Jtl 3«^ 3# 1)J 10!* 25 188^ jn< 31) 5)5 tii* Naslov—Address nova doba 6233 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) OBA URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE (NEW KATOLIŠKE JEDNOTE ERA) OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION V letu 1937 je J. S. K. Jednota pokazala več mlade življenjske sile kot kdaj prej. Naj bi se ta šila vedno krepila in pomlajala! NO. 3i Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 ■ST. 31. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 4th -j- SREDA, 4. AVGUSTA, 1937 VOL. XIII. LETNIK XIII. SOCIALNO - VARNOSTNE ŠTEVILKE __________________ i Oni delavci, ki se še niso potrudili, da bi dobili številko svojega socijalno-varnostnega računa (Social Security account), j bodo imeli težkoče, kadar bodo zahtevali, da se jim izplača podpora iz zavarovalninskega skla- , da proti nezaposlenosti, do katere utegnejo biti upravičeni. . Industrijalni komisar države 1 New York, Elmer F. Andrews, je ravnokar izdal to svarilo in j' bržkone velja ista stvar tudi za druge države, kjer so vpeljali ( zavarovanje proti nezaposleno- < sti. “Pretežna večina izmed treh miljonov delavcev v prizadetih zaposlitvah si je že priskrbela številke svojega socijalno-varnostnega računa,” izjavlja Mr. Andrews. “Vendarle, več kot 100,000 delavcev, ki so zavarovani po newyorškem zakonu o zavarovanju proti nezaposlenosti, ni še zaprosilo za številko socijalno - varnostnega računa. Delavčevi računi nezaposlenost-nega zavarovanja se vodijo po številki in je težko identificirati delavca brez številke. Radi tega utegne nastati zmešnjava, kadar se hočejo ugotoviti podatki glede delavčeve upravičenosti do zavarovalninske podpore neza-1 poslenemu delavcu, ako isti nima nikake številke. Izmed podatkov, ki jih delodajalec mora prijaviti, je tudi njegova števil-, ka socijalno-varnostnega računa. Ako se delavec sam ne pobriga, je delodajalec sam po predpisih Social Security Board-a, federalne zakladnice in države New York primoran vložiti prošnjo v imenu delavca in zagotoviti številko zanj. Dobivanje socijalno-varnostne številke ne stane prav nič, niti poštnine, naj zaprosi za številko delodajalec ali delavec.” Industrijalni komisar poudar7 ja, da enakost imen povzroča največ zmešnjav v knjigovod-istvu glede posameznih računov za zavarovanje proti nezaposlenosti. Na primer, izmed 3,000,-000 posameznih računov v glavni knjigi utegne biti nekoliko stotin delavcev po imenu “John Jones,” zaposlenih v New Yor-ku in brez računske številke bi bilo jako težko razločiti enega od drugega. Zato bi bilo v takem slučaju težavno ugotoviti, da-li je dotičnik upravičen do zavarovalninske podpore, ki bi jo zahteval. V mnogih slučajih —zlasti pri dninarjih—delodajalec pozna le prvo ime delavca in, ako njegov račun ne nosi številke, bi bilo skoraj nemogoče , določiti njegove upravičenost do zavarovalninske podpore. V najboljšem slučaju bi na-: stala precejšnja zamuda, pred-no se ugotovijo potrebni podatki, in delavec, ki je nezaposlen, bi radi tega trpel, ko bi moral dolgo čakati na svoj ček iz zavaroval ninskega sklada. Radi tega, kdor nima še te šte-: vilke svojega socijalno-varnost- • nega računa, naj si jo takoj pre-l skrbi. Tiskovine za prošnjo se l morejo dobivati od poštnih u- • radov ali od podružnih uradov - Social Security Board-a. Vsled j te prošnje bo delavec kmalu do-) bil svojo računsko številko, ki -|naj jo dobro shrani. | FLIS. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV j £ SLOVENCI V BOSNI 1 ' < V Slatini pri Banjaluki v Bosni si je skupina goriških Sloven- 1 cev ustanovila krasno kolonijo. Okoli 50 družin se je izselilo tja iz Dornberga, Prvačine, Kobilje glave, števerjana in drugod. Neznosne razmere so izgnale te ^ naše ljudi iz rojstnega kraja, da . so šli s trebuhom za kruhom po- ‘ iskat si novo domovino. Vzeli so ^ s seboj trto, breskve in razna f vrtna semena, med njimi tudi ti- . pični radič. Prodali so na Pri- f morskem svoja posestva, kupili bosensko džunglo, podrli gozdo-|“ ve in izorali rodovitno zemljo. ( Okoli lepih hiš se širijo krasni' vinogradi, sadni vrtovi, travniki j ^ in njive. Trte in breskve so se do- . cela prilagodile novemu kraju. . Vsako leto izvozijo na vagone sadja, posebno breskev, in tudi njihovo vino ima dobro ceno. Le to jim je žal, da niso mogli akli- ; matizirati refoška in fig. c ANGLEŠČINA V ŠOLAH ; Na vseh realkah in realnih gimnazijah v Jugoslaviji, kjer , se je zdaj izmed tujih jezikov ( poučevala le francoščina in nemščina, se bo v bodoče poučevala tudi angleščina. Učenci bodo lahko izbirali med angleščino in nemščino. Potreba po uvedbi i pouka angleščine na srednjih šolah je obstojala že dalje časa.; Problema pa ni bilo mogoče re-j šiti doslej zaradi pomanjkanja strokovnih učnih moči in financ. NOVE CIGARETE Uprava državnih monopolov je uvedla nove cigarete, imenovane “Bled.” Tako se bo biser Slovenije oglaševal tudi s cigaretami. Nove cigarete so dobre vrste in se prodajajo v škatlicah ' po deset komadov po tri in pol dinarja. SEDEMDESETLETNICA V Ribnici je nedavno praznovala 70-letnico svojega rojstva gospa Ana Podbojeva, po domače Cenetova mama, priljubljena in spoštovana daleč na okoli. Rojena je bila v Velikih Laščah, odkoder je odšla kot nevesta v Ribnico, kjer je postala žena Andreja Podboja, gospodarja priljubljene Cenetove gostilne. Ju- , bilantka je še čvrsta in zdrava. NEURJE NAD HALOZAMI V prvi polovici julija je huda nevihta strašno opustošila Haloze. Debela toča je hudo poškodovala vinograde v Zavrču, Lovre-čanu, Goričaku, delu Turnškega! vrha in delu Hrastovca. Silen vi-i har je med nevihto odnašal strehe s hiš in ruval drevje s koreninami vred. NEVARNA PIJAČA Lak za nohte sta pila in zblaznela dva delavca v Petrovgradu. Zaposlena sta bila pri neki selitvi in ko sta v praznem stanovanju našla steklenico z neko j močno duhtečo tekočino, sta mi- j slila, da je liker, in napravila sta iz nje po nekaj požirkov. V steklenici pa je bil lak za nohte. Delavca sta od te pijače dobila i zastrupljen j e, ki se je izražalo v neke vrste blaznosti. Med glasnim kričanjem sta dirjala po ulici, potem pa v strašnih krčih padla na tla. Njuno stanje je zelo opasno. NEPRILIKE LADIJ Španski rebeli pogostokrat u-stavljajo jugoslovanske tovorne ladje na odprtem morju. Parni-(Dalje na 4. str.) WN0 IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA I '.j1______________ 0, IZZA KULIS lin n 1Cnj kolumnist Jay Frank -bi bij °r°^a lz Washingtona, da dobil Roosevelt lahko spre, V Senatu dovolj glasov za cijj Predloga o reorganiza-bii k1 0Vne§a sodišča, ako bi iz 1vv°^Servativnim senatorjem konce!)1 • drŽav obl3ubil gotove vsebov!f' Te koncesije naj bi pr0tj c 1° Predsednikov nastop Za Ur °dstop od zahteve del0v e,itev delavskih Plač in 2a p0 ' Ur> odstop od zahteve PestiteaV<- linčanju in o- pfobi6V ®e nekaterih drugih bosti tp°V sP*°^ne socialne važ-Se jjj v redsednik Roosevelt pa kllPčii' ^d^i v take kravje log 2ae’ Zat-° je bil njegov pred-eodis* reor§anizacijo vrhovnega sca Poražen. TO SO PLAČE Hepubj. ^ ^rdler, predsednik s« j£ ,lc Steel korporacije, ki Ulta2ai ek°ni stavke jeklarjev »aSprQ. 2a najbolj zagrizenega v iel ml sta amer'iška znanstve , ftedavno po velik il nv ;rh sore Lu ’ ^ čevljev visoko (,^1 seSN? pohujšanje es sve vSehUVn struPen- stav Hit Vf.. k°ncih in krajil O'Slcetn ^ V španiJi in ni »i ^lv in UrSki bo;>i v Jug0 &tr. r^lin • 1 anieriški strupe Nnh kot rietos mnogo bo] tr
  • Euclid, o. HELEN BAVETZ Lodge No. 170, Chicago, 111. THOMAS KUZNIK Lodge No. 138, Export, Pa, PAULINE KLOBAS Lodge No. 140, Morley, Colo. VERONICA BARBIC Lodge No. 149, Canonsburg, Fa, GOLDIE M. MIKLAICH Lodge No. 150, Chisholm, Minn. FRANK MIKEC Lodge No. 148, Finleyville, Pa. JR ’ Cl«veland, o, MARY MIHALIČ Lodge No. 183, Pittsburgh, Pa. GERTRUDE MALONEY Lodge No. 182, Pittsburgh, Pa, FRANCES JOAN KOLAR Lodge No. 180, Cleveland, O. FRANK BEN IGER, JR Lodge No. 173, Cleveland, O. MARY VEHAR Lodge No. 173, Cleveland, O, ALBERT POKLAR Lodge No. 173, Cleveland, O, NOVA DOBA GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jcdnote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.51) Advertising rates on agreement Naslov ža vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIII. NO. 31. NEPRESTANA AKTIVNOST Življenje je nepretrgana veriga aktivnosti, pa naj ga zremo od katere koli strani. Prosta narava v splošnem nam daje za to tisoče dokazov, od drobne mušice, ki pleše v sončnem siju, do burne poletne nevihte z deževjem, bliskom in gromom. Tako je človeško življenje neprestana aktivnost od najnežnejše detinske dobe do konca. Normalnega in zdravega otroka si ne moremo predstavljati brez igranja; v tem se izživlja njegova prva aktivnost. Ko otrok odrašča, se igranju pridruži učenje in potem resno delo za eksistenco. Delo, tu in tam oslajeno z zabavo, je potem delež vsakega povprečnega človeka do konca njegovih dni. Za ogromno večino ljudi je to edina življenjska pot. Tako je menda najbolj prav, kajti brez dela bi se! najbrž neusmiljeno dolgočasili, posebno če ne bi imeli j sredstev za razne zabave. Delo katerega koli poklica ni nikoli končano. To ve farmer, ki mu vsaka sezona prinaša druge opravke, to ve učitelj, ki mu vsak semester prinaša druge učence, to ve trgovec, ki mu vsako leto prinaša nove zahteve kupujočega občinstva, to ve znanstvenik, ki mu vsako odkritje prinaša nove nerešene probleme. Tudi življenje sl^omnega urednika, kakršen je ta, ki piše te vrstice, je nepretrgana veriga dela. Kakor go spodinja ne more ponovno servirati jedi, ki je bila že servirana in použita ali odklonjena, tako urednik ne more pitati čitateljev s pogretimi “rihtami,” če neče biti odgovoren za pokvarjene želodce in revolucijo. Kakor hitro so bile napolnjene kolone ene izdaje lista, mora že skrbeti, kje bo dobil oziroma kako bo produciral gradivo za prihodnjo številko. Kar je bilo dobro v zadnji izdaji, ni več dobro za prihodnjo; treba je nekaj drugega, nekaj novega. In vsak morebitni načrt glede razdelitve dela lahko izpremeni vsebina pošte, ki se vsak dan po dvakrat vsiplje na uredniško mizo. Prilik za dolgočasje ni in to je najlepša stran uredniškega posla. Vsi vemo tudi, da se naši društveni uradniki, posebno društveni tajniki ne dolgočasijo. Poleg kolektanja as«smentov in običajnih opominov za posečanje sej in točno plačevanje društvenih prispevkov se pri vsakem društvu pojavljajo kolikor toliko običajni ali pa izredni problemi, katere mora kot prva inštanca kakor koli ra-šiti društveni tajnik. Za tem morajo morebiti stopiti v akcijo še druge društvene ali jednotine avtoritete. Da v glavnem uradu Jednote ni nikoli prostora za dolgočasje, za to že skrbi skoro 200 krajevnih društev in okrog 14,000 članov. Redno delo se kolikor toliko redno ponavlja mesec za mesecem, koliko pa poleg tega pride izrednih problemov, to ve najbolje glavni tajnik, deloma pa tudi glavni porotni odbor in seveda tudi glavni odbor, ki mora take probleme reševati pismeno ali pa na letnih in polletnih sejah. Potem pridejo izredne aktivnosti, kot je bila na primer naša letošnja mladinska kampanja in njej sledeča mladinska konvencija, ki bo že v teku, ko bodo člani run Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. u Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. , 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Clevel^ Ohio. .jj 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J0U Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. p. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Land&j_> GLAVNI POROTNI ODBOR: . „ 0 Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. J, 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 264 Union Ave., Brooklyn-^ Jednotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^ tajtltt* Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se poilljajo na clavneg* ji- denarne poSIljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe lil prizive n slovi na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejom novih članov, ,r nje za zvišanje zavarovalnine ln bolniška spričevala naj se pošilja)0 hovnega zdravnika. M il' Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov ln lzpreme®“^ J. alovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Clever „■ Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Je najboljša jugoslovans ^ varovalnlca v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejše podpor* erjli članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini J •{,„ <» In kdor hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega dru» ^1(0 pa naj piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 * PAMET PRI VOŽNJI (Nadaljevanje s 1. strani) to je neznane ljudi, ki prosijo za vožnjo. Večina teh ljudi nima nikakega “biznesa” na cesti. Ge nimajo svojih avtomobilov ali če ne morejo dobiti vožnje pri svojih prijateljih, naj ostanejo doma. Seveda, mnogi teh “cestnih beračev” so pošteni in nimajo slabih namenov. Dobe se pa med njimi tudi pravi pocestni roparji. Dobrosrčnemu *avtomobilistu potisnejo pištolo pod rebra ter ga lepo oropajo denarja in drugih vrednosti, nakar ga včasih še pretepejo, vržejo na kakem samotnem kraju iz vozila in se odpeljejo z avtomobilom. Takih primerov se je že mnogo zgodilo in v vseh delih dežele. Dobrosrčnost je lepa reč, toda tujemu človeku se ne pozna na nosu, kakšne namene ima, zato je nespametno se brez potrebe izpostavljati nevarnosti. KAJ LJUDJE UŽIVAJO (Nadaljevanje s 1. strani) velikih kuščarjev je pri Indijancih Južne Amerike v časti. V bolj južnih državah našega srednjega zapada skušajo razne organizacije privaditi ljudi na uživanje vran, ki so, primerno pripravljene, baje prav tako o-kusne kot druga perutnina. V tistih krajih povzročajo velike jate vran občutno škodo farmer-jem, zato jih skušajo uvrstiti med užitno divjačino, da bi na ta način zmanjšali njihovo število. V mestu Arcadia, Florida, se ben Pub Mic SSc tore del« to t: *ell for arov thej atid iat Vem m Oftjy n NAGRADE V GOTOVINI - ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLE^, % MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNO^ GRADE V GOTOVINI. jJaC Za vsakega novopridobljenega člana mladini® fin delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. d Za novopridobljene člane odraslega oddelka p» s° <• lagatelji deležni sledečih nagrad: J L t za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine $1-2^ za člana, ki se zavaruje za $.. 500.00 smrtnine $2.00 1)8 . C? za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine $4.00 ® Or za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine $5-00 11 a . za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine $6.001,8, za člana, ki se zavaruje za $3,000.00 smrtnine $8-00 1,8 ^?. 'V Te nagrade so v veljavi za nove člane, pridoblj®*16! februarja 1937 naprej. Jednota jih izplača šele poteBfc novi član vplačal vsaj tri asesmente. plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. ■ aj< sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do Iti. leta In ostanejo mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka Je prosta. Prnniofcpnifl n n d 12 000 000 00 Knlvnntnnst .Indnntn '/nnfin 115.«° [ ; — ----------- spraviti pred sodnijoza testov prebivalstva kr*-lice, ki ima od promet® vih pacientov lepe doh°' dodelnik” Milan Kape . ( nira” že nekaj let. J pismen in njegova Pre -e kaj temna. Pred leti vil v domačem kraj1 y hati zdravilne čaje in 0 ( do dneva se je širil kr ^ vih pacientov od blizu j Zdaj si je svojo hišo Pr j razširil, kupil si je 1^ j tomobil in najel tajni^ namerava zgraditi tudi svoje paciente. V nJekr% je cela mreža agentov, ^ vabljajo lahkoverne ti ^ gova žena in njegovi P j po navadi sprejemaj0 on pa nekje skrit prisl0 « ljudje tožijo o svojih *ey pripovedujejo o svoji*1 razmerah. Potem se s p na vso moč čudijo, re čudodelnik na prvi P ^ vedati, kaj vse jih tez*- t ne čaje kuha iz nava Zdaj se bo, kakor vse ^ ral vendarle zagova^ ^ stpdiščem. Ugotovili i je bil pred svojo Pracj,ji': delnega zdravnika Pre f\j, ječi zaradi raznih slePa IGRALNICE NA 3^ M Razne tuje tvrdke nam v Splitu, Dubi0^ Crikvenici predlaganje.' tev mednarodnih i£ra $ važnejše so ponud*36^) nemškega in nekega- ^ v* ga podjetnika, ki _1 ^' mednarodno igralni0 meringu, ter ponud ^ p rodne anonimne svoje igralnice v Sof’J1^ Občine proučavajo *e-jti-; a se še niso mogle o(> , j/ nudbami se bavijo *u. re' ni krogi in med nji011 ^ je mnenje, da je P° večja previdnost, ker morska letovišča obi a timnost, ki je za tujcC vlačpa! Um neki George End bavi s konzerviranjem mesa kač klopotač. Kačje meso je baje zelo okusno in mož ima zanj mnogo odjemalcev, posebno v velikih newyor-ških hotelih. Tudi cvetje raznih rastlin je okusna jed. Od karfijole ali cvetnega zelja uživamo le cvetje; istokako od artičok«. Po nekod na Slovenskem cenijo duh-teče cvetje akacij in bezga, ocvrto z jajci. V Orientu izdelujejo bonbone in marmelade s pride-janim cvetjem oranž, lemon, jazmina, vijolic in vrtnic. Na Kitajskem visoko cenijo cvetno popje vodnih lilij in mlade poganjke bambusa. Na Japonskem izdelujejo fino solato iz cvetja krizantem. V Boliviji dodajajo kuhanemu krompirju neke vrste ilovico, da mu daje boljši okus. V nekaterih krajih Nemčije, Italije in Sirije napravljajo iz posebne vrste ilovice nekako maslo, s katerim mažejo kruh. Pripoveduje se, da po nekod v naši državi Missouri ljudje dodajajo jestvinam neke fine vrste pesek, ki baje pomaga prebavi. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) ki društva Oceania so bili že večkrat ustavljeni na odprtem morju in potem eksortirani v pristanišča, kjer so Francovi vojaki vse zaloge premetali in marsikaj tudi odnesli. Po dolgih zamudah so bile ladje spet izpuščene. Posamezne ladje so bile že večkrat v ujetništvu španskih rebelov, ki ustavljajo ladje, pod pretvezo, da vtihotapljajo orožje. Nevarni za jugoslovanske ladje so tudi napisi v cirilici, ker jih španski rebeli zaradi tega smatrajo za ruske ladje. /J dohodki mazača O ogromnih dohodkih mazača v Budimcih v Slavoniji so listi že mnogo pisali in pri tem naglaša-li, da moža doslej ni bilo mogoče smo že prej vedeli. Da pa je tudi izredno aktivna in torej polna kipečega življenja, nam je pokazala letošnja mladinska kampanja in njej sledeča mladinska konvencija. Vsi, ki smo člani te aktivne in žive organizacije, lahko z jasnim pogledom zremo v njeno bodočnost. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) % rurtKl >i# ;levf Ctt* M ENGLISH SECTION OF ■ ▼ o11'»cial 0rg^n v o/ the SoulhSlavonic Catholic Union. AMPUFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought °UR PHOTOGRAVURE SECTION bers mad. jott* pa. Popular Joliet Girl To Become Bride taking the keen interest displayed by our mem-pubiiiu to® second juvenile convention, it was decided to Mirmi L . Pictures of all delegates in session at Ely, sota, in this issue of Nova Doba. SSCII1 }y~six qualified delegates representing various tures ‘^es were elected; however, but eighty-one pic-UelePafre Published, inasmuch as the remaining five to ® ^iled to submit a photograph of themselves ^ office of Nova Doba. Wen t ni^e delegates attending the convention Will do f°r .i° S£*Ve this copy of Nova Doba for future reference, aroun f ^usiness sessions and the entertainment built Uienw e convention proper will long linger in their -■ * ■ ;ies‘ ^e pictures of delegates with whom, they ,‘V*| they "^Htact will prove invaluable in the future when ■* I ju- recall the second juvenile convention. I and juveniles will clip the pictures of delegates I that tv • toem in their scrap book. When we consider s“»j I veniiP \s,ls ^e first time that individual pictures of ju-‘,>1 %tw ?£ates were published in the Nova Doba—and "* °% Ji’ en we consider that the SSCU is the first and Shen f£s*av Maternal to sponsor a juvenile convention Parent Vaiue of the pages of pictures becomes ap- coJ^SSCU is the first Jugoslav fraternal to have the alSo th £ un(iertake a juvenile convention proper. It is tt fraternal of its kind to offer within easy HenCe P°ssit>ility to attend a juvenile convention. S.ooo v. unusual response in the way of approximately q w members enrolled in three months, first tUl ^ni.on followed its unique idea by being the An*} 0 Publish pictures of elected juvenile delegates, to CaiT°vw> it has gone one step further, by being the first k 0lle the entire list of individual pictures of delegates SSCU does not believe in doing things half U) it decides to go through with an idea, it does 1 TMeartedly. fjCu v juvenile delegates are impressed with the ation to^pg by the various letters submitted for pub-• The excellent support they received from lodge k ?’ Parents, relatives and friends in turn will yield ^Harvest for the Organization. [$t th10 Juvenile convention idea, in our estimation, is hile e beginning of a new era of endeavor by our ju-Members in the excellent work undertaken by our 0tA sK#1 51 lOPH 10 *»a! 10 )0 !>“ )() 03i BRIEFS Joliet, 111. — Such songs as “The Love Bug Will Bite You” and “Will You Be Mine” have been replaced by “Love Is Everywhere’^, “Sweeth eart, Let’s Grow Old Together” and “There’s Going to Be a Wedding.” The occurrence for such an occasion is the approaching of an important event. Mr. and Mrs. John J. Jevitz, 1403 North Center Street, announce the approaching marriage of their daughter, Miss Celia M. Jevitz to Mr. Louis Skul, twin son of Mrs. Mary and the late Mr. Frank Skul, 212 Vine Street. The ceremony is to take place on Labor Day, September 6. Only relatives have been selected by the bride-elect and the groom to constitute the wedding party. Miss Elizabeth Jevitz, sister of the bride-elect will act as maid of honor, while Miss Lucille J. Jevitz, cousin of the bride and Miss Frances Skul, sister of the bridegroom-elect, shall be the bridesmaids. Mr. Albert Skul, twin brother of the bride-grooip to be, has been selected as best jnan, while Mr. Jos. Skul, youngest brother of the groom, and Mr. Frank J. Jevitz Jr. have been selected as ushers. eifli pel*1/ : Mož ,rete*' iseJe u & u, . in iiXoi zll pr luKsU niPt# ,udi eg°vl iV, k1 : lju< ri P0' joP1,. sj r:; i/ad1*6. W ia*1 SO1 riJ Reformer (visiting ,°t>ks u°u say your love for ^ di/?Ught y°u here? Just , ^isor, happen? •°oks , (‘r They were pocket-• iadyi Sharp—Loan me a dime for carfare home. Flatt—Sorry, but all I have in the world is one 50-cent piece. Sharp—That will be swell. I can take a taxi home. ■I1’' lepa lle 1 rr#" idbe ( ibt*° a i# , dco^ id* te P ; 5 ,d V*J tu i/y: I Otr A. 1.1cc To the Young Delegates... y <£ VeUf °U ar^ delegates the second juvenile con-th6 SSCU who have gathered in the eity where thn 1 ^ was organized—that is the country of ten °Usand lakes. tUritJu«t as the bud unfurls and in time blooms to ma-thei-t' S° you’ *n time, bloom and contribute fur- to the growth of SSCU. ti0ri are young, healthy and full of youthful ambi: bett °U ^ave better opportunities and in many cases the °! dances to further the work of our SSCU than editions which prompted the organizers to with the work of starting the SSCU. quaj eref°re, it is necessary that you get fully ac-Vant. w*th your Union, that you recognize the ad-benej^es offered by the SSCU in the way of insurance to* 1 ,H’ that you fully appreciate the feeling expressed clo8J s you by your Union—you in turn will feel more b0fK.*y attached to the SSCU and become its greatest ^ers in the future. y0Ur j is with this thought in mind that your parents, °f y officers—and in fact the entire membership ti°n ^lodge—sent you to the second juvenile conven-s&rne *• all want you to have a good time, but at the . ’me ^ey also entertain a wish that you will culti-a strong feeling for our Union. y°u 0°u are full of life, and spirit of Spring envelopes the adult membership hopes that you shall enliven '''hen > at least durinff this period of exuberancy, the be! e^tended to you the opportunity to vacation in ^autiful and fresh Minnesota. &SqjS Worthy sons and daughters of your parents, our that jn^°nsiders you as its greatest assets, and hopes MU be future> as men and women, that you not only 8reatee eo°d members, but also that you will be the exponents and the best advertisers of the ah Many parties have been planned for Miss Jevitz. They shall commence with a crystal shower, given by Miss Lucille J. Jevitz, August 11 in her home, at 1218 Oakland avenue. A linen shower will be given on August 12 by Mrs. F. A. Russ, 1324 Kelly Avenue, while a personal shower will be given August 17 by Miss Frances Skull, Miss Elizabeth Jevitz and Miss Lucille J. Jevitz at the McCulock tea room. Miss Frances Skul, 212 Vine Street, will honor the bride-elect at a miscellaneous shower August 19, while a hosiery and handkerchief shower will be given August 25 by Miss Elizabeth Jevitz, 1403 North Center Street, and a kitchen shower will be given August 24 when Mrs. J. L. Jevitz will be hostess to the women of the SSCU club, of which Miss Jevitz is a member. The series of parties will be climaxed August 29, when Miss Lucille J. Jevitz and Mr. Frank Jevitz, Jr. will be hostess and host to the wedding party and a few close friends of the couple. Miss Jevitz is a most active member of the Joliet Ladies of SSCU. She is the first of the group to be united in marriage, since the founding of the club. Our heartiest congratulations are extended to both the bride and the groom. May their future lives be filled with the suprem-est of marital joys! Anne I. Jevitz Ladies of SSCU The second bienniel juvenile convention of our SSCU, in progress Friday and Saturday of this week, has the spacious Washington school auditorium for its setting. A large crowd of visitors are expected, and all juvenile members in Ely are invited to attend the proceedings as guests of the Union. Included in the program of entertainment for delegates is a mammoth picnic Sunday, August 8, at Sandy Point. The supreme officers in attendance for the semi-annual meeting also will be present during the juvenile convention. Junior Slovene School of the Slovene National Home in Cleveland, O., will hold its annual picnic on Sunday, August 15 at Mocilnikar’s farm. Two visitors from Cone-maugh, Pa., dropped in the Nova Doba office last week. Alice Tomec and Mary Tomec, both members of lodge No. 36, SSCU visited Cleveland where they also attended the Great Lakes Exposition on the lakefront. Martin Regina, president of lodge No. 40, SSCU of Claridge, Pa., is spending about three weeks in northern part of New York state, around Lake Ontario. The next issue of Nova Doba will appear on , August 18th, since the August 11th edition will be omitted in< order to give the editorial staff a one week’s vacation. Juvenile Convention East Palestine, O. — The opportunity to attend the juvenile convention, soon to be in session, is a fitting reward for the youngsters who wbrked so faithfully to gain it. Proud should these youth be who won this distinction. The junior delegates have done a fine piece of work. Can anyone sincerely begrudge them this trip to the convention city? A trip very educational and entertaining. It was the ambition of a previous generation, to build a strong fraternal organization into whose fold those seeking protection for themselves and their families, might enter. Grateful to the pioneers of the SSCU is the present generation, whose ambition and enthusiasm is steadily molding that same institution into a powerful influence in the world of frater-nalism. Joe Golicic No. 41, SSCU Lodge No. 198 Central City, Pa. — Lodge No. 198, SSCU will hold a picnic on Saturday, August 21 in the Polish Hall. Members friends and acquaintances o Johnstown, Lloydell and other neighboring communities are cordially invited to attend. Excellent music has been secured for the occasion. Vincent Maljevac, Sec’y Young man—Sir, your charm ing daughter has invited me to dinner. Her father—I’ll do better tlfan that. I’ll invite you to breakfast. Then you can see how she looks in the morning without her make-up on. 86 Delegates Frolic at Second Juvenile Convention in Ely By LITTLE STAN, Juvenile Convention Campaign Director Lodge 33 Changes Picnic Date To August 15th Center, Pa. — As previously stated in the Nova Doba, the picnic which was to have been held on July 25, by lodge No. 33 has been cancelled. On Sunday, August 15, this lodge will hold its picnic for the purpose of celebrating its thirty-fifth anniversary. The celebration will take place at Klemencic’s farm, a few miles from Center, near Renton. An orchestra which will fulfill the desires of all has been secured. Refreshments will be served. Admission to the grounds will be free, although the admission charge to the dance floor will be 25 cents. Remember everybody! If you want to have a good time on August 15, come to Klemencic’s farm. • Because of the picnic, the regular meeting which is usually held on the third Sunday of every month, will be held on the second Sunday, August 8. Ely, Minn. — While hundreds of the United States SSCU’ers t h ruout anxiously await that post card from their son or daugh-ter-delegate at Ely, Little Stan pounds the typewriter keys with enthusiasm in an effort to vividly portray some of the doings at Ely. Besides, Little Stan has that movie camera all tuned up, and has already taken some nice shots. Wednesday is publishing day at the Nova Doba office. It is the day when Little Stan rushes thru his private work in order to get through in time to catch that bus for Duluth where, on the morrow he will meet the entire delegation. Next day, people will be receiving and reading the paper. Delegates will have arrived in Ely on that day, and will apparently be all eyes and ears to see what this little city of 7,000 population looks like. Friday, when most people will have received this issue of the paper, brings us up to date, especially as far as the middle west in concerned. Today (Friday in Ely) the first session of the convention is opened. This afternoon, delegates will be at the Indian reservation. You can be sure that everyone is enjoying themselves very very much. Little Stan wants to take time out for a moment to relate a very “funny” incident. One day last week, Wednesday to be exact, a day before the Ely Shopper went to press, a group of his friends sat around. Conversation turned to the Juvenile convention which at that time was due the following week. That camera came into the limelight. “Are you going to take it with you to Duluth?” asked Pal Doc Zgonc. Little Stan was undecided( but felt that he might. “How are you going to get shots of the train coming in then?” Friend Zgonc asked again. Then the fun really started. Partner Mochnik offered several suggestions. “Ten to Ten” Tony offered a few move. To no avail. Someone suggested that Stan ride on the train until ha hits Robinson lake. From there he must leap off, and board a railroad handcar; then “pump” his hostess j Way into Ely, a distance o£ only 8 miles, to come in ahead of the train! That wasn’t so funny un- Ladies of SSCU Entertained Joliet, 111. — A charming hostess, indeed, was Miss Helen Kozlica, on July 21, when she entertained the Ladies of SSCU at her home. Following the termination of the meeting, the girls were beckoned to the hostess’ lawn where quartet tables were placed. Here, the evening was spent informally. Games were played and the winners were awarded prizes. The recipients of these lovely gifts were Mrs. E. Vranichar, Miss Lucille M. Jevitz, and Mrs. J. L. Jevitz. After the winners had been determined, Miss Kozlica displayed most graciously her charm as a hostess. A delightful uncheon was served at a large nable centered with the gorgeous bouquet of freshly cut flowers. The color scheme carried thru-out was peach and blue. It was very novel and artistic, to say he least. Lodge 116 Juvenile Members Meet Export, Pa. — A meeting of lodge 116 juvenUe members will be held on Sunday, August 15, at White Valley Hall. Meeting will get under way at 3 p. m. All juvenile members of lodge 116 are requested to attend. Helen Previc, Pres. Theresa Kastelic, Sec’y Elmer Remic, Treas. Sally—How do you like my Little story? Editor—Oh, I long to hear the end of it. Having, assured our that we had a most enjoyable time, we departed for our abodes, to meet again on August 26, as guests of Miss Jeannette Kosick, 1124 Oakland Avenue. Lillian E. Kosick No. 66, SSCU til Labernik, and Zgonc visioned Little Stan and his long legs, pumping furiously in a desperate effort to reach Ely ahead of the delegates. They also portrayed the train catching up to Little Stan, and Jhey pictured the whistle screaming to get out of the way! The situation provoked so much laughter, that everyone laughed so hard they rolled around the floor with tears in their eyes! But it all died down, and when it was over, Little Stan had yet to find some means to get that camera to Ely before the train came in. Maybe he will yet find a way. Heh! Heh! Supreme Trustees are in the city busily engaged in completing the semi-annual audit of books and records of our Union. Monday the supreme board session began, as other officers arrived. Where the hot sun is beating mercilessly in the cities, people whose loved one are attending the second Juvenile convention will be tickled to know that it i$ nice and cool in Ely. Days are nice and warm. Nights are cool and invigorating. So don’t be surprised if your boy or girl returns home with an added luster; to their cheeks, or perhaps 3 pound or two heavier. Next week is vacation week for the Editor of Nova Doba and the staff. So, the week after, next you will see a complete report of the Juvenile convention -in the headlines! The story will be detailed and complete. So watch for it! And have fun—just like you attended the entire affair yourself. So. until the week after the vacation, Little Stan will say adieu!; BUT HE WILL BE BACKI Joany—Mother, if baby werei to eat some tadpoles, would they] give him a deep bass voice like big frogs have? Mother—Gracious, no! They; would kill him. Joany—Well, they didn’t, ( * Insurance Salesman—Rastus, you better let me write you an accident policy. Rastus—No, sah! Ah ain’t any; too safe at home as it am. * 1 Commencement V i s i t o r—< What’s the building over there?. ’ Sophomore—Oh, that’s ou£ new greenhouse. t Visitor—Since when did colleges start to give freshmen 3 dormitory all to themselves? • ATTRACTIVE REWARDS Lodge No. 70 Chicago, 111. — All members of lodge Zvon, No. 70, SSCU are hereby notified that I have changed my place of residence, which now is located at 3144 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111. All members are requested to be governed accordingly when paying assessments at my home, or when mailing in the assessments. Andrew Bavetz, Sec’y Cash awards! That’s what our SSCU offers to ac-tive members who enroll successful prospects for membership. The following cash awards are payable after the new member has paid three assessments: / Amount of Cash Award Insurance $1.25------------------------------$ 250.00 2.0 0------------------------------ 500.00 4.0 0----------------------------- 1000.00 5.0 0--------—---------------------- 1500.00 6.0 0-----------------------------— 2000.00 8.00------------------------------ 3000.00 The amount of insurance refers to the death benefit certificate taken out for any of the three plans, “AA", “B” or “C”. Fifty cents is awarded for each new juvenile member enrolled. » machine' Giving Medicines To Babies By Dr. J. J. Folin Member No. Jflf, SSCU ----- Barberton, O. — It seems to me that when a child is sick the mother runs to the medicine cabinet, takes down a bottle of some old medicine that she probably purchased months or years ago from some traveling medicine man and gives a dose of it to the child. Naturally they think they are doing the proper thing, but often we find they have done more harm than good. I do not mean the medicines are bad, some are very valuable. This being the case I will attempt to separate the good from ,the bad. Years ago little was known as to cause of disease and the doctors used to prescribe a medicine with n u m e rous ingredients hoping that one of the drugs would hit the cause of disease right on the mark. We realize that nature is a fairly good physician and any drug that does not help nature must do harm. Castor oil, the grandmother’s “old reliable,” does more harm than good. It is not as mild to the infants’ bowels as it is generally supposed. Many times have I observed under the microscope blood in the stools of infants after a few doses of castor oil. It proved conclusively that it acted as an irritant and ruptured the small delicate blood vessels in the intestinal tract. There are many other cathartics that are more or less harmful. Unless the child is severely ill do not give a laxative and never in a well breast-fed infant to relieve constipation. An overfed baby will have colic which disappears as soon as the proper amount of food is given and no drug will help it much. In fact most patent drugs for colic contain sedatives and some opium which are harmful and even dangerous. ed with clean gauze will reduce the infections. Syrup of ipecac is one medicine that has- a place in every medicine cabinet for the treatment of croup. The slight upset of the stomach produced by ipe cac is an important part of the treatment. In cases of fainting or after long exposure to the elements, alcohol, in small dilute amounts, is as good as anything unless it be aromatic spirits of ammonia. I do not doubt other medicines 'might be added to this list. I simply wish to impress that care less use of drugs is harmful, that most medicines have a very useful place in the prevention and treatment of disease they must be only used where they properly belong. Federal Housing Administration Another bad habit is to load an infant’s nose with various drugs in order to cure or prevent a head cold. If used continuously they will irritate the nose just as a blister forms on the hands when chopping down a tree. A common medicine found on the medicine cabinet shelf for general use is the fever medicine. Majority of these fever medicines contain coal-tar products and produce their action by lowering the heart and heat central stations located in the brain. My advice is not to give to young children unless prescribed by your family doctor. Fever is simply a constitutional manifestation of some other condition of the body, such as overfeeding, warm clothing, overheated environment, and infection, and if you wish to lower the better and safer way do it by cool water than by drugs. Babies do not need appetizing medicines or to relieve intestinal indigestion. Should the baby have a poor appetite, see that it’s getting the proper food, avoid sweets between meals and let them go without f®od till they j*re hungry. * The drugs that will cure most cases of indigestion is plain food and a normal bowel movement after breakfast each morning. A good sized building could be filled with the various kinds of cough, croup, bronchitis, whooping cough, and asthma medicines. Why? Because the majority of them do not cure and some only relieve the discomfort for a short time. Many of them are irritating and some actually harmful to the general health. There are other means the same relief can be gotten that is beneficial to the general health. Milk of magnesia should be used in cases of acute intestinal disorder. If there is a skin wound iodine or mercurochrome may be applied after the wound is washed with water and cover* Washington, D. C. — Analysis and study of real estate cycles and statistics on city growth for the 100-year period 1837-1937 enable the Federal Housing Administration progressively to substitute reasoned judgment for guess work in mortgage lending operations, according to James S. Taylor, Associate Director of the Administration’s Economics and Statistics Division. Writing in the current issue of the “Insured Mortgage Portfolio,’' official publication of the Federal Housing Administration, Mr. Taylor points out that while time and changing conditions may alter the course of local real estate cycles and modify the progress of city growth, the lessons of the past are the only existing guides to the future. Both mortgage lending institutions and the Federal Housing Administration must, therefore, study past fluctuations and trends and explore the factors which may modify the market in the future. Studies of the several statistical indices available for each of a number of cities have revealed interesting facts, among which are- (1) the fact that the real estate cycle usually ranged from 15 to 20 years, from crest to crest; (2) that business activity and real estate cycles do not always move in the same direction; (3) that local real estate cycles are apt to move more or less parallel, creating a nationwide trend, though individual cities are subject to special local variations; (4) temporary reversals occur during major movements; (5) the peaks and valleys in building activity correspond closely with those of real estate transfers; (6) activity in the subdivision of lots has fluctuated violently; (7) foreclosures sometimes have furnished an indication of future trends in real estate activity; (8) the extent to which real estate prices rise during peak periods and fall during depressions is difficult to analyze. Mr. Taylor’s article urges local lending institutions to study with particular care certain aspects of the mortgage lending field which the developments of the past few years have altered materially. City growth cannot, in the majority of cities, be expected to progress as rapidly during the 1930-50 period as from 1910-1930 period. While certain compensating factors, one of which is the increase in the number of persons reaching marriageable age, can be expected to influence real estate transfers and building favorably, care must be used to guard against over-building. Studies of future prospects of local industries, contemplated More Juvenile Delegates / SOPHIE BAT IS Lodge No. 183, Yukon, Pa. ROBERT CHAMPA Lodge No. 184, Ely, Minn. •------------- MARY PETRITZ Lodge No. 190, Butte, Mont. JENNIE SIMENC Lodge No. 211, Chicago, III, EDWARD SUBIC Lodge No. 221, Center, Pa, mt-------------------- THEODORE PALCIC Lodge No. 222, Gowanrta, N. Y. GERTRUDE OBlAk lodge No. 225, Milwaukee, Wis. MILAN PEACH Lodge No. 225, Milwaukee, Wis. ROBERT GLAVAN Lodge No. 225, Milwaukee, Wis. VIRGINIA MIKOLICH Lodge No. 229, Struthers, O. DOROTHY KOCHEVAR Lodge No. 230, Chisholm, Minn. Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK ’ ANN MARIE MILAVEC Lodge No. 232, Meadowlands, Pa. plant construction, technological changes likely to reduce the number of workers in local plants, special advantages of industry as to raw materials, access to markets, etc., will give lenders a more accurate picture of prospects for mortgage lending during coming years. To further guard against over building in communities in which the demand for construction may exceed any long term trend line for new building, Mr. Taylor lists the following danger signs to be watched for; an upturn in foreclosures; land ‘subdivision in excess of immediate needs; character of financing being used; increases in vacancies in homes in direct or indirect competition with those being built. Fanny—Don’t tell anybody for all the world, but see this ring? George slipped it on my finger last night. Ethel—Yes, it’s a nice looking ring, but it will make a dark mark around your finger before you’ve worn it a week. At least it did on mine. Always Dependable “Your paper has maligned me !” roared the irate citizen, as he stormed into the editor’s sanctum. “I demand that the guilty reporter right this wrong!” “Trust him,” retorted the editor sadly, “to write this wrong.” —Kablegram Fogmore—But I asked you, darling, to keep our engagement a secret. Sylvia—I couldn’t help it, dear. That hateful Ethel said the reason I wasn’t married was that no man had ever been fool enough to propose to me. So I told her you had. * Daughter—Daddy, what is your birthstone? Daddy—I don’t recall, but it must be a grindstone. Jimmy—After all, fools help to make life interesting. When all the fools are bumped off, I don’t want to be here. Gracie—Don’t worry, you won’t. Continuation I understand his plight but am determined to humor him into going with me. I reason with him and do everything to impress it upon him that the Italians cannot and won’t kill him. He listens and at last accompanies me. There is a lightning flash of flame not twenty yards away from us and my man whips away like a shot. This time when I catch him he is not so tractable and refuses absolutely to budge a step in the direction I indicate. After another ten minutes of entreaty and persuasion I manage to make him yield. But my troubles are not yet over. At sight of a corpse or a newly dug grave, my excited friend veers and pulls away so that it is more than I can do to hold him. The flare of a rocket drives him frantic. To center his interest I direct him to hold one end of the wire while I search for its companion piece. This works well until there is the crash of a falling shell and he is away again like a red-hot bolt out of hell. What makes me shake with fury is that he not only takes off his own worthless carcass but drags the wire along with him for a considerable distance, so that it tangles up hopelessly. I make up my mind to forget the wire and dash after the runaway. When I catch him this time I give all my attention to holding him. Some men coming up just then blunder into us and separate me from my man. I am furious for I am sure they have further wrecked the wires over which they are so heedlessly trampling. I kick savagely at one of them nearest me and then see for the first time that he and his companions are Italian deserters on their way to our lines. From somewhere in the growing darkness the cry of one badly wounded comes to my ears. It is hardly human now, I think, as I listen to it for awhile. There are many of them, I know, who must be lying alone and forgotten just like that everywhere about here with no one near if only to moisten their burning lips. When I approach our trenches I make for the spot where the wires enter them. I drop to my knees and my hands run over a gelatinous ooze that is mingled with particles of steel and stone. The wire I find torn to shreds. This last ca tastrophe proves the last straw and : suddenly lose all control over myself. My head begins to swim and my memory leaves me. I strain my senses to remember whether the wires here run along the ground or hang suspended in the air . . . where my post is located . . . how I may recognize it... what time of day or night it is . . . All is a chaotic jumble of hazy thought that flashes through my mind for a moment and is as swiftly gone. I call out and even my voice seems a thing apart from me,— outside myself. Majsner is gone and no one responds to my cries. Then a blind rage assails me and I could consume, myself in the paroxysm. All this horrible existence has suddenly become absolutely unendurable to me. A single thought throbs in my brain, that everything must end this night, that there has been enough hell to last forever and ever. In a distorted sense the thought occupies my mind that maybe this is all a required introduction to a pre-hell . . . but no, even in hell itself it could be no worse. Even there the fires could never be so darting and undying. Red rockets zoom into the air and a new attack is born in all its rampant horror. Well, it is all the same. Advance, victorious rabble! Trample us in your charge that there be peace for us at last and then let us to our rot. Advance! Aboye the whistling and the thunder a feeble shout is heard for an instant and then it is gone. A long while later men come racing past me. What! are our mfen driven to flight? No, these are Italians and they are panic-stricken and weaponless. They race by and one even trods on my hand as I lie with it outstretched. A curse and a cry of pain escape me and getting to my feet I sway about in search of a weapon with which to hurt the offender. A little way off more of them burst into my view and these are carrying their wounded. Not a word of complaint do I hear and why should there be any? They are happy, for they are emerging from hell to life. Death whistles phantomlike past and strikes before them so that they crouch and groan. Strike Satan that this frightful night of suffering and horror end. Turn in upon thyself on blasted earth, devour us all and spare us further torture. I stumble on. Presently I find myself outside one of our trenches. Amid the desolation and disorder within I make out the forms of men who have clung there as to a last refuge. And so it is. Their faces are strange to look upon in the uncertain light and their words lash out with neither sense nor reason. They are our left-hand neighbors of the 77th. I am lucky I tell myself when I first see them to have fallen among living men. Living men Yes, but their company leads to madness! I shudder and rush out. Luckily I travel in the right direction so that a half-hour later I am once more among my own men. Here I find Majsner sleeping in a- convulsed heap against a wall. It is graying in the east when I make my way back to where my instruments are located. My report is pessimistic in the extreme. The commander of the regiment to whom I make it asks for our commanding officer and when this is effected tells him that such a report must not be sent out under any circumstances. He tells our Frenchman to word it in the following manner: “Physical condition satisfactory, morale good.” When Majsner awakens he tel what happened after we had parte0^ says that he remembers staggering the streets of Korit and that he vague idea of the confusion that about him. He tells a gruesome how a number of Italian refugees running past him when a shell tore them. He shivers when he relates chunk of hot human flesh struc square in the face and how a head rolled at his feet. He says was more than he could stand an he fled the spot horror-stricken. In the morning there is a r5®‘Lj scence in the enemy’s fire. The I* , 3&di are wedged into our lines in moreP ^ fžavj q than we care to remember. BaC jii Os]jpj forth twists our disordered front ^ midday a message is wired to us °Vat “Seven less four fire all our Wi faviCo fires. If we be tardy all three fe2. . invited to participate in the fe * . 1 when mess will be prepared. J Vi time all at once before the *° VL( v cold. There will be no lack of ca fojg - strengthen you . .. Tiger.” jp . , ' . *ji 1 cett This “ukaz” we interpret ^top;ir three o’clock our batteries are w ju. a shattering five. At four all a 3 talions will throw themselves ^ 0(j 2a counter attack. Strike with s*^ tej , curacy and a concerted force. L J® your munitions so that they it) ready for instant action . . • f*'«tvi) ment Commander.” Col, il ^ The reason for disguising a cora.tff 0 27. j is obvious, for the Italians ^ iloy|’ sometimes to tap our wires anhitrjtf I ji ? cept the message. In the form ar ^ *• j ly agreed upon for the present tn ( 0, ^ talion is a fox, the battery a „ a >P Co] mortar a dragon, the artillery a «1 y. . an attack is a feast, a machined ^ Ji turtle, ammunition is caviar, 9 ^ “ft pfj( grenade is “komis”, the regimen $ llipj. mander is the Tiger, the comp**1" t) Dy ’ bee, the brigade is a conflagrat* ’jji division is a diamond, the ‘Ofej lion, the sappers are moles. EaC ^ ment has a distinguishing aPP® $ j i, ll My regiment is called that "SaVfl.er h (lo a Carinthian regiment goes un ^ name “Planinska roža” (rnC flower}. JU.ri flril# L , Jo Our batteries commence 1 vW2oo,, schedule but it were better tl>© jjl. 0 not, for they are firing dire /#«1, °1 our lines. Under a double fire th® j ^ in from the rear and from . men grow wild with apprehens*0 • Pr< soon all semblance of order lS B Pr^ (To be continued.) | ’ Helen—I suppose you thought seriously of Norman—Sure I did. p^ii didn’t. ’ t * in Tourist—Quite a toWi* have here. How many women were born here 111 I last five years? jLjHg »I H Native—None, stranger^«? ^ quite a number of babies ' e * f/INv Munhall—Was her * surprised when you said *j0 wanted to marry her? , Ziegler—Was he surPrljt%eH. Why, the gun almost fell o r it„^ his hands. : Nationals SCU j|lV Athletic — pv MINNESOTA ^ TO Joseph Kovach, 342 E. She«1 l^. ‘ Ely, Minn., Lodge No. 1. gti) *1 ,;iCi Stan Pechaver, 648 E. CaB»P fill t, Minn, Lodge No. 2. , Joseph Sayovetz, 738 E. c* .1 j>i ^ Ely, Minn., Lodge No. 184. F , 0, Anton Zaverl, R. 1, Bo* Ajj ^ Minn., Lodge No. 200. * PENNSYLVANIA \ r Rudy Yerina, Box 204, C!*PW \ Lodge No. 40. |klli J |u >v Frank F. Pezdirc, 427 Schttf1*^ . ^ Reading, Pa., Lodge No. A L. P. Boberg, 5414 CarJief*^ Ve f, Pittsburgh, Pa., Lodge ^o- J |rj , 0 Louis Polaski, Jr., 504 GrU [I Canonsburg, Pa., Lodge ?atj Theodore Kukich, Box 42, a 'Vj| Lodge No. 218. , K I v ' Joseph Yearn, R. D. No- ^ v. , «l • Creek, Center, Pa., Lodge ^ n ^ Stan Progar, 400 Center »*•> l^;. Dale, Pa., Lodge No. 228> j, tt)h OHIO „ - pi r 6 y Frank Jancar, Jr., 1686 *• ^ . I(lut Lorain, O., Lodge No. 6. Frank Drobnič, 1117 E- * 40 ' Cleveland, O., Lodge No. 1 „ ? \ ' 8 George Kovich, 19621 She1': ) ' % Cleveland, O., Lodge No- J 0l0 Joe Struna, 1190 E. 61st j, Cleveland, O., Lodge No. * ^ ||i a Frank E. Glavic, 26 P, \) Struthers, O., Lodge No. m rCij Illinois h \ Lucille J. Jevitz, 1219 Oa*1*^ A Joliet, 111., Lodge No. ««• r i.^O Martin Zupec, 1024 Park A ’ j Chicago, III., Lodge No. J’1 \T lt)ul Louis Rode, Waukegan> " ! <> No. 193. J y ^ WEST VIRGINIA^, V Frank Sluger, Box 428, v* / W Virginia, Lodge No. 106* A tells irted- •ing ^ heft«5! at e tfll® ;ees tore ^ es W*‘ •ude" 1 se?e!i ,s thl and^ 11. rect^ . Ital**® ire Plst* Jack it»»< .in«01: 8Ploh”^S’ — Društvom Colo-C,anstvu J®KJ v drža- ^cija°jstZTn?jam’ da b° ®v‘Col • društev v dr- sobotn°ra^° Poredila veselico eselica *V koliko članstva °dgI!ti v t ;lena S0 vsa društva C*V °-)e zast°J dr^avi> da pošljejo W™* na t° zborova-Sano1 0sedaJ še niso bila l>ljetl v Federacij i; v so Pristopijo. aV oiefa zborovan.ja na-r n®! lt‘iiin ®topili k naši Fede-:wp Ujtv. Pacali pristopnino dve Cokedaiaum?, društvo št- 118 °27, j ..°'0., ki je pristo- 'n društvo št. 140 U. ju,’.! °^0-. ki je pristopi- °’ ^ t*!?' Priporočljivo bi Coi0 U 1 društva v stver- “"'J Vav j,.v u Posnemajo dru- države in se IjUf^aj tnUZf'0- več nas bo tf#v, 111 lažje bo glede stroš- Vej . f^Va J^rJ1Varn tem P0*-0™ '^•dosi -J v državi Colora-^erac-.^e ne sPadajo k na-% j, 1 ’ da na sejah v av-° tem, se they J ^ovaaniPllSt°P in Pošljejo ectiy \ ^st0ri>.. 5- septembra svo- :h8t^^bo [° Pre^Vanj u septembra Pravil^113, *ud* federacij-■ tifo^ a katera nam je na il p]., ,J? 8®stavil in poslal ■kb‘ .\ni nadzornik, sobrat Wft6 12? Cleveland^. f \ ‘n naklonjenost naj ‘l,V azcna naj lepša hvala. 65 iti I'.a kampanja je kon-j e&ati za mladinsko JI določeni, toda s j, ^ da bomo zdaj ro- fHk0 r^ali- Tiha kampa-J' Vjoi 1 ek°č neprestano vr-;Cm milnem društvu. JNa .1najboljši isa- »^beS aila’ Vsak mesec se i|. 8tvjj ■ ’ da se obdrže člani i' ^ai'J1,Vedno jetreba gle-adinski člani dose-/?^°bi iSan° starost, da se ti • PrestoP v odrasli dv, ° Re kampanja pri S JSk TtVih Ved™ vrši iif^šek 'ma dobra pravici*0 2ani^m° vsi za društve-I la in> «»ali, jih bo tudi ob. ^ vP!?0eoče’ še izbolj' med P^imi v u.*cij, T), ° podpornih or- ^n°SebnPvlahko rečemo, , i lc‘ie lse Podporne or-iNas^J. S. K. Jadno-ift HmJ mora biti- da v Piševa Za n-*cn napredek «it ,ailJe. p,glavni Podpredsed-'bo’ C°i° ank Okoren iz Den-•'o Heii,? y°t°vo ponosen veliko sku-i2, delegatov, ir 1,11, °'0,,ari^ *)ac*a> Iz same dr 1«fr°t!Vencii 1)0-'de na mladin svj^inj. 'j>0° ^ delegatov ir "edV0mn° lepc 'ih r) 1 delee-,t ° P°mislimo ^Sžtev J1 Prihajajo oc \v° DoseJ!011^ dele&a !H(]. ’ vaniin , saiP0 državj Vt r‘krat Lr! Pa ima ital ^0 h članstva ii O^eda ru§tev kot Colo ^0] j6!1 v atSa društva nis( ^ ** r1 >* ;is& s^0r)ii„ ^i bila vs« lci]'n°^ali na V akci-i°> bi bil 'S? n°sni \m smo tud KV2p°dS;To pa na SČ*** akti za nadalj' Sz? mladi nosti- delegatom i: elltti mnogo za L hus; . to hre« s & swift* com^j & tthe dtd>€ ttr .ent« any atio»' :orps ;acn' ;;?5 iinder moun1 DOPISI bave in veselja v zeleni Minnesoti. Za Fcderacijo JSKJ društev v državi Colorado: John Lipec, tajnik, Box 153, Hastings, Colo. vvn nefl , in ?eV es aid f rpr'1 11 o«' it i rl ^ P t S‘- r««1 it- f . I96' | U» White Valley, Pa. — članom in članicam društva št. 116 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni mesečni seji 18. julija sklenjeno, da se naloži društvena naklada v podporo društveni blagajni, v kateri je luknja. Vsak enakopravni član plača en dolar v društveno blagajno, in sicer se 50 centov plača v avgustu in 50 centov v septembru; naenakopravni pa plačajo po 25 centov v avgustu in 25 centov v septembru. Člane pozivam, da bi bolj redno plačevali. Kadar so v Novi Dobi priobčena društvena vplačila in izplačila oziroma računi med društvi in Jednoto, lahko vidite, da je naše društvo z vplačilom vedno en mesec zadaj. Vzrok je v tem, ker člani ne plačajo dovolj zgodaj. Vedno moram čakati do prvega. Ako bi plačali vsaj po tri dni prej, pa bi bilo v pravem času priobčeno. Gotovo bi tudi mesečno poročilo prej prejel iz glavnega urada, tako ga dobim pa šele en dan po seji. Dalje še omenim, da če ima kateri član kaj proti kateremu drugemu članu, kaj takega, kar se tiče društva, naj počaka seje in naj tisto reč na seji pove, ne pa raznašati okoli po javnih lokalih in drugod. O takem članu, se lahko reče, da je odkrit. — Za društvo št. 116 JSKJ : Jurij Previc, tajnik. Braddock, Pa. — Sezona piknikov se bliža koncu, pa mi ni nič žal, dasi jih rad obiskujem. To pa zato, ker imam letos smolo s pikniki. Na vsakem, na katerem sem letos še bil, me je dež namočil. Vremenski bogovi, kar ne dopustijo, da bi se ljudje zabavali. Kakor hitro se jih zbere skupina skupaj, pa odpro nebeško zatvornice, da se ulije dež kot iz škafa. Nič boljše ni bilo na pikniku društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, ki ge jo vršil na Church Hillu v nedeljo 11. julija. Ob če- i trti uri popoldne se je tako dež ulil, da sem popolnoma obupal nad uspehom piknika. K sreči je ! ha pikniškem prostoru na Church Hillu precej primerne! strehe, kamor smo se stisnili, i dokler ni dež prenehal. Ko se je vreme zvedrilo, se je zabava ponovno razvila in je trajala pozno v noč. Midva z mojim sinom sva bila med zadnjimi, kajti zapuščala sva prostor ob 11. uri zvečer. Društvo je kljub nagajivosti vremenskih bogov napravilo $30.00 dobička, kar je za tako razmere zelo lepa vsota. Uspeh je bil mogoč, ker so člani za piknik mnogo prispevali ali darovali. Tako je daroval Im-bro Vidovič $2.00 v gotovini; Jože Regina dva kvorta rakije in 'Martin Hudale en kvort; John j Rednak dva funta klobasic; Rudolph Čeligoj je vozil na piknik iv vrednosti $2.00; Helena Hro-! vat in Anna Nemanič sta prispe-j vali vsaka po en “cake.” Hvala lepa vsem za vse, kar so darovali za društvo, še posebej naj bo izrečena hvala sobratu Antonu Rednaku, ki se je v družbi z mojim Edvardom trudil s tisto glavico, ki je društvu prinesla $5.65. Dalje naj bo izrečena hvala Mary Anzlovar in Barbari Regina, ki sta se trudili s prigrizkom, in hvala vsem, ki so se na en ali drugi način žrtvovali za uspeh piknika. Ako sem katerega izpustil, naj ne zameri, ni se zgodilo namenoma. Moja želja je izreči najlepšo hvalo vsem, ki so kakor koli prispevali, da je bil piknik povoljen uspeh. Pohvalno naj omenim tudi našega nekdanjega člana Franka Stempferja, ki vedno ;rad z družino vred poseti naše piknike, dasi živi zdaj na Jeannette. Pozdrav vsem! Martin Hudale, tajnik društva št. 31 JSKJ. La Salle, lil. — Naj malo opišem potek piknika društva Danica, št. 124 JSKJ, ki se je vršil 25. julija. Vremenski bogovi nam niso bili nič kaj naklonjeni. Dopoldne je bilo deževno in megleno vreme, popoldne je bilo sicer vedro, toda hladno in vetrovno. To nam je precej škodovalo. Po mojem mnenju imajo pikniki dva pomena. Prvi je za pomoč praznim društvenim blagajnam. Drugi, in sicer zelo važen pomen piknika je reklama za organizacijo. Dobro obiskan piknik lahko napravi veliko reklame za društvo in za J. S. K. Jednoto sploh. Tam se lahko vrši prosta in neženirana agitacija in včasih je mogoče tudi dobiti nove člane. Po mojem mnenju ni dovolj, da član ali članica plača samo svoje mesečne prispevke, potem se pa nič več ne zmeni za društvo, razen ako je bolan. Vsakega člana in članice dolžnost je izrabiti vsako priliko v korist društva in skupne organizacije. In prireditve piknikov imajo namen koristiti društvu finančno in moralno. Društvene blagajne vedno potrebujejo nekaj denarja. Treba je plačevati najemnino od zbo-rovalnih prostorov, ako društvo nima svojega doma, treba je nekaj .odškodnine dati društvenim : uradnikom, vsaj nekaterim, na primer tajniku ali tajnici in zapisnikarju. Potem so stroški za poštnino, tu in tam se kakšen dolar daruje iz društvene blagajne na prošnjo kakega potrebnega člana, dalje, če se zgodi, ds 'umrje društveni član, se spodo-1 bi, da mu društvo pokloni venec v zadnji pozdrav. Za to je treba imeti denar v blagajni, kajti v takem slučaju vendar ne more iti predsednik ali tajnik kolekta-ti okoli članov; kaj takega bi pač ne bilo častno za društvo. V dobrem letu je naše društvo izgubilo dva člana, enega v odraslem, eneg;i pa v mladinskem oddelku, in treba je bilo kupiti ven.-ce. človek nikoli ne ve, kje ali kdaj ga čaka nesreča ali smrt -5ato je treba, da je društvena blp.gajna vedno pripravljena nr vse slučaje. In dolžnost je vseh članov in članic, da po možnosti pomagajo k zdravju društvene blagajne, saj ista je lastnina, vseh in se rabi v interesu vseh. Kakor sem že omenil, na letošnjem pikniku nismo imeli posebne sreče. Nekaj nam je škodovalo vreme, nekaj pa premajhno zanimanje članstva. Seveda, so pa tudi častne izjeme, ki svojega društva nikoli ne pozabijo. Videl sem na pikniku rojake, ki so bili po šest mesecev prizadeti po stavki pri M. II. Z. Co. To dokazuje, da jim je društvo v resnici pri srcu. Priznanje naj bo izrečeno družinam John Pohar (starejši in mlajši) in Frank Struna za vso naklonjenost in pomoč pri delu, ki ga je dovolj pri vsakem pikniku. Ne smem tudi pozabiti družine Joe Matel-ko, ki se udeleži vsake društvene prireditve, in pripelje s seboj šc prijatelje. In pomisliti je treba da omenjena družina ne stanuje v La Sallu, ampak v 70 milj oddaljeni Peoriji. Na take člane jc res lahko društvo ponosno. Tisto srečno srebrno deteljico, ki jo je društvo dalo, je dobila Agnes Struna, članica mladinskega oddelka. To je približno vse, kar morem poročati o našem pikniku. Imeli smo z njim sicer bolj slabo srečo, toda vseeno smo napravili par dolarjev dobipka, da bo za prvo silo. Naj ; bo na tem mestu v imenu društva izražena hvala vsem, ki so pri prireditvi piknika kaj pomagali in vsem, ki so se prireditve udeležili. Bratski pozdrav vsem! -— Za društvo Danica, št. 124 JSKJ: Matt Vogrich, predsednik. Uniontown, Pa. — Dne 18. avgusta se bo vršila redna seja | društva sv. Roka, št. 55 JSK-T, in j na omenjeni seji bo predložer [račun od piknika, ki se je vršil 25. julija. : Tem potom prosim tiste člane. dinskih zborov, ki se bi drugače mogoče nikoli ne zanimali za slovensko pesem. Grem k namenu tega dopisa. Kakor je že cenjenim bralcem znano, priredijo Združeni mladinski pevski zbori svoj veliki koncert v nedeljo, dne 19. septembra v Slov. Nar. Dom na St. Clair Avenue. To bo proslava ri-letnice njih obstoja. O programu je že nekoliko poročal glavni predsednik in natančno bo poročal še pevovodja. Ob tej priliki bodo izdane posebne pro-gramne knjižice, ki bodo vsebovale vse besedilo vseh pesmic, ki bodo izvajane. Ker bi bilo preveliko breme za mladinske zbore same, izdati take programne knjige, je bil sklep, da se bomo obrnili na cenjeno javnost za oglase. Seveda, kot vedno, na naše trgovce. Težko mi je omeniti to, ker tudi vem, da jih na splošno samo za oglase poznamo, toda verujte, da vam bodo malčki hvaležni za vašo požrtvovalnost. Obrnili se bomo naorganizacije, podporna društva in prijatelje mladinskih zborov. Prosim že sedaj, da ne odklonite te prošnje in nam pripomorete z vašim oglasom do lepše programne knjižice. Združeni mladinski zbori so že ob več prilikah pripomogli do bogatih programov in lepih u-spehov prireditev z svojim nastopom, kot na primer konvenciji JSKJ in SNPJ, otvoritev Kulturnega vrta in Slovenskega dne na jezerski razstavi lanske leto. In neštetokrat so nastopili posamezni zbori za razne ustanove in društva, mladi pevci ir pevke sodelujejo pri slovenskih radio-programih ob nedeljah. V vseh ozirih, ta skupina, k šteje približno 500 mladih fantov in deklic, in njih požrtvovalni pevevodja g. Louis šeme zaslužijo javno priznanje in sodelovanje nas vseh. Upam, da se bomo VSI strnil v eno velikadružino in delali n; tem, da ne bo še peta “lapoafa pesem”! Anna Traven Center, Pa. — Nedavno j c bilo poročano v Novi Dobi, da društvo sv. Barbare, št. 33 JSKJ, na Centru preloži svoj piknik na poznejši čas, ko se bo vršila slavnost 35-letnice društvenega obstanka'. Zato se tem potom poroča, da se bo piknik vršil v nedeljo dne 15. avgusta na farmi Mrs. Frances Klemenčičeve. Ta prostor se nahaja nekako dve milji od Centra na cesti št. 80, ki vodi proti Sar-disu, ali blizu coal šafta na Rentonu. Kdor pride na Center, naj vpraša za ta prostor, pa bo zvedel. Ta prostor jc jako prikladen za take prireditve. Se nahaja v prijazni dolinci in je dovolj sence in drugih prijetnosti. In za druge dobrote bo tudi preskrbljeno. Preskrbljeni bomo tudi, z godbo, tako da se bo vsakdo lahko malo zasukal, če ga bo želja. Prosimo, da to vabilo posebno upoštevajo društva, ki so dobila pismeno povabilo od nas za vdeležbo na pikniku. Pa tudi vsi rojaki in rojakinje iz drugih krajev ste- uljudno vabljeni, da nas obiščete v nedeljo 15 avgusta na Klemenčičevi farmi Od društvenih članov pa sc itak prikačuje, da se gotovo vdeležijo. Z bratskim pozdravom, Frank Shifrar Chicago, lil. — Naznanjair vsemu članstvu društva Zvon št. 70 JSKJ, da sem se preselil in želim, da vsi oni člani, kateri plačujete asesment na domu tajnika, ali ki ga pošiljate, da pridete ali pošljete na sledeči naslov: Andrew Bavetz, 3144 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111. Sobratski pozdrav! Andrew Bavetz, tajnik. San Francisco, Cal. — Pred petnajstimi leti se je snoval načrt za zgraditev Jugoslovanskega doma, ker pa ni bilo prave sloge, je odbor razpadel in ide- ,y j*/ 64«» 18®- (f lio« 'V lii- 1»!^ iV«" , |4. [11- ifl ja je zaspala. Leta 1927 so se Slovenci združili in si kupili staro poslopje od plinske in električne družbe. To poslopje j so nekoliko preuredili, takoj da je vsaj za silo odgovarjalo 1 potrebam tukajšnjih organiza- ; cij za seje in plesne veselice. Tudi čitalnica kluba “Slovenia” se 1 nahaja v Slovenskem domu. Letošnjo pomlad je gospodarski odbor podvzel korake, da se poslopje vsaj znotraj popravi toliko kot je nujno potrebno in v kolikor dopuščajo skromne j finance. Te pa ne bodo krile1 stroškov. Zatorej je seja Zveze 1 slovenskih društev v San Franciscu sklenila prirediti bazar, čigar dobiček bo v korist Slovenskega doma. Bazar se bo vršil 13., 14. in 15. avgusta. V petek zvečer se odpre ter nadaljuje v soboto zvečer s plesom. V nedeljo popoldne bo podan bogat program, zvečer pa bo zopet ples, na katerem se bo srečnemu oddalo zbirko jedilne posode. i Zveza slovenskih društev uljudno vabi rojake in sploh vse Jugoslovane iz mesta in drugih krajev, da nas posetite na omenjene dneve. Na veselo svidenje! Louis Lesar, tajnik št. 141. I *• Central Cily, Pa. — Društvo št. 198 JSKJ priredi veselico v korist svoje blagajne v soboto 21. avgusta. Uljudno vabimo vsa bližnja društva, kakor iz John-istowna, Lloydella, Dunlo, Krai-; na, Windberja in Rockinghama ter druge prijatelje in prijateljice, da pridejo na ta dan 11a našo veselico in nam pomagajo k boljšemu uspehu. Na zahtevo smo rade volje pripravljeni po-1 vrniti. Igrala bo izvrstna godba ‘iz Jolinstownu, tako da se bo (vse vrtelo. Za prigrizek in dru-j ge potrebne stvari bo skrbel za i to izvoljeni odbor. Veselica se |bo vršila v Poljski dvorani. Ra-j di bi dobili enega glavnega odbornika v našo sredo, ako nam bo ugodeno; znabiti Toneta iz ohijske Ljubljane, ako nam ne uide, kakor jo je popihal pred časom iz veselice na Lloydellu, Pa. Dvajset minut po njegovem odhodu sem jaz prišel z družino in več prijatelji in smo sc vsi skupaj zabavali pozno v noč, Tone pa je vse najboljše zamudil. Torej na svidenje 21. avgusta ! Vincent Maljavec, tajnik. Fran Milčinski: Rdeči Bill Doktor Blaž je moj prijatelj in drugače fin zdravnik — n.rj-rajši zapiše kuhano vino, in ga jako čislajo v boleznih. Meni to pot ni zapisal kuha-! nega vina; rekel jc, d n ga .je ■1 škoda. Rekel je, da zame to pot sploh ni žavbe ali mazila, ampak 1 da bom šel tja, kjer muh ni. Vso, i kar prijatelj Blaž ve o življenju po smrti in o onem svetu, je to, i j da tam ni muh — v katekizmu ;| je sploh bolj slabo podkovan, i: Drugače pa je zlata duša in - je dejal, da stavi deset litrov zo- - per enega, da me bo vzel vrag, . preden potečeta dva tedna. Odgovoril sem, da sprejmem ; stavo. Te stave mi ni kazalo iz-1 pustiti tako jo dobim, sem si de- - jal, dobra bo; ako jo pa izgubim, ne bo me bolela, ker bom mrtev, . pa si jo na,j išče prijatelj Blaž tam, kjer muh ni. Toda mu tega i; nisem povedal, seveda ne, le mj-, | sel mi je bila taka. 1 Sicer pa sem spoštoval njego- - ve strokovnjaške besede in sem 1 uredil svoje posvo.m zadeve. i Sestavil in spisal sem testa-i ment. Nimam nič. Toda sem ve-1 sten človek in ljubim red, ne bi . rad delal slabe figure in sploh —testament se spodobi. Zate . sem ga napravil in sem ga napravil tako, da dušo volim Bo-1 gu, telo pa majki zemlji. Mislim .! —: čisto brez procentov ne bo- - sta te volili. Pa naj gospodje od e: davkarije ljubega Boga pri tis--Jkajo za procente in m a j ko zem ljo, kakor vedo in znajo; njihova je skrb, za to so postavljeni in plačani. Okoli postelje sem zbral svojce. Najprej sem potolažil ljubljeno ženo; v dušo sem ji vlil sladko nado, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila in da za dežjem solncc mora priti. Deci 3em na srce položil klavir in da si bodo vsak dan krtačili zobe. še sem vobče izjavil, da “Popof-vanje, bratje, je naše življenje” in “Odprta, noč in dan so groba vrata.” Povedal sem, kje da leži moja fotografija, če bi se po smrti kdo spomnil name, da sem mu kaj dolžan, in bi me iskal in mo želel videti. In sem vse križem blagoslovil. Potem sem se vdal v božjo voljo, pričakoval sem smrtno koso in sem zraven čital novine. Hakradibiks! Novine so pravkar pričele priobčevati nov detektivski roman “Rdeči Bill.” Ta roman resnično ni kar tako. Napet je kakor moj trebuh, kadar po njem divja viharjev sila. — “‘Divja viharjev sila”: — to je dosti poetično povedano od človeka, ki leži takorekoč že na mrtvaškem odru — pozna se mi, da mo jc v zibelki poljubil pc-■raz. Hakradibiks! — v tem romanu zagonetno izgine dama in tam, kjer je izginila, leži umorjen jako eleganten gospod, izpod njega sc vije ozek curek temne krvi. Vso preiskavo ima v rokah irski detektiv Bill, znan po ne-losežnih rekordih v žvečenju gu-nija in divjih pogledih. Godi se stvar v Londonu. Dalje prihodnjič. V sledečem listu je stalo: prvo, kar je storil Bill, da je bilo to, da je skoz okno zlezel na streho, s strehe v dimnik skoz dimnik je zdrsnil najprej v sobo. Ne na strehi sledu, ne v dimniku! Strastno je žvečil svoj j gumi, divje so mu švigali pogle-! di. D. pr. j 1 Hakradibiks! Mislim, da hakradibiks ni j kletvica in da ni greh niti ne, čc hakradibiks reče človek, ki tako-[ rekoč leži na mrtvaškem odru. Hakradibiks! Sklenil som svoje račune z nebom in z ljudmi, zrel sem za turobno “Vigred” in zrel sem za oni svet, da ‘ga “počaslim s svojo navzočnostjo,” kakor noviir rji pišejo o velikem županu, če je zvečer žejen in kam gre. Ampak ta roman bi le še rad užil do konca. Kaj je z ono damo in kje je? In zakaj in kdo je umoril onega elegantnega gospoda z ozkim curkom temne krvi? Ali sc bo posrečilo rdečemu Billu in bo vse to dognal in kako bo vse dognal, ko ni na strehi in v dimniku ne sledu kakega sledu? Tako kmalu roman ne bo prijadral h kraju — preveč je stvar temna in zapletena, in se bojim: rdeči Bill bo moral še mesece in mesece žvečiti svoj gumi in vihteti divje poglede, preden bo prišel stvari do jedra. Jaz pa težko bolan, lahko med tem umrem — to bi mi bilo jako žal! Rdečemu Billu se ne da očitati ničesar; on žveči svoj gumi j vztrajno, neumorno in z zledno požrtvovalnostjo. Sledu pa le ni! In j s zanj najhuje to, da vsi j drugi več vedo nego baš rdeči Bill, in mu lastna žena daje migljaje in svete in sestrična njene stare tete takisto in jih zajemata iz bogatega zaklada svojih sanj. Kaj če ni gumi pravi, ki ga žveči rdeči Bill, ali kali? Rdeči Bill divja — kaj nc bi! še mačka bi (Jobila mlade v ta-1 kem polažju. D. pr. D. pr. D. pr. 1.1. d.I. t. d. . In je v romanu vse lepo zapisano in razloženo. In je v roma-| nu podrobno popisano tudi poprejšnje življenje zagonetne dame in njene konduite in sploh. Pravičniku je smrt lahka. Toda 1 sredi romana umreti bi mi bilo ’ vendar težko — ne bi se mi zdelo prav in človekoljubno. I11 zopet d. pr. in d. pr. Dalje na 8. str. ki društvu dolgujejo gotove vso- < te na asesmentu še od lanskega 1 leta, da jih poravnajo. Ako ne ' morejo vsega na enkrat plačati naj plačajo v obrokih. Večina omenjenih članov sedaj prilično ; dobro dela in služi,torej ni izgo- < vora, da ne bi mogla plačati svo- i jih dolgov pri društvu. Enkrat bodo ti dolgovi itak morali biti plačani, in čim preje se to zgodi, tem bolje bo za obe strani. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 55 JSKJ: Ferdinand Markušič, tajnik. Cleveland, O. — Mladinski pevski zbori! Na prvi pogled pravi marsikdo, tako nesmiselne skupine. V očeh mnogih so celo nepotrebne skupine. V mislih drugih so zopet zabavne skupine. A verujte mi, eni in drugi, da so za nas Slovence to najvažnejše skupine. Vsi se premalo zavedamo, kako važne so te skupine za ohranitev in podaljšanje slovenskega življa v Ameriki. Posebno mala je zavednost onih staršev, ki ne pošiljajo svojih otrok k mladinskim zborom. Jaz vidim rezultate med mladino, ki poje, kako zdaj ponosno pojo in govorijo slovensko, dasi prej niso ^nali ali pa jih je bilo sram. Tudi nekateri starši to opažajo. Nekateri starši pa ne opaže j o prav ničesar in jim je vse eno, ako se udeležujejo njih otroci redno in točno vaj ali ne. Da bi se oni sami udeležili kake seje, jim niti na um nc pride. Prišel bo dan. ko bomo vsi globoko obžalovali to medsebojno sebičnost in hladno zanimanje do mladinskih zborov. So starši, ki ne dovolijo svojemu otroku k zboru, zato ker poje tam sosedov otrok in starši se med seboj ne razumejo in zato morajo trpeti tudi otroci. Drugi imajo kako osebnost proti odboru ali pevovodju in zato ne dovolijo svojemu otroku k tej skupini. Mesto, da bi učili otroke o bratski ljubezni, jim pa, ne vem, ali nevedeč ali, nalašč, cepimo v mlada srca nizkotnost, sovraštvo. Tudi vidim, da se:teh skupin ne ceni iz narodnega stališča do-/olj. Ljudstvo iz drugih nasel-i bin ne more prehvaliti delovanje ’ eh skupin, medtem ko gre pre-. ko nas Clevelandčanov vse bolj iladnokrvno. Toda če napoči dan, ko odneha sedanji pevovodja in odnehajo rodilne moči po- - -ameznih zborov, do kar jih bomo prisilili sami z našo površ- ■ nostjo, tedaj bomo šele uvideli, i kaj smo imeli, ki so bili mladin- - ski zbori. Vem, da se je že leta in leta ■ pri vseh skupinah, ne samo pri • pevskih, mladino premalo upo-> števalo. Zadnja leta, posebno ob i začetku mladinskih zborov, smo - ie zdramili na vseh poljih, želc-< li smo jo sem in tja, a vzgojili si 1 je nismo, da bi bila nam sorodna, i Ali sem se prav izrazila? Bojim 1 -se, da je že prevelik prehod ! Po- - /.no je že! Poglejmo v naše splo-ino društveno življenje. Koliko mladih ali srednjih let pa je v odborih, da bi z zanimanjem sle p :lili delu organizacij? Zelo ma- ■ lo! In to je on vozel, ki smo ga [ po lastni krivdi zavezali. Ozrimo ?e na povorke Slovencev. Stari 1, in otroci, kako malo srednjih let. 3 A, saj bi jih tako radi imeli med - seboj, a jih po lastni krivdi ne 0 moremo pripraviti, da bi stopali - sedaj v naših vrstah. Vedno so n se nam zdeli premajhni, pre-!- mladi da bi razumeli, nismo jih v upoštevali, nismo jim zaupali j odborniških mest. Sedaj uživa-;- mo!? Tu pa tam se dobi nekaj •i mladine zainteresirane v društ- 1 veno življonje, toda obenem želi angleško poslujoča društva, v - slovenščini ne vidi posebnosti. 4 Predaleč sem zašla v razmo-trivanju. Grem k mladinskim c. pevskim zborom. Kar sem prej omenila kot zamujeno, moram o-•- meniti ono, kar še ni zamujeno, a Kar se tiče mladinskih zborov, n bom omenila le v par slučajih, r la so uspehi zelo lepi- “Cvet”, il ’colikoi1 mi je znano “Jadran,” zaznamujeta lahko lepo število 3, pevcev in pevk, ki so izšli iz mla- KNXJT HAMSUN: >8 O BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) o o Gospodje niso tega dne nič več prišli s hriba, na.ibrže so mislili, da ravnajo pametno, če se ne pokažejo preveč prizadevni. Prihodnjega jutra pa so le prišli, tovornega konja so imeli s seboj, in so bili na povratku domov. Toda Geissler je bil odšel. Kaj je Geissler odšel? Gospodje v takih okoliščinah niso mogli s konj nič opraviti, morali so razjahati in čakati. Kam je šel Geissler? Nihče ni vedel, hodil je vsepovsod, zanimal se je za Sellanrao, nazadnje so ga bili videli pri žagi. Razposlali so sle, da bi ga poiskali, toda najbrže je moral daleč iti, kajti ko so ga klicali, ni dal od sebe odgovora. Gospodje so pogledovali na ure in so bili od začetka zelo nejevoljni in so dejali: Vendar ne bomo tepci in čakali! če misli Geissler prodati, tedaj naj bo na mestu! O seveda, ali velika jeza gospodov se je polegla, čakali so, še celo kar šaljivi so postali, saj človek bi lahko obupal, morali so tukaj na meji hriba prenočiti. Saj to gre briljantno, so dejali: Naše družine bodo nekoč našle tu naše bele kosti. Nazadnje je prišel Geissler. Razgledal se je bil po vsem posestvu in zdaj je pravkar prihajal od letnega hleva. Zdi se mi, kakor da bo že tudi letni hlev zate premajhen, je dejal Izaku. Koliko glav živine pa imaš v vsem tam gori? — Tako je utegnil govorili, čeprav so tamkaj stali gospodje z urami v rokah. Geissler je imel v obrazu čudovito rdečico, kakor da bi bi 1 zaužit opojnih pijač. Buh, kako sem se od hoje razgrel! je dejal. Mi smo nekako pričakovali, da boste na mestu, je dejal eden gospodov. — Gospodje me niso prosili tega, je odvrnil Geissler. Sicer bi bil na mestu. — No, in kupčija? Ali hočete, Geissler, danes sprejeti pametno ponudbo? Saj kar vsak dan da menda nima petnajst do dvajset tisoč na ponudbo, ali pa? — To novo namigovanje je Geisslerja precej užalilo. Kaj je bila to olika? In gospodje bi gotovo ne bili tako govorili, če ne bi bili jezni; in Geissler bi ne bil na mestu prebledel, če ne bi bil poprej na samotnem kraju in bi ne bil tam postal rdeč. Zdaj je prebledel in hladno odvrnil : Jaz ne bom namigoval, koliko morda gospodje morejo plačati, vem pa, kaj hočem jaz imeti. Jaz o hribu nočem več slišati otroškega čenčanja. Moja cena je ista kakor včeraj. — četrt milijona kron?— Da.— Gospodje so zajahali konje. Zdaj vam bom nekaj rekel, Geissler, je pričel nekdo od njih. Mi gremo do pet in dvajset tisoč. — Še vedno ste šaljivo razpoloženi, je odvrnil Geissler. Jaz vam stavim resen nasproten predlog: Ali mi hočete prodati svoj mali košček rudnika? — Da, to bi se dalo premisliti, so nekako presenečeno dejali gospodje. — Potem ga kupim jaz, je izjavil Geissler. O, ta Geissler! Vse dvorišče je bilo polno ljudi, ki so ga slišali, vsi ljudje na Sellanrai in zidarji in gospodje in sli, nemara si za tako kupčijo sploh ni o^gel preskrbeti denarja, ampak Bog ve, ali nazadnje le ni utegnil, kdo bi ga razumel! Vsekakor je s svojimi kratkimi besedami napravil nekako majhno revolucijo med gospodi. Kaj jim je mislil malo zabrenkati? Kaj je menil, da bo s takim početjem njegov hrib kaj več vreden? Gospodje so res premišljevali, gospodje so začeli šepetati med seboj, zopet so stopili s konj. Tedaj se je v zadevo vmešal inženir, zdela se mu je pač usmiljenja vredna in zdelo se je tudi, da ima za to moč in oblast. Zdaj je bilo vendar vse dvorišče polno ljudi, ki so poslušali. — Mi ne prodamo! je trdno izjavil. — Ne? so vprašali gospodje. — Ne! Trenutek so stikali glave, potem .pa so zares sedli na konje. — Pet in dvajset tisoč! je vzkliknil nekdo od gospodov. — Geissler ni nič odgovoril, obrnil se je in šel spet k zidarjem. In tako je potekel zadnji sestanek. Geissler se je delal proti posledicam docela brezbrižnega, hodil je sem in tja in govoril o tem in onem, zdaj je bil pravkar ves prevzet, da so zidarji polagali ogromne strešne tramove preko vse strehe. S hlevom so hoteli biti še ta teden gotovi. Postavili bi samo zasilno streho, pozneje bodo dogradili na hlevu še senik. Izak je Sivertu branil delati pri hlevu, da bi Geissler mladega moža vsak čas lahko imel pri roki, če bi se namenil v hribe. To je bila nepotrebna skrb; Geissler je bil namen opustil, ali pa ga je tudi pozabil. Potem ko je dobil od Ingre nekaj živeža, jo je zvečer udaril proti vasi in je izostal še čez večerjo. Prišel je mimo obeh novih naselbin pod Sellanrao in je govoril z ljudmi tam. Prišel je do Msanelanda in je hotel videti, kaj je Strom v zadnjih letih napravil. Aksel se še ni bogve ka'ro daleč prerinil, toda imel je vendarle precej obdelanega sveta. Geissler se je zanimal tudi za to naselbino in vprašal: Ali ira >š konja? — da. — Doli, bolj južno, sem pu-stil kosilni stroj in plug za oranje ledine, nove reči, to ti pošljem. — Kaj! je vzkliknil Aksel in si takšne radodarnosti kar ni mogel misliti, mislil je na odplačila. — To orodje ti podarim, je dejal Geissler,— To vendar ni mogoče je dejal Aksel. — Ampak svojima novima sosedoma boš moral pomagati in jima izorati kos ledine, je zahteval Geissler.—Zelo rad je obljubil Aksel, toda tega Geisslerja kar ni mogel razumeti. Tako, potem imate grunt in stroje na jugu? je vprašal.—Geissler je odgovoril: Ah, jaz imam marsikaj.—Vidite, pa Geissler nemara sploh ni imel tega, on ni imel veliko kupčij, ampak tak je bil večkrat. Saj tisti kosilni sl roj in plug za ledino mu je bilo treba le kje v kakem mestu kupiti in poslati. Dolgo se je pogovarjal z Akselom o ostalih naseljencih v o-kolici, o trgovski hiši Storborg, o Akselovem bratu, mladem poročenem možu, ki je prišel zdaj na Široki razgled in pričel oauše-vati barja.—Aksel je tožil, da ni mogoče dobiti ženske pomoči, da ima samo neko staro žensko, Oline po imenu, ki pa ni dosti prida, vendar da mora biti še vesel, dokler je pri njem. Poleti je moral delati nekaj časa dan in noč. Nemara da bi lahko dobil kako žensko pomoč iz rojstnega kraja, Helgelanda, toda potem bi moral razen plače plačati še pot. Da ima izdatke na vse strani. Aksel je dalje pripovedoval, da je prevzel nadzorstvo nad telegrafsko progo, pa da se zaradi tega malo kesa. To je nekaj za ljudi, kakor je Brede, je dejal Geissler.—Da, to je vse preveč res, je Aksel priznal. Pa bilo je zaradi denarja.—Koliko imaš krav? je vprašal Geissler.—Štiri. In mladega bika. Do bika na Sellanrai je zelo daleč. Toda Akselovo srce je težila neka veliko važnejša stvar, o kateri se je hotel z Geisslerjem pogovoriti. Zoper Barbro je bila naperjena preiskava. Da, seveda se je razvedelo. Barbro je bila v blagoslovljenem stanu, toda ona je odpotovala odtod povsem lepo in brez otroka. To ni šlo skupaj. Ko je Geissler čul, za kaj je šlo, je dejal kratko in malo: Pojdi z menoj! in odvel Aksela stran od poslopij. Potem je napravil silo resen obraz in se vedel kakor kaka gosposka. Sedla sta na gozdni parobek in Geissler je dejal: Tako, zdaj pa pripoveduj! Seveda se je bila stvar razvedela, kako bi se ne! Kraj ni bil nič več neobljuden in razen tega je bila Oline prišla. Kaj je imela Oline z zadevo opraviti! O, ta! In razen tega se je Brede sprl njo. Zdaj ni bilo dobro hoditi mimo Oline, bivala je na licu mesta in je sčasoma vse lahko izvlekla iz Aksela; saj je vendar živci.'. zareci sumljivih stvari, da, deloma je celo živela od njih, tukaj je torej tista njena vohavost spet enkr.it zadela v črno! Prav za priv je bila Oline zdaj prestara, da bi mogla še oskrbovati hišo in hlev na Maanelandu, naj bi bila rajši pustila, pa kaj je megla? Kaj'bi mogla mirno zapustiti kraj, kjer je bila skrita tako velika skrivnost? Opravila je vse zimsko delo,'da, tudi čez poletje se je preganila, veljalo jo je velikih naporov in pokonci jo je držala samo nada, da bi kaki Bredovi hčeri mogla nekaj dokazati. Toliko da se je pomladi pričel tajati sneg, je Oline že stikala po okolici. Našla je mali griček ob potoku in takoj spoznala, da je bil pokrit z rušo v kosih. Nekega dne je .imela še to srečo, da je naletela Aksela, kako je mali grob teptal in ga hotel izravnati. Alacl je torej tudi vedel o stvari. Oline je u svojo sivo giavo pokimala, zdaj je prišel njen čas. Pa ne zaradi Aksela. Aksel ni bil slab čiovek, da bi pri njem ne bilo mogoče vztrajati, toda zelo natančen je bil in je štel svoje hlebčke sira in je vedel za vsak šop volne. Oline nikakor ni i-mela prostih rok. Ii\ koga je zadnje leto rešila, kaj .se je Akstel izkazal tedaj kakor gospod in radodaren človek? Ne, nasprotno, on je vztrajal na delitvi zmagoslavja. Kajpada, je dejal, če ne bi bilo Oline, tedaj bi bil moral zmrzniti čez noč, toda Brede mu je bil na poti domov tudi dober in mu je veliko pomagal.—To je bila zahvala. Oline je menila, da Vsemogočni mora za to udariti ljudi. Kaj ni mogel Aksel prijeti'za vrv in pripeljati ven kravo in dejati: To je tvoja krava, Oline! A, kaj še. Zdaj pa je šlo za to, ali ga ne bo vse skupaj veljalo več kakor eno kravo. čez poletje je Oline ustavljala vsakega človeka posebej, ki je prišel mimo, šepetala ž njim in kimala in se mu zaupala. Toda nobene besede! je ukazovala. Oline je bila nekajkrat tudi doli v vasi. In zdaj je govoric po okolici kar brenčalo, bile so kakor megla, ki leze na lica in sili v ušesa, celo otroci, ki so hodili v šolo na Širokem razgledu, so kimali in se ovijali v skrivnost. Nazadnje se je moral zgeniti tudi pristav, moral je napraviti poročilo in sprejeti ukaze. Nekega due je prišel s spremljevalcem in protokolom na Maaneland in zasliševal in pisal in zopet odšel. Toda tri tedne pozneje je spet prišel in preiskoval in pisal še več in to pot je odprl tudi neki majhen zelen griček ob potoku in potegnil na dan otroško truplo. Pri tem mu je bila Oline neutrpljiva pomoč, kot povračilo za njen trud pa ji je moral odgovarjati na njena številna vprašanja in je med drugim,dejal, da, že mogoče, da Aksela zapro. Tedaj je Oline sklenila roke nad to sramoto, v katero je bila zašla, in si zaželela stran, daleč stran! je šepetala. —Dekle Barbro sedi v ječi v Bergenu, je dejal pristav. Pravici mora biti zadoščeno, je dejal. Potem je vzel; mrliča s seboj in se zopet odpeljal. Torej nič čudnega, če je bil Aksel v veliki napetosti. Povedal je pristavu, kar je imel povedati in ni ničesar tajil. Otrok je bil njegov in mu je z lastno roko izkopal grob. Zdaj pa je vprašal Geisslerja, kako se bo to nadaljevalo. Da bo moral seveda v mesto in prestati še vse hujše zasliševanje in druge neprijetnosti? Geissler ni bil nič več tisti kakor nekdaj, ne, ta obširna povest ga je utrudila, zdelo se, je, da je postajal zaspan—najsi je že bil kakršenkoli vzrok; ali nemara ni bilo v njem še kaj opoja od zjutraj ? Pogledal je na uro, vstal in dejal: To je treba dobro preudariti, o tem bom mislil. Moj odgovor dobiš preden odpotujem. Po teh besedah je odšel. (Dalje prihodnjič) to gotovine. Z aretacijo Lukiča je bila razkrinkana večja vlomilska družba, ki je vršila svoje posle v Beogradu in po drugih krajih države. teriji, so imeli cigani kot odposlanci vil še posebno mastne za- ■ služke. Vsega skupaj točno 70,- 000 din. PO 17 LETIH Po dolgih 17 letih se je sam prijavil sodišču, ker je bil umoril svojo ženo. Je to 66 letni Gjo-! ka Ristič iz Lačarka. Kakor jel sam izjavil, se je tako postaral in oslabel, da se ni mogel več j skrivati pred očesom postave. | Pa tudi vest ga je nekoliko pe- [ kla. Mož je 30 let živel s svojo ženo živano in imel z njo štii i otroke. Ni pa rad delal, a rad je srkal vince. Premoženje mu je skopnelo in Gjoka je zapustil svoje ljudi ter šel v Lačarak, kjer je postal občinski redar. Potem je večkrat zaman nagovarjal ženo, naj se preseli k njemu. Tako tudi usodnega dne. Zakonca sta se sprla in med prepirom je Gjoka sedemkrat zabodel ženo, ki je! kmalu izkrvavela. Ubijalca so tedaj prijeli orožniki in ga izročili v zapore mitroviškega sodišča, odkoder pa je pobegnil in se tako od 1.1920 vse doslej skrival pod tujimi imeni. Ubijalec se je te dni na razpravi pred okrožnim sodiščem v Mitroviči zagovarjal, da sta živeli njegova žena in starejša hčerka nemoralno življenje. To da ga je tako razburilo, da je ženo ubil. Gjoka je bil obsojen na pet let robije in pet let izguba častnih pravic. POROD V VLAKU Na železniški progi Sombor— Senta je kmetica Marija Poturi-čeva rodila dvojčke. S svojim možem je bila namenjena v mesto k zdravniku, ker je občutila, da je pred porodom. Ko je bil vlak nekaj kilometrov od Sente, jso jo napadli porodni krči in v prenapolnjenem kupeju je rodila dvojčka. Oče je potegnil za zavoro in vlak je ustavil. Plača-! 1 ti je moral 500 Din globe, a je to j rad storil. Kmalu je našel voz [ter odpeljal ženo in dvojčka domov v Sento. TRAGEDIJA IZUMITELJA 'V Krapinskih Toplicah se je ustrelil nekdanji zagrebški obrtnik Ivan Jakirac, ki se je že preko 20 let bavil z najrazličnejšimi izumi. Postal je tako rekoč izumitelj po poklicu in mnogi njegovi izumi so bili tudi patentirani, a mož ni imel od njih niti toliko, da bi mogel skromno preživljati sebe, svojo ženo in hčer- j ko. Že pred leti je bila patentirana njegova varnostna ključavnica, katero so strokovnjaki ocenili kot zelo praktično iznaudbo, ni pa se nihče našel, da bi ta patent izkoristil ter izumitelju preskrbel skromno eksistenco. Jakirac je izumil tudi šivalni stroj, pri katerem se da uporabljati kot pogonsko sredstvo vse mogoče od električnega toka pa to špirita in bencina. Dalje je izumil najrazličnejše naprave zal alarm, ki zvonijo, svetijo in se tudi na druge načine zelo dobro udejstvujejo. Nekatere take naprave so bile patentirane, a nobena še ni praktično uporabljena. Mož je svoje patente ponujal mnogim domačim in tujim tovarnam, dobil je tu in tam kako naročilo in to je bilo tudi vse. Pred dnevi so dobili mnogi njegovi prijatelji in znanci z Zagrebu pismo naslednje vsebine: “Dragi kumi! Sklenil sem iti domov in tam vse končati. Hvala vam za vse in, če mi hočete ostati dobri prijatelji, spomnite se kdaj na mojo ženo in otroka.” Ko je ta pisma razposlal, je odšel v svoj rojstni kraj in tam res vse končal. bi bil verjel, da boni ^ olikan in brezobziren *" * til, da se odlični naš p®n zastonj pripravlja na Pa je res! Na smrjf čisto pozabil, ko sem cl man. Tako imeniten je man, celo smrt je 0(^iel.rt njim. O tem se bo še R°' razpravlalo v zdravnis štvu in na univerzi. Oprostil sem se doktorju Blažu. Seveda, popraviti več dala: to pot ni mrtvaškim odrom. S stavo pa žalibog Doktor Blaž ni taji vo izgubil. Plačal je P® je, da nisva stavila za pak le za litre. Ni ovii'e’ da na njegov račun lZ| litrov vode. Sploh Pa’ } . J"a da je postal abstinent1^ ne bi zdelo moralno k11P vina. ,*.] j Nič ne rečem abstin0” Jt čast abstinentom, tud' o te je ljubi Bog ustvaj* to ji podobi, in je sPoS.|j“ 1 herno prepričanje. 'postal abstinent iz Sot nosti, da mu ni treba P set litrov vina —ta Je le doktorju Blažu. krajem. J p Vozni red vseh večjih P ^ V ceno kart, denarna In drug“ J « pri nas na razpolago. pO*. Š0 • CENE ZA DENARNE r g#, za $ 5.00__200 Din za 10.00__420 Din i za 23.00_1000 Din Pri večjih pošiljkah sorft*^ Cene podvržene spremembi-. dolarje. a ( LEO ZAKBij GENERAL TRAVEL St« ^ . 302 East 72nd St. Pripomba : Udobno se potuje ■ j znejSem poletju, ko veliki na'- O , pojenja.^ | H 7^7 v GLAS N Al- *n NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DN, -C0, V AMEBI** j m je najbolj razširjen ž list v Ameriki; d°n , A Iq. nje svetovne novosti* P izvirna poročila iz jj, W vine; mnogo šale ^ romanov najboljših V ,-to £' Naročnina za celo fir, za pol leta $3.00; 1 ^ C1 City in Evropo Va §7.00. GLAS NAB°J - f «r 21G W. 18th St., Ne* — NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNI^ bil« No v pol ki, i »ja ■ 0\ ^ S( Pfiso ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV MLADI STARI OČETJE O naj mlajših starih očetih se v zadnjem času dosti piše po li-'stib. Iz raznih evropskih držav so jih že ovekovečili in tako seveda tudi Jugoslovani ne smemo zaostati. Nekega zelo mladega starega očeta so nedavno odkrili nekje/v Splitu, zdaj pa prihaja na vrsto Južna Srbija. Baje je najmlajši stari oče v naši državi, ki pa se lahko meri tudi z mladimi starimi očeti drugod po Evropi, kmet Blagoje Bugarčič, ki ; živi blizu Tetova. Stari oče je postal te dni, ko še ni dopolnil 36. leta starosti. Po starem običaj u j užno-srbskega kmečkega prebivalstva se je poročil zelo mlad in ko še ni bil star 18 let, je dobil hčer. Ta hči se je lani poročila in te dni je rodila sina. SLIKA BEDE Na periferiji Zagreba v Ku-stošiji je izvršil samomor upokojeni profesor Simon Pirodič, ki je bil star že 80 let. Starček je : spadal v vrsto tako zvanih staro-upokojencev, na katere je menda ves svet pozabil in ki ne dobivajo za dolgoletno zvesto službovanje niti toliko, da bi se mogli enkrat na dan do sitega najesti. Profesor Pirodič ni mogel dočakati, da bi ga smrt rešila bede in trpljenja in se je obesil. Gospodinja je revnemu starčku, ki se je pritoževal zaradi krutosti u-sode, posvečala vso skrb in po-izornost, navezana na svoje o-pravke pa seveda ni mogla preprečiti njegovega dejanja. ZLOČINI BLAZNEGA Kmet Ivan Koletič iz Marofa v Medmurju je že precej časa kazal znake slabumnosti in nekajkrat je med napadom duševne bolezni tudi besnel. Domači in sosedje pa, kakor je v vaseh že navada, njegovi bolezni niso posvečali potrebne pozornosti. Oni dan pa je Ivan pobesnel. Tekel i je na dvorišče svojega soseda in mu zažgal hlev. Drugemu sosedu je zažgal hišo, tretjemu skedenj, potem pa je dirjal naprej po vasi. Ko je naletel na skupino otrok, je enega otroka pograbil in odnesel s seboj. Ko je prišel do Mure, je otroka vrgel v vodo. K sreči je to opazil neki ribič, ki je otroka rešil iz valov. Blaznež pa je ob reki našel še nekega dečka in hotel tudi njega utopiti. To so preprečili kmetje, ki so delali na njivi. Z veliko te-1 žavo so blazneža ukrotili in zvezali ter odpremili na orožniško postajo. V Marofu so ogenj sicer zadušili, škoda pa vendarle znaša kakih 20,000 din. PREMOŽENJE V NOGI Ljubljanska policija je pred dnevi aretirala Jakoba Lukiča iz Beograda, invalida z leseno nogo, ki je postal sumljiv zaradi lahkomiselnega zapravljanja in popivanja. V Lukičevi leseni nogi je policija našla 15,000 din gotovine in za okrog 50,000 dinarjev zlatnine. Na njegovem domu iv Beogradu je policija našla še za nadaljnih 50,000 dinarjev raznih dragocenosti in večjo vso- MOČNA NARAVA Banjaluška bolnišnica je dobila nenavadnega pacienta. Iz vasi Brudarja je prišel 56-letni kmet Ilija Marič, kateremu je med'pretepom sosed z velikim nožem razparal trebuh. Marič je v pravem pomenu besede nosil svoja čreva v rokah od doma do bolnišnice. Iz svoje vasi je šel peš v Sanski most, od tam pa se je z železnico pripeljal v Banja Luko. Mož ima doma ženo in štiri otroke in šteje se med one redke ljudi, ki s svojo močno voljo premagujejo vse bolečine. Vso dolgo pot je prestal junaško in v bolnišnici se je javil s kratkimi besedami; “Evo, tako je z menoj, zdaj pa napravite kar veste in znate.” Ur< f*tn* 5 Jej ■»it RDEČI BILL Nadaljevanje s 7. str. LJUDSKO PRAZNOVERJE Pred sodiščem v Sremski Mitroviči je razprava, ki kaže zelo j nazorno praznoverje naših kme-jtov in cigansko premeteno izkoriščanje takega praznoverja. Neko bogato kmetico so cigani opeharili za 70,000 din. Ves ta denar so s svojimi sleparijami izvabili od nje v dobi nekaj let. Kmetica je nekoč neki ciganki pripovedovala, da ji mož ni zvest in da preveč pije. Ciganka je kmetici obljubila svoje priporočilo pri dobrih vilah. Kmalu so se “vile” javile praznoverni kmetici s pismom. Pozneje so se ji v r.aznih podobah tudi prikazovale in vsakokrat je kmetica ciganom nekaj plačala za posredovanje in priporočilo. Vile pa so tudi pomagale. Mož praznoverne kmetice se ni več brigal za ženo, jv kateri je kmetica videla rnšil-ko svoje zakonske sreče. Baje je tudi manj pil. Z dobrimi vilami pa mora ostati človek vedno v dobrih odnošajih, zakaj če’vile odklonijo svoje pokroviteljstvo, se vse spet poslabša. Tako se je tudi v tem primeru zgodilo. Kar naenkrat se je mož zagledal v neko drugo žensko in nekajkrat se je hudo napil. Kmetica se je spet zatekla h ciganom, spet je plačala in spet so vile pomagale. Dobro in zlo se je še nekajkrat .izmenjavalo, kmetica je plačevala, vile so pomagale, pa se spet umaknile, da jih je bilo treba privabiti z novimi darovi, a ko si je kmetica naposled še zaželela, da bi zadela premijo v lo- Potem pa nenadoma krene roman okoli vogala in zavzetim o-] čem radovednega bralca se od-daleč pokaže luč in ta luč se širi brez rdečega Billa in njegovega gumija in divjih njegovih pogledov. Hakradibiks! če bi zdajle kdo i bil, ki bi rdečega Billa opozoril na ta roman — v tem romanu je | že precej jasno razvozljana izginula dama in ozki curek temne krvi. Hakradibiks, roman se o-jčitno bliža koncu, rdeči Bill pa Obupno žveči gumi, divje gleda in brez uspeha čaka sledu. Nisem mogel drugače — zbral sem po žepih zadnje pare, položil sem jih na žrtvenik in sem dal objaviti v Malih oglasih sledeči oklic: RDEČI BILL! TEPEC KVATRNI! Zakaj ne berete v novinah romana pod črto? V romanu je sled že razkrita! Odkritosrčen prijatelj. Prav pri zadnjem koncu — le šetri nadaljevanja so manjkala j ali štiri — je rdeči Bill ujel stvar za frak in jo razkril. Zmagoslavno je izpljunil svoj gumi in je bil skrajni čas, da ga je. Hakradibiks! Roman se je bil vlekel šest mesecev, sedmega pol, preden je prišel tako daleč in smo se lahko oddahnili! Prijatelj doktor Blaž je bil jako ogorčen, kaj da še delam tukaj v dolini muh. Rekel je, da ne S. 1 "aš 'N "Pn 'j N: J *r0i *Pt V s >1 SLUVkINbKI | amer,K, ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven clevelanda je * ^ Društvom in posameznikom se priporočam0 . tiskovina. Unijsko delo—zmerne ® 6231 ST. CLAIR AVE. ClevelandJ^ Sc M h