plastike in
tabelne slike iz obdobja gotike.
Gradivo je razdeljeno v dva sklo-
pa. V prvem so skulpture, ki so
nastale na območju ptujskega
muzeja, se pravi v ptujski in or-
moški občini. Gre za izj^emno
kvalitetne umetnine, saj je Štajer-
ska okrog leta 1400 in v prvih de-
setletjih 15. stoletja doživela ne-
verjeten umetniški vzpon. Pri
razmeščanju gradiva smo največ-
jo pozornost namenili skupini
sv. Katarine, sv. Barbare in So-
čutne	(peščenec,	ok.
1410—1415), ki jo je po drugi
vojni dr. Marjan Zadnikar našel
v grajski kapeli v Veliki Nedelji.
Drugi sklop gotskih umetnin so
skulpture in tabelne slike, ki jih
je muzeju poklonil profesor
Franc Ferk leta 1896. Fond, ki ga
je Ferk konec prejšnjega stoletja
prenesel na l^uj, je bistveno po-
večal in obogatil muzejske zbir-
ke. Dolga leta je ptujski muzej
prav zaradi tega nosil l erkovo
ime. Ne bi bilo prav, da bi zaradi
spremembe imena pozabili na
Ferkove zasluge in na pomemb-
nost njegove zapuščine. Gotske
umetnine iz njegove zbirke doka-
zujejo, da je bil vnet zbiralec z
veliko znanja in izkušnjami. Ob-
žalujemo pa lahko, da je zaradi
nesporazumov s člani Muzejske-
ga društva odnesel iz muzeja vso
dokumentacijo o eksponatih. Ta-
ko nam danes manjkajo dragoce-
ni podatki o izvoru posameznih
muzealij in jih lahko opredelju-
jemo le stilno.
Druga dvorana galerije je na-
menjena baroku. V naši kulturni
dediščini je prav barok pustil
najštevilnejše sledi. Ptuj je v 17.
in 18. stoletju sicer že izgubljal
svojo moč, a je v mestu kljub te-
mu živelo precej umetnikov. Tu-
di v galeriji smo razstavljene sli-
ke ločili na tiste, ki so zanesljivo
ali pa vsaj domnevno nastale v
ptujskih slikarskih delavnicah,
ter na slike drugih domačih in
tujih mojstrov. Med ptujskimi
slikami najbolj izstopa votivna
podoba »Led na Dravi«, ki jo je
leta 1766 po naročilu ptujskega
mestnega sveta naslikal Franc
Jožef Feliner. Med slikami tujih
mojstrov vzbuja največjo pozor-
nost strokovnjakov Mučenje sv.
Jerneja, ki je pripisano Mattii
Pretiju (1613-1699), predstavni-
ku zrelega rimskega baroka.
Upodobitev svetnika, ki mu ra-
belj slači kožo, je iz zapuščine
Herberstein.
Tretji, manjši prostor galerije
smo namenili za razstavljanje za-
nimivosti iz muzejskega fonda.
Zaradi pomanjkanja prostora je
v galeriji nemogoče razstaviti
vse, kar bi si zaslužilo pozornost
obiskovalcev. Zato smo se odlo-
čili, da bomo v eni od galerijskih
dvoran približno enkrat na leto
izmenjali gradivo. Za prvo pred-
stavitev smo izbrali tihožitja iz
18. stoletja, ki so bila strokovno
ovrednotena in nadvse skrbno
inventarizirana leta 1989 v Na-
rodni galeriji v Ljubljani ob pri-
pravah na razstavo »Evropska ti-
hožitja iz slovenskih zbirk«.
Osmim slikam dela družbo še
omara z 19 vkomponiranimi ta-
belnimi slikami, ki je že desetle-
tja posebnost ptujskega muzeja.
Za to začasno postavitev graj-
ske galerije smo izbrali gradivo
iz obdobja gotike in baroka.
Mlajša obdobja v sedanji posta-
vitvi tako niso predstavljena. Za-
nesljivo smo s tem naredili krivi-
co mnogim mojstrom, ki so in ki
še danes ustvarjajo na Ptuju ali v
tesni povezavi s starim ptujskim
mestom. Jedro in največjo težo
muzejskega fonda sicer res pred-
stavljajo umetnine iz starejših
obdobij, pa vendar so vsi umet-
nostni zgodovinarji, ki so delali
pod streho ptujskega muzeja, za-
sledovali tudi najsodobnejšo
ptujsko ustvarjalnost. Nakupo-
valna politika je bila v muzeju
zaradi večnega pomanjkanja de-
narja vedno odvisna od naključij
in še bolj od pripravljenosti pro-
dajalcev, da se zadovoljijo s
skromnim plačilom. Kljub temu
je muzeju uspelo zbrati dokaj
tehtna dela sodobnih ptujskih
umetnikov. Predstavitev tega de-
la galerijskega fonda ostaja ena
od najpomembnejših muzejskih
nalog za najbližjo prihodnost.
Gotske in baročne umetnine
so na ptujskem gradu na ogled
že od 10. maja. V maju začne na-
raščati število muzejskih obisko-
valcev in naša dolžnost je, da ne
odlašamo z možnostmi za pre-
zentacijo. Svečano otvoritev ga-
lerije pa smo vendarle želeli po-
vezati s svetovnim dnevom mu-
zejev, ki ga muzealci po vsem
svetu že po tradiciji povezujemo
s prikazom novosti iz svoje stro-
ke. Zato vabimo prijatelje našega
muzeja in ljubitelje lepih umet-
nosti, da nas obiščejo na gradu v
ponedeljek, 20. maja ob 17. uri. V
goste smo povabili mlado kolegi-
co Klementino Jurančič, absol-
ventko umetnostne zgodovine, ki
se že dlje časa poglobljeno po-
sveča gotski plastiki. Na kratkem
predavanju nam bo pojasnila
svoja opažanja in spoznanja, ki
si jih je nabrala ob študiju veli-
konedeljske kiparske skupine.
Klementina Jurančič je Ptujčan-
ka, v letu 1990 je skrbela za gale-
rijski fond v ptujskem muzeju in
nekajkrat se je oglasila v Tedni-
ku s prispevki ob muzejskih raz-
stavah. Vse samostojne študijske
naloge je vezala na gradivo s
ptujsko-ormoškega območja, za-
to smo še posebej veseli njenih
strokovnih spoznanj, ki dopol-
njujejo naše vedenje o umetnosti
preteklosti naših krajev. Vablje-
ni!
Marjeta Ciglenečki
Sv. Katarina, peščenec, ok. 1410—1415. Skuiptura iz tako imenovane
velikonedeljske skupine je eno najkvalitetnejših del gotskega kiparstva,
kar jih je nastalo na slovenskih tleh. Pokrajinski muzej Ptuj, inv. št. G
2002 pl. Foto: Vitomil Belaj, 1969.
KOlVIENTIRAIVlO
Imajo v kinu velik
televizor?
Kdaj ste bili zadnjič v kinu ? Čas, ki ga nimate, je le izgovor
Postali smo komodni in ni ga čez copate, udoben naslanjač, še kak-
šen kozarec piva in oči se upro v televizijski ekran, na katerem je
tudi mogoče spremljati dosežke Jilmske umetnosti. Saj, mogoče
imate tudi prav.
In vendar velikega platna ne more nadomestiti televizijski
ekran, kot tudi ne domača dnevna soba ali kuhinja kinodvorane.
Pa vseeno smo nekdaj v ptujski občini poleg kina v Ptuju imeli po
vaseh še osem kinematografov (Zavrč, Videm, Kidričevo, Juršinci,
Muretinci, Dornava, Markovci, Gorišnica), ki res niso predvajali
filmov vsak dan, enkrat na teden pa že. Koliko od teh jih še dela ?
Tako kot vsako drugo publiko sije treba tudi filmsko pridobiti
in si io vzeoiiti. To slednje pa je v ptujski občini nemogoče. Pred
dolgimi leti — petnajstimi, dvajsetimi — smo hodili v matineje ali
na popoldanske predstave, ko jih je ptujski kino še imel. Zdaj jih že
dolgo nima več. Razlogov proti je prav toliko kot tistih za. Od časa
do časa ponudijo vrtcem in šolam kakšen film — in to je vse. V vrt-
cu peljejo v kino seveda starejše skupine, poleg tega pa je treba ve-
deti, da je v vrtcih v ptujski občini manj kot četrtina predšolskih
otrok. Tako jih velika večina ne prestopi praga kinematografa, do-
kler ne prestopijo šolskega praga. Če govorimo o Evropi — starejši
sicer z dvomom, generacije, ki pa se danes rojevajo ali še niso v šo-
li, pa jo bodo zagotovo »okusile« — je to, da ne morete peljati
predšolskega otroka v kino, svojevrsten absurd. Kljub opravičilu ki-
na, da ni ustreznega programa.
Zato ne bodite začudeni, če vas bo petletnik, ko se boste odlo-
čili, da ga vendarle peljete v kino, vprašal, ali imajo v kinu velik te-
levizor.
Nataša Vodušek
PTUJSKA GLEDAUŠKA SEZONA KONČANA
Gledališki studio
Lani jeseni je ptujsko gledališče pripravilo za osnovnošolce, ki bi
radi delali v gledališču, gledališki studio. V prvem delu so sedmo- in
osmošolci imeli neke vrste tečaj, v katerem so se seznanili z osnovami gi-
banja na odru, odnosa v prostoru in odnosa do telesa. To so tiste osnove,
ki jih mora obvladati vsak, ki stopi na oder, vsak, ki javno nastopa, ne
glede na to, ali se bo ukvarjal z gledališčem. Namen gledališkega studia
tudi ni, da bi Iskali kakšne posebne talente, bodoče Igralce, pač pa, da
mladi zapolnijo prosti čas in dobijo osnovno znanje o gledališču, saj v
šolskih programih to umetnostno področje ni zajeto; deloma je bilo še
pred kratkim v srednjih šolah, pa so tudi tam to bolj ali manj ukinili.
Drugi del studia je posvečen
predvsem osnovam gledališke
igre. Ob koncu tega dela bodo
morali mladi že pokazati nekaj
talenta in znanja. Posebna po-
zornost je namenjena dialogu,
improvizaciji na določene teme
in ob koncu bodo lahko že izbra-
li tiste, ki bodo sposobni pripra-
viti predstavo. Studio vodi reži-
serka Branka Bezeljak-Glazer, ki
zagovarja, da v skupini, ki je obi-
skovala tečaj, nihče ne ostane ob
koncu »zunaj«, saj je za vsako-
gar mogoče najti kakšno delo v
gledališču glede na njegove spo-
sobnosti in želje. Zaenkrat dela z
mladimi le ona, čeprav bi potre-
bovali tudi druge strokovnjake
za gib in likovnost, vprašanje pa
je, ali bo denar, da bi plačali tudi
te mentorje. Delo v studiu na-
mreč gradi na improvizacijah,
skozi katere se pride do dialoga,
na izbor teksta, skozi študij pred-
stave pa potem mladi spoznava-
jo tudi še vse druge dejavnosti,
ki so nujne za nastanek gledali-
ške predstave. To pomeni, da sa-
mi oblikujejo in tudi izdelajo
sceno, kostume in delno sodelu-
jejo tudi pri glasbeni opremi
predstave.
Zveza kulturnih organizacij je
tudi v letošnji sezoni uspela abo-
nentom gledališkega abonmaja
pripraviti sedem predstav. Zad-
nja je bila minulo sredo, ko je
nastopilo Prešernovo gledališče
iz Kranja s predstavo Kdo se bo-
ji Virginie Wolf v režiji Barbare
Hieng-Samobor. Predstavo so
strokovnjaki ocenili kot eno naj-
boljših v letošnji sezoni na slo-
venskih gledaliških odrih. Igrali
so Igor Samobor, Judita Zidar,
Bernarda Oman in Pavel Rako-
vec.
Štiri od abonmajskih večernih
predstav so bile tudi popoldan-
ske za mladino. V okviru možno-
sti so pripravili tudi štiri predsta-
ve za otroke. To so predstave, ki
se morajo pokriti z vstopnino, to
pa vedno ni bilo lahko. Vpraša-
nje pa je, ali bodo lahko jeseni
ponovno pripravili vse, kar so
pripravili v letošnji gledališki se-
zoni. Z včerajšnjo predstavo so
se namreč gledališka vrata v Ptu-
ju zaprla za obiskovalce. Člani
ptujskega gledališča bodo seveda
vadili naprej. Ker letos ne bo
ptujskih kulturnih srečanj, ni
mogoče pričakovati, da bomo vi-
deli še kakšno predstavo do sep-
tembra ali oktobra. Žal, čeprav
je prav gledališče tista dejavnost,
ki ima v Ptuju več kot dvestolet-
no tradicijo in stalno publiko.
NaV
Jubilejni in dobrodelni koncert
leskovškega orkestra
Koncert, ki je bil 28. aprila v
leskovški cerkvi, je začel Dekli-
ški komorni zbor DPD Svoboda
iz Ormoža (vodi ga Alenka Šala-
mon), ki se je predstavil kot gost
z zelo zahtevnim in kvalitetnim
izborom zborovskih skladb. Že
pri prvi skladbi, Beckeratovi Si-
ne musica nulla vita, je zbor po-
kazal svojo visoko muzikalno
dospelost jasne izgovorjave čiste-
ga muziciranja, vzorne intonacije
z izjemo prvega vstopa soprana,
ki je bil nekoliko prenizek in bil
edini intonančni spodrsljaj nji-
hovega nastopa. Sledili sta Mi-
chaela Haydna (brat Josefa) Do-
mine Deus in J. Gallusa CIare
vir. Naj pripomnim, da so bile
prve tri pesmi v latinščini, in naj
posebej pohvalim jasno izgovar-
javo (dikcijo), Jci jo dopolnjuje
enotna barva posameznih gla-
sovnih skupin (obe disciplini se
med seboj močno dopolnjujeta).
Vsaka pevka stoji med pevkama
z najbolj sorodno barvo glasu,
kar se je posebno pokazalo pri
petju enoglasja (unisono) na za-
četku polifonije, kjer uvede več-
glasje ena sama glasovna skupi-
na (dux). Na takšni izdelanosti
posameznih glasov je bila izpe-
ljana kontrapunktična obdelava
polifonije. Imeli smo priliko sli-
šati tudi pravega Gallusa z vsemi
bistvenimi značilnostmi renesan-
čnega stila beneške šole, s prefi-
njenimi, komaj slišnimi, vendar
jasnimi odmevi (eho). Mnogo je
pripomogla tudi akustika cerkve,
ki je za ta stil petja najprimernej-
ša. Enako dobro sta bili izvedeni
Speichova Partita, ki je za pevce
zelo hvaležna, saj lahko služi, če
jo zapojemo na različne zloge, z
različnimi konsonanti in različni-
mi vokali, kot ena izmed vaj za
upevanje zbora, pa tudi plemeni-
tenja glasov, in Popova Good
night. Obe sta bili podani into-
nančno čisto, ob dobri dinamiki
in prijetni slušni podobi.
Venci veili, ljudska iz Prek-
murja, je bila v vseh osnovnih di-
sciplinah (intonacija, dikcija,
enoten dih, dinamika, agogika
itd.) perfektna, le tempo, poseb-
no v začetku, je bil prehiter in za-
to muzikalno premalo izražen.
Pri ljudski iz Medjimurja Vu-
prem oči (M. Gabrijelčič) so bile
enkratno lepo izpeljane fraze in
enako dobro niansirana dinami-
ka, z manj jasnim 'besedilom, po-
sebno v pianissimih, kar je po-
sebno težko in je treba posebno
paziti na konsonante (soglasni-
ke) — zveneče, posebno pa na
nezveneče. Na jasni dikciji je tr-
pela tudi Gobčeva Dekletom, če-
mur sem se nemalo začudil, saj
je besedilo slovensko. K skladbi
J. Ježa Igraj kolce, živo muzicira-
nje — ni pripomb.
Petje Dekliškega komornega
zbora Ormož krasi čista, kot stu-
denec prozorna intonacija, doži-
veta melodična linija, ki je osno-
va pravilnemu fraziranju, prirod-
ni smisel za ritem, čisti glasovi,
bogata — distancirana dinami-
ka, lahkotno spreminjanje tem-
pa, kulturen zborovski zvok in
prepričljivo muzikalno podaja-
nje. Navdušenemu občinstvu je
Dekliški komorni zbor iz Ormo-
ža pod vodstvom sopevke in
umetniške voditeljice muzikalne
in nadarjene Alenke Šalamon
dodal še prekmursko Teče mi vo-
dica (M. Tome), prav tako lepo,
žal prehitro in s tem je zabrisal
panonsko značilnost.
Drugi del koncerta je bil na-
menjen slavljencu dneva ob nje-
govi desetletnici umetniškega de-
lovanja — Leskovškemu oktetu,
ki ga vse od ustanovitve vodi ne-
utrudni in lepemu petju vdani
Srečko Zavec.
Iz svojega bogatega sporeda
so Leskovčani izbrali deset pe-
smi, med njimi G. Ipavca Slove-
nec sem, J. Gallusa Ecce quomo-
do moritur iustus, W. A. Mozarta
Ave verum corpus, Z. Švikaršiča
N'mau čez izero, Slavijanskega
Tari, bari, P. L. Galla La monta-
nara, P. Jereba O kresu, R. Simo-
nitija Planike in P. Kernjaka
Venček koroških.
Ob jubilejnih koncertih ni obi-
čaj pisati ocene posameznih iz-
vedb, posebno če gre za ansam-
bel, ki je občinstvu po svojih na-
stopih dobro znan. Že ko se je
Leskovški oktet pojavil na odru,
je občinstvo z dolgotrajnim plo-
skanjem pozdravilo svoje pevce.
Ob jubileju bi jih moral poimen-
sko našteti; ker jih ni bilo na
sporedu, tudi jaz žal tega ne mo-
rem storiti. Prisotni so z zanima-
njem sledili izvedbi posameznih
skladb; po ploskanju sodeč so
jim bile všeč vse, čeprav ene bolj.
Na koncu občinstvo kar ni hote-
lo domov, pevci so morali še do-
dati nekaj pesmi. Opazno je bilo,
da so Leskovčani ponosni na
svoj oktet, da ga imajo radi in da
ga radi poslušajo.
JUTRI 32. REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH
ZBOROV PTUJSKE OBČINE
Pelo bo petnajst
zborov
Tradicija mladinskih pevskih zborov je v ptujski občini stara že
več kot trideset let. Tudi letos se bodo predstavili na reviji, ki jo vsako
leto pripravi domača Zveza kulturnih organizacij. To je pregled mla-
dinskega zborovskega petja, priložnost za srečanje in izmenjavo izku-
šenj, priložnost prisluhniti, kako »to počnejo« drugi.
Letos se bo predstavilo petnajst zborov, ki vsi delujejo na osnov-
nih šolah. Vsak bo zapel tri pesmi. Zapeli bodo zbori iz osnovnih šol:
Cirkulane, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Majšperk, Cirkovce, Kidriče-
vo, Destrnik, Dornava Videm in Gorišnica. Nastopil pa bo tudi zbor
srednješolskega centra. Zborovodje so: Liljana Brglez, Jerneja Bom-
bek, Lojzka Mere, Mira Harnik, Mladen Ravnikar, Zlatka Mikložič,
Majda Muhič, Marija Stoger, Marjan Rogina, Sonja Vinkler, Slavica
Cvitanič, Magda Damiš, Greta Glatz, Ladislav Pulko in Darja Koter.
Zbori bodo prepevali pesmi slovenskih in tujih skladateljev od
Emila Adamiča, Vasilija Mirka, Matije Tomca, Viktorja Mihelčiča,
Radovana Gobca do Gallusa^ Mozarta, Rada Simonitija in Jakoba Je-
ža.
Prireditev, ki bo jutri ob 17. uri v ptujskem srednješolskem cen-
tru, bo pričel Godalni orkester glasbene šole Karola Pahorja, ki mu
dirigira Anton Horvat.
NaV
14 - ŠPORT IN DRUŠTVA
16. maj 1991 - JEDNIK
Ptujčani tretji na
pokalu Slovenije
Komaj so se pretekli četrtek »ohladile« šahovske ure in šahovnice
na 4. mednarodnem šahovskem turnirju KI KFS T 91, h' je bila pred
ptujskimi šahisti nova preizkušnja. V Portorožu so naslednji dan nasto-
pili na finalu pokala Slovenije, in sicer » obeh članskih konkurencah ter
» konkurenci mladincev.
Čeprav so največ pričakovali
pri članicah, so te nekoliko razo-
čarale, saj so zasedle šele 4. me-
sto. Boljše od njih so bile ekipe
Domžal, Maribora in Murke iz
Lesc. Ob tem velja omeniti, da je
Petra Ipavec, ki je še pionirka,
na 3. deski za ekipo Domžal os-
vojila vseh 6 možnih točk. Za
ekipo Ptuja je Narcisa Mihevc
osvojila 3, Anita Ličina 3,5 in
Andreja Erjavec 1,5 točke.
Mladinci so med 13 ekipami
zasedli 11. mesto. Z malo več
sreče bi lahko bili celo 4., vendar
se je pri njih poznala neizkuše-
nost najmlajšega Vikija Napasta
na 4. deski, ki je prvič nastopil
na tako močnem tekmovanju.
Enkrat mu je uspelo zmagati, v
dveh partijah pa zaradi neizkuše-
nosti ni znal izkoristiti dobljene
pozicije. Vendar lahko ob načrt-
nem delu in njegovem resnem
pristopu v prihodnje od njega
pričakujemo še dobre rezultate.
Robert Roškar in Saša Prelog sta
na 1. in 2. deski osvojila vsak po
točko in pol. Najboljši pa je bil
na 3. deski Matjaž Plajnšek, ki je
oddal le en remi in bil s 4,5 to-
čkami najboljši igralec pokala na
3. deski. Ce vemo, da je Matjaž
še naslednje leto pionir, potem
se za njegove dobre nastope v
prihodnje ni bati.
Najboljši del moštva so bili to-
krat člani. Osvojili so odlično 3.
mesto, kar je največji uspeh na
pokalih po letu 1985, ko so bili
prav tako 3. Odlično je igral Da-
nilo Polajžer, ki je med drugim
premagal tudi Aljoša Grosarja,
tretjega z letošnjega državnega
prvenstva, in zbral 4 točke (3
zmage, 2 remija). Ta njegova igra
je samo dokaz več, da je imel na
ptujskem turnirju nekoliko smo-
le in da je prav poraz v dobljeni
poziciji 2. kola proti Avstrijcu
Casagrandeju še kako vplival na
njegovo končno uvrstitev.
Zelo dobro je igral tudi Marko
Podvršnik, ki je trikrat zmagal in
enkrat remiziral (enkrat je bil
prost).
Velik delež k uspehu ptujske
ekipe je dodal »Starosta« ptuj-
skega šaha Janko Bohak (Janko
je prišel na pokal naravnost iz
Nove Gorice, kjer je sodil sreča-
nja popularnih sester POLGAR
iz Madžarske, bil pa je tudi 2.
najstarejši udeleženec pokala),
saj je zbral 3 točke. Rado Brglez
se še ni opomogel od utrujenosti
na ptujskem turnirju in je zbral
1,5 točke iz treh partij, Borisu
Žlendru pa se je poznala neizku-
šenost, kar je posledica pomanj-
kanja nastopov. V vseh treh par-
tijah je bil boljši, česar pa v časo-
vni stiski ni znal realizirati. Tudi
urejanje dnevnega biltena na 4.
mednarodnem turnirju KU-
RENT 91 mu je pustilo nekaj
utrujenosti.
Končni vrstni red;
a)	člani: 1. Iskra Lj. 2. ŽŠD
Maribor, 3. ŠD Ptuj, 4. SK Kovi-
nar, 5. ŠD Vrhnika, 6. do 7. §D
Domžale in ŠS Sp. Polskava, 8.
ŠD Murka, 9. Radenska, 10. To-
mo Zupan, 11. Piran, 12. Poljča-
ne, 13. KS Sp. Polskava, 14. Žu-
sterna in 15. Škofljica.
b)	članice: 1. Domžale, 2. ŽŠD
Maribor, 3. Murka, 4. ŠD Ptuj, 5.
Iskra, 6. Radenska
c)	mladinci: 1. ŽŠD Maribor,
2. Tomo Zupan, 3. Iskra, 4. Len-
dava, 5. Poljčane, 6. Sp. Polska-
va, 7. N. Gorica, 8. Krško, 9.
Domžale, 10. Žalec, 11. ŠD Ptuj,
12. Dragomer in 13. Mlad. obala
d)	mladinke: 1. Sp. Polskava,
2. Zg. Ščavnica, 3. Žusterna
Najboljši v posamezni konku-
renci so si priborili pravico na-
stopa na zveznem finalu, ki bo
maja v Pulju.
Silva Razlag
Mlade Gorišničanke
2. v republiki
v hotelu Bellevue na Pohorju je bilo odigrano republiško ekipno
prvenstvo OŠ v konkurenci starejših pionirk. Sodelovalo je sedem
najmočnejših OŠ. Šahistke OŠ Gorišnica so v sestavi Helena Rižnar,
Maja Tuš, Klementina Pukšič, Alenka Šuman in Breda Vindiš osvoji-
le odlično drugo mesto.
Končni vrstni red: Stari Trg ob Kolpi 12 (19,5), Gorišnica 10
(18), Murska Sobota 7 (13), Jesenice 6 (11,5), Ljubljana 6 (11), Zg.
Ščavnica 2 (8), Sp. Polskava O (3).
Najboljšo igro je pokazala igralka Ljubljane Tinka Majaron, ki
je na 1. deski osvojila vse dvoboje. Vse možne točke sta na 2. oziroma
3. deski osvojili tudi igralka Jesenic Jasna Hadžič in igralka Gorišnice
Klementina Pukšič.	I. V.
Druga zmaga Milana Kneževica
Ptujski šahisti niso mirovali tudi med prvomajskimi prazniki. Ta-
ko so v petek odigrali 5. hitropotezni turnir za leto 1991. Že drugič je
zmagal predsednik društva Milan Kneževič. Tokrat je od 12 partij
lO-krat zmagal, dvakrat pa remiziral in tako zbral 11 točk, kar je dve
več od drugouvrščenega Jožeta Ciča z 9, 3. Janko Bohak jih je zbral
8,5, 4. do 5. mesto pa je pripadlo Igorju Iljažu in mladincu Robertu
Roškarju 8 točk, 6. Milan Šeruga 7, 8. Zlatko Roškar 5,5, 9. do 10. Lu-
baj in Zlender 3,5, 11. do 12. Lazar in Dominko 3 ter 13. Supančič 2
točki.
V skupnem seštevku še vedno vodi Milan Šeruga s 57 točkami
(nastopil je na vseh petih turnirjih), 2. Igor Iljaž 54 (4), 3. Janko Bo-
hak (4), 4. Milan Kneževič 46 (3), 5. Jože Cič 41 (3), najboljši mladi-
nec Robert Roškar pa je z 18 točkami na 8. mestu (3). Naslednjič se
bodo »hitropotezniki« zbrali 7. junija ob 19. uri.	Silva Razlag
Četrtfinale prvenstva
ŠŠD v nogometu
športna zveza in MNZ Ruj sta organizirala I. aprila finale ŠŠD
v malem nogometu za učence 7. in 8. razredov. Tekmovanja so se
udeležila najboljša ŠŠD iz Maribora, Murske Sobote in Ptuja.
Rezultati: ŠŠD Franc Osojnik Ptuj —ŠŠD Jarenina Maribor 0:3
ŠŠD Franc Osojnik ŠŠD Turnišče M. Sobota 2:3; ŠŠD TURNIŠ-
CE-ŠŠD JARENINA 1:1.
Zmagovalec turnirja je ŠŠD osnovne šole Jarenina, ki se je s tem
uvrstila v polfinale tekmovanja ŠŠD Slovenije.	L.M.
Dve medalji Ptujčanom
Na državnem prvenstvu invalidov, ki je bilo pretekli mesec v
Hrastniku, v streljanju s serijskim zračnim orožjem so nastopili tudi
trije Ptujčani. Ludvik Pšajd je osvojil srebrno medaljo. V kategoriji G1
invalidnosti je nastreljal 364 krogov. Srečko Majcenovič pa je osvojil
bronasto medaljo ~ nastreljal je 356 krogov. V ekipi Slovenije je na-
stopil samo Srečko, ekipa pa je osvojila četno mesto v Jugoslaviji.
Druga dva Ptujčana Jože Pintarič in Tonček C estnik — sta se med
posamezniki uvrstila od petega do devetega mesta, kar je za ptujske
strelce ■inva4i-de-ve+ik tt^ipeh-. - - - -	■ Franc CetT
Dobra bera
kolajn
v soboto in nedeljo je bilo v Slo-
venski Bistrici prvenstvo Slovenije za
pionirje in mlajše mladince, ki se ga
je udeležilo rekordno število blizu
30<) tekmovalcev iz 30 klubov. V iz-
redno močni konkurenci so se odliko-
vali tudi judoisti ptujske Drave, ki so
osvojili kar sedem kolajn in dosegli
nekaj vidnih uvrstitev. Rezultati, ki so
jih dosegli, potrjujejo, da v klubu
kvalitetno delajo tudi z najmlajšimi,
kar je dober obet za prihodnost.
Rezultati po kategorijah: PIONIR-
JI do 28 kg: Simon Toplak 3.
mesto; do 34 kg; Matej Ornik 7.
mesto; do 38 kg: Dejan Vogrinec —
3. mesto; do 42 kg: Sebastijan Koled-
nik I. mesto, Bojan Svenšek 7.
mesto; do 55 kg: Aleš Voda — 3. me-
sto.
MLAJŠI MLADINCI do 46 kg:
S. Kolednik 2. mesto; do 52 kg:
Črtomir Munda - 3. mesto; do
59l;g: Gorazd Sagadin — 5. mesto;
do 70 kg: Simon Starček - 7. mesto;
nad 85 kg: Marko Kores — 3. mesto,
Aleksander Gabrovec — 5. mesto.
Na prvenstvu je nastopilo kar 29
tekmovalcev ptujske Drave, ki so si
pravico nastopa pridobili z rezultati
na predhodnih tekmovanjih.
Istočasno je potekalo tudi tekmo-
vanje pionirk in mlajših mladink, kjer
pa sta bili številčnost in kvaliteta
skromna. Med pionirkami je Anita
Zaje zasedla 3. mesto v kategoriji nad
50 kg.
V soboto, 18. maja, pa je v Celju re-
publiško prvenstvo članov in članic,
kjer so judoisti in judoistke Drave
med favoriti za najvidnejše uvrstitve v
več kategorijah.
S. T.
Filip Leščak
na evropskem
prvenstvu
Clan Judo kluba Drava l^uj
Filip Leščak si je z odličnimi re-
zultati na največjih mednarodnih
tekmovanjih v lanskem in letoš-
njem letu ponovno priboril pra-
vico nastopa v državni reprezen-
tanci, ki bo od četrtka do nedelje
nastopila na evropskem prven-
stvu v Pragi. Filip se je odlično
pripravil za svoj nastop v katego-
riji do 86 kg in napoveduje bor-
bo za kolajne in izpolnitev olim-
pijske norme. Omenimo naj, da
je bil na evropskih prvenstvih že
dvakrat peti med posamezniki in
enkrat tretji na ekipnem. Konku-
renca v njegovi kategoriji bo iz-
redna, saj Dodo nastopili tudi
olimpijski, svetovni in evropski
prvaki Cann (Francija), Lonen-
stein (ZRN), Legien (Poljska),
Spikers (Nizozemska) in drugi.
Po evropskem prvenstvu ima
Filip velike ambicije še na letoš-
njem svetovnem prvenstvu v Bar-
celoni in na meaiteranskih igrah
v Atenah.
Velikonedeljčani v finalu!
v četrtek, 9. maja, so potekala polfinalna tekmovanja šolskih
športnih društev v rokometu. Rokometaši ŠŠD OŠ Velika Nedelja so
nastopali v Limbušu pri Mariboru. Osvojili so prvo mesto in se uvrsti-
li med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Ta veliki uspeh so dosegli:
Boštjan Belec, Dušan Bohinec, Robi Bezjak, Marko Skok, Aleš Mesa-
rec. Robi Dovečar, Andreas Kamenar, Robi Korada, Davorin Kor-
par, Primož Kumer, Damjan Vizjak in Andrej Horvat pod vodstvom
športnega učitelja Tončka Laha.
Finale tega tekmovanja bo maja gb 13. uri v športni dvorani
pri Veliki Nedelji.	AL
Odlične igre Mojsilovičeve in Janžekoviča
V soboto, II. maja, je bil v Skalah v Velenju v odlični
organizaciji NTK Tempo Velenje tretji selekcijski turnir
severovzhodne regije v namiznem tenisu za pionirje in
pionirke. Za NTK Petovio je igral v prvi skupini Rozman
in zasedel 4. mesto, kar je zanj neuspeh. V tretji skupini je
igral G. Zafoštnik in po slabih igrah zasedel 5. mesto.
Najštevilčnejša je bila četrta perspektivna skupina, kjer je
Nejc Janžekovič presenetil z odličnimi igrami ter borbe-
nostjo vse prisotne trenerje, regijskega kapetane ter nje-
govega trenerja z osvojitvijo prvega mesta — več kot za-
služeno. V tej perspektivni skupini se je odlično odrezal
tudi M. Zafoštnik s tretjim mestom. V okviru svojih mož-
nosti so igrali še Siračevski (4. mesto) ter Zajšek (5. me-
sto). Nihče od perspektivnih igralcev ni razočaral, zato
vsem čestitke.
Pri dekletih je suvereno zmagala Breda Mojsilovič v pr-
vi skupini, zelo dobro pa je igrala v drugi skupini, kjer je
zasedla drugo mesto, Katja Bezjak. Vsem prejemnikom
medalj in priznanj iskrene čestitke.
I. P.
w
šport v nekaj vrsticah
Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v atleti-
ki za pokal Savaria so se mladi ptujski atleti in atletinje
dobro odrezali, republiška reprezentanca pa je bila druga
za Hrvaško. Med posamičnimi dosežki velja posebej ome-
niti 17 metrov in 41 centimetrov dolg sunek krogle Deja-
na Dokla, ki si je ob zmagi prislužil še posebno nagrado.
Zmagala sta tudi Tanja Rozman v teku na 100 in Franci
Jerenko na 400 metrov, srebrne medalje za drugo mesto
pa so osvojili Robert Prelog v teku na 1500 metrov, Vanja
Kotar na 400 metrov ter Kotarjeva in Rozmanova v štafe-
ti 4 krat 100 metrov, bronasto pa Franci Jerenko v fantov-
ski štafeti.
• • •
V	predzadnjem kolu prve republiške moške rokometne
lige so vse naše ekipe zmagale na gostovanju in prav vse
so dosegle po 27 zadetkov. Drava je v Ljubljani v popre-
čni tekmi za ekipe iz zgornjega dela lestvice s 27:24 pre-
magala Liplast iz Grosuplja, Ormožani so v Izoli po bolj-
ši igri v drugem polčasu s 27:22 premagali Ferotehno, Ve-
lika Nedelja pa po pričakovanju s 27:23 v Hrastniku zad-
njeuvrščeni Dol. Članice Drave so v Ljubljani odigrale
prvo tekmo končnice prvenstva za naslov republiških pr-
vakinj. Domači Krim je bil v igri s slabšimi obrambami
boljši in zmagal s 33:28. Povratno srečanje je bilo sinoči v
ptujski športni dvorani Center. Ce je zmagala Drava, bo
tretja — odločilna tekma v soboto v Ljubljani.
• • •
V	Slovenski Bistrici je bilo republiško prvenstvo v judu
za mlade tekmovalke in tekmovalce. Iz judo kluba Goriš-
nica je republiški naslov osvojila Renata Bezjak, druga
mesta pa Bernarda Horvat ter Zan Horvat,.Fabjan Kova-
čec in Zdravko Erhatič. Nastopilo je 308 tekmovalcev in
33 tekmovalk.
• • •
V	Mariboru je bilo dvodnevno kolesarsko tekmovanje,
na katerern so vidno vlogo igrali tudi mladi tekmovalci
ptujskega kluba. Na sobotnem kriteriju Grand Apis je
med pionirji zmagal Miha Žohar pred Aljošo Kavčevič,
med mlajšimi mladinci je bil Mitja Mahorič drugi, Miran
Kelner pa šesti. Na nedeljski Veliki nagradi Maribora je
bil Miran Kelner med mlajšimi mladinci četrti.
• • •
V	22. kolu območne nogometne lige je Impol v Sloven-
ski Bistrici brez težav s 6:1 premagal Boč iz Poljčan, Sre-
dišče pa je v Mariboru z 1:2 izgubilo z domačim Kovinar-
jem.
V	prvi medobčinski nogometni ligi je bilo na sporedu
19. kolo. Vodilni Aluminij je s 3:2 zmagal na Pragerskem
in obdržal devet točk prednosti pred Dravo, ki je v Ptuju
s 4:1 premagala Stojnce. Ostali izidi: Hajdoše —Gerečja
vas 2:2, Hajdina —Dornava 1:0, Slovenja vas—Skorba
0:0 in Markovci — Bukovci 2:0.
• • •
V	moški republiški rokometni ligi bodo ogirali zadnje
kolo. Drava se bo v soboto zvečer (ob 20. uri) v Ptuju po-
merila z Jadranom iz Kozine. To bo neposredni obračun
za peto mesto. Ormož se bo v Veliki Nedelji pomeril z Li-
plastom (18.15), domačini pa s Preddvorom (20.00).
V	območni nogometni ligi bo v nedeljo popoldan v Sre-
dišču tekma domačinov z Impolom, Boč pa se bo v Polj-
čanah pomeril s Pohorjem. V prvi medobčinski ligi bo pr-
va tekma 20. kola že danes (četrtek) in to Stojnci - Slove-
nja vas (ob 17. uri). V soboto popoldan bo tekma Alumi-
nij-Markovci (17.00), v nedeljo ob 10.30 pa tekme Ge-
rečja vas—Pragersko, Bukovci —Drava, Skorba —Hajdina
in Dornava—Hajdoše.	1. kotar
LETALSKO MOOELARSTVO
Štajerski pokal
v Litijo
Kar 28 modelarjev iz slovenskih,
hrvaških in bosanskih klubov se je
zbralo v soboto na letališču v Mo-
škanjcih na tekmovanju za štajerski
pokal. Kljub močnemu vetru, ki je
oviral krhke modele, so Ptujčani tek-
movanje — letos pod pokrovitelj-
stvom trgovskega podjetja Lipa —
pripeljali do konca. Tekmovalci so iz-
gubili le tri modele. Med domačimi
modelarji sta bila najuspešnejša Pra-
protnik in Janžekovič.
Rezultati: F 1 A — Luka Žnidaršič,
Litija, 2. Brane Rozman, Ljubljana, 3.
Damir Košir, Zaprešič... 19. Franc
Tomanič, Ptuj. F 1 B: 1. Matjaž Pra-
protnik, Ptuj, 2. Mirsad Kapetanovič,
Visoko, 3. Slavko Foličar, Lesce ... 5.
Beno Topolovec, Ptuj. F 1 C: 1. Želj-
ko Grepl, Sisak, 2. Tone Videmšek,
Litija, 3. Konrad Janžekovič, Ptuj.
Ekipno so zmagali Ljubljančani v
F 1 A, domačini v F 1 B in tekmovalci
Siska v F 1 C. Generalni zmagovalci
so bili modelarji Litije pred Ljubljan-
čani in Ptujčani.
McZ
Pohod Naraplje - Donačka gora
Planinsko društvo Ptuj organi-
zira v nedeljo, 26. maja, množi-
čni pohod po Haloški planinski
poti od Narapelj do Donačke go-
re. Ta pohod je prijavljen pri
Planinski zvezi Slovenije in je v
letošnjem koledarju akcij PZS.
Ptujsko planinsko društvo priča-
kuje precejšen obisk. Za udele-
žence pohoda bo organiziran po-
seben prevoz z avtobusi iz Ptuja
do Narapelj, vračali pa se bomo
iz Stoperc. Iz Narapelj nas bo
pot vodila proti Jelovicam, usta-
vili se bomo pri cerkvici sv. Bol-
fenka, od koder je lep razgled.
Nato se pot spusti navzdol do
kmetije Milana Novine, kjer je
kontrolna točka 8. Tukaj bomo
nekoliko spočili. Blizu stoji spo-
menik 2. četi 1. bataljona Koz-
janskega odreda. Od tu nas vodi
pot na vrh Jelovic.
Potem se bomo odpravili na
Kupčinji vrh, kjer je pri Bedeni
kovih kontrolna točka 9. Po po-
čitku se bomo napotili proti za-
selku Završe in končno prispeli
na pobočje Donačke gore. Tukaj
sta dve možnosti. Lahko gremo
po gozdni cesti, nato ozki poti,
dokler končno ne pridemo do
planinskega doma na jasi, kjer je
kontrolna točka 11. Od tu je do
konca vrha Donačke gore še tri
četrt ure hoje, in ko smo na vrhu,
smo tudi pri kontrolni točki 10.
Druga možnost je nekoliko težja
in precej strma: do vrha pridemo
po poti Žetalskega Jožeta, ki vo-
di ob robu pragozda.
To je bil opis poti. Sedaj pa še
nekaj o programu. Pred kočo na
jasi bo krajši kulturni program s
podelitvijo priznanj Planinskega
društva Ptuj za vso prehojeno
Haloško pot. Vsi udeleženci pa
bodo dobili spominske pripon-
ke. Da bo popoldan kar se da ve-
sel, bodo poskrbeli planinci iz
Majšperka. Naj ta zapis velja kot
prisrčno vabilo k številni udelež-
bi!
Na svidenje v nedeljo, 26. ma-
ja!
Nada Jurkovič,
Planinsko društvo Ptuj
Kolesarska dneva v Mariboru
v soboto in nedeljo so kolesarski delavci Kvika — Branika orga-
nizirali dve kolesarski dirki, ki se ju je udeležilo več kot sto kolesarjev
iz vseh slovenskih klubov ter nekaterih jugoslovanskih.
V	soboto, na kriteriju slovenskih mest, je pri pionirjih slavil ptuj-
ski kolesar Miha Žohar, drugi je bil njegov klubski tovariš Aljoša
Kaučevič, tretji pa Primož Gabnič iz Krškega.
Pri mlajših mladincih je zmagal Matej Leban iz Nove Gorice,
drugi je bil Rujčan Mitja Mahorič, tretji pa Rok Lozej iz Nove Gori-
ce. Miran Kelner je bil šesti.
V	nedeljo je bila cestna dirka z višinsko razliko 1290 metrov. Pri
mlajših mladincih, ki so vozili 35 km, je zopet zmagal Matej Leban,
Miran Kelner je bil četrti (na gorskem cilju drugi). Roman Križanič
pa osmi.	vid Lačen
Športne igre ŠŠD
v aprilu je športna zveza s pomočjo klubov kon-
čala občinska tekmovanja ŠŠD osnovnih šol v ro-
kometu za učenke in nopmetu za učence. Sodelo-
vanje osnovnih šol je bilo pohvalno. V rokometu
je od 17 popolnih šol sodelovalo dvanajst, v nogo-
metu pa 14 šolskih športnih društev.
ROKOMET
V rokometu za mlajše in starejše učenke osnov-
nih šol so bile tekme v predtekmovanjih izredno
zanimive in napete. Pri starejših učenkah se je
ŠŠD Ivana Spolenaka kot občinski prvak uvrstilo
v polfinale republiškega tekmovanja ŠŠD.
Končna skupna uvrstitev za mlajše in starejše
kategorije učenk kaže, da so uspešnejša tista dru-
štva, ki so vključila v delo društev zunanje sode-
lavce, in tista, ki se povezujejo s športnimi organi-
zacijami. Največ zaslug za uspešno sodelovanje in
dobre rezultate pa imajo prav gotovo športni pe-
dagogi.
Za šolsko leto 1990/91 je končna uvrstitev v ro-
kometu za mlajše in starejše učenke naslednja: 1.
I. Spolenak, 2.-3. Dornava, T. Žnidarič, 4. F.
Osojnik, 5. Videm, 6. 0. Meglič, 7. Podleh. Žeta-
le, 8. Markovci, 9. Gorišnica, 10. Cirkovce, II. Le-
skovec, 12. Destrnik.
Pri učencih je zmagalo ŠŠD Franca Osojnika in
seje kot občinski prvak uvrstilo v četrtfinale repu-
bliškega tekmovanja ŠŠD.
NOGOMET
Letos so tudi starejši učenci tekmovali v malem
nogometu. Udeležba in zavzetost vtekmovanju sta
pokazali, da je nogomet zelo priljubljena panoga
pri učencih osnovnih šol. Opaziti je bilo veliko ta-
lentov. Ekipe, ki so imele igralce iz športnih orga-
nizacij, so pokazale tudi kvalitetno igro. Opaziti
je, da nogometni klubi posvečajo večjo pozornost
vadbi mlajših kategorij.
Občinski prvak pri starejših učencih, ŠŠD Franc
Osojnik, se je uvrstil v četrtfinale republiškega tek-
movanja ŠŠD.
Končna uvrstitev v šol. letu 90/91 — st. in ml.
učenci: 1. F. Osojnik, 2. T. Žnidarič, 3. Hajdina, 4.
Dornava, 5. O. Meglič, 6. I. Spolenak, 7. Videm, 8.
Cirkulane, 9. 10. Cirkovce-Leskovec, 11. Destrnik,
12. Grajena, 13. Kidričevo, 14. Majšperk.
ODBOJKA
Odbojkarski klub Ptuj je izvedel občinsko pr-
venstvo v odbojki za starejše in mlajše učenke. So-
delovale so štiri šole, najboljše je bilo ŠŠD 1. Spo-
lenaka.
NAMIZNI TENIS
V namiznem tenisu so se člani ŠŠD uvrstili v re-
publiški finale, ki je bilo v Hrastniku. Nastopali so
štirje učenci osnovnih šol Toneta Žnidariča in Ol-
ge Meglič.
Tekmovanja ŠŠD v športnih igrah so pokazala,
da je med učenci in učenkami osnovnih šol za te zvr-
sti športa veliko zanimanje. Ob uspešnih potezah na
tekmah je bilo veliko navdušenja in športnega navi-
janja za vrstnike.
. . , . .	' ' . L:M,
TEDNIK -
PA ŠE TO - 15
Zaključni izpiti? — Ne, hvala!
Dijaki 3. in 4. letnikov ptujskih srednjih šol se bomo dne 14/5-1991 pridružili vse-
slovenskemu dijaškemu bojkotu pouka. S tem pisanjem izražamo podporo ultimatu
Zveze dijakov Slovenije in pozivamo slovensko skupščino, da sprejme moratorij na iz-
vajanje zaključnih izpitov, saj smo mnenja, da niso izpolnjeni objektivni pogoji za nji-
hovo izvedbo. Ob preteklem bojkotu je bilo napisanih in izrečenih veliko kritik na ra-
čun dijakov. Vzrok za to je predvsem nepoznavanje ozadja preteklih dogodkov. Zato
navajamo naslednje informacije, saj hočemo javnost seznaniti tudi s svojim stališčem.
Ni res, da smo se dijaki ob preteklem
bojkotu pouka zgledovali po učiteljih,
saj je bil naš bojkot napovedan, preden
so se učitelji odločili za stavko, in je bil
kasneje prestavljen. Gre tudi za dve po-
polnoma različni zahtevi, katerima je
skupno le to, da zahteva ureditev raz-
mer v slovenskem šolstvu.
Dijaki ne nameravamo bojkotirati
pouka zato, da bi se mu izognili, marveč
ker so nas oblasti s svojim odnosom do
naših zahtev pritisnili ob zid in je gene-
ralni bojkot pouka praktično edino
sredstvo, s katerim lahko prisilimo vla-
do, da objektivno pretehta naše argu-
menta in sprejme za dijake sprejemljivo
rešitev. Na žalost se je razprava v skup-
ščini sprevrgla v blatenje dijakov in
merjenje politične moči, zato pozivamo
vse poslance slovenske skupščine, da to-
krat pustijo v ozadju strankarske intere-
se in se osredotočijo na bistvo proble-
ma, saj se odloča o usodi cele generacije
dijakov. In to generacije, na kateri je bi-
lo do sedaj izvedenih največ poskusov.
Žal smo eden izmed poslednjih ostan-
kov zgrešene šolske politike, imenovane
usmerjeno izobraževanje, ki je iz sred-
njega šolstva naredila produkcijo mno-
žice povprečnežev po komunističnem
načelu »Vsi smo enaki«. Z zaključnimi
izpiti pa poskušajmo odgovorni krpati
luknje, ki jih je ta sistem zapustil. Mne-
nja smo, da dijaki nismo dolžni plačeva-
ti cene napak, ki jih je naše šolstvo po-
dedovalo.
Žal je med demonstracijami prišlo do
izgredov, ki so vrgli slabo luč na vse di-
jake. V množici, ki je mirno in kulturno
demonstrirala, se je pojavilo par posa-
meznikov, ki so v mladostnem zanosu
šli predaleč. Tega ni moč obsojati kot
zločin, saj mladi poznamo demokracijo
takšno, kot nam jo mediji prikazujejo,
in v zadnjem času je nasilje redno pri-
sotno.
Močno pa so nas razburile izjave ne-
katerih poslancev v slovenski skupščini,
ki so z neverjetno vnemo blatili dijake,
kot da sami nikoli ne bi bili mladi. Pra-
vico imamo delati napake in se na njih
učiti. Omalovaževalni odnos nekaterih
poslancev kaže samo njihovo lastno
omejenost in nezmožnost sprejemanja
tujih stališč kot enakovrednih, pa če-
prav prihajajo s strani dijakov. Res je,
mladi smo, ampak nismo pa neumni in
ne bomo dovolili, da bi se z nami igrali.
Dejstvo je, da bomo z bojkotom naj-
večjo škodo utrpeli dijaki, saj gre za na-
še znanje. Vendar smo se zanj odločili,
saj hočemo, da se razmere v šolstvu en-
krat za vselej uredijo. Čas je že, da se
oblikujejo enotni šolski programi, ki bo-
do dajali znanje na evropskem nivoju in
se ne bodo spreminjali iz dneva v dan.
Generalni bojkot je usklajena vseslo-
venska akcija, ki jo vodita Zveza dija-
kov Slovenije in Zveza četrtošolcev Slo-
venije in bo potekala hkrati po celi Slo-
veniji. V torek se bomo dijaki zbrali v
Ljubljani, Mariboru in Kopru, naprej
pa bodo demonstrirali v krajih, kjer so
sedeži srednjih šol. Vztrajati namerava-
mo do izpolnitve svojih zahtev in upa-
mo, da bo slovenska javnost z razume-
vanjem sprejela naše zahteve in nas
podprla v prizadevanjih za boljše in so-
dobnejše šolstvo, saj brez tega ne more-
mo v Evropo, kamor si tako močno želi-
mo.
PETER SRPČiC,
PREDSEDNIK
STAVKOVNEGA ODBORA
GIMNAZIJE PTUJ
Varstvo nasadov
Vinogradništvo
v zadnjih dnevih se je močne-
je pojavila rdeča sadna pršica -
rdeči pajek. Opazimo ga na pr-
vih lističih na spodnji strani kot
drobne rdeče pikice ob mo-
čnejšem napadu podobno, kot bi
bila potrošena mleda rdeča pa-
prika. Proti rdeči sadni pršici bo-
mo uporabili PINORON, Dl-
COFOL ali NISSORUN.
Proti akarinozi lahko uporabi-
mo THIODAN, kjer pa gre za
kombiniran napad rdeče sadne
pršice in rdečega pajka, ima
prednost NEORON. V tem času
preventivno škropimo vinograde
tudi proti rdečemu listnemu oži-
gu (ko imajo poganjki
8—10 cm), zato priporočam, da
dodate k omenjenim pripravkom
še DITHAN ali ANTRACOL ali
katerega od podobnih priprav-
kov.
Proti rdeči sadni pršici in proti
akarinozi škropimo samo v pri-
meru napada; če škropimo na
pamet, si delamo več škode kot
koristi, pa tudi po nepotrebnem
zastrupljamo okolje.
Jablane
v zadnjih dneh so bili močni
izbruhi askospor škrlupa, saj je
bilo listje dolgo časa omočeno
zaradi vsakodnevnih padavin.
Priporočam uporabo sistemati-
čnih sredstev proti škrlupu, kot
so TOPAS C, BAVCOE, v kom-
binaciji s kontaktnimi fungicidi,
kot so DITHAN, ANTRACOL
in podobni; v tem primeru še do-
damo HAVLETON proti jabla-
novi plesni.
Opravimo tudi pregled listja;
če opazimo več kot dve sadni pr-
šici na listu, moramo poškropiti
z NISSORUNOM, PINORO-
NOM, MITACOM ali DICA-
FOLOM.
Ampolotehnični
ukrep v pozeblih
vinogradih
v vinogradih, v katerih je
napravila škodo pomladanska
pozeba, so nam pomrznila gla-
vna očesa. Zdaj odganjajo stran-
ska, na katerih pa ni pridelka
oziroma ga bo mnogo manj. Da
bi nekako povečali pridelek, se
lahko poslužimo vršičkanja, to
pa mora biti opravljeno, kadar
imajo poganjki 6 — 8 listov. To
opravljamo s škarjami tako, da
odrežemo vršiček, s tem izzove-
mo rast zalistnikov, na katerih
lahko računamo na večje število
kabrnkov. Ti bodo dozoreli sicer
nekoliko pozneje kot grozdje iz
normalnih glavnih očes, vendar
lahko ob lepi jeseni računamo na
soliden pridelek.
K K PTUJ
Slovenske gorice — Haloze
dipl. ing. Albert Gonc
Lokalna skupnost kot občina (II.)
Ugotovili smo (prejšnja št. Tednika), da je lokalna skupnost nara-
vna skupnost, ki včasih ima organizacijski status ali pa ga nima. Vendar
pa ji od države priznani status olajšuje izvajanje samoupravnih funkcij,
avtonomijo nasproti državi in nastop proti oblasti.
Iz težnje po učinkovitosti in zadovoljevanju potreb neke skupnosti
se je izoblikovala občina kot temeljna oblika lokalne samouprave.
Ce se omejimo na naš prostor,
lahko ugotovimo, da je bila lo-
kalna skupnost pri Slovencih
vedno prisotna. Osnovna druž-
bena enota pri Slovencih je bil
rod — to je bila primarna enota,
ki je ožji skupini ljudi zagotavlja-
la minimalno ekonomsko var-
nost. Sodobni pisci v 6. in 7. sto-
letju pravijo o Slovencih, da že
»od nekdaj živijo v demokraciji«
in »nimajo za vladarja po enega
človeka. Vse javne zadeve, prijet-
ne in neprijetne, upravljajo skup-
no.« Ko so začela nastajati sred-
njeveška mesta — kot obrtniški
in trgovski centri —, so se začela
boriti za samostojno opravljanje
teh dejavnosti. Večina mest je
dobila mestne pravice in s tem
svojo avtonomijo v 13. in 14. sto-
letju. Srednjeveška mesta so tako
postala samoupravne enote sredi
fevdalnega podeželja, njihove
pravice in poseben status so bile
zapisane v statutih (Ptuj 1376) in
privilegijih (Ormož 1331). Ven-
dar pa staroslovenska vaška sa-
mouprava kljub fevdalnim priti-
skom ni zamrla. Razvijala se je
na skupnih potrebah takratne
podložniške vasi, soseske ali sre-
nje. Urejala je skupne zadeve (iz-
koriščanje skupnih pašnikov,
vzdrževanje poti, napajališč, čiš-
čenje vodnih virov .. .), ki niso
prizadevale interesov zemljiške-
ga gospoda.
Tudi vinodolski zakon iz leta
1288 lepo kaže na pristojnosti,
saj »občina skrbi za skupno ob-
činsko premoženje, za občinske
gozdove in pašnike, določa red
sečnje in red izkoriščanja, vodi
skupne akcije za obrambo pred
vodami in za vzdrževanje krajev-
nih poti.«
Da so obstajale dobre poveza-
ve v vaseh in med njimi, nam do-
kazujejo kmečki upori v 16. sto-
letju; prav tako so se bili kmetje
prisiljeni mimo takratne oblasti
sami organizirati za obrambo
pred turškimi vpadi.
Do današnje oblike občin po
svoji vsebini in dejavnosti je pri-
šlo šele po nastanku moderne dr-
žave, ki sta jo na našem območju
vzpostavila Marija Terezija in
Jožef II. Zaradi težnje po močni
centralizirani državi je oblast s
svojimi uradi in službami trčila
ob lokalne skupnosti, ki so bile v
času fevdalizma neodvisne ali
avtonomne, in jih vključila v svoj
Upravni aparat ter jim s tem odv-
zela velik del njihove primarne
samouprave. Nastale so upravne
občine kot najnižje upravne eno-
te države. Na čelo katastrskih
občin (pri nas nastale 1824) so
bili postavljeni župani (rihtarji),
ki so skrbeli predvsem za dosled-
no pobiranje davkov.
Politične samoupravne občine
so začele nastajati šele po marčni
revoluciji in so se dokončno izo-
blikovale po letu 1862, ko je bil
sprejet splošni državni zakon o
občinah in na njegovi podlagi iz-
dani občinski redi po posamez-
nih deželah (Štajerska 2. 5.
1864).
Na Slovenskem je tako nastala
takšna občina, kot je bila v ti-
stem času že oblikovana v Evro-
pi, predvsem v nemških deželah.
Nastala je politična samoupra-
vna občina v okviru lokalne
skupnosti, ki je po svoji teritori-
alni strukturi in po idejni zasno-
vi naravna skupnost z življenj-
skim delovnim področjem v lo-
kalnih zadevah.
Čeprav je občina dobila pri-
znanje države oziroma je v posa-
meznih segmentih nastala kot
podaljšana roka uprave in obla-
sti, jo moramo jemati kot nara-
vno enoto, kot povezovalni in
posredniški element med druži-
no in državo. Tako lahko ugoto-
vimo, da občina ni proizvod člo-
veškega ali oblastnega ukrepa-
nja, niti ni iznajdba administraci-
je, ampak je v dolgem zgodovin-
skem razvoju nastajala in se raz-
vijala sama po sebi. Postala je
ljudstvu najbolj približana terito-
rialna enota, ki se mora ukvarjati
s tistimi splošnimi vprašanji in z
vsemi tistimi nalogami, ki se tiče-
jo vsakodnevnega sožitja med
ljudmi in zadovoljevanja njiho-
vih osnovnih potreb, vendar le-te
presegajo individualne zmožno-
sti.
V primerjavi z današnjo obči-
no pri nas (o tem bomo govorili
prihodnjič) so v Evropi občine
zelo majhne tako po številu pre-
bivalcev kot po teritorialnem ob-
segu. Francija ima 37.983 občin,
s tem pa občina Pariz šteje krep-
ko čez 3 milijone prebivalcev,
občina Lucelle v Pirenejih pa le
92. Povprečje znaša manj kot
2000 prebivalcev na občino. Prav
to nesorazmerje med številom
prebivalcev pa nam dokazuje, da
je občina zaokrožena organska
celota, ki skladno zahtevam oko-
lja zadovoljuje svoje potrebe.
Občina se v skladu s svojo nara-
vno vlogo avtomatično prilagaja
rasti in razvoju naselja. Raznoli-
kost naselij po svojih potrebah je
osnova za raznolikost občin po
njihovih velikostih in nalogah.
Osnovna družbena funkcija pa
ostaja zmeraj ista. Tako recimo
majhno naselje, ki je teritorialno
omejeno, s par sto prebivalci, po-
trebuje svojo občino za opravlja-
nje nujnih skupnih nalog prav
tako kot naselje z več sto tisoč
prebivalci. Operativno so sicer
razlike: v manjši občini župan
sam opravlja vse funkcije, v veli-
kih pa je lahko v občinski upravi
zaposlenih več tisoč uslužbencev
(Frankfurt v letu 1957 čez 20.000
uslužbencev).
Glavni problem pri majhnih
podeželskih občinah je potrebna
kvaliteta opravljanja njihovih
nalog, ker v njihovih ozkih me-
jah ni dovolj strokovnega niti
političnega kadra, predvsem pa
ni finančnih sredstev za opravlja-
nje zahtevnejših nalog. Tudi so-
dobne javne službe (zdravstvo,
šolstvo, komunalna infrastruktu-
ra, varstvo okolja) ne morejo biti
vezane na majhne občine; nujna
je navezava na širše območje, na
višje teritorialne skupnosti. Po
eni strani torej majhne občine
krepijo centralizem, saj izpodko-
pavajo osnovne temelje, na kate-
rih temelji občinska samouprava.
Nasprotni problem pa so veli-
ke občine, saj bi bile nujno umet-
ne administrativne tvorbe, odre-
zane od svoje naravne osnove.
Uničene bi bile bistvene vredno-
te, ki so dejansko pogojevale na-
stanek lokalnih skupnosti (soli-
darnost, emocionalna naveza-
nost, tradicija, neposrednost
odločanja).
Teoretika S. HUMES in E.
MARTIN iščeta kompromis:
»Občine morajo biti dovolj veli-
ke, da lahko imajo ustrezno
osebje in druge pogoje; vendar
pa morajo biti tudi dovolj majh-
ne, da bi lahko ohranile atmosfe-
ro skupnosti, v kateri vsak posa-
meznik lahko občuti, da ima
možnost uspešno vplivati na po-
litiko te skupnosti.«
Ivan LOVRENCIČ
Ko beseda HVALA ni dovolj...
Kot vsi zakonski pari sva se
tudi midva z možem veselila na-
jine Dragice. Ko se je rodila, se
nisva zavedala, kako močno bo
posegla njena prisotnost v najini
življenji. Bila sva mlada in polna
načrtov o naši skupni bodočno-
sti.
Opazovala sva svojo hčerko,
kako raste, in sanjarila o lastni
hiši, hčerkini bodočnosti. Toda
najine iluzije so se sesule kakor
hiša iz kart ob spoznanju, da je
najina Dragica »drugačna«. Dia-
gnoza je bila možganska krvavi-
tev. Kaj sedaj? Kako ji pomaga-
ti? Vedela sva, kaj naju čaka. Pri-
čelo se je tekanje po zdravstve-
nih domovih in rehabilitacijskih
centrih, vendar se mentalni raz-
voj najine hčerke ni izboljšal. Vsi
so se trudili, da bi ji pomagali, za
kar sva jim iskreno hvaležna.
Hčerka je rasla in z njo tudi pro-
blemi, ki so spremljali najino pri-
zadetost. Potrebovala je mnogo
čustvene topline in to sva ji z
možem nesebično nudila. Toda
kljub vsemu obupu, odpovedo-
vanju in krizam nama je uspelo
najino barko usmeriti proti ve-
tru, bili smo celo »srečni«(?).
Tudi hišo, o kateri smo nekoč sa-
njarili, smo zgradili. Hčerko sva
sprejemala takšno, kakršna je bi-
la: nekoliko plaha, prisrčna, ne-
samostojna za življenje, druga-
čna — najina. Ko sva bila prepri-
čana, da naju ne more nič več ra-
niti globlje in močneje, se je po-
javila epilepsija. In znova sva
krenila po prehojenih poteh pri-
čakovanj, obupa in iskanja po-
moči. Čas je tekel, življenje je te-
klo in ljudem je bilo samo po se-
bi umevno, da sva živela mimo
lastnih življenj.
Toda tudi midva sva si želela
vsaj delček življenjskih radosti.
Prijatelji so naju bodrili v smi-
slu, da za dežjem pride sonce.
Vzšlo bo sonce, ki nas bo prebu-
dilo iz morečib sanj, ki jemljejo
najini hčerki še neizgovorjene
besede, nasmeh, rdeča lica in ka-
zijo njen lepi obraz, sonce, ki bo
preželo naša srca z energijo, ki
bo premagalo do sedaj neprema-
gljivo »BIOENERGIJO«!!! Nič
ne veva o njej, vendar zakaj ne bi
poizkusila? Novo razočaranje ali
nova lučka v daljavi?
Ko sva potrkala na vrata go-
spoda Ivana PIRCA in gospe
Fančike, nisva pričakovala čude-
žne ozdravitve svoje hčerke in tu-
di naju obeh. Prišla sva po razu-
mevanje in iskrico upanja.
Gospod PIRC pa nama ni vli-
val lažnega upanja in praznih to-
lažilnih besed, temveč je najini
hčerkici resnično pomagal pre-
magati ječanje, nesamostojnost,
nestabilnost in epileptične napa-
de. Po nekaj seansah se je njeno
stanje vidno izboljšalo. V našo
hišo se je vrnilo veselje, številne
tablete so izginile s polic.
Za našo vrnjeno srečo sva dol-
go iskala besede, ki bi lahko izra-
zile naše hvaležnosti, vendar sva
spoznala, da jih ni mogoče izre-
či, ker so del srca.
Zato HVALA GOSPODU
IVANU PIRCU IN GOSPE
FANČIKl v imenu naju z mo-
žem in v imenu Dragice, ki se je
znova rodila.
Marija HORVAT
16 — TV SPOREDI
16. maj 1991 - TEDNIK
TEDNIK - ^^^^
ZA RAZVEDRILO — 17
18 — OGLASI IN OBJAVE
16. maj 1991 - TEDNIK
ŠESTA ETAPA KOLESARSKE DIRKE ALPE-ADRIA
Gavrilka prehiteli
tik pred ciljem
šesta etapa 25. mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria je bila
zelo razburljiva vse od starta v avstrijskih Borovljah do cilja, 164 km ni-
žje, v Ptuju. Organizatorji te etape — člani Kolesarskega kluba Ptuj so
svojo nalogo opravili odlično. To so potrdili tako številni gledalci ob
progi in na cilju pred ptujskim magistratom kot predstavniki vodstva ce-
lotne dirke in kolesarji. Skoda le, da Ptujčani nismo doživeli zmage čla-
na domačega kolesarskega kluba Sergeja Gavrilka, ki je v tej etapi dal
zares vse od sebe, da bi zmagal pred domačini. Čeprav sta se z Markom
Polancem odcepila od skupine že v Mariboru in si v pobegu ustvarila za
dobro minuto prehosti, ju je skupina ujela tri kilometre pred ciljem.
Tako je v sredo, 8. maja, na-
tanko ob 16. uri in 22 minut pred
nekajtisočglavo in navdušeno
množico prvi pripeljal na cilj
nemški kolesar Kurt Kleinheinz
s časom 3:52'33. V istem času sta
z njim privozila še drugouvrščeni
nosilec rumene majice Genadij
Šmit iz ekipe Kazahstana ter tret-
jeuvrščeni španski kolesar Kiko
Arnandis. Gavrilko je bil šele
dvanajsti, a kljub temu smo lah-
ko z njegovo uvrstitvijo zadovolj-
ni, saj je jasno, da gre za kolesar-
ja vrhunskih sposobnosti.
Vzdušje na Trgu mladinskih
delovnih brigad je bilo zares na
nivoju. Popestrili so ga ptujski
kurenti in pihalni orkester. Naj-
bolje uvrščenim sta izročila me-
dalje direktor 6. etape dirke in
predsednik KK Ptuj Rene Glav-
nik ter ptujski župan Vojteh Raj-
her. Za udeležence in vodstvo
dirke so pripravili ogled ptujske-
ga gradu, v viteški dvorani pa so
jim zapeli pevci mladinskega
pevskega zbora Srednješolskega
centra Ptuj pod vodstvom Darje
Koter. Ptujski župan je zvečer
pripravil v grajski restavraciji tu-
di svečan sprejem za vse udele-
žence dirke in njihove goste.
Janez Cemažar, predsednik or-
ganizacijskega odbora letošnje
dirke Alpe-Adria, je vtise iz Ptu-
ja takole strnil:
»V celoti gledano je do sedaj
dirka zelo težka in zahtevna. Za-
radi snega smo tretjo etapo mo-
rali enostavno izpustiti. Presene-
čeni pa smo nad vrhunskim spre-
jemom šeste etape tukaj v Ptuju.
Vse čestitke vašemu kolesarske-
mu klubu za brezhibno in profe-
sionalno organizacijo, ki je na
evropski ravni.
Škoda, da vašemu Gavrilku
pobeg ni uspel in da ni zaslovel
pred domačim občinstvom. Ve-
deti pa je treba, da je to tekmo-
vanje prve kategorije za svetovni
pokal in da gre neprenehoma za
strogo ostrino in taktiko, ki pa se
lahko tuintam tudi ponesreči.
Zelo mi je tudi žal, da kolesar-
jev iz šestnajstih držav in vodstev
ekip niste bili sposobni prenočiti
v ftuju. Vedeti je treba, da daje
pravo vzdušje mestu prav njiho-
vo bivanje in priprave za start
naslednji dan. Zares vam privo-
ščim, da bi čimprej dobili svoj
novi hotel, saj bi tako lahko ime-
li več od tega tako kolesarji kot
vi domačini. Glede na dobre iz-
kušnje z vašim kolesarskim klu-
bom bomo zagotovo takšne in
podobne velike dirke skozi Ptuj
še organizirali . . .«
Zmagovalcem 6. etape dirke sta izročila medalje Rene Glavnik in ptuj-
ski župan Vojteh Rajher.
Velik ptujski up Sergej Gavrilko (levo), ter direktor dirke Alpe Adria
Janez Cemažar (desno).
M. Ozmec
Start sedme etape proti Zagrebu, v četrtek 9. maja ob 12. uri.
Foto: M. Ozmec
TEDNIK -
OGLASI IN OBJAVE — 19
PREGLED IN OCENJEVANJE BIKOV
Plemenjaki
so se pred-
stavili
Pred tednom, prejšnji četrtek, je bila po enoletnem premoru v ptuj-
skem osemenjevalnem središču spet javna predstavitev bikov. Republi-
ška komisija, ki jo vodi dr. Jože Osterc, je v Murski Soboti in Ptuju
ocenila 64 živečih in 2tl neživečih bikov.
Predstavitve bikov in njihovih ocen v Ptuju (tu imajo JS bikov) se je
ob redkem lepem dnevu prejšnjega tedna udeležilo lepo število živinorej-
cev, pa tudi precej mladine, predvsem iz kmetijskih šol.
Vodja selekcije za Pod ra v je Jože ^eh
Pri selekcijskem delu na po-
dročju lisastega goveda se v Slo-
veniji dopolnjujeta zavoda v
Murski Soboti in Ptuju. Zavod v
Murski Soboti je prevzel rejo
mladih. Po republiškem progra-
mu je potrebno vsako leto vklju-
čiti v osemenjevanje dvajset mla-
dih bikov. Te izberejo izmed sto-
tih, ki vsako leto odraščajo v
omenjenem Zavodu, so pa rezul-
tat načrtnega osemenjevanja bi-
kovskih mater. Ko mladi bik do-
seže pozitiven biološki test, ga
vključijo v osemenjevanje in pre-
stavijo v ptujsko osemenjevalno
središče.
Značilnost letošnje predstavi-
tve je bilo veliko število uvože-
nih bikov iz Avstrije in Nemčije.
Jože Čeh, vodja selekcije za Po-
dravje, poiasniuje ponovni uvoz
bikov po 20 letih takole: »Lani
se je pojavila v vzrejališču v
Murski Soboti virusna bolezen.
Zaradi tega je bilo potrebno vse
tamkajšnje bike izločiti in testna
postaja je leto dni mirovala. Ker
pa je po nacionalnem programu
potrebno vsako leto vključiti v
osemenjevanje že omenjenih 20
mladih bikov, smo le-te morali
uvoziti.«
Kako pomembno in zahtevno
je selekcijsko delo, priča poda-
tek, daje bilo lani s semenom bi-
kov ptujskega središča osemenje-
nih kar 116.578 plemenic. Sicer
pa lisasto govedo predstavlja kar
57 odstotkov vse slovenske živi-
noreje. Cilj selekcijskega dela je
boljša prireja mesa in mleka. Cilj
testiranja bikov je v končni fazi
popolni test bika, kar zahteva
dolgoletno vestno delo. Za po-
polni test je potrebnih šest do se-
dem let in v I^tuju imajo trenutno
le šest popolnoma testiranih bi-
kov. Med njimi je Zetor, ki je
star deset let, z njegovim seme-
nom pa je bilo osemenjenih že
trideset tisoč plemenic.
In kaj vse je pomembno pri te-
stiranju bikov? Najprej je po-
memben njegov lastni test, nato
spremljajo težavnost telitev;
predvsem pazijo, da ne bi z mla-
dim bikom vnesli v populacijo
krav kakih negativnih lastnosti.
Sledi tako imenovani progeni
test: po vsakem biku zberejo de-
set do 15 njegovih sinov ali pol-
bratov in jih dajo v testno posta-
jo. Tam biki med seboj tekmuje-
jo in le najboljši dobijo pozitivni
test ter so vključeni v osemenje-
vanje. Sledi ocenjevanje prvesnic
v prvih sto dneh laktacije. Prves-
nice tudi izmerijo, pomembne so
telesne lastnosti (višina, dolžina,
obseg, teža ...). K temu dodajo
še podatek o prireji mleka v 305
dneh.
Vse to pišemo zaradi tega, da se
ponovno spomnimo na veliko in
pomembno delo, ki poteka na ob-
sežnem območju iz dneva v dan, iz
leta v leto in ki se na koncu odra-
ža v dobrih rezultatih naše živino-
reje.	J. Bračič
Kden izmed bikov, predstavljenih prejšnji četrtek
POVZROČIL NEZGODO IN
ODPELJAL NAPREJ
Prejšnji ponedeljek, 6. maja,
okoli 13. ure seje po magistralni
cesti od Slovenske Bistrice proti
Ljubljani vozil z osebnim avtom
Nenad Malbaša iz Ljubljane.
Med Vrholami in Tepanjem mu
je v ostrem levem nepreglednem
ovinku pripeljal nasproti nezna-
ni voznik osebnega avtomobila
in zapeljal čez sredino ceste na
nasprotni pas. Da bi se izognil tr-
čenju, je Malbaša zavil v desno
proti avtobusnemu postajališču,
tam pa je kljub zaviranju zadel v
steber hišice postajališča. Nezna-
ni voznik je odpeljal naprej, zato
je UNZ Maribor začela poizve-
dovalni postopek.
Z AVTOM V OBCESTNI JA-
REK
Po lokalni cesti od Tomaža pri
Ormožu proti Lešnici je v sobo-
to, 11. maja, ob 11.15 vozil oseb-
ni avto Mladen Šimonič iz Gre-
gorčičeve 1 v Ormožu. V blagem
desnem ovinku v naselju Lešnica
je zapeljal na rob ceste, zavil na-
zaj na cestišče, tam pa je izgubil
oblast nad vozilom. Zaneslo ga
je v obcestni jarek, globok meter
in pol, tam je avto obstal na bo-
ku. Hudo ranjenega Šimoniča s^
prepeljali v ptujsko bolnišnico.
TIHOTAPLJENJE OROŽJA
NA VSEH MEJNIH PREHO-
DIH
Naši cariniki v Šentilju, Gornji
Radgoni in na drugih manjših
mejnih prehodih dnevno odkri-
vajo tihotapce najrazličnejšega
orožja. Pred meseci so poskušali
pretihotapiti največ pištol in re-
volverjev, zadnje tedne pa so se
tihotapci usmerili bolj na dolgo-
cevno orožje, ker ga je v tujini la-
žje dobiti. Kako iznajdljivi so ti-
hotapci in kako natančni carini-
ki, kaže samo nekaj primerov z
mejnih prehodov v zadnjih dneh.
Konec minulega tedna so cari-
niki na mejnem prehodu Šentilj
odkrili in zasegli 8 šibrovk, 3 ma-
lokalibrske puške, 2 plinski pi-
štoli, 5 daljnogledov za puške in
precej čez 4 tisoč nabojev razli-
čnih kalibrov. Največ tihotapcev
je bilo iz Zagreba in njegove
okolice. Eden izmed njih je imel
v svojem skromnem vozilu zasta-
va 750 za zadnjimi sedeži pose-
bej izdelano skrivališče, v kate-
rem so našli kar 6 pušk in 520
nabojev. Drugi Zagrebčan je
imel v vratih svojega ford taunu-
sa tri različne puške, za armatur-
no ploščo pa čez tisoč različnih
nabojev. Tudi na mejnem preho-
du Jurij so odkrili v vratih audija
z mariborsko registracijo, lastnik
pa je bil občan iz Krapine, pet ši-
brovk, nekaj orožja pa je bilo
skritega pod zadnjimi sedeži. Na
mejnem prehodu v Tratah so ca-
riniki zasegli dve malokalibrski
puški, privezani na podvozje av-
tomobila. Tudi na mejnem pre-
hodu v Gederovcih so zasegli
malokalibrsko puško skupaj s
420 naboji, skrito v motorju
osebnega avtomobila. Take in
podobne primere bi lahko nava-
jali tedensko.
FF
V Dravi preveč lužine
Inštitut za varstvo okolja pri
Zavodu za zdravstveno varstvo v
Mariboru je pred časom ptuj-
skim in ormoškim inšpektorjem
poslal analizo vzorcev vode in
poginulih rib iz Drave pod je-
zom v Markovcih. V mnenju so
strokovnjaki te priznane ustano-
ve zapisali, da kemijsko-fizikalne
analize vode in rib kažejo na za-
strupitev z amoniakom (NIL).
Ugotovili so tudi poškodbe, ki
nastajajo na ribah ob povišani
alkalnosti vode.
V sklep analize so zapisali:
»Če izključimo manj verjetno
namerno zastrupitev rib z amo-
niakom, ostaneta dve realni mož-
nosti vzroka povišanja koncen-
tracije amoniaka v Dravi. V Dra-
vo seje izlila velika količina gno-
jevke oziroma je v vodo, obreme-
njeno z organskimi snovmi, ste-
kla lužina. Zaradi povišane pH
vrednosti vode pa se je sprostil
amoniak.
Menimo, da gre v raziskoval-
nem primeru za drugo možnost.
Izmerjene količine vrednosti ke-
mijske potrebe po kisiku v Dravi
in v drenažnem kanalu bi bile ob
prisotnosti gnojevke višje, prav
tako tudi izmerjene vrednosti or-
ganskega ogljika. Na prisotnost
lužine kažejo tudi nekateri znaki
na poginulih ribah.
Na osnovi opravljenih analiz
menimo, da je do povišane kon-
centracije amoniaka v Dravi pri-
šlo iz enakih vzrokov kot 27. no-
vembra 1988 - torej za izliv lu-
žine v vodo, obremenjeno z or-
ganskimi snovmi v drenažnem
kanalu, ki se za markovskim je-
zom izliva v Dravo.«
Tako torej strokovnjaki. Ptuj
ski inšpektorji so že podali zah-
tevo za pričetek postopka pri jav-
nem tožilcu, pa tudi ribiči so za-
radi pogina rib v Dravi ogorčeni
in napovedujejo, da bodo zahte-
vali visoko odškodnino. Posto-
pek dokazovanja bo seveda še
dolgo trajal, vendar je na podla-
gi primera iz leta 1988 mogoče
sklepati, od kod je v drenažni ka-
nal in v Dravo prišla večja količi-
na lužine.
Postopki na sodišču in od-
škodnina ribičem seveda niso re-
šitev. Primer iz leta 1988 bi ones-
naževalca že lahko prepričal, naj
kaj stori, da do iztekanja lužine
ne bo več prišlo, a je, kot kaže,
ceneje plačevati sodne postopke
in odškodnino kot storiti korak,
za katerega bi bili ljudje ob Dra-
vi vsekakor hvaležni.
D. Lukman
osebna kronika
RODILE SO: Majda Novak,
Podvinci 22/a, Ptuj — Ino; Snje-
žana Šanjug, Slatina, Svedruška
18, Krapina — deklico; Smiljana
Kukovec, Prerad 54, Polenšak —
dečka; Marjana Pšeničnik, Šta-
tenberg 53, Makole — Aleksan-
dro; Zvonka Uplaznik, Velika
Nedelja 24 — Marino; Irena
Brenčič, Vintarovci 40, — Alek-
sandra; Milena Novak, G. Du-
brava 50, Macinec — deklico;
Ivanka Jagarinec, Dravinjski Vrh
30, Videm — dečka; Stanka Kra-
bonja, Sp. Ključarovci 10, Velika
Nedelja — dečka; Marta Mar,
Dornava 29 — Barbaro; Marin-
ka Medik, Pušenci 31, Ormož —
Sandija; Natalija Franjkovič, Se-
verova 4 Ptuj — Matica; Metka
Zavratnik, Gorišnica 76 — Sašo;
Dragica Kalik, Draženci 34/a —
Saša; Sonja Simonič-Mlakar,
Langusova 18, Ptuj — Stašo;
Marija Marinič, Gajevci 51, Go-
rišnica — Slavka; Verica Janže-
kovič, Čufarjeva 13, Ptuj — de-
čka; Darinka Arnuš, Grajenščak
68, Ptuj — dečka; Dragica Kosi,
Podgradje 24, Ljutomer ~ Mar-
ka; Silva Breznik, Zg. 'Hajdina
166 — Roka; Biserka Kočanski,
Lužani Zagorski 24, Durmanec
—	Danijela; Silva Zupanič.
Skorba 15 — Izidorja; Zlatka Je-
len, Trdobojci 76 — deklico; An-
gela Pintarič, Pušenci 4, Ormož
—	Kristijana; Mojca Rak, Križni
Vrh 30, Laporje - Klavdijo; He-
lena Plohi, Mezgovci 33/c, Dor-
nava — Primoža; Marija Kle-
menčič, Skolibrova 10, Ormož —
dečka.
POROKE V PTUJU: 11. maja
1991 — Jožef Kožar, Senčak pri
Juršincih 24/a, in Anica Pravdič,
Senčak pri Juršincah 24/a; Silve-
ster Vogrinec, Ptuj, Gregorčičev
dr. 4, in Ljiljana Lainšček, Ra-
belčja vas, Peršonova ul. 39;
Franc Brmež, Spodnji Velovlek
32, in Valeriia Zoreč, Kicar
39/a; Marijan Drevenšek, Pleter-
je 67, in Romana Drevenšek, Ple-
terje 44.
POROKE V ORMOŽU: Miro-
slav Hergula, Sodinci 8, Velik
Nedelja, in Suzana Vesenjak, Ve-
lika Nedelja 10/b; Marjan Ci-
zerl, Zagorje I O/a, Tomaž pri
Ormožu, in Marta Lešnik, Zagor-
je I O/a, Tomaž pri Ormožu;
Alojz Ivanuša, Frankovci 30, Or-
mož, in Martina Torič, Frankov-
ci 38, Ormož.
POROKE V LENARTU: Dra-
go Kaučič in Frida Kolmanič,
Ihova 50, Benedikt; Alojz Divjak
in Jelka Šnofl, Zg. Žerjavci 80,
Lenart; Janez Merčnik in Vesna
Vajs, Benedikt 2.
UMRLI SO: Marija Peršuh,
Naraplje 9, roj. 1924 — u. 9. ma-
ja 1991; Angela Kolarič, Senešci
55, roj. 1918 — u. 9. maja 1991;
Ana Vogrinec, Veliki Brebrovnik
28, roj. 1929 - u. 8. maja 1991;
Anton Dogša, Obrež 102, roj.
1929 - u. 3. maja 1991; Roza
Čeh, Podvinci 11, roj. 1907 — u.
4. maja 1991; Franc Kolar,
Stojnci 39, roj. 1908 — u. 6. maja
1991; Viktor Gerlica, Dobrava 5,
roj. 1915 — u. 6. maja 1991;
Stanko Bezjak, Koračice 13, roj.
1927 - u. 1. maja 1991; Matko
Zemljič, Ptuj, Gajzerjeva 15, roj.
- u. 30. aprila 1991; Maks Trop,
Budina, Štrafelova 8, roj. 1925 ~
u. 4. maja 1991; Marija Geiser,
Nova vas pri Ptuju, Ul. Jožefe
Lackove 48, roj. 1912 — u. 5.
maja 1991; Terezija Topolovec,
Zg. Gruškovje 33, roj. 1956 — u.
6. maja 1991.
Nasveti podjetjem
v težavah in stečaju
Neurejene gospodarske in družbene razmere so spravile že pre-
cej podjetij v stečaj, še,več se jih bori z likvidnostnimi in drugimi pro-
blemi. Za iskanje izhoda iz takega položaja in o pravnih posledicah
stečaja mariborsko Društvo pravnikov v gospodarstvo organizira dvo-
dnevno veliko posvetovanje, ki bo 20. in 21. tega meseca na Visoki pra-
vni šoli v Mariboru (s pričetkom ob 9. uri in kotizacijo 2.250 din). Pre-
davali in odgovarjali bodo na konkretna vprašanja strokovnjaki oz.
profesorji in sodniki Vrhovnega in drugih sodišč za to področje: Ja-
nez Šlibar, dr. Šime Ivanjko, mag. Nina Plavšak, mag. Dušan Dov-
gan, dr. Franc Koletnik, mag. Vesna Krajnc, Franc Koren, Vladimir
Rebernak in mag. Viktor Planinšec. Govor bo tudi o prestrukturiranju
podjetja v težavah, o sodobnem dinamičnem vrednotenju podjetja,
delovnopravnih vprašanjih kot aktualnih socialnih vprašanjih in
pravnih instrumentih, ki se jih poslovni partnerji lahko poslužijo za
zavarovanje svoji terjatev, o leasing pogodbah in podobnem.