GrosuPlJe (centrala)
sP 908 1
NflŠ KRAJ I
2002 l
352(497.4 Dobrepolje) g
120020104
š kraj
letnik VIII, št. 5
Komasacija * kaprica ali nujnost?
Trenutno potekajo intenzivni pogovori o komasaciji na območju celotne katastrske občine Podgora, ki vključuje vasi Podgori-ca, Bruhanja vas in Podgora.
stran 2
Prireditve v maju in juniju
25. maj, ob 20. uri: 9. junij, ob 15. uri:
24. junij, 2002:
Območna revija malih vokalnih skupin v Jakličevem domu Dan godbe na Vidmu - Sodelujejo narodne noše, mažoretke in godbe iz Kostanjevice na Krki, Ribnice, Stične, Grosuplja, Kočevja, Novega mesta in Dobrepolja.
občinska proslava ob dnevu državnosti v Strugah
32. seja Občinskega sveta
Na seji je bila ena od točk dnevnega reda poročilo o gradnji Jakličevega doma, kjer so zaključena dela na fasadi. Trenutno čaka občina na soglasje Ministrstva za finance, da bi lahko nadaljevali s fazo 2B, ki vključuje dokončanje glasbene šole in prostorov za upokojence.
■> stran 3
Iz vsebine
- Kmetijstvo na razpotju
- Regijski posvet gasilk
- Florjanova nedelja
- Občni zbor društva upokojencev
- Seja Sveta staršev
- Intervju: Jože Zaje
- Dan špargljev Dobrepolju
- Slovenija kolesari
- Korajža velja
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec junija 2002. Prispevke sprejemamo do 12. junija.
120020104,5
2
Županova stran
maj 2002
Komasacija, kaprica ali nujnost?
Večkrat sem v svojih sestavkih že omenjal komasacijo na tak ali drugačen način. Morda ne bo odveč, če se k tej temi še povrnem. Da o tem spregovorim posebej, sem se odločil zato, ker potekajo prav v tem času zelo resni in intenzivni pogovori v treh vaseh, in sicer v Bruhanji vasi, Podgori in Podgorici, to je na območju celotne katastrske
občine Podgora.
Takšen obseg bi bil tudi zelo smiseln, ker bi bile možne določene uskladitve in zamenjave tudi med vasmi, če bi se pokazalo, daje to bolj ugodno. Pri vsem tem je izredno pozitivno, da pobuda tokrat ne prihaja od zunaj, da bi jo kdo vsiljeval, ampak od samih vaščanov. To je mnogo obetavnejšc za uspeh. Vedno je bolje in lažje delati, če si ljudje nekaj želijo, kot če temu nasprotujejo.
Ne bo odveč, če na kratko povzamem, kaj pravzaprav komasacija je. Beseda komasacija je tujka, ki se ji po slovensko reče zložba, torej zložba zemljišč v večje zaokrožene parcele, po vnaprej določenem postopku in sporazumno z vsemi lastniki. Komasacija se več ne bo delala s prisilo, kot si morda nekateri predstavljajo, ki imajo še vedno v glavi socialistično prisilo ljudi v arondacije in prisilne zadruge. Tega ni več, pri tem gre za čisto nujnost iz tudi popolnoma jasnih ekonomskih razlogov. Trenutno je še možno dobiti državni denar za plačilo izvedbe te komasacije. To je tudi razlog, da si želimo, da bi vsaj nekaj tega zaokroževanja v dobrepoljski občini naredili. Zelo verjetno je, da bo čez nekaj let potrebno takšne postopke plačati. Vstopanje v Evropsko unijo in spremenjeni načini kmetovanja, nove tehnologije in boljše izkoriščanje časa nam govorijo, da kmetijstvo na tako razdrobljenih parcelah, kot jih imamo sedaj, ne more funkcionirati. In kar je danes, zlasti za mlade, najvažnejše, ne prinaša dovolj dohodka. Delo zaradi dela izgublja na pomenu. V ospredju je delo zaradi dobička, ki mora biti opravljeno hitro, za razgibavanje pa šport in rekreacija. Tako to gre in tega z nekim trmoglavlje-njem ne moremo zavreti. Dobička pa na majhni njivski površini ne more biti. Nič nam ne koristi samo jamranje in tarnanje nad tem, kako se ne izplača delati in kako so vsi drugi krivi, da ni dovolj dohodka, nismo pa se pripravljeni posodobiti in prilagoditi razmeram. Večja zaokrožena parcela je koristna za vsakega lastnika, za tistega, ki se s kmetijstvom ukvarja in za tistega, ki se ne. Tisti, ki se s kmetijstvom ukvarja, bo zem-
ljo lahko hitreje in bolje obdelal, tisti, ki pa se s kmetijstvom ne ukvarjajo bo lahko oddal v najem, saj majhne parcele nihče ne mara vzeti v najem, ker se delo na njej ne izplača in je več stroškov kot koristi.
Pred kratkim smo v goste povabili predstavnike geodetskega zavoda, to je podjetja, ki širom po Sloveniji izvaja te komasacije. Nazorna in natančna predstavitev nam je pokazala, da so vsi ti postopki zelo natančni, da ves čas postopkov sodelujejo z lastniki, da ne sme biti nihče oškodovan, da se vsako zemljišče klasira po kvaliteti ter točkuje oziroma ovrednoti, skratka ne zabije se niti en nov mejnik, dokler se vsi ne strinjajo. Seveda se morajo biti pripravljeni pogovarjati in dogovarjati toliko časa, da je stvar dogovorjena. Ob tem se običajno naredijo tudi nova pota, tako daje boljša dostopnost in po možnosti še nujne agromelioracije. Geodetski zavod je pripravljen že v naprej opraviti določene postopke za začetek te komasacije. To je predvsem natančno zbiranje in evidentiranje vseh parcel, ki bi šle v komasacijo in njihovih lastnikov, ter priprava in oblikovanje obrazcev, ki jih mora podpisati vsak lastnik, ki želi biti udeležen pri komasaciji. Šele ko bodo vsi ti podpisi zbrani in bomo lahko ugotovili, daje 80% lastnikov za uvedbo komasacije, bo Upravna enota izdala sklep o uvedbi in odločbe vsakemu posamezniku. Ko bo vse to opravljeno, pa se šele lahko prijavimo za razpis za dodelitev sredstev.
Občina neposredno ni udeleženec pri komasaciji, lahko je samo posrednik, to je tisti, ki zaprosi za sredstva pri državi in pridobi izvajalec, vendar jo morajo lastniki za to pooblastiti. Izvajalci pa so vedno strokovno usposobljena podjetja, ki to opravljajo profesionalno. Občina bo ta prizadevanja podprla, saj smo prepričani, daje to predpogoj za nadaljnji razvoj kmetijstva oziroma edini način da kmetijstvo v občini ne bo v celoti zamrlo in da naša kulturna krajina ne bo propadla. Občina neposredno ne bo v to nikogar silila, priprav-
ljena pa je pomagati. Iz stališča občine je ta zadeva nujna samo v tem, da ne bodo naše vasi že čez deset let prav do hiš zaraščene z grmovjem, kar se že dogaja v mnogih krajih, pomagati pa se več ne da, ker so mladi odšli, na razdrobljenih parcelah, katerih lastniki so raztreseni po celem svetu, pa nihče več ne more začeti s proizvodnjo.
Kaj moramo narediti, da se bo komasacija lahko izvajala in koliko časa bo to trajalo? To mnoge zanima in to je tudi važno. Prvo, kar je potrebno, je nekakšno načelno soglasje za uvedbo komasacije v vsaki vasi. Ustanoviti se mora odbor za komasacijo, ki bo potem sodeloval z izvajalci in komisijo, ki bo ustanovljena na ravni upravne enote. Ko je nekakšno načelno soglasje potrjeno, je potrebno na karti označiti območje, kjer bo komasacija potekala. Geodetski zavod bo potem pripravil izpise parcel, ki bodo šle v komasacijo za vsakega lastnika v tem območju. Vsak lastnik bo potem preveril in pregledal, če je zajeto vse in se na to podpisal. S podpisom bo tudi pooblastil občino, da lahko vodi investicijo in zaprosi za republiška sredstva. Ko bo tako zbranih podpisov 80%, to se pravi 80% površine zemlje, ne števila udeležencev, bo upravna enota izdala sklep o uvedbi komasacije in vsakemu udeležencu izdala odločbo. Ko bodo te odločbe pravnomočne, lahko šele občina zaprosi za sredstva. Za sredstva pa lahko zaprosi takrat, ko ministrstvo da razpis, to je običajno vsako pomlad. Za letos smo že zamudili, če bomo zelo hiteli, bi to lahko bilo v naslednjem letu, če ne, pa se takoj spet zavleče še za eno leto. Ni pa še gotovo, da bomo sredstva dobili, če se na razpis javimo, ker je lahko preveč prosilcev ali pa premalo denarja in zopet je potrebno čakati eno leto. Iz tega zapisa lahko vidite, daje ta drugi del, pridobivanje denarja, hujši kot pivi, zato je izredno važno, da se pripravljalni dogovori izpeljejo zelo hitro.
O tej komasaciji se pogovarjamo točno dvajset let, potem ko smo se pogovarjali o prvi v Podpcči. Takrat je država sredstva ponujala, z malo dobre volje, bi bila cela občina lahko že komasira-na, toda čas še ni bil zrel. Danes nam bije plat zvona, vendar še vedno ni prepozno in se da narediti, razlika je v tem, da so nas takrat silili drugi, danes pa prihaja zelo močna pobuda od ljudi samih, to je razlog za optimizem. Pohitimo, saj boste na koncu vsi zadovoljni!
Vaš župan Anton Jakopič
32. seja Občinskega sveta
32. seja Občinskega sveta občine Do-brepolje je bila ena najkrajših doslej. Na dnevnem redu je bilo osem točk, potem ko je bila obravnava odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2001 umaknjena z dnevnega reda. Svetniki so se tako odločili zaradi tega, da bi hkrati z zaključnim računom obravnavali tudi poročilo Nadzornega odbora, ki so ga prejeli prepozno, da bi se do njega lahko opredelili že na tokratni seji. Občinski svetnik Slave Palčar je predlagal, da bi umaknili z dnevnega reda tudi predlog sklepa o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča, kar je utemeljeval s tem, da občinski odlok ni v skladu z novo zakonodajo. S predlogom ni uspel, ker je šlo le za formalno uskladitev vrednosti točke z rastjo indeksa cen, kot ga vsako leto objavlja Gospodarska zbornica Slovenije. Svetniki so spremembo vrednosti točke potrdili, za uskladitev odloka z novo zakonodajo pa bo potreben poseben postopek, ki se bo začel takoj, ko bo pripravljen osnutek.
GRADNJA JAKLIČEVEGA DOMA
Najnovejše informacije o gradnji sta posredovala župan Anton Jakopič in tajnik Anton Rus. Povedala sta, da se končuje druga A faza gradnje objekta, kar pomeni, da so zaključena dela na fasadi. Trenutno čaka občina na soglasje Ministrstva za finance, da bi lahko nadaljevali s fazo 2B, ki vključuje dokončanje glasbene šole in prostorov za upokojence. Če bodo dobili soglasje v pričakovanem roku, bodo prostori za glasbeno šolo dograjeni že do prvega septembra.
Tudi tokrat razprava o Jakličevem domu ni izostala. Največ vprašanj in pripomb je imel svetnik Slave Palčar. Ker so bila vprašanja take vrste, da so zahtevala pojasnila, je župan svetnikom posredoval nekaj podrobnejših informacij. Nekaj povzetkov: Uporabno dovoljenje za dvorano je izdala Upravna enota Grosuplje 31. 1. 2002. Sanacija dvorane v zvezi s popravilom naklona še ni povsem končana, kajti manjkajo še priklopniki, zato tudi še ni dokončnega izračuna nastalih stroškov. Glede upravljan ja dvorane velja stara pogodba med kinom in občino. Po letni bilanci, ko so poravnani vsi računi, ves morebitni dobiček, ki ga ustavari kino, pripada
občini. Trenutno dejavnosti v dvorani potekajo nemoteno in vse skupaj normalno funkcionira. Ko bodo v stavbi zaživele tudi ostale dejavnosti, bo potrebno za vzdrževanje najti celovito rešitev (hišnik). Za najem dvorane pripravljajo cenik.
Posamezne kritične pripombe na račun gradnje Jakličevega domaje zaključila podžupanjaTina Shawish, kije dejala, da jo vsakokrat, ko se pelje proti Vidmu s katere koli strani, razveseli pogled na prelep objekt, kije zrastel v razmeroma kratkem času, nanj smo občani lahko upravičeno ponosni.
IMENOVANJA
Na predlog Komisije za volitve in imenovanja je bil vJSLKD Območna izpostava Ivančna Gorica izvoljen Janez Tomšič iz Kulturnega Društva Dobre-poljc.
STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Problematika v zvezi z občinskimi stanovanji je bila začeta že na prejšnji seji. V stanovanjskem bloku na Vidmu sta trenutno prazni dve občinski stanovanji. Eno od njih je opredeljeno kot službeno, drugo pa so svetniki s sklepom prekategorizirali v službenega na tokratni seji. Svetniki so se tako z izglasova-nim sklepom pridružili mnenju župana, da mora občina razpolagati z eno ali dvema stanovanjema, ki jih lahko nudi interesentom, ki so zaposleni v eni od javnih ustanov v občini. Na seji je bilo tudi opozorjeno, da občina še vedno nima pravilnika o kriterijih za odda-
jo stanovanj. Tega bo občinska uprava po sklepu občinskega sveta pripravila v najkrajšem možnem času. V njem pa bo opredeljen tudi način izračuna najemnine.
VPRAŠANJA IN POBUDE
Alojz Erčulj je želel informacijo o dogajanju v zvezi z lokacijo kamnoloma nad Zdensko vasjo. Zupan je občinskemu svetu pojasnil, da seje res pojavila pobuda za novo lokacijo na območju Zdenske vasi. Pobuda je bila dana v javno obravnavo, sklicanje bil zborvašča-nov Zdenske vasi, na katerem je bila pobuda predstavljena. Do zdaj ni prišlo še do nobenega sklepa.
Slave Palčar je posredoval občinski upravi vprašanja v pisni obliki, nekatera od njih je posredoval tudi ustno. Med drugim je vprašal, ali je dopustna vožnja gnojevke s prašičjih farm na naša polja. Zupan mu je odgovoril, da je to dovoljeno, vendar pod pogojem, da se drži predpisov, ki urejajo to področje. Omenjeni svetnik je postavil še vrsto vprašanj v zvezi z varovanjem virov pitne vode z ozirom na sprejeti odlok o varstvu virov pitne vode. Tajnik Anton Rus mu je odgovoril, da imajo naše vrtine zaenkrat še status poskusnih vrtin, ko se bo iz njih začelo črpanje vode, bo začel zanje veljati odlok o varstvu virov pitne vode.
Na koncu je Slave Palčar dal še pobudo za razrešitev predsednika Statutar-no-pravne komisije Alojza Erčulja. Pobudo je utemeljeval s tem, da občinski akti še vedno niso usklajeni s spremembami zakonodaje, zato je predlagal sklep o začetku postopka razrešitve
Tako je videti Jakličev dom po zaključnih delih na fasadi.
Razpis
Samostojni podjetniki posamezniki morajo vlogi priložiti:
predsednika. Alojz Erčulj je v zagovoru dejal, daje svetnik že drugi mandat in da si je ves ta čas prizadeval, da bi občinski svet čim bolje delal v korist občanov. Tako si tudi predstavlja delo občinskih svetnikov. Delo nekaterih pa je po njegovem opažanju očitno usmerje-
I. PREDMET RAZPISA
Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 144.800.000,00 tolarjev.
Namen posojil:
- odpiranje novih delovnih mest,
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
- nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov,
- nakup nove opreme ali njena obnova.
II. MERILA IN POGOJI
Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo:
- samostojni podjetniki posamezniki,
- podjetja v zasebni in mešani lasti.
Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin.
Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim:
- ki zagotavljajo delovna mesta,
- ki so izvozno usmerjene,
- ki omogočajo razvoj turizma,
- ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva,
- z visoko stopnjo inovativnosti,
- ki uvajajo sodobne tehnologije.
Posojila se daje:
- za dobo do 5 let,
- obrestna mera TOM + 1 %,
- stroški odobritve 0,5 % - (enkratno),
- stroški spremljave 0,15 % (izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat let-no-od drugega leta naprej).
III. VSEBINA VLOGE
Gospodarske družbe morajo vlogi priložiti:
no le v iskanje napak drugih. Predlog za razrešitev je naletel na neodobravanje pri svetnikih, vendar so na koncu postopek vseeno predali Komisiji za mandatna vprašanja in imenovanja zaradi določil statuta in poslovnika.
M. Steklasa
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica),
2. splošni podatki o podjetju (opis podjetja, dejavnost, št. zaposlenih, poslovni part-nerji-dobavitelji, kupci),
3. fotokopija sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopija vseh sprememb,
4. karton deponiranih podpisov,
5. obvestilo Zavoda RS za statistiko o in-dentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih,
6. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačilni promet,
7. podatke o tekočem poslovanju,
8. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, ki ne sme biti starejši od tedna dni ali podatke o stanju na računu in blokacijah izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun,
9. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
10. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo
- predračunsko vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
11. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku -enaki kot za kreditojemalca),
12. druga dokumentacija po dogovoru.
1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica)
2. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti
3. priglasitveni list samostojnega podjetnika
4. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
5. potrdilo o prometu na žiro računu
6. podatke o tekočem poslovanju
7. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, potrjena s strani Davčne uprave
8. potrdilo o (ne) blokadi žiro računa
9. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
10. dokazilo o namenu porabe sredstev: pri nakupu poslovnega prostora
- overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo pri gradnji poslovnih prostorov
- gradbeno dovoljenje
- zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu
- predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo pri adaptaciji poslovnih prostorov
- soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo
- predračunsko vrednost adaptacijskih del
- pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik pri nakupu osnovnih sredstev
- predračun oz. račun osnovnega sredstva
11. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku)
12. druga dokumentacija po dogovoru.
IV. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 28.06.2002 oz. do porabe namenskih sredstev.
Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne.
Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil.
OBČINA DOBREPOUE Župan Anton Jakopič l.r.
OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Les jak l.r.
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret l.r.
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 9/2002), na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 22/2002), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/2002), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo
IX. JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ga. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385.
t-
Razpis; obvestila
Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb
Uradni list: št. 28 , str. 2767 in št. 37, str. 3272, Ekološki razvojni sklad RS
Namen: kreditiranje komunalnih čistilnih naprav, kanalizacija, ravnanje z odpadki, izraba obnovljivih virov energije, zmanjšanje izgub toplotne energije v obstoječih objektih, zmanjšanje količine energije v proizvodni, zmanjšanje obremenitev okolja (voda, zrak)....
Namenjen je lokalnim skupnostim, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom.
Rok prijave: do porabe sredstev.
Okvirna višina sredstev: 4.000 mio SIT, obrestna mera TOM + 1% do 1,6%.
Informacije, dokumentacija: na sedežu sklada, tel. 241 48 20.
Spodbujanje neposrednih tujih investicij
Uradni list: št. 39, str. 9709, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana.
Namen: sofinanciranje investicij, ki jih bo-to tuja podjetja-tuje pravne osebe izvedli na ozemlju Republike Slovenije (postavitev novega proizvodnega obrata, vzpostavitev storitvene dejavnosti, v smeri odpiranja novih delovnih mest - najmanj 100, prenosu znanja in tehnologij...). Če bo upravičenec investiral v obstoječo malo ali srednje veliko slovensko podjetje, se intenzivnost drževnih pomoči lahko poveča do 15% upravičenih
stroškov. Prijavijo se lahko le tuje pravne osebe, prejemnik je lahko le hčerinsko podjetje v Sloveniji, ki bo izvedlo investicijo.
Rok prijave: do 03.10.2002,(prvo odpiranje 03.06.2002, drugo odpiranje vlog 07.10.2002.
Okvirna višina sredstev: 400 mio SIT. Sofinanciranje do 35% upravičenih stroškov v osrednjeslovenski statistični regiji in 40% v ostalih regijah.
Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 478 35 57
Spodbujanje novih domačih investicij v regije, ki zaostajajo v razvoju in imajo najvišjo stopnjo brezposelnosti
Uradni list: št. 39, str. 3514, Ministrstvo za gospodarstvo
Namen: sofinanciranje investicij, ki bodo odprle najmanj 50 delovnih mest do konca 2004.
Rok prijave: 24.06.2002. Okvirna višina sredstev: 200 mio SIT. Informacije, dokumentacija: na sedežu ministrstva, tel. 478 32 68 (Peter Šmitek).
Kreditiranje naložb za zmanjšanje onesnaževanja zraka in drugih okoljskih naložb občanov
Uradni list: št. 41, str. 3700, Ekološki razvojni sklad RS.
Namen: za OBČANE, kreditiranje: raba obnovljivih virov energije - zamenjave naprav v
obstoječih objektih in novih objektih, pridobivanje električne energije za gospodinjstva, zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi objektov in gradnji novih onjektov.
Rok prijave: od 10.05.2002 do porabe sredstev, vendar najkasneje do 30.04.2003.
Okvirna višina sredstev: 500 mio SIT, obrestna mera TOM + 1% do 1,5%.
Informacije, dokumentacija: na sedežu sklada, tel. 241 48 20.
Ponovno obveščam vsa zainteresirana podjetja in potencialne podjetnike (lahko tudi kmetje ali nosilci dopolnilne dejavnosti), ki potrebujejo svetovalne storitve za zagon dejavnosti, razvoj obstoječe dejavnosti, različne razvojne projekte, sanacijo nastalih težav ipd., da je možno koristiti sofinanciranje svetovalnih storitev v višini do 300.000,00 SIT preko vavčerskega sistema.
Prav tako obveščam, da je odprt razpis za podjetniške svetovalce, ki se lahko vključijo v vavčerski sistem (več informaciji na e-na-slovu PCMC.SI).
Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so Vam na razpolago tudi na sedežu Podoročnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041-436-233.
Janez Mate
»-mail;delo®studentskl-s»rvlj.sl www.ttudanttkl-MMvlt.il
POSLOVALNICA GROSUPLJE Kolodvorska ul.3 1290 Grosuplje
delovni čas:
pon.,tor.,čet.,pet.;7,30-15.00 sreda:7.30-17.00 (odmor: 12.00- 12.30)
Svojim članom nudimo številne ugodnosti
- napotnica ki vas med delom nezgodno zavaruje,
- izdaja stalnih napotnic,
- denarna pomoč v stiski,
- popusti pri: potovanjih, Izobraževalnih tečajih, nakupu literature, športnih aktivnostih, koncertih, prireditvah...
- NOVOST! Pošiljanje brezplačnih SMS sporočil o nakazilih!
ahko naročite po: tel.: 01 786-51-70 fax.: 01 786-10-19 GSM: 031/688-833, ali pa se pozanimate o prostih delih
Obvestilo občanom
Dne 6.5.2002 je začel teči rok za priglasitev OSEBNEGA DOPOLNILNEGA DELA. Glede na to Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da morajo vsi, ki želijo opravljati osebno dopolnilno delo od 6.5.2002 dalje, opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred pričet-kom priglasiti upravni enoti. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se opravi na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na vložišču upravne enote ali na spletni strani upravne enote.
Vrste osebnega dopolnilnega dela ter postopek priglasitve teh del določa Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo ter o postopku priglasitve teh del, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 30/2002.
Nevenka Dolgan, univ. dipl. prav. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE
Kmetijstvo; ljudsko izročilo
Poljedel jstvo na razpotju
Vedno več je kmetov, ki stroškov intenzivnega kmetijstva ne zmorejo več. To je sicer prineslo porast pridelkov po hektarju,
prihodek kmetov pa se pri tem vedno bolj zmanjšuje. Velika poraba mineralnih gnojil, pesticidov, herbicidov poleg tega iz leta v leto zmanjšuje plodnost tal, uporabljeni strupi onesnažujejo našo podtalnico in s tem postaja naša pitna voda vedno bolj
neuporabna.
Naše okolje je - ne le zaradi kmetijstva - izgubilo ravnovesje. V nasprotju s prejšnjimi časi nimamo niti časa niti prostora, da bi obnovo prepustili naravi sami. Kmetijstvo bo moralo najti nove - ali pa stare prenovljene načine pridelovanja -, ki ohranjajo rodovitnost tal.
Kdor razmišlja o tej situaciji, mora priti do zaključka, daje nujno potrebno opustiti komercialni odnos do naše zemlje, rastlin in živali. Do njih je potrebno spet najti tak odnos, kot ga je imel do narave kmet prejšnjih časov, vse do dobe materia-lizma, v kateri seje gojilo prepričanje, da narava obstoja le zato, dajo izkoriščamo, da od nje dobimo kar najvišje pridelke, pa čeprav ob nevarnosti da zboli, da zemlja, rastline in živali izgube sposobnost obrambe pred boleznimi in škodljivci. Rezultat takega odnosa pa je vse več bolezni in škodljivcev, ki jih moderen kmet preganja z vedno novimi strupi, ki pa še bolj zmanjšujejo obrambne sposobnosti živali in rastlin. Če se tega začaranega kroga zavedamo, nam postane jasno, da to vodi k zlomu kmetijstva.
Rešitev moramo iskati drugje. Najprej s tem, da spremenimo naš način razmišljanja.
Kmetija je enota, ki združuje rastline in živali. Kmet pri svojem delu nima opravka z mrtvimi stvarmi, temveč z živimi bitji, ki imajo svoja čustva, čutijo bolečino, veselje in žalost. Čim bolj se kmet tega zaveda, tem lažje bo vzpostavil notranje povezan odnos do živali, pa tudi do rastlin na polju. Delo ne bo več dolgočasno in monotono, temveč polno duhovnosti. S pozornim delom se razvijejo čutila in sčasoma kmet čuti, kaj eni ali drugi živali manjka, kaj potrebuje, opazi, kaj ni v redu in kako lahko to uredi. Če postane tak
odnos zavesten, se spremeni vse življenje.
Tudi nakup umetnih gnojil ni nujnost. Kmetija naj ima toliko živali, da jih lahko prehrani iz svoje lastne površine. Gnoj, ki ga te živali dajejo, daje dovolj gnojila za potrebe kmetije, za polja in travnike. Seveda pa je potrebno gnoj negovati, tako da na polja vozimo gnoj, ki ne smrdi več. Veliko lahko naredimo tudi z zelenim gnojenjem. Po spravilu pridelkov posejemo stročnice, razne vrste detelje, ki tla obogatijo. Na primer njiva, na kateri je rasla lucerna, ima drobljivo, visoko rodno zemljo, pa tudi plevela praktično ni. Plod, ki raste na taki njivi, bo imel brez drugega gnojenja visoke donose, saj je zemlja dobro preskrbljena z dušikom bakterij, ki so se razvile na koreninah lucerne.
Če smo našli osebni odnos do zemlje in gnojenja, bomo opazili, kaj lahko še storimo za doseganje trajne plodnosti zemlje. Srce nam ne bo več dovolilo uporabljati umetnih gnojil, pesticidov in herbicidov. S temi prizadevanji se bo problem škodljivcev umaknil kar sam od sebe. Zemlja bo spet našla svoje harmonično ravnovesje.
Spremenite svoje mišljenje, da lahko obstajate le, če dosegate najvišje hektarske donose. Ko boste šli naslednjič na vaša polja oboroženi z vrečami umetnih gnojil in ko boste škropili polja z raznimi strupi (ponavadi s trikrat močnejšo mešanico, da bo sigurno delovalo), pomislite na to, da s tem ne ogrožate le narave in njenih voda, temveč uničujete tudi svoje zdravje!
Vir: povzetek članka Hellmuta Fin-sterlina
Beti Lunder
Podgora skozi čas
Piše: Tone Novak
VRAŽEVERJE
Nadaljevanje iz prejšnje številke.
Za preganjanje neviht so imeli v Podgori posebne običaje. Nevihto in hudo uro so ljudje včasih odganjali z žegnjanjem blagoslovljene vode v smeri proti oblakom. Pri tem so govorili: "Ljubi svet oblak, bod' ponižen in krotak, kot je sveti Peter bil, ki nas je evangelij učil."
Marsikdo je dal v vroč likalnik na žerjavico posušeni bršljin ali brinje in z likalnikom mahal proti oblakom češ "oblaki naj se razstrelijo in razkropijo, da ne bo neurja in strele". Nekateri so postavili zunaj burkle. Oblak, ki bi jih zagledal, bi se prestrašil in odšel. Spet drugi so proti oblakom nastavili stol, in to tako, da so noge štrlele proti oblaku.
Kadar je skovikala sova večkrat zaporedoma na istem mestu blizu hiše, je bil to znak, da bo nekdo umrl.
Vraževerni so bili tudi na ropotanje okenskih šip. Menili so, da seje prišel umirajoči poslovit, ali pa je že umrl in je dajal znamenje.
Otroke so po Ave Mariji strašili tako, da seje kdo od starejših oblekel v belo haljo in začel spuščati čudne glasove.
Otroke so strašili tudi s ciganom, kije stanoval v kamniti vdolbini pri Zovknu. Tja so cigani v starih časih redno hodili, saj so imeli streho nad glavo, blizu pa tudi izvir pitne vode. Pozimi so si dali pred vhod staro pregrinjalo, zadaj v votlini pa so kurili in se greli. V vas so hodili po krompir in odkopali za Podgorce že odpisano poginulo tele, prašiča ali kuro. Otroke so strašili, da jih bodo odnesli cigani, če ne bodo pridni.
Starejši fantje (Bukovcev Frenk, Mošnič-kov Frenk in še kdo) so se večkrat odpravili k Samčevi leseni kajži. Na eno stran so se naslonili in jo potresli, kot da je potres. V tej kajži so stanovale že starejše Francka in Micka ter brat Jožef, ki je hodil s "krevso". Seveda so postali vsi panični in takoj začeli z molitvijo, fantje zunaj pa so se jim smejali. Jakličevi fantje in Bukovcev so bili "gav-narji", da jim ni bilo para. Vedno so kaj zagodli. Včasih so ponoči kakšnemu kmetu spravili lesen voz izpod kozolca, ga razstavili in nato zopet sestavili na strehi istega kozolca ali pa kakšnega drugega v vasi.
Se nadaljuje.
Trinajsta slavnostna akademija - SDS-a
Na predvečer trinajstega rojstnega dne Socialdemokratske stranke Slovenije je bila 15. februarja v Linhartovi dvorani v Radovljici slavnostna akademija stranke.
Sam pogled v zgodovino pove, daje bila Socialdemokratska stranka Slovenije ustanovljena že leta 1896. Njeni najvidnejši predstavniki v prvi polovici 20. stoletja so bili Etbin Kristan, Ivan Cankar, Albin Prcpeluh, dr.Henrik Turna, dr.Dragotin Lončar in druge znane osebnosti takratnega javnega življenja. Leta 1945. pa je bila tako kot ostale politične stranke predvojne demokracije prepovedana tudi Socialdemokratska stranka, njeni voditelji pa politično preganjani. Sicer pa je že v času komunističnega režima med stavko litostroj-skih delavcev leta 1987 zaživel po 42. letih iniciativni odbor za ponovno ustanovitev Socialdemokratske stranke. Ustanovni kongres stranke, ki seje imenoval Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), pa je bil zaradi pritiska komunističnega enopartijskega režima sklican šele 16. februarja 1989. Za prvega predsednika stranke je bil izvoljen dr. France Tomšič. Njegov naslednik pa je novembra 1989 postal dr. Jože Pučnik, ki je postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije - DEMOS, ki je aprila 1990 tudi zmagal na prvih svobodnih demokratičnih volitvah v Sloveniji po vojni. Na tretjem kongresu maja 1993 pa seje stranka preimenovala v Socialdemokratsko stranko - SDS, za njenega predsednika je bil izvoljen Janezjanša iz takratne naše občine. Janez Janša je bil za predsednika ponovno izvoljen na kongresih SDS leta 1995, 1999 in pa tudi 19.maja 2001, koje potekal kongres v Celju - Ustvarjajmo Slovenijo vrednot.
Sto let življenja Socialdemokratske stranke Slovenije
Prvič so se dejansko porodile ideje so-cialdemokracije že v drugi polovici 19. stoletja. Saj je bil že leta 1867 sprejet v Avstroogrski monarhiji zakon, kije legaliziral vrsto delavskih, izobraževalnih, zavarovalnih in drugih društev, kar je omogočalo povezovanje raznih cehov, kot so obrtniški, tiskarski, železarski
itd. Ravno iz teh vrst so prišli tudi kasnejši voditelji, kot je bil npr. Franc Ze-leznikar. Leta 1888pasejevHainfeldu že ustanovila za Avstroogrsko Socialdemokratska stranka. Tega ustanovnega kongresa sta se udeležila tudi vidna Slovenca Ludvik Zadnik in Karel Kor-delič. Dne 15. in 16.avgusta 1896 pa je potekal tudi v Ljubljani prvi kongres slovenskih socialdemokratov. Stranka pa seje imenovalajugoslovanska demokratska stranka (JSDS), ker je poleg današnje Slovenije pokrivala še današnjo Istro in Dalmacijo. TakratnaJSDS seje od vseh strank najbolj zavzemala za pravi demokratični volilni sistem.
Cankar in Prepeluh sta že takrat zagovarjala samostojnost slovenskega naroda
Konec 19. in v začetku 20. stoletja se poleg Etbina Kristana pojavita še dva pomembna socialdemokratska politika in publicista, katerih ideje so še danes aktualne. To sta pisatelj Ivan Cankar in Albin Prepeluh - Abditus. Ivan Cankarje s svojim publicističnim delom in predavanji jasno povedal, da smo Slovenci narod z lastnim jezikom in lastno kulturo, ki nas je močno ločila od drugih narodov, tudi jugoslovanskih, in da tega slovenski socialdemokrati ne bi smeli pozabiti. Prepeluh pa je v svojih delih poudarjal pomen narodnega vprašanja in se zavzemal za čim večjo samostojnost slovenskega naroda. Prav s tem so se slovenski socialdemokrati nekoč razlikovali od svojih strankarskih kolegov v drugih evropskih državah, ker so socialdemokratske stranke nastale pri narodih, ki se jim večinoma ni bilo treba boriti za svoj obstoj. Iz tega razloga pri njih nacionalno vprašanje nikoli ni imelo takšnega pomena kot pri manjših narodih, kot je bila Slovenija in ki je bila del večjih držav. Zato je Prepeluh že v Avtstroogrski monarhiji kritiziral nekatere nemške marksiste, ki niso imeli posluha za majhne narode. Tudi v Kraljevini SHS
1918 se je Prepeluh zavzemal za čim večjo samostojnost slovenskega naroda. Leta 1921 pa je skupaj s prijatelji izstopil iz stranke, ker seje le-ta preveč obrnila na levo, in ker je podprla unitari-stičnojugoslovanstvo.
Ne za fašizem in ne za komunizem
V 20-tih letih prejšnjega stoletja so se začele cepitve socialdemokratskih gibanj na revolucionarje - komuniste in reformiste, ki so ostali zvesti socialdemokratskemu programu, kasneje pa so se še ti razcepili na več frakcij. Iz tega razloga do druge svetovne vojne niso pomenili pomembnejše sile na političnem prizorišču in tudi zato leta 1941 sploh niso bili pripravljeni na napad na takratno Jugoslavijo. Nasprotovali pa so fašizmu, nacizmu kakor tudi komunistični partiji, zato se večina njih ni vključila v OF.
Povojni pregoni socialdemokratov
Po vojni je UDBA sistematično preganjala socialdemokrate in že v kali zatrla vsak poskus sindikalnega ali strankarskega gibanja, zato so se prenekateri pomembni socialdemokrati morali izseliti iz Slovenije. Sele težka kriza realso-cializma v začetku 90-tih let je spodbu-dila nekatere možnosti za postopno uveljavljanje temeljnih političnih in državljanskih pravic neke demokracije.
Tako rekoč ob 100-letnici socialdemo-kracije pa se zgodi litostrojska stavka, ki sojo spodbudile težke socialne razmere decembra 1987. leta. Tedaj so se delavci Litostroja odločili za stavko, ki jo je vodil ing. Franc Tomšič. Na zboru delavcev je predlagal ponovno ustanovitev Socialdemokratske stranke oziroma zveze. Tako je nastala tudi vrsta socialdemokratskih pobud.
Proces proti četverici - ustanovitev SDZS
Maja 1988 je služba državne varnosti (SDV) aretirala Janeza Janšo, Ivana Borštnarja in Davida Tasiča, kar je vodilo do procesa proti četverici, in s tem do prebujanja slovenske pomladi.
Javnost se je tedaj organizirala v Odbor za človekove pravice. 16.februarja 1989 pa je bila v Cankarjevem domu ustanovljena Socialdemokratska Zveza Slovenije (SDZS). Stranka seje morala
KNJIŽNICA G;.c Adamičeva
imenovati "Zveza", ker je takratna komunistična nomenklatura hotela, da ta stranka tudi ostane pod okriljem in v okviru takratne režimske SZDL. V delo stranke se je v tistem obdobju vključil tudi veliki oporečnik komunizma dr. Jože Pučnik, ki je bil na začetku 60-tih letih obsojen na devetih političnih procesih in kije kot emigrant predaval na različnih univerzah v Nemčiji.
Zmaga Demosa 1990 in njegov razpad
Razpad komunističnih sistemov leta 1989 je tudi slovensko komunistično nomenklaturo prisilil, daje po petdesetih letih pristala na prve svobodne in večstrankarske volitve. Novo nastale nekomunistične stranke so se takrat združile v Demos - Demokratična opozicija Slovenije. Aprila 1990 je Demos pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal na volitvah. Vladna koalicija Demos pa je takrat uresničila enega svojih najpomembnejših zgodovinskih ciljev; osamosvojitev Slovenije, kar je slovenski narod na plebiscitu decembra 1990 tudi podprl.
V vojni za Slovenijo, junija 1991, sta slovenska vojska pod vodenjem obrambnega ministraJanezajanše in slovenske policije premagala jugoslovansko armado in pot do mednarodnega priznanja samostojne slovenske države je bila s tem skoraj odprta. Koalicija Demos paje konec leta 1991 zaradi notranjih nesoglasij in razprtij razpadla. V Socialdemokratsko stranko paje vstopil v mesecu marcu 1992 Janezjanša, eden najpomembnejših voditeljev slovenske pomladi. Na parlamentarnih volitvah leta 1992 so socialdemokrati dosegli sicer slabši rezultat, toda vseeno so skupaj s krščanskimi demokrati vstopili v vlado Janeza Drnovška. Janezjanša pa je tedaj celo ostal še naprej obrambni minister, vendar gaje kot neizprosnega kritika privilegijev komunistične nomenklature le-ta že tedaj poizkušala za vsako ceno diskreditirati.
Janez Janša postane predsednik SDS-a
Na tretjem kongresu SDS-a maja 1993 paje bil za predsednika stranke že izvoljen takratni minister za obrambo Janezjanša, katerega je nomenklatura zrušila z mesta obrambnega ministra že na-
Stranke poročajo
slednje leto, marca 1994. Pred parlamentom seje takrat v podporo Janezu Janši kot obrambnemu ministru zbralo več kot 20.000 ljudi, v SDS pa je vstopilo več tisoč novih članov, med njimi veliko uglednih strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev in kulturnikov. To je pomenilo za SDS nov ustvarjalni zagon, ki je v nekaj letih stranko oblikoval v drugo najmočnejšo stranko v Sloveniji z več kot 21.000 člani. Tega leta, 20.10.1994, je bil ustanovljen SDS Dobrepolje, kije ob ustanovitvi štel 17, danes pa šteje 90 članov. SDS paje ponovno sodelovala v vladi tudi v obdobju maj - december 2001, torej v času mandatarja dr.Andre-ja Bajuka, kije s svojo ekipo ministrov in drugih strokovnjakov, predvsem iz vrst Koalicija Slovenije, dokazala, daje sposobna ponuditi slovensko razvojno alternativo inje tudi realizirati. Danes je SDS najmočnejša še opozicijska stranka.
13.rojstni dan SDS, kateri je bil proslavljen z Akademijo pa seje na kulturni prireditvi v Radovljici zaključil s podelitvijo tudi zlatih vrtnic najbolj zaslužnim članom stranke za leto 2001. Z vrha stranke se kažejo znamenja, da se stranka resno pripravlja na nove izzive in da se nam obeta vladna alternativa, seveda ob svojem času. Predsednikja-nez Janša je v zaključnem govoru dejal:
"Zavedati se moramo, da tečemo maraton in le tako je mogoče dosegati na-
predek in pozitivne spremembe, ampak zavedati se tudi moramo, da to ne kar čez noč."
Ob vsem tem razmišljanju se samo po sebi lahko danes upravičeno postavlja vprašanje odgovornosti vsakega posameznega volivca, ki je zaupal mandat sedanji vladajoči neodgovorno razsip-niški vladi. Cc pogledamo le neodgovorno razmetavanje pri nakupu razkošnega luksuznega vladnega letala Falcon 900, ki bo nas davkoplačevalce stalo celih 42 milijonov USD, kar je toliko, kot bi nas stala najmodernejša pediatrična ali onkološka klinika v Sloveniji, ki smo jo še kako potrebni. In vlada se še danes hladnokrvno in neodgovorno spreneveda. Ob tem ni dileme, kaj je pomembnejše ali Falcon za izvoljeno elito ali bolnica za davkoplačevalce. Se več, to super luksuzno letalo bo požiralo še nadaljnjih 3.5oo dolarjev za vsako uro letenja. Enako razsipniško deluje vlada tudi pri nakupu enega najdražjih mer-cedesovih avtomobilov, tipa 600, za katerega se bo iz davkoplačevalskega denarja izplačalo "borih" 30 milijonov sit. In za tako negospodarsko razsipništvo nikogar na vladi ne boli glava, še manj, nihče ne bo odstopil ali bil premeščen na delo, kakršnega je pač sposoben odgovorno opravljati. Torej, mi, lačni davkoplačevalci lahko lajamo očitno še naprej, in to v nedogled, ko sita elitna karavana gre mirno svojo pot.
Milan M.
Kontumac psov
Ker je celotno območje Republike Slovenije še vedno proglašeno kot OKUŽENO S STEKLINO, lastnike psov ponovno opozarjamo na določila NAVODILA za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ur. List RS, št. 89/99):
vsi psi morajo biti registrirani in cepljeni proti
steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti,
pri pristojni veterinarski organizaciji s moncesijo;
za pse velja KONTUMAC, kar pomeni, da se ne smejo prosto gibati po
okolici (biti morajo v pesjakih ali na vrvici);
psi izven dvorišča morajo biti na vrvici;
pse, ki se prosto gibljejo po okolici, mora veterinarsko-higienska služba poloviti in odpeljati v karanteno na stroške lastnika.
Lastniki psov, ki ne bodo upoštevali zgoraj navedenih ukrepov, bodo prijavljeni sodniku za prekrške na podlagi 137. člena Zakona o veterinarstvu (Ur. List RS, št. 82/ 94, 21/96,16/96 in 101/99).
VETERINARSKI INŠPEKTOR: Dr. Rozalija FUCHS, dr. vet. Med.
Kultura
Veseloigra dramske skupine KUD Sv. Gregor
27. aprila je v dvorani Jakličevega doma gostovala dramska skupina KUD Sv. Gregor z veseloigro francoskega avtorja Aleksandra Bissouja Kontrolor spalnih voz. Sloje za burko v treh dejanjih z obilo zapletov in situacijske komike. To je bila prva gostujoča skupina v novi dvorani in ena boljših amaterskih skupin, ki smo jo imeli priložnost videti do sedaj.
Igralsko prepričljivi nastopi posameznih igralcev so predstavo še bolj približali gledalcem. Največja zasluga za to gre pripisati izkušenosti režiserja Metoda Jakliča, ki je v predstavi odlično odigral vlogo tasta.
Igro si je ogledalo nekaj čez sedemdeset gledalcev, kar pomeni, da za gostujoče skupine velja precej manjše zanimanje kot za domače.
M. Steklasa
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE VABI K VPISU
V GLASBENO ŠOLO
GROSUPLJE,
KI BO V SOBOTO,
1. JUNIJA, od 10. do 13. ure,
V OSNOVNI ŠOLI NA
VIDMU
Godba Dobrepolje je predvsem zainteresirana za učence, ki bi se vpisali v Glasbeno šolo za pouk pihal in trobil. Učencem nudimo brezplačen najem teh inštrumentov.
VABLJENI VSI ZAINTERESIRANI UČENCI!
Z godbenimi pozdravi!
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Qorica
VABI na
OBMOČNO REVIJO MALIH VOKALNIH SKUPIN
ki bo v soboto, 25. maja, ob 20. uri,
v Jakličevem domu na Vidmu LEPO VABLJENI!
MISLI
Lahko je biti filozof, če opazuješ skrbi drugih.
(Edgar Welles)
Pametni se prilagaja svetu,neumni pa želi svet prilagoditi sebi.
(Bernard Sbaiv)
Meni je zemlja, na kateri sem odraščal, dala upornost, vitalnost, moč vztrajanja. Naučila me je, da ne moreš priznati kar tako poraza, ker veš, da bi te drugače odplavilo.
(Tone Pavček)
Žal naj ti bi le za tri reči v tvojih preteklih dneh: za hudo storjeno, za dobro zamujeno, za izgubljeni čas.
(Slomšek)
Kulturne prireditve v maju 2002 v organizaciji JSKD RS in 01 Ivančna Qorica
Za nami so naslednje prireditve: 6. maj 2002
Kiparska delavnica na Muljavi pod vodstvom akademskega kiparja Borisa Prokofjeva. Ustvarjali so dijaki srednje šole za oblikovanje in študentje Akademije likovnih umetnosti iz Ljubljane.
8. maj 2002
Medobmočna revija otroških plesnih skupin osrednje slovenske regije v Horjulu. Revije se je udeležila tudi otroška plesna skupina Marjetice iz osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični pod vodstvom mentorice Polone Lampret.
10. maj 2002
Tradicionalno območno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev. Učenci osnovnih šol treh občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje so pod vodstvom akademskega kiparja in slikarja Borisa Prokofjeva ustvarjali z akrilnimi barvami na temo: Moj kraj. Srečanje je potekalo na Jurčičevi domačiji na Muljavi.
17. maj 2002
Medobmočna razstava mladih likovnih ustvarjalcev osrednje slovenske regije. Likovna dela - izbrana na posameznih srečanjih v območjih Cerknica, Ivančna Gorica, Kočevje, Litija, Ljubljana okolica, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje - bodo razstavljena na selekcionirani razstavi v Galeriji Kresnička na Muljavi. Razstava bo odprta do 26. maja.
18. maj 2002
Medobmočna revija odraslih folklornih skupin. Najboljši folkoristi osrednje slovenske regije so zaplesali v Kulturnem domu Grosuplje s strokovnim spremljanjem gospoda Mirka Ramovša. Iz območne izpostave Ivančna Gorica je nastopila Folklorna skupina Račna z vodjo Olgo Gruden. Državno srečanje najboljših slovenskih odraslih folklornih skupin je bilo 15. julija v Laškem.
V mesecu maju se bodo zvrstile še naslednje prireditve:
25. maj 2002
Območna revija malih vokalnih skupin. V Jakličevem domu v Dobrepolju se bodo predstavile pevske skupine treh občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Izbrana skupina bo nastopila na medobmočnem srečanju malih vokalnih skupin, ki bo 28. septembra v Cerknici.
25. in 26. maj 2002
XIII. Ex-tempore Muljava 2002. Tradicionalno slikarsko srečanje ljubiteljev lepega in likovnikov. Umetniki bodo ustvarjali na temo: Kulturna dediščina. Predstavitev je vezana na bogato kulturno dediščino Muljave, bližnje okolice in Dolenjske nasploh. Razstava bo na ogled do 16. julija.
31. maj 2002
Zaključno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, bo v petek, 31. maja, v Bohinjski Bistrici.
Pripravila: Barbara Rigler Vodja JSKD Ol Ivančna Gorica: Tatjana Lampret
Letos tri milijone tolarjev za obnovo sedmih vodnjakov
DOMŽALE, 16. maj 2002 - Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda je letos v okviru svoje akcije obnove slovenskih krajevnih vodnjakov izbral sedem vodnjakov, ki bodo deležni njihove finančne pomoči za ponovno oživitev vodnega vira v skupni vrednosti tri milijone tolarjev.
Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda je zakorakal v peto leto svojega delovanja. Pred štirimi leti sta ga ravno ob svetovnem dnevu voda ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor. Sklad deluje na področju ohranjanja in oživljanja slovenskih vodnih virov. Že v preteklih štirih letih je aktivno financiral čiščenje mnogih kraških jam, ki so potencialno ogrožale številna vodna zajetja pitne vode, v zadnjem letu pa vzpodbuja sistematično obnovo slovenskih krajevnih vodnjakov. Ti se obnavljajo v sodelovanju z lokanimi skupnostmi in ob pomoči občin, ki se prijavijo na javni razpis.
Po besedah mag. Mitje Briclja, svetovalca vlade iz ministrstva za okolje in prostor je
omenjena akcija v Sloveniji edinstvena, saj gre v tem primeru za odgovorno sodelovanje med gospodarskim subjektom, državo in zainteresiranimi lokalnimi skupnostmi in podobnega primera ne pozna.
Letos je strokovna komisija sklada izbirala med enajstimi prijavljenimi občinami, ki so prijavile dvanajst vodnjakov, [zbrala je sedem vodnjakov oziroma občin, ki bodo deležne finančne pomoči za obnovo in sicer: vodnjak nad vasjo Lokvica v občini Miren-Kostanjevica, šterna v Železnikih, Na Plavžu, občina Železniki, občinska štirna pred staro kraško hišo v vasi Štanjel, občina Komen, vodnjak Lukuca in vaška pipa Lipce v Kncžaku, občina Ilirska Bistrica, Vidov studenec v občini Dobrovnik, studenec s spodnjo kaljo v Jelenji vasi, občina Kočevje in vodnjak na Trgu v občini Rogatec.
Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda se financira iz prodaje njihovih okolju prijaznih barv in lakov in je do sedaj pomagal pri obnovi dvanajstih vodnjakov, ki so spet v svoji prvotni funkciji in v ponos krajem in krajanom ter prispevajo k lepši in urejeni podobi vaških jeder.
Matjaž Ledinek
maj 2002
Intervju
11
POGOVOR Z JOŽETOM ZAJCEM
Svoje znanje prenaša na vnukinjo
Veroniko
Od takrat, ko je bil Jože Zaje z Vidma prvič gost na straneh našega časopisa, je minilo že nekaj let. Medtem se je tesno približal osemdesetim letom, vendar še vedno z veseljem zaigra na svoje violinske citre. Že od mladega so mu prirasle k srcu in mu polepšale marsikatero uro življenja. Zaradi njih je postal znan povsod po Sloveniji, saj je eden tistih Dobrepoljcev, ki ga novinarji največkrat obiščejo. Zgodbo o svojem starem in redkem inštrumentu je povedal tudi v pogovoru za
naše bralce.
Kakšen inštrument so violinske citre?
Imajo 46 strun, ki so večinoma uglašene v A duru. Od teh je 18 rezerviranih za violinski lok. Z desno roko igram na lok, z levo pa spremljavo na strunah. Precej vaje je treba, da se naučiš. To je nekaj posebnega, kot bi igral kitaro in violino hkrati.
Koliko so stare te vaše citre?
Več kot sto let, imam pa jih sedemdeset let. Nanje sem začel igrati, ko sem bil star osem let, pred tem pa sem igral na orglice.
Kako so prišle k hiši?
PirmanovTone, nekdaj znani posebnež in "švercer", doma iz Blok, jih je prinesel k Sakundarjevim na Vidmu. Ko sem za to zvedel, sem hodil poslušat pod njihovo okno, kako je nekdo bren-kal nanje. To me je tako pritegnilo, da
sem začel prositi mamo, da bi mi jih kupila. Tako močno sem si jih želel, da mi ni mogla zavrniti moje želje. Sposodila sije denar, dami jih je lahko kupila. Se zdaj se spomnim, da so stale 110 jugoslovanskih dinarjev, toliko kot kakšni dobri čevlji.
In kdo vas je naučil igrati?
Nihče. V začetku nisem znal igrati, vendar sem se poskušal naučiti. Ko sem prišel iz šole, sem jih takoj vzel v roke in poskušal igrati. Trajalo je približno eno leto, da sem spravil skupaj prvo melodijo. To je bila Stoparjeva polka. Potem je šlo hitreje naprej. Igral sem po posluhu. Vsako pesem, ki sem jo znal zapeti, sem poskušal še zaigrati na citre. Tako sem jih znal vedno več.
Koliko jih znate zaigrati zdaj?
Znam jih skoraj dvesto. Toliko kot jih imam v tem starem zvezku, vanj sem že
od vsega začetka zapisoval besedila pesmi, ki mi je pripovedovala sosedova teta. Ona je znala vse te pesmi zapeti. Od nje sem se naučil besedil in se zapomnil melodije, nato pa sem se jih doma po posluhu naučil še igrati na citre. Pesmi pa sem zbiral tudi drugje po Dobrepo-lju, tako se jih je nabralo okrog dvesto. To so same stare pesmi, za katere bi bilo škoda, če bi šle v pozabo.
Ali ste igrali samo doma?
Najprej sem igral samo doma. Ko pa je za moje igranje slišal sosed, pisal seje Mesojedec, po domače Blisek, ki je znal igrati na kitaro, seje oglasil pri nas. Ko je videl, da sedim za mizo in igram, je odšel po svojo kitaro in tako sva večkrat skupaj igrala. Kasneje sem začel hoditi v Malo vas h Galetovim. Pri njih je živel mlad fant, ki se je prav tako zanimal za violinske citre. Ker jih ni bilo mo-
Veronika se v glasbeni šoli uči violino, doma pa igra tudi na violinske citre. O njih je povedala naslednje:
"Najprej me violinske citre niso zanimale, rada pa sem poslušala ateja, ko je igral nanje. Potem pa sta mamica in oči predlagala, da bi
se začela učiti še jaz. Tako sem začela vaditi. Najprej se mi je zdelo težko, potem pa mi je šlo čedalje bolje in nič več nisem pomislila, da bi nehala. Najprej sem se naučila pesmico Rožic ne bom trgala, zdaj jih pa znam že precej in tudi nastopala sem že nekajkrat."
goče kupiti, je na osnovi mojih naredil še ene. Nekaj časa sva skupaj igrala, vendar njemu ni šlo tako dobro, ker ni imel dovolj posluha. Spomnim se, daje po tistem, ko sva razdrla moje citre, obledela vrtnica na njih, zato sem se odpravil k učitelju Tonetu Ljubicu, da mi je narisal novo.
Kako in kdaj pa ste začeli nastopati na prireditvah?
Moj prvi večji nastop je bil v Ribnici, na velikem festivalu, na katerem so nastopili sami znani glasbeniki, med njimi je bil tudi Miško Baranja. Potem so se nastopi kar vrstili. Igral sem v Zagrebu, Ohridu, Budvi, Kopru, Brežicah, na Jesenicah, na Bledu. Štirikrat sem nastopil v Cankarjevem domu, bil pa sem tudi v Celovcu in na Nizozemskem. Večkrat sem tudi snemal za radio.
Kje ste se najbolj počutili?
Ko sem nastopil v Ribnici sem imel kar precej treme, kasneje ne več. Najlepše in najbolj sproščeno pa je bilo na Bledu. Takrat nas je vodja prireditve Bruno Ravnikar odpeljal na Ohrid. Peljali smo se z Italijani iz Benetk, ki so bili tudi med nastopajočimi. Toliko zabave in smeha je bilo, da mi bo vedno ostalo v spominu.
Se spomnite kakšnega zanimivega dogodka?
Ko smo bili v Munchnu skupaj z Zagonskimi fanti, je v nekem lokalu igral nek nemški ansambel. Med pavzo je šel Lojz vprašat, če znajo kakšno Avsenikovo. Takoj nato so zaigrali Pod Golico. Zanimivo je bilo slišati v Nemčiji Avsenikovo polko.
Torej ste nastopali tudi z Zagoriškimi fanti.
Velikokrat smo šli na gostovanje skupaj. Nekaj pesmi so zapeli sami, pri nekaterih pa sem jih spremljal na violinske citre. Zagori-čani so res nekaj posebnega, ohranjajo ljudske pesmi in tradicijo, zato bi bila velika škoda, če bi razpadli.
Kaj pa vaši nastopi doma?
Tudi doma so počasi zvedeli za mene in me začeli vabiti na nastope. Najprej in največkrat meje povabil takratni ravnatelj šole Edo Zgonc.
V zadnjem času vas spet večkrat slišimo.
Res me pogosto vabijo na nastope. Lani sem nastopil v Račni na 4. srečanju ljudskih pevcev in godcev, povabili so me tudi na turi-
stično prireditev v Višnji Gori. Spomladi sem bil na letošnjem sejmu Alpe Adria. Večkrat sem že nastopil na proslavah za materinski dan. Letos sem bil prvič v Strugah, skupaj z Veroniko.
Opazili smo, da svoje znanje prenašate na vnukinjo Veroniko.
Bilo bi škoda, če bi to izročilo izumrlo, zato sem želel naučiti nekoga na ta inštrument. Vesel sem, da se je za to odločila Veronika. Nekaj časa sva vadila vsak dan in kar dobro ji je šlo. Zdaj ima malo manj časa, ker obiskuje glasbeno šolo v Grosuplju. Igra violino. Pred nastopi pa vadiva bolj pogosto.
Ali kdaj igrate tudi zase?
Dostikrat se spomnim na citre, ko sem sam. Igranje mi pomiri živce in me potolaži, če sem osamljen.
Ali ste se poleg igranja na violinske citre ukvarjali tudi s petjem?
Seveda. Dolgo vrsto let sem pel v mešanem cerkvenem zboru. Začel sem že pri sedemnajstih letih. Zamenjal sem kar štiri organiste. Prvi je bil Franc Zaletel s Krke, nato Janko Tiselj iz Podgorice, Rafko Fabiani in nazadnje Tone Šinkovec.
Hvala za pogovor. Drugi del pogovora oziroma predstavitve bo objavljen v naslednji številki.
M. Steklasa
Fotografija je iz leta 1976. Nastala je v Zagrebu, kjer se je Jože Zaje skupaj z Zagoriškimi fanti udeležil XI. Mednarodne folklorne prireditve.
maj 2002
Iz društev in vasi
13
Florjanova nedelja v Ponikvah
V nedeljo, 12. maja, so gasilci gasilskega društva Ponikve v lepem sončnem vremenu pripravili sedaj že tradicionalno slovesnost v čast svojemu patronu in zaščitniku sv. Florijanu. V najlepšem mesecu maju goduje svetnik sv. Florijan, ki so ga gasilci zaradi njegovih vrlin po zgodovinskem izročilu vzeli za svojega zaščitnika in priprošnjika. God sv. Florjana praznujejo gasilci v zahodni Evropi, sedaj pa ga praznujemo tudi pri nas.
Praznovanje sv. Florjana se je pri slovenskih gasilcih v zadnjih letih zelo razširilo. Skoraj ni večjega kraja v Sloveniji, kjer se ne bi organizirale Florijanove slovesnosti. Posebno slovesno ta praznik praznujemo v dobrepoljski občini, ker imamo v Ponikvah podružnično cerkev posvečeno sv. Florijanu, obenem pa je to tudi podružnično
Gasilci GZ Dobrepolje v paradi
žcgnjanje. Zanimanje za praznovanje v Ponikvah je pri gasilcih veliko, saj smo s tem starodavnim običajem pričeli med prvimi v samostojni Sloveniji inje letos že dvanajsto po vrsti. Na željo gasilcev iz prijateljskih društev smo število vabljenih nekoliko povečali. Skupno seje slovesnosti udeležilo preko 70 gasilcev iz 9 društev, poleg do-
mačih društev še iz Male Ilove gore in Ponove vasi.
Tudi letos smo se zbrali gasilci v svečanih uniformah s prapori in gasilskimi vozili pred gasilskim domom v Ponikvah. Poleg članic in članov se je letos slovesnosti udeležila v uniformi tudi tekmovalna pionirska desetina, ki bo tekmovala na državnem tekmovanju. Ob spremljavi
godbe Dobrepolje smo korakali v povorki skozi vas do vaškega centra pri kapelici sv. Florjana. Tam je bilo vse pripravljeno za slovesno sveto mašo, ki se je darovala za vse pokojne gasilce.
Gasilci so se posedli v prve vrste, za njimi pa vsi ostali verniki. Slovesnosti seje udeležilo veliko obiskovalcev, saj je taka slovesnost nekaj posebnega. Gospod kaplan je daroval sveto mašo, med katero je v pridigi lepo prikazal lik svetega Florijana in tudi pomembnost, da se posamezniki še vedno odločajo pomagati sočloveku, kot to delajo gasilci. Lepa dopolnitev k svečanosti je bil domači cerkveni pevski zbor s svojim ubranim petjem pod vodstvom gospoda župnika.
Po končani mašni daritvi je godba vsem prisotnim zaigrala nekaj skladb in naredila lep zaključek slovesnosti. Gasilci so v povorki s prapori in vozili krenili pod taktirko godbe Dobrepolje proti gasilskemu domu. Sledili so jim tudi ostali prisotni. Ob prijetnem klepetu in pogostitvi domačih gasilcev z žeg-nanjskimi dobrotami, ki so jih spekle ponikovske gospodinje, smo ostali skupaj še nekaj časa.
Za to slovesnost so domači gasilci izdelali na pročelju gasilskega doma muzejsko vitrino, ki je še posebno lepo vidna ponoči, ko je razsvetljena. V njej je shranjen gasil-
Pri maši v vaškem centru
Iz društev in vasi
maj 2002
ski voz iz leta 1933 in prva motorna brizgalna iz leta 1931 ter še nekaj drugih eksponatov. Vse je lepo obnovljeno, motorna brizgalna pa deluje kot takrat, ko sojo nabavili ustanovni člani našega društva v obdobju največje gospodarske krize. S temi eksponati smo ohranili njihovo delo in spomin na ves trud, ki so ga naši predniki vložili v naše društvo. Ob tej
priliki pa se zahvaljujem tudi tistim sedanjim članom, ki so s svojimi idejami in delom pripomogli, da te vrednote ohranjamo tudi našim zanamcem.
Razšli smo se polni lepih vtisov, nabrali smo si novega elana za naporno opravljanje javne gasilske službe v naši občini. Veselimo se ponovnega snidenja naslednje leto.
Jože Lenarčič, foto: Janez Pavlin
Regijski posvet gasilk V Dobrepolju
19. aprila se je na Vidmu zbralo več kot 60 gasilk iz šestih gasilskih zvez regije Ljubljana II. Ta obsega
naslednje gasilske zveze: Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Ribnica, Kočevje in Loški Potok. Za srečanje, kije imelo predvsem izobraževalni značaj,
je veljalo veliko zanimanje, saj je bilo udeleženk precej več, kot so jih pričakovali. Poleg vodilnih iz
Gasilske zveze Dobrepolje so se posveta udeležili tudi predstavniki regije, Gasilske zveze Slovenije in predavatelji Izobraževalnega centra na Igu.
Predstavnice CZ Slovenije in regije Ljubljana II.
Večina udeleženk je bila prvič v Dobrepolju, zato jim je predsednik GZ Dobrepolje spregovoril nekaj besed o občini in predstavil domačo gasilsko zvezo, pri čemer se je lahko pohvalil s številčnostjo članstva in spodbudnimi rezultati pri izobraževanju, na tekmovanjih in na drugih področjih delovanja društev. Poveljnik Jože Zrnec pa je med drugim izrazil zado-
voljstvo ob tolikšnem zanimanju žensk za to dejavnost in hkrati izrazil potrebo po njihovi še večji vključitvi, saj se je izkazalo, da so pri svojem delu zelo prizadevne in pogosto celo bolj disciplinirane od moških. V imenu GZ Slovenije je spregovoril Božo Knez in udeleženke seznanil z aktualnostmi v gasilstvu ter spremembami v zakonodaji. Predstavnica žensk Mi-
Praktičen prikaz izobraževanja je potekal na igrišču
ra Šraj pa je predstavila program specialnosti za vodje članic.
Udeleženke pa je najbolj pritegnil praktični del izobraževalnega programa, saj je nudil koristne informacije o varnosti pri vsakdanjih gospodinjskih opravilih in hkrati strokovne napotke pri gasilskih intervencijah.
Milan Dubrovac, član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, poklicni gasilec in predavatelj v Izobraževalnem centru na Igu, je na igrišču izvedel praktičen prikaz nevarnosti plinov in aerosolov, če z njimi napačno ravnamo. Videli smo, kaj se zgodi, če se pločevinka z lakom za lase preveč segreje in do česa pride, če se napačno gasi požar, ki na-
stane, če se vname olje na štedilniku.
Praktičnemu delu je sledilo predavanje z naslovom Gorenje pod drobnogledom. Avtor predavanja je bil vodja Izobraževalnega centra Ig Janez Hočevar, ki je s poskusi ponazoril kemijske reakcije pri gorenju oziroma gašenju.
V nadaljevanju je Milan Dubrovac z videoposnetki prikazal podrobneješe dogajanje ob tragediji lanskega 11. septembra v New Yorku. Poleg ostalih zanimivosti je bil poudarek na organizaciji in intervenciji gasilcev.
Kljub natrpanemu programu je nekaj ur srečanja hitro minilo, za kar gre zahvala dobrim predavateljem.
M. Steklasa
Goste sta pozdravila predsednik in poveljnik GZ Dobrepolje
maj 2002
Iz društev
15
Občni zbor Društva upokojencev Dobrepolje
Videm, 28. april 2002 , Člani Društva upokojencev Dobrepolje se zadnjih nekaj let zbirajo na občnih zborih v šolski jedilnici na Vidmu, saj je zaenkrat le ta prostor dovolj velik in udoben za tako veliko število ljudi. Nekateri člani se namreč od vseh srečanj udeležujejo le vsakoletnega občnega zbora. Tako se je tudi letos zbralo 83 udeležencev. Sicer pa je društvo na dan 31. 12. 2001 štelo kar 420 članov.
ček, članice pa se z veseljem udeležujejo tudi aerobike. Že večkrat pa so nase opozorili tudi literati. Ena od njih je Tončka Kastelic, ki je tudi sedanja tajnica društva. Na občnem zboru je uvodni del svojega poročila povedala v verzih, kar je pomenilo pravo poživitev. V nadaljevanju je postregla še s številkami, saj je tudi blagajničarka. Blagajniško poročilo je bilo podrobno, vsa izplačila so bila predhodno odobrena, vse je bilo pregledano s strani nadzornega odbora,
Društvo upokojencev je najštevilčnejše društvo v občini, res pa je tudi, da se število članov neprestano spreminja. Vsako leto prihajajo novi, mlajši člani. Po drugi strani pa je društvo upokojencev tisto, med katerega na žalost neusmiljeno posega smrt. V letu 2001 so izgubili dvanajst svojih članov. Na začetku občnega zbora so počastili njihov spomin z enominut-nim molkom.
Občni zbor je bil dobro voden, pomembno pa je tudi to, da se je na njem razvi-
la konstruktivna razprava. Pred tem so se zvrstila različna poročila. Predsednik Konrad Piko je poročal o delu društva v minulem letu in pri tem naštel izlete in srečanja, ki so jih organizirali v letu 2001. Omenil je tudi druge aktivnosti v društvu, npr. obiske in obdarovanja jubilantov in starejših občanov. V društvu so imeli dva jubilanta. 90 let sta praznovala Franc Spo-rar in dolgoletna tajnica društva Ana Steh. Posebno delaven in uspešen je bil mešani pevski zbor Skrjan-
ki ga vodi Marija Zajec. Predsednik častnega razsodišča Franc Nučič pa v minulem letu ni dobil nobene zadeve v reševanje.
Plan za leto 2002 je predstavil predsednik Konrad Piko. Od novosti je omenil 50-letnico Društva upokojencev, ki ga bodo praznovali 21. septembra. Ob tej priložnosti bo tudi srečanje šestih društev treh občin. Najbolj pa se upokojenci veselijo novih prostorov v Jakličevem domu, za katere upajo, da bodo dograjeni še v letošnjem letu.
Upravni odbor društva ima redne seje. O sklepih obveščajo člane v občinskem časopisu. Na letošnji prvi seji so pripravili program letošnjih izletov. "Vsak izlet in srečanje nas poživi, da se malo rešimo skrbi", je dejal predsednik
Konrad Piko, ko je govoril o letošnjih izletih. Vendar pa je kasnejša razprava pokazala, da člani niso najbolj zadovoljni z dosedanjimi izleti. S kritičnimi pripombami seje oglasilo precej članov, videlo pa se je, da se z njimi strinjajo tudi ostali. Pogrešajo dobro pripravljenih izletov pod vodstvom usposobljenega vodiča. Ob koncu razprave, med katero je bilo slišati več predlogov, so izvolili 5-čIansko komisijo za pripravo izletov. Člani komisije so: Pavlina Novak (predsednica), Tone Novak, Tone Marolt, Darinka Gačnik in Julka Luzar.
Med razpravo je bilo mogoče opaziti, daje prišlo do nekaterih trenj v društvu. Slišati je bilo tudi želje po odstopih, vendar seje pri kasnejšem glasovanju iz-kazalo, da imajo tako taj-nica kot člani upravnega odbora polno podporo članstva.
Člani so odkrito spregovorili o
stvareh in pojavih, kijih motijo v društvu, obenem pa so opozorili, da so vse pripombe dobronamerne. Delovno predsedstvo in člani upravnega odbora so poudarjali tudi demokratično organiziranost društva, saj imajo 21-članski upravni odbor, ki se redno sestaja. Člani tega odbora so istočasno tudi zastopniki in poverjeniki v vaških skupnostih, ki dobro delujejo, zato tudi ni prišlo do sprememb pri volitvah upravnega odbora. Do zamenjave je prišlo zaradi smrti člana le v Podgorici, kjer bo odslej zastopnica Danica Kaplan.
S svojim obiskom je občni zbor počastil tudi župan občine. Po uradnem delu pa je sledil nepogrešljivi zabavni del z večerjo. Za ples in dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Jože Zalar.
M. Steklasa
13. aprila smo imeli prvi koncert mešanega zbora Skrjanček. Bil je v Jakličevem domu pod vodstvom Vesne Fabjan. Po obisku sodeč je koncert zelo dobro uspel, saj je bila dvorana skoraj polna. Vabilu so se lepo odzvali tudi gosti od drugod.
14. aprila smo imeli 3. sejo upravnega odbora, na kateri smo razpravljali o koncertu Skrjanček, o izletu na Trsat in Ilirsko Bistrico, občnem zboru in o sponzorstvu za 50. obletnico našega društva.
20. aprila smo organizirali izlet na Trsat. Tam smo bili pri maši, na poti pa smo si ogledali še kozjo farmo, Cerkniško jezero in imeli zakusko v Ilirski Bistrici. Smer izleta je bila: Dobrepolje, Kočevje, Trsat, nazaj pa Ilirska Bistrica, Cerknica. Kot je bilo videti, so bili prisotni zadovoljni, seveda pa za vse ni nikoli prav. Izleta seje udeležilo kar 41 članov.
28. aprila smo imeli občni zbor, na katerem je bilo prisotnih 83 članov, od gostov pa je bil prisoten tu-
di župan. Volili smo člane upravnega odbora, ker jim je po štirih letih potekel mandat. Na željo nekaterih smo izvolili komisijo za izlete. Ob tej priliki se zahvaljujem ravnatelju Ivanu Grandovcu za uporabo šolskih prostorov, kuharici Petri za pripravo zakuske in Tonetu Steklasi za pripravo ozvočenja.
Romanje v Medžugorje bo 29. in 30. junija, z odhodom iz Dobre-poljaob5. uri in 10 minut. Za 11. in 12. maja ni bilo prijav, za 29. in 30. junij pa je prijavljenih že 30, kar pomeni, da romanje bo.
Zbiramo pa tudi prijave za srečanje upokojencev v Slovenj Gradcu 27. junija. Cena prevoza je 1900 SIT, odhod iz Dobrepolja pa bo ob 6. uri. Prijavite se takoj po izidu Našega kraja poverjenikom po vaseh. Seveda bo treba dodati še za hrano 700 tolarjev.
Lep pozdrav!
Predsednik DU: Konrad Piko
Težave in bolečina
Vsak človek, pa naj bo to otrok ali odrasel, moški ali ženska, poročen ali neporočen, mladostnik ali starec, izobražen ali neizobražen, se v svojem življenju pogosto srečuje s težavo, ki mu povzroča bolečino. Ni ga pod soncem, ki bi lahko rekel: Odkar sem se rodil, še nisem zajokal od bolečine.
Kot je rekel Benjamin Franklin: "Tiste stvari, ki so boleče, so poučne." In ravno zaradi tega se modri ljudje ne bojijo težav, ampak jih sprejemajo in sprejemajo tudi bolečino, ki jo težave prenašajo.
Vendar na žalost večina ni takšnih. Ker smo strahopetci, se bojimo sprejeti bolečine, ki nam je bila namenjena. Vzameš tabletko, morda spiješ kozarček, dva ali pa več "za korajžo", pa se bo bolečina razblinila.
O ne, kot nobena stvar ne gre v nič, tudi težava in z njo pogojena bolečina se ne samo potuhne in se kasneje izrazi v hujši obliki. To nas vodi v nevrotično stanje, kot je zapisal Carl Jung.
Zato moramo biti dovolj pogumni, da se soočimo s težavo, z bolečino in kasneje z nevrozo. Seveda, sami nismo vedno dovolj pametni, da bi začeli prav in odgovorno, najprej pri sebi razčiščevati. Kot na ostalih področjih tudi ta zahteva vedno nova znanja, izpopolnjevanja . skratka učiti, kako se spopasti z vsakodnevnimi težavami.
Torej je potrebno zdravljenje v nekem smislu, drugače začne človekov duh zamirati. Postali bi duševne in duhovne sirote: bolniki z najhujšo boleznijo preteklega, sedanjega in prihodnjega časa. Zato sebi in svojim otrokom ne enkrat, stokrat in tisočkrat vcepljajmo v glavo, da si bomo prizadevali za duševno in duhovno zdravje. Kot so molili naši stari starši, naši starši: "V čast sv. duhu za razsvetljenje pameti." "Za zdravje na duši in na telesu."
To se nam res zdi, vsaj veliki večini, nadvse staromodno in preživeto. Tudi nam, ko smo bili še otroci, so se te besede oz. molitvice zdele celo smešne. Otroci, še posebej, če nas je bilo več skupaj, tudi drugih, smo se hihitali in zadrževali smeh. Vendar življenje naredi svoje. Leta za letom, kot kamenčki v mozaiku, se vedno bolj odpirajo in potrjujejo VEČNE RESNICE. Od nas pa je odvisno, kako jih bomo posredovali naprej. Če smo se iz njih kaj naučili, nam gotovo veliko pomenijo in ne bomo dopustili, da bi tonile v pozabo.
A.Š.
Iz D PZ
Dan špargljev vDobrepolju
V Sloveniji že precej časa traja trend pridelovanja špargljev. Tudi v Dobrepolju imamo dva pridelovalca. Ena od njiju je Marija Nučič iz Podgorice, drugi pa Igor Ahačevčič, ki se ukvarja s pridelovanjem špargljev v Podpeči. To dejstvo so izkoristili v Svetovalni službi in v DPŽ Dobrepolje-Struge, ki že nekaj let organizirajo kuharske tečaje za članice društva, zdaj pa so prišli na zanimivo idejo o malo drugačnem, a zato nič manj koristnem in zanimivem tečaju.
7. maja so organizirali pravi dan špargljev. Udeleženci so se zbrali na kmetiji Nučič v Podgorici, kjer so si ogledali prikaz reza špargljev, nato pa so se preselili v gostilno Pri Zori, kjer imajo običajno svoje kuharske tečaje.
Robert Merzel s.p. iz Kranja, ki že ves čas vodi kuharske tečaje v Dobrepolju, je pripravil jedi iz špargljev na celo vrsto načinov. Sledila je po-
kušina okusnih jedi, ki se bodo gotovo kmalu znašle na krožnikih tistih gospodinj, ki so se udeležile te zanimive predstavitve in pokušine. Zaradi neugodnega časa je bilo nekoliko manj ljudi, kot so jih pričakovali, zato pa so bili toliko bolj zadovoljni tisti, ki so si vzeli čas in prišli. Med njimi je bilo tudi nekaj moških, s svojo prisotnostjo pa jih je počastil tudi župan.
Udeleženci pa jedi niso le pokusili, dobili so tudi recepte, nekaj jih v nadaljevanju objavljamo tudi mi. Če jih boste želeli preizkusiti, lahko kupite šparglje pri obeh do-brcpoljskih pridelovalcih, ki sta nekaj svojega pridelka prispevala tudi za pripravo pokušine.
Pripravile: M. Zrnec, M. Steklasa, foto: Marija Nučič
Kuharski recepti
PALAČINKE S ŠPARCUI
V slane palačinke zavijemo pokuhane šparglje -lahko tudi zrezane in prepražene špargljeve rezinice. Po želji jih prelijemo z redkim bešame-lom, potresemo s sirom in zapečemo v pečici.
RIŽOTA S ŠPARGLJI
Zrezane in na maslu ali oljčnem olju prepražene špargljeve rezinice dodamo v posodo, kjer kuhamo riž za rižoto. Premešamo, po potrebi zalivamo s špargljevo vodo in kuhamo, dokler ni riž dovolj kuhan. Tik pred koncem v rižoto vmešamo kosme masla in parmezan.
ŠPARGLJEVI ZVITKI Z MESOM NA RIŽU
Blanširane šparglje zavijemo v tanke začinjene rezine mesa (roastbeef, pljučna, puran file ...) ter v pečici spečemo na po-maščenem pekaču. Ponudimo s poljubno prilogo in omako.
PRIDELAVA ŠPARGLJEV
Spargelj je trajnica, ki ob dobri oskrbi raste na istem mestu tudi več kot 20 let. Najraje ima lahka prepustna tla, uspeva pa tudi na težjih, ven-
'lik
18
Iz šole
maj 2002
S seje Sveta staršev
dar odcednih zemljiščih. Uživamo mlade poganjke, kijih pobiramo v pomladnih mesecih, prvič, ko je nasad star tri ali tiri leta. Že v poznih zimskih mesecih nad rastlino nasujemo zemljo v grebene,spomladi iz njih pobiramo beljene šparglje ali bclu-še. So milejšega okusa z manj grenčin kot zeleni ali vijolični šparglji, ki jih ne gojimo v grebenih. Mlade poganjke pustimo rasti na svetlobi, da se obarvajo in jih pobiramo, ko so visoki 20 do 30 cm. Imajo močnejšo aromo, ostrejši okus ter vsebujejo več vitaminov in drugih snovi.
UPORABA V KLJUNARIKI
Priprava prvovrstnega obroka špargljev je mogoča le, kadar uporabljamo sveže poganjke. Pred kuhanjem v vodi ali v sopari oz. pred cvrtjem spodnji del poganjkov špargljev olupimo in tako odstranimo vlaknato zunanjo plast. Šparglje vedno blanširamo. Nadaljnja priprava je odvisna od izbranega recepta.
VSEBNOST IN ZDRAVILNOST
Mladi poganjki, kijih uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino itd. Špargelj deluje kot blag diu-retik - spodbuja delovanje ledvic in izločanje seča, lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Ker vsebuje prav malo ogljikovih hidratov, je odlična dietna hrana za sladkorne bolnike. Zdravniki ga priporočajo ob slabokrvnosti, kroničnemu bronhitisu ter bolnikom po srčnih operacijah.
V četrtek, 9. maja so se lani Sveta staršev sestali na svoji 26. seji. Ravnatelj Ivan Gran-dovec jih je na začetku seznanil z obširnim poročilom o pedagoškem delu v zavodu do konca februarja 2002.
Priprave na devetletko in investicijska dela
Že med poletnimi počitnicami je bilo opravljenega veliko dela. Na vseh šolah je bil poudarek na uvajanju devetletke, kar je vključevalo predvsem redne obiske seminarjev, pripravo učilnic in nabavo didaktičnega materiala v višini 1.544.000,00 tolarjev. Medtem ko je bilo v zadnjih letih največ sredstev vloženih v podružnične šole, se je pred začetkom letošnjega šolskega leta spet nekoliko več vlagalo v matično šolo. Urejala se je okolica šole, v samem objektu pa so se obnovili sanitarni prostori, nujna vzdrževalna dela pa so se opravila tudi v treh učilnicah. Za vrtec je zavod s pomočjo denarja iz občine kupil večnamensko igralo, na okna pa so bile montirane žaluzije.
Pedagoško poročilo
Ravnatelj je v nadaljevanju pripravil podrobno pedagoško poročilo, iz katerega naj omenim, da je šola v letošnjem letu z vsemi potrebnimi pripravami začela z uvajanjem devetletke, uspešno je bila izvedena šola v naravi za četrte razrede na Debelem Rtiču, učenci sedmih razredov pa so se udeležili naravoslovnega tabora v Osilnici. Na vseh šolah so poleg rednega pedagoškega dela pripravili vrsto aktivnosti (različne projekte, dramske igrice, novoletne prireditve in sejme, zimovanje za učence devetletke, smučarski tečaj za učence petih razredov, prireditve za materinski dan, sodelovanje na prireditvah društev, občine itd). Dobro je zaživela šolska skupnost, ki je imela na svojih sestankih v novembru pogovor o mamilih, temu so sledile še delavnice za sedmošolce in os-mošolce. Šolska skupnost se je lepo vključila v projekt Zvezda, ki sta ga organizirala MŠZŠ in Ministrstvo za notranje zadeve. Letos je bil na vseh šolah v soboto, 5. januarja, organiziran dan odprtih vrat. Možnost ogleda v pouk je izkoristilo veliko staršev na razredni stopnji, manj zani-
manja pa je bilo na predmetni stopnji.
V februarju so se začela tekmovanja na različnih področjih. Ker se še niso končala, bo poročilo sledilo na naslednji seji Sveta staršev. Vse pa kaže, da bo tudi letošnje leto uspešno, saj je bilo precej uvrstitev na regijska in državna tekmovanja. Že zdaj pa je bil v poročilu omenjen izjemen uspeh otroških in mladinskih pevskih zborov na revijah.
Poročilo o vrtcu in organizaciji pouka v Kompoljah
Zaradi uvedbe devetletke je letos v Kompoljah ena vrtčevska skupina manj. Tako je v tem šolskem letu v vrtcu pet oddelkov. V januarju in februarju je prišlo do precejšnje finančne stiske. Ko pa je občinski svet potrdil nove ekonomske cene, se je stanje normaliziralo.
Prav zdaj je v teku razpis za vrtec v prihodnjem šolskem letu. Po besedah ravnatelja bo glede na povpraševanje potrebno v Kompoljah odpreti še en jaslični oddelek. Problem pa se kaže v Kompoljah pri organizaciji pouka v prihodnjem šolskem letu, saj bo tam le 28 učencev, kar pomeni, da bo trojna kombinacija v sestavi prvi in drugi razred devetletke in četrti razred osemletke, dvojna kombinacija pa v sestavi drugi in tretji razred osemletke. Ena od rešitev bi bila, če bi se dogovorili, da bi dva učenca vozili na Videm.
V zvezi z vrtcem je bil izglasovan predlog predstavnika iz vrtca, da se nabavi nova videoka-mera.
Tudi vpis v drugo generacijo devetletkarjev je potekal brez problemov, kar pomeni, da so
učiteljice in vzgojiteljice prepričale starše, je poudaril ravnatelj. Njihovo delo pa je pohvalil tudi predstavnik letošnjega prvega razreda devetletke.
Poskusno preverjanje znanja in vpogled staršev v pisne izdelke učencev
V poročilu o poskusnem preverjanju znanja iz matematike in slovenščine za osme razrede je ravnatelj poudaril, da je bil uspeh naših učencev nekaj dese-tink nad povprečjem s čimer smo lahko zadovoljni.
Na dnevnem redu pa je bila tudi problematika vpogleda staršev v pisne izdelke učencev. O tej temi je Svet staršev razpravljal že jeseni leta 2000. Takrat je bil sprejet sklep, da imajo starši pravico videti pisne izdelke svojih otrok na govorilnih urah. Na njihovo željo pa lahko učenci dobijo za domov fotokopije izdelkov. Posamezni starši so se kasneje obrnili na ravnatelja z željo, da učenci dobijo domov originalne izdelke. Na podlagi dejstva, da morajo učitelji po pravilniku izdelke učencev hraniti v šoli do 31. avgusta tekočega šolskega leta, po drugi strani pa imajo starši pravico do vpogleda v otrokove izdelke, je bil za celotno šolo sprejet sklep, da učenci lahko odnesejo originalne izdelke domov, če to želijo. Če kateri od učencev pisnega izdelka ne vrne, se mora to zabeležiti v zapisnik učiteljske konference, učenec pa potem do konca osnovne šole ne more dobiti pisnih izdelkov za domov. S podrobnejšo obrazložitvijo bodo starši seznanjeni v šolski publikaciji na začetku naslednjega šolskega leta.
M. Steklasa
Učenci predmetne stopnje med malico
Iz šole
Korajža velja (fotoreportaža)
Včeraj v šolskih klopeh, a danes na odru
Videm, 14. 5. 2002
Studio H iz Trbovelj je letos tretjič priredil osnovnošolski zabavnoglasbeni festival v Dobrepolju. Na dosedanjih festivalih je bilo odkritih nekaj odličnih pevcev in glasbenikov. Največje odkritje je bila Tina Gačnik iz Zdenske vasi, ki od svojega prvega nastopa dalje uspešno nadaljuje svoje glasbeno šolanje in nastopanje. Letos je "dokazalo korajžo" 37 osnovnošolcev in osnov-nošolk z matične in podružničnih šol. Zmagovalke razredne stopnje je bila Daša Vodičar iz drugega razreda s pesmijo Prva ljubezen. Zmagovalec predmetne stopnje in hkrati skupni zmagovalec pa je skupina Blagor gluhim iz osmega razreda s skladbo Nisem več s tabo.
Fotografije prikazujejo nekaj utrinkov s festivala Korajža
velja.
Izobraževalno sprostitveni rekreativni seminar
Društvo Sožitje je tudi v letošnjem letu organiziralo sprosti-tveno rekreativni vikend seminar, ki je potekal od 19. do 21. aprila na Ptuju.
Seminarja smo se udeležili tudi varovanci kluba Čukec in Panda: Anica Zajec, Marija Zaletelj, Nataša Ostanek, Jani Kastelic, Nastja Bučar, Uroš Kocman, Toni Bojč, Sašo Zrnec in Jože Šiška s spremljevalkami Mili Zidar, Lojzko Potrpin in Katarino Drobnič.
Naše potovanje se je pričelo ob 15. uri, v Ljubljani pa smo se pridružili ljubljanskim varovancem, od koder smo skupaj nadaljevali pot do Ptuja. Tam nas je že čakalo osebje mladinskega doma Štrk.
Mladinska stran
Skavti
Pred slabim mesecem smo v Mladinskem društvu Sion organizirali predstavitev skavtskega gibanja. Povabili smo že delujoče člane stega iz Ribnice, ki so se povabilu prijazno odzvali in nam na jasen način predstavili osnove skavtske organizacije.
Zanimanje je že sedaj veliko, kar nam dokazuje velika udeležba na predstavitvi. Največ je zanimanja med otroki v starosti od 8 do 14 let, ki bodo, če bo Bog pomagal in nam bo sreča mila, čez nekaj časa dobili skavtske rute in postali pravi skavti. Imamo tudi že nekaj prostovoljcev za voditelje. Tudi ribniški skavti so nam pripravljeni pomagati pri izvedbi tega načrta. Tako imamo izpolnjene že skoraj vse pogoje. Podpirata nas naš župnik in kaplan, ki je mimogrede že skavt. Gotovo nam boste pomagali tudi vi, občani, saj bodo skavti tudi vam v korist. Skavti niso samo pre-živetniki v naravi, ampak pomagamo tudi širši skupnosti in z veseljem postorimo kakšno dobro delo v korist celotne družbe, kot so npr. čistilne akcije, obiski starejših, pomoč župniji... Obetajo se nam srečanja z ribniškimi skavti in organizacija oratorija.
Skavti niso namenjeni samo mlajšim,
Po«ebnoiporo«ilo(P.S.):|...J...|.L_|<     L-J-l     l-l____I l-M
I-J_4l-_-l-l-_ J--L-I-I   L J._.|.L-I - • • U J - • • J-LI-■ JI   I ■ • L ..-L
J-_-L_J_-J-J_J__J   L-LI   l-L_L_J   L-l-l-l__-I
I...J.J____|.|   |...J.L-U___I-IJ-I   (l-l-l l-l-L-U-LL.
L _ J-_ -L-l-J-J--L-J-J--. - -l-l -L - J) L --L-l-l-L _»LJ JL - _ J.J.-4.I   LL_J-._L_J   L_.-l-U-J--J4_-L.-J L-L-L-
JJ-I   L-L_J-_-l-LJ   L-J-_-l-J-J-_LJ   I-J   I---I-I____L-_L
__L|..|....|.   |..._|...|..|,   L-J-l   L-J-JJ-LI-I   L-l-L—L-I-L--LL
_J_.|-I   l-L_-U-LJLJ_--l-l   l-J   M-.JL-J___M_J L.
J_.-L.|J____LLL..J-J.   L_L-L_J-I4_JL_J. L-l-J
L-I_LJ   LL_J   L-I-LJ-_L-L__LJ-J      —-L— _LL-JLJ4J-I.   L-IJ  l-J-J-l   L-J-J-.-l   l-l-l L-l-J
l-.|-LkL_J   L.-L.J____L4__J,LJL_J   L-l-J l-LL„.._
JJ-IJ-JJ   L_4J   L-LL-4-I-LJ___l-J-J-i---l-l L
J-U-LJ-I-I   L-L_J._-I-L_-L-I..I   l-J L JJ-l-IJ_-_-l-_LI-l-l--l   L-4.4J (l-L-IJ-JJ-LJ-l l-.|-_L-L_J-_.|).
čeprav je njihov temelj prav v vzgajanju otrok in mladine v uspešne odrasle ljudi in poštene državljane, ki se znajdejo v vsakih razmerah, ampak tudi starejšim. K skavtom se pridružujejo tudi mamice in atiji, babice in dedki... Kdor čuti zanimanje in veselje, da bi postal skavt-ski voditelj in je stra 19 ali več let, naj pokliče Katjo (031 239-190), Kristino (031 734-272), Vido (031 406-944), Marka (78-07-618 ali 041 984-441)ali pa piše na mail mdsion@volja.net.
Vsem zainteresiranim pa priporočamo še ogled internetne strani www.skavt.net.
V upanju, da bomo kmalu tudi v Do-brepolju pridobili skavtsko skupino, vas pozdravljamo organizatorji iz Mladinskega društva in skavtski zametki (Tigrice in biki) iz Dobrepolja.
.1
Prilagamo morsejevo abecedo:
A|,J BL-I
cp_.|
ČL-J D L-l
K l-l F|.._.|
0L_.|
H|....|
i U
H__J
KIJ L L-l ML_I MLI OL.J P|-_l RL-I s l-l
S|___ J TLI U|..J VJ...J z I—I t L J
Od utrujenosti smo se kmalu odpravili k počitku, polni pričakovanja naslednjega dne. Zbudili smo se v sončno jutro in se po zajtrku odpravili v ptujski Minoritski samostan, kjer smo si ogledali razstavo dobrot slovenskih kmetij ij tudi poskusili marsikatero dobroto.. Ob tem nas je zabavala godba na pihala, ki so ji otroci tudi dirigirali in zaplesali. V popoldanskih urah pa smo se v posebni telovadnici preizkusili v plezanju po plezalni steni ter streljanju z lokom. Otroci so se brez strahu pogumno pognali po steni ter ciljali tarčo in bili pri tem izredno uspešni. Za svoj trud in pogum so bili tudi nagrajeni s priznanji. V večernih urah smo se pripravili in polepšali za ples, ki je trajal do poznih večernih ur.
Zadnji dan smo se po zajtrku odpravili v Moravske toplice, kjer smo preživeli zabavne mokre trenutke. Preizkusili smo tobogan, vodno aerobiko ter vse vrste masaž. Bilo je zelo prijetno, zato smo se v dom vračali s kančkom grenkobe, saj smo se bližali slovesu.
Ko smo se odpravili proti domu, so bili otroci kljub utrujenosti polni energije in najrazličnejših vtisov. Vikend, ki so ga preživeli s prijatelji, jim je popestril in polepšal njihov vsakdan. Od trenutka, ko smo se odpravili domov, so izražali željo po vnovičnih podobnih dogodkih. Kako malo je potrebno za polepšanje in popestritev življenja otrokom s posebnimi potrebami, ki jim taka in podobna doživetja pomenijo zelo veliko. Že ta trenutek se veselijo nadaljnjih podobnih doživetij, zato jim poskusimo to tudi omogočiti.
Katarina Drobnič
Ptuj
S klubom Cukec smo se v petek, 19. 04.2002 popoldne odpravili na Ptuj. Tja smo prišli ob osmih zvečer. Nato smo imeli večerjo in na vrsti je bilo spanje. Vzgojiteljice so nam voščile lahko noč in vsi smo zaspali. Drugi danje bil zelo vznemirljiv. Po zajtrku smo se odpravili v samostan, kjer je bila razstava kmečkih dobrot. Nekaj teh dobrot smo kupili, veliko pa tudi pojedli. Bile so zelo dobre. Po kosilu smo se hoteli peljati s kanuji, vendar je deževalo, zato smo šli v telovadnico. Tam so nekateri plezali po plezalni steni, drugi pa so streljali z lokom. Po športnih aktivnostih smo si zaslužili malico. Zvečer smo imeli ples. V nedeljo pa smo šli v Moravske toplice, kjer smo se kopali in telovadili v vodi. Po kosilu smo se poslovili od novih prijateljev in odšli domov.
Nastja
POPRAVEK
V aprilski številki Našega kraja je prišlo do nekaterih neljubih napak oziroma zamenjav pri imenih.
V zahvali za pokojno Alojzijo Erjavec na strani 31 se stavek "Iskrena hvala g. župniku, g. cerkovniku in moškemu pevskemu zboru Struge." pravilno glasi: "Iskrena hvala g. župniku, g. cerkovniku in Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani."
Na strani 24 sta kot avtorici članka "Ježki "preživeli" 3-dnevni tabor na Rakitni podpisani Mihelca Grm in Martina Prhaj. V resnici sta avtorici Mihelca Grm in Martina Pugelj.
Na strani 13 pa je pod sliko o kvačkanih rožah namesto Julke Samec pravilno Julka Zupančič.
Za napake se prizadetim iskreno opravičujemo.
2oo2
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ - Odbor športa za vse
LETOS PONOVNO AKCIJA SLOVENIJA KOLESARI
UUBUANA - 19. april 2002 - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je danes predstavil akcijo Slovenija kolesari, ki jo pripravlja v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije. Ljubitelji kolesarjenja se bodo lahko med 21. aprilom in 13. oktobrom 2002, udeležili 16 prireditev po vsej Sloveniji ter se potegovali za priznanje Slovenija kolesari.
Kolesarjenje je v zadnjih letih zelo priljubljena množična rekreativna dejavnost, s katero se ukvarja veliko Slovencev in je tudi dobrodošla alternativa sodobnemu načinu transporta, zlasti v urbanih središčih. Akcija Slovenija kolesari je projekt Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ga koordinira Odbor športa za vse, s katero želi povečati krog ljudi, ki se redno ukvarjajo z rekreativnim športom ter jih navajati k aktivni preventivni skrbi za svoje zdravje. Podobno, kot v nekaterih drugih evropskih državah, OKS s to akcijo vzpostavlja sistem športno rekreativnih prireditev, na katerih se rekreativni športniki ob izpolnitvi določenih kriterijev, potegujejo za priznanje in nagrade. Kriteriji in prireditve so izbrane tako, da omogočajo udeležbo različno telesno pripravljenih udeležencev, vseh starostnih kategorij.
V ta program športno rekreativnih prireditev sodi tudi akcija Slovenija teče za zdravje, ki letos poteka že četrto leto zapored.
V akciji Slovenija kolesari lahko posamezniki ali cele družine aktivno preživijo cel dan, preverjajo svojo telesno pripravljenost, hkrati pa lahko spoznajo mnogo turističnih lepot Slovenije.
SLOVENIJA KOLESARI v letu 2002 vključuje 16 prireditev, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu:
DATUM KRAJ, PRIREDITEV KONTAKTNA
TELŠT.
21.4. Črnuče, 2. KOLESARSKI MARATON VELO 01/7871-133
02.5. Koper, MARATON PO ISTRI 05/6722-455 04.5. Sežana, KOLESAJENJE PO KRASU 031/522-768 05.5. Novo mesto, KOLESARSKI MARATON OB KRKI 031/688-317
26.5. Sevnica, SEVNIŠKI KOLESARSKI MARATON 041/738-357
01.6. Maribor, 9. MARATON "PO SADNO-VINSKIH CESTAH" 02/2527- 802 02.6. Grosuplje, MARATON TREH OBČIN 041/449-252 16.6. Brežice, BREŽIŠKI ŠPORTNI VIKEND 041/773-525
23.6. Grosuplje, 3. KOLESARSKI MARATON ŠPICA 01/7871-133
06.7. Maribor, 24. MARATON "OKOLI POHORJA" 02/2527-802
13.7. Dolenja vas, RK DIRKA ZA ZLATO ČIPKO 2002 040/836-486
11.8. Banovci, 7. RKM TERME BANOVCI 2002 02/5651-852
25.8. Radenci, 22. RKM TRI SRCA 2002 02/5651-852
07.9. Sežana, KOLESARJENJE PO KRASU 031/522-768
14.9. Moravske Toplice, VII. RKM "TERME 3000" 02/5481-820
13.10. Vrtojba, KOLESARJENJE PO OBČINI 05/3028-278
Udeleženec, ki se bo udeležil vseh prireditev, bo lahko prevozil od 600 do preko 1.110 kilometrov, odvisno od tega, za katero dolžino proge se bo na posamezni prireditvi odločil.
Kolesar, ki se želi potegovati za priznanje Slovenija kolesari se mora udeležiti najmanj štirih prireditev. Obvezno je sodelovanje na zaključni prireditvi v Vrtojbi v nedeljo, 13.10. 2002. Udeleženec svojo prisotnost na prireditvi dokazuje z žigom na evidenčni strani zgibanke Slovenija kolesari, ki ga pridobi od organizatorja posamezne prireditve. Na zaključni prireditvi v Vrtojbi bo potrebno potrjeno in pravilno izpolnjeno evidenčno stran oddati organizatorju. Med udeleženci akcije, ki bodo oddali pravilno izpolnjeno evidenčno stran, bodo izžrebane lepe nagrade pokroviteljev akcije.
V prvem letu je akcija vključevala 6 prireditev, ki se jih je udeležilo 2.124 kolesarjev,
prekolesarili so lahko do 548 kilometrov. Leta 2001 je vključevala 11 prireditev, ki se jih je udeležilo 5.408 kolesarjev, prekolesarili pa so lahko do 909 kilometrov.
Projekte odbora športa za vse podpirajo: Intersport, Etiketa, Radenska, Alpina, Elan, Polar, Adidas, Mont, Autocommerce z blagovnima znamkama Honda in Aprilia, Gul, M&M International, Društvo za zdravje srca in ožilja, Miroteks, Fundacija za financiranje športnih organizacij RS , lokalne radijske postaje in pokrovitelji olimpijske reprezentance ter glavni pokrovitelji SKB banka, Merca-tor, Henkel Slovenija, RTV Slovenija in Autocommerce.
Kolesarstvo - rekreativni maraton treh občin
Kolesarsko društvo Grosuplje prireja 2. junija 2002 ob 9.00 uri četrti rekreativni maraton treh občin. Maraton poteka pod pokroviteljstvom občin: Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Je nadaljevanje bogate kolesarske tradicije, saj so bile nekoč že dirke po ulicah Grosuplja, državna prvenstva novinarjev, športne igre obrtnikov, kolesarske dirke v spomin ing. Vinka Perneta, kolesarski maratoni Zupet in v zadnjih letih -kolesarski maraton treh občin.
Lanskoletnega maratona, ki je v organizacijskem smislu pomenil mejnik podobnim prireditvam po Sloveniji, se je udeležilo okoli 200 kolesarjev. Prišli so iz različnih krajev Slovenije, nekaj jih je prišlo celo iz tujine. Odzivi na prireditev so bili vsi, brez izjeme, pozitivni. Tako so lepote naših krajev spoznavali, poleg domačih, še kolesarji iz Hrvaške, Belgije in Nemčije.
Za udeležence maratona so pripravljene tri, v celoti asfaltirane proge. Proga A, imenovana družinska, je dolga 35 km in je namenjena predvsem družinam in rekreativ-cem. Proga B je dolga 85 km. Trasa je speljana po razgibanem terenu in je namenjena dobro pripravljenim kolesarjem. Proga C bo zadovoljila tiste, ki imajo željo in moč prevoziti 100 km, vzponi pa jim ne predstavljajo večjih težav, saj je proga začinjena z vzponom na 600 m visoki Korinj.
Start in cilj vseh prog bo pri športni dvorani Brinje v Grosupljem. Prijave bo organizator začel sprejemati od 7.30 ure naprej, na štartno ciljnem prostoru. Kolesarjem bo nudeno na vseh progah bogato okrepčilo, potujoče servisne delavnice in ostala sprem-
Ijevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev.
Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko medaljo in praktično darilo. Deležen bo tudi okrepčilo v obliki malice, žrebanja praktičnih nagrad in veliko zabave.
V okviru prireditve - z namenom popestriti ponudbo in predstaviti turistične znamenitosti krajev, skozi katere gre dirka - bodo vključene tudi turistične organizacije in aktivi kmečkih žena. Na prireditvenem prostoru in okrepčevalnicah bodo predstavili svoje izdelke, morda prospekte in tako dodali kamenček v mozaiku predstavitve svojih krajev.
Letošnji maraton treh občin
je uvrščen v koledar Olimpijskega komiteja, ki v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije, organizira vseslovensko akcijo "Slovenija kolesari". To je akcija, ki ima nalogo, predstaviti kolesarjenje in razširiti krog ljudi, ki bodo več časa namenili sebi; gibanju, ki bo utrjevalo njihovo zdravje in počutje. Vsi skupaj pa želimo preko te akcije pokazati in opozoriti na turistične znamenitosti naše lepe dežele. Zato upravičeno pričakujemo veliko število udeležencev iz Slovenije in tuji-ne.lzkoristimo to priložnost in se pokažimo kot dobri gostitelji. Prepričajmo jih, da se bodo z veseljem vračali v naše kraje. Pripravil: Kuplenk Alojz
Sport
MALI NOGOMET
Doseženi rezultati občinske lige v malem nogometu l.krog
	PAR	REZULTAT	
ZAGORICA	- ŠD KOMPOLJE	3	4
SNI ZA K	- DNEVNI BAR MAJOLKA	4	1
ŠD STRUGE	- ŠMD-TURJAK	1	7
CESTA	- VASYd.o.o.	2	6
_II.krog_			
	PAR	REZULTAT	
DNEVNI BAR MAJOLKA	- ŠD STRUGE	3	2
ŠMD-TURJAK	- CESTA	5	2
ZAGORICA	- SNEŽAK	0	1
ŠD KOMPOLJE	- VASYd.o.o.	1	5
TRENUTNA LESTVICA
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM ZMAGE		NEODL.	PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	SMD - TURJAK	2	2	0	0	6	12	3	9
2	VASY d.o.o.	2	2	0	0	6	11	3	8
3	SNEZAK	2	2	0	0	6	5	1	4
4	DNEVNI BAR MAJOLKA	2	1	0	1	3	4	6	-2
5	SD KOMPOLJE	2	1	0	1	3	5	8	-3
6	ZAGORICA	2	0	0	2	0	3	5	-2
7	CESTA	2	0	0	2	0	4	11	-7
8	SD STRUGE	2	0	0	2	0	3	10	-7
OBVESTILO
Šahovski klub Dobrepolje obvešča svoje člane, da bo odslej šah ob četrtkih ob 19. uri.
Uspešen nastop Brine na državnem tekmovanju v Radovljici
V soboto, 20. aprila 2002, je bil v Radovljici prvi del letošnjega državnega prvenstva v shovv plesih. Brina Ternovšek se je tokrat poizkusila v disciplini disco formacije in zasedla drugo mesto.
Matej Kalan
\IW00\U)(,QIM Za IUNII 2002
KINO  "OOBtllPOLIl"  MOEM 3fl
00UN imiTttL
NEDELJA,    2. JUNIJ, SAMO OB 15. uri
ameriška uspešnica - družinski animirani film POŠASTI IZ OMARE
KRATKA OZNAKA: Je kdo med vami, ki ga v rosno mladih letih ni bilo strah čudnih senc v sobi, kjer je spal? Najbrž ga ni junaka, ki v sebi ne bi nosil tesnobnega občutka, da se nekaj skriva pod posteljo, za zaveso, za škripajočimi vrati omare ... Teh strahov ni mogel pregnati obhod teh čudnih prostorov vsak večer. Prikradli so se v našo zavest in s tem v našo bližino takoj, ko smo ugasnili luč in je sicer prijetno sobo, naše kraljestvo, zajela tema.
Da ima noč svojo moč, omare pa svoje skrivnosti, zelo dobro vedo mojstri studiev Disnev in Pixar, ki so lani vsem mladim po letih in srcu ponudili celovečerni risani film Pošasti iz omare (Monsters, Inc.). Srhljivo smešno zgodbo o prebivalcih Strahovega, ki ponoči prihajajo v otroške sobe zbirat otroške vriske zato, ker so jim življenjsko pomembna energija, so zagrešili ustvarjalci ne-nadkriljivih umetnin Svet igrač (Toy Story, Toy Story 2) in Življenje žuželk (Bug's Life). Tudi tokrat so čudodelci filmske animacije, kot jih radi imenujejo njihovi občudovalci po vsem svetu, zbrali izvrstno tehnično in igralsko/glasovno ekipo. Slednji so se pridružili znani igralci kot so John Goodman, oskarjevec James Coburn, komik Billy Cry-stal in mnogi drugi.
NEDELJA, 2. JUNIJ, SAMO OB 20.30
ameriška najstniška komedija
PA NE ŠE EN FILM ZA MULCE
KRATKA OZNAKA: Zradirajte vse, kar ste mislili, da veste o najstniških filmih Privlačni srednješolski pobalin Jake stavi, da lahko čudaško Janey prelevi v najbolj priljubljeno punco na šoli. S pomočjo Jakeove incestu naklonjene sestre Catherine se Ja-ney znebi čopa in očal in postane lepotica. Jake se je tako primoran vanjo zaljubiti. Medtem Janeyin mlajši brat Mitch naklepa izgubiti nedolžnost s pomočjo prelepe Aman-de in srednja šola tako nikoli več ne bo taka kot prej.
Film se ponorčuje iz vseh "priljubljenih" najstniških filmov, ki smo jih videli v zadnjih letih. Podenj so se podpisali scenaristi Filma, da te kap.
Nekaj zanimivosti o filmu Pa ne še en film za mulce
Filmu naj bi bilo sprva naslov Ten Things I Hate About Clueless Road Trips When I Can't Hardly Wait To Be Kissed, se pravi, naj bi bil sestavljen iz naslovov najstniških filmov 10 Things I hate About You, Clueless, Road Trip, Can't Hardly Wait ter Never Been Kissed
Paul Gleason je lik z imenom Richard Ver-non igral že v Breakfast Clubu (1985) v filmu so uporabili repliko knjižnice iz taistega Breakfast cluba kot tudi hišo iz Norega dneva Ferrisa Buellerja (1986)
PETEK, 7. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - komedija
VELIČASTNI TENEBAUMI
KRATKA OZNAKA: (Rocket, Rushmore), ki je filmsko zgodbo napisal skupaj z Ovvenom VVilsonom, kot producenta pa sta poleg režiserja sodelovala še Barry Mendel (Rushmore, Šesti čut) in Scott Rudin (VVonder Boys, Iskanje Bobbyja Fisherja). Royal Tenenbaum in njegova žena Etheline sta, predno sta se razšla, dala življenje trem lahko bi dejali nadpovprečnim otrokom. Najstarejši sin Chas je že v mladosti zaslutil priložnost v nepremičninah in takoj osvojil zakonitosti mednarodnih finančnih poslov. Hči Margot je za svoje pisanje na koncu osnovne šole dobila Bravemanovo nagrado s petdeset tisoč dolarji. Najmlajši Richie pa je postal mladinski teniški zmagovalec in kar trikrat zapored osvojil naziv državnega prvaka. Vse spomine na pretekle uspešne dni mladih Tenenbaumovih pa je žal izbrisalo izdajstvo in napake, ki jih je zagrešil njihov oče. Filmska zgodba govori o tem, kako se družina po dolgem času zopet sni-de.
DOLŽINA: 108 minut
NEDELJA, 9. JUNIJ, OB 15. IN 20.30
francoska uspešnica - komedija MISIJA KLEOPATRA
KRATKA OZNAKA: Dogajanje je postavljeno v leto Lil (tako je, 52!) pred Kristusom. Celotna Galija še ni bila zasedena, Egipt, katere-
mu je poveljevala Kleopatra - točno, tista z nosom - pa je podjarmil rimski imperij. Še huje, Kleopatra se je odločila, da bo svoje srce oddala Juliju Cezarju, cesarju naroda vseh narodov. Tako vsaj on pravi. Ker je sita Cezarjevih sarkastičnih pripomb, je ponosna in prelepa kraljica stavila z njim: če ji zanj uspe v treh mesecih (tako je, 3!) zgraditi sredi puščave najbolj veličastno palačo, bo javno priznal, da so Egipčani narod vseh narodov.
Za to težavno nalogo Kleopatra izbere Edi-fisa, podjetnega avantgardnega arhitekta. Če mu bo uspelo, ga bo zasula z zlatom. Če mu spodleti, ga bo vrgla k najbolj sestradanim kraljevskim krokodilom. Tega roka pa se brez čudeža ne bo dalo ujeti! Čudež pa se pojavi v obliki Asteriksa, Obeliksa in njunega zvestega prijatelja, druida Getafixa, Čuvaja čarobnega napoja. DOLŽINA: 110 minut
PETEK, 14. JUNIJ, ob 21. uri
slovenska drama
ŠELESTENJE
KRATKA OZNAKA: Luka se umakne iz Ljubljane na belokrajnsko podeželje, potem ko se hudo spre s svojim dekletom Katarino. Ona mu sledi v upanju, da bi uredila in rešila njuno razmerje. V nasprotju s spokojnim okoljem, ki ju obdaja, se par znajde v vrtincu približevanj in nasprotovanj, ki le poglobijo njuno krizo. Ko se Katarina spoprijatelji z duhovitim vojakom Primožem, se ji odpro nove razsežnosti in ponudijo nove izbire. Odslej se morajo vsi trije soočiti z odločitvijo o tem, kam jih bodo vodila njihova življenja. DOLŽINA: 90 minut
NEDELJA, 16. JUNIJ, 15. in 20.30
ameriška uspešnica - romantični triler ANGELSKE OČI
KRATKA OZNAKA Ko neke noči čikaška policistka Sharon Pogue (Jennifer Lopez) zasleduje osumljenca, ji ta pripravi smrtonosno zasedo. Iz nje jo reši skrivnostni nežna-
Kino
nec Catch (Jim Caviezel). Prestreže zločinca, ga razoroži in reši življenje Sharon. Sreča ali usoda? Ali pa se je Catch slučajno znašel na pravem kraju ob pravem času? Morda. Toda Sharon in Catch sta se srečala že prej, le da sta na to pozabila. Ko se zaljubita, začneta odkrivati resnico drug o drugem, toda kmalu se bosta morala soočiti s sencami svoje preteklosti. DOLŽINA 102 minuti
PETEK, 21. JUNIJ, ob 21.uri
ameriška uspešnica - zgodovinski spektakel GROF MONTE CRISTO
KRATKA OZNAKA: Roman Grof Monte Cristo je napisal francoski pisatelj Alexandre Du-mas in pripoveduje zgodbo o možu, ki ga po krivem - in namenoma - obsodijo na
dolgo zaporno kazen. Da bi se maščeval izdajalcem, pripravi briljanten načrt. Mornar Edmond Dantes (Jim Caviezel) je preprost in pošten mladenič, katerega mirno življenje in načrtovano poroko s prelepo Mercedes (Dagmara Dominczvk) uniči njegov najboljši prijatelj Fernand (Guy Pearce). Ta želi Mercedes zase in ga zato prevara. Poskrbi, da Dantesa po krivem obsodijo in da ga pošljejo v zloglasni zapor, kjer preživi dolgih 13 let.
Dantes, zapuščen in razočaran, čez čas pozabi na vse, v kar je verjel. Ves čas razmišlja le o tem, kako bi se maščeval izdajalcem. S pomočjo - prav tako po krivem obsojenega - sojetnika (Richard Harris) skuje načrt za pobeg iz zapora. Beg mu uspe in kmalu se prelevi v skrivnostnega in bogatega grofa Monte Crista. Z zvijačo mu uspe priti v francosko plemstvo, kjer začne načrtno uničevati človeka, ki ga je prevaral in poslal v zapor. DOLŽINA: 130 minut
NEDELJA, 23. JUNIJ, ob 15.uri in 20.30 ameriški akcijski film CIVILNA ŽRTEV
KRATKA OZNAKA: V enem samem trenutku
Gordy Brevver (ARNOLD
SCHVVARTZENEGGER) izgubi vse, kar mu je pomenilo v življenju.
Nekega dopoldneva je v centru mesta zmenjen z ženo in sinom. Gordy, losangeleški gasilec in družinski človek, pride tja ravno v trenutku, ko v bližnjem vozilu eksplodira bomba.
Eksplozijo pripišejo Elu Lobu, Volku, zloglasnemu uporniškemu vodji v kolumbijski državljanski vojni, ki se vleče že desetletja. Tarča so bili člani kolumbijskega konzulata in ameriški obveščevalni agenti. Med žrtvami pa sta bila tudi dva civilista, ženska in fantek - Gordvjeva družina, ki je bila ob nepravem času na nepravem mestu. Edino uteho najde Gordy v upanju, da bo prevladala pravica, in da bodo ustavili Volka, še preden zopet udari. Toda nekaj tednov kasneje, ko tragični dogodek utone v pozabo, z grozo spozna, da so ustavili uradno preiskavo v povezavi z Volkom. Navkljub prepričevanju prijateljev, FBI-ja ter agenta CIE Brandta (ELIAS KOTEAS), se Gordy odpravi izslediti samega Volka. Za kaj takega pa se bo moral odpraviti v osrčje neprijazne džungle vojskujoče Kolumbije. Njegov načrt ima malo možnosti za uspeh in prav velika verjetnost je, da ga bo podvig stal življenja. Toda to Gordyja ne ustavi. Ničesar nima izgubiti. DOLŽINA: 126 minut
PETEK, 28. JUNIJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - znanst. fant. film SPIDER MAN
KRATKA OZNAKA: Peter Parker (Tobey Ma-guire) je osirotel že v rani mladosti. Živi v newyorškem Queensu z ljubljenima teto May (oskarjevska nominiranka Rosemary Harris) in stricem Benom (oskarjevec Cliff Ro-bertson). Peter živi običajno študentsko življenje, dela kot fotograf za Daily Bugle, njegov mentor je založnik J. Jonah Jameson
(J.K. Simmons), hrepeni po Mary Jane Wat-son (Kirsten Dunst) in se druži s prijateljem Harrvjem Osbornom (James Franco). Na šolskem izletu, med katerim Petru in sošolcem demonstrirajo poskus na pajkih, Petra ugrizne genetsko spremenjeni pajek. Kmalu zatem odkrije, da ima nenavadne sposobnosti: je močan in spreten in ima pajkovsko zmožnost izvensenzornega zaznavanja. Po odkritju svojih moči Peter nastopi v televizijski rokoborbi. S svojimi pajkovski-mi močmi zmaga v rekordnem času. A pro-moter rokoborskih dvobojev mu noče izplačati nagradnih tri tisoč dolarjev, saj trdi, da je Peter prehitro zmagal. Kmalu zatem se Petru ponudi priložnost ujeti tatu, ki beži iz promoterjeve pisarne, a iz želje po maščevanju ga ne ustavi. Nekaj trenutkov zatem vlomilec ubije strica Bena. Kot Spider-Man Peter ujame vlomilca, a ga razjeda krivda, da ni hitreje postal junak. Ko se po njegovi glavi podijo temačne misli, se spomni nečesa, kar mu je nekoč povedal stric Ben: "Ogromna moč prinaša tudi ogromno odgovornost." Petru te besede sežejo do srca in odloči se, da se bo s svojimi izjemnimi močmi bojeval zoper zločince. Medtem megalomanski poslovnež Norman Osborn (dvakratni nominiranec za oskarja VVillem Dafoe), Harrvjev oče, tudi doživlja nekatere spremembe. V obraz mu je razneslo eskperimentalni zvarek, s čimer se povečata njegova inteligenca in moč, hkrati pa se mu zmeša. Tako postane Zeleni škrat, najhujši sovražnik Spider-Mana, zaradi katerega bo Petrova odločitev bojevati se proti zločincem in pomagati nedolžnim na hudi preizkušnji. DOLŽINA: 122 minut
NEDELJA, 30. JUNIJ, ob 15. in 20.30
ameriški akcisko pustolovski zgod. film KRAU ŠKORPIONOV KRATKA OZNAKA: Pred 5000 leti je ambiciozni in okrutni Memnon verjel, da mu je usojeno vladati plemenom, razseljenim po puščavi. Z vojsko neusmiljenih barbarov je
zavzel gore on ravnine in zasužnjil vse, ki jih ni pobil. Njegova moč je bila neverjetna, vsi so se ga smrtno bali, saj so vedeli, da zmaguje zaradi pomoči čarovnice, ki mu pred vsakim bojem pove kje, kako in kdaj napasti. In tako Memnon ni izgubil niti ene same bitke.
Le nekaj plemen, ki prej nikoli niso bili zavezniki, mu je še preprečevalo, da bi sedel na prestol in se okronal za kralja, o katerem govorijo legende. Uporna plemena skupaj najamejo Mathavusa, enega zadnjih iz rodu izurjenih vojščakov in priznanih morilcev, da bi ubil čarovnico in tako Memnonu odvzel njegovo najpomembnejše orožje.
Mathavus se prikrade v Memnonovo palačo v zloglasni Gomori in odkrije, da je čarovnica ženska - prelepa Kasandra, ne pa moški, kot so pred tem vsi mislili. Vzame jo za talko in odpelje v Dolino mrtvih, da bi Memnona izvabil iz varnega zavetja palače. A Kasandra v eni od svojih vizij izve, da bi v neposrednem spopadu z Memno-nom Mathavus izgubil življenje. Mathavus pa je vedno živel le po enem pravilu - živi svobodno, umri častno, in vedno je sam krojil svojo usodo. Prepričan vase se od morilca povzpne na prestol in v legendo.
DOLŽINA: 130 minut
Pol leta ponovnega delovanja kina Dobrepolje
Kino Dobrepolje deluje že šest mesecev in lahko ugotovimo, da dejavnost dobro teče. Obiskovalci kinopredstav, iger in drugih prireditev so z dvorano, sedeži in njeno tehnično opremljenostjo zadovoljni. Vsekakor je pohvalno, da je tako na kino-predstavah kot tudi drugih prireditvah veliko ljudi od drugje.
Med obiskovalci kina smo izvedli tudi anketo, v kateri nas je zanimalo naslednje:
Kako ste zadovoljni s stopnjo jakosti zvoka v dvorani?
Dolby- digital ozvočenje mora biti naglas, da efekti pridejo do izraza, zato nas je zanimalo kako gledalci to sprejemajo in bi se prilagodili njihovim željam. Odgovori so bili sledeči:
starost do 15 let 16-25 let
preveč naglas 0% 11%
premalo naglas 6% 30%
v redu 94% 59%
Opomba: Pri starostib 26-35 let, 36-45 let in nad 45 let ankete ni izpolnilo dovolj kinoobiskovalcev, da bi bili rezultati reprezentativni.
Ali želite, da velja sedežni red?
(Ker smo oštevilčili sedeže in vrste, smo začeli tudi uvajati sedežni red, tako da gledalec kupi vstopnico že v petek za nedeljo ali pa v nedeljo ob 15. uri za večerno predstavo). Odgovori so bili sledeči:
starost do 15 let 16-25 let
da 61% 45% da, samo pri večjih
filmskih uspešnicah 6% 11%
ne 11% 37%
mi je vseeno 22% 7%
Opomba: Pri starostih 26-35 let, 36-45 let in nad 45 let ankete ni izpolnilo dovolj kinoobiskovalcev, da bi bili rezultati reprezentativni.
Torej glede na vaše odgovore bo jakost zvoka ostala na sedanji ravni (le pri filmih z veliko zvočnih efektov pa ga bomo še povečali). Pri vseh kinopredstavah pa bo veljal sedežni red, zato prosimo gledalce, da pri blagajni poveste kje bi radi sedeli, če vam je vseeno, pa vam bo blagajničarka dala sedež po svoji presoji (med najboljšimi, ki so še na voljo). Izkoristite pa tudi možnost, da kupite vstopnico že v petek za nedeljo. Za velike uspešnice pa bodo vstopnice v predprodaji najmanj 14 dni pred predstavo.
Poleti (julij in avgust) bomo predvajali samo po en film tedensko (torej le v nedeljo). Za otroke in vse, ki zvečer niste radi dolgo pokonci, bomo predvajali tudi popoldansko predstavo ob 15. uri (nekaj je bilo tudi predlogov, da bi popoldansko kinopredstavo prestavili na 17. uro). Da ne bomo zopet izvajali ankete, prosimo vse kinoobiskovalce, ki si raje film ogledate popoldan, da pri blagajni poveste svoj predlog. Večinsko mnenje bo upoštevano že poleti in seveda naprej v jeseni.
Tudi v naslednji sezoni bomo predvajali filme v petek zvečer in nedeljo popoldan in zvečer. Prizadevali si bomo dobiti čim večje uspešnice in čim hitreje, kar pa ni vedno odvisno od nas, saj so kinematografi rangirani po obisku oziroma bolj ko boste hodili v kino, prej bodo filmi v našem kinu. Morate pa priznati, da smo nekatere uspešnice in z oskarji nagrajene filme zelo hitro predvajali v našem kinu, veliko prej kot mnogi veliko večji kraji, kot so Skorja Loka, Slovenske Konjice itd. Res je tudi to, da vseh filmov, ki v letu startajo v Koloseju, ne moremo predvajati, ker imamo 10 mesecev dvojni, dva meseca pa enojni program (le redko predvajamo tri filme tedensko), to je cca 120 filmov na leto, v Koloseju pa letno starta od 170 do 200 filmov.
Želeli bi, da izkoristite možnost nakupa abonmaja, kjer so filmi 20% cenejši od normalne cene. Dijaki, ki rabite izbirne vsebine v šoli, pa dobite za vsak izpolnjen abonma potrdilo za 30 ur. Kot ste videli iz ankete, pogrešamo gledalce starejše od 30 let, zato pozivamo vse ljubitelje filma, ki se kar nekako ne morejo odpraviti v kino, da si naj le privoščijo ogled kakega dobrega filma.
Zelo pa smo veseli, ko na kinopredstave v naš kino prihajajo gledalci tudi od drugod, kar pomeni da dober glas o našem kinu seže v tudi preko meja naše občine in da so ljudje z našim kinom zadovoljni, ker se ponovno vračajo v naš kino.
Ponovno pa na tem mestu opozarjam nekaj posameznikov, ki se v kinu ne znajo obnašati in poskušajo držati noge na sosednjem sedežu in med predstavo glasno komentirajo dogajanje na platnu in se celo med predstavo pogovarjajo po mobitelu, da tako obnašanje v kino zagotovo ne sodi. Veseli smo vsakega kinoobiskovalca, vendar pa tiste, ki v dvorani delajo škodo oziroma motijo predstavo in ostale obiskovalce, raje vidimo, da jih v kino ni. Imamo novo, lepo in sodobno opremljeno dvorano, ohranimo jo čim dlje takšno in se temu primerno tudi obnašajmo.
T. S.
Informacije; oglasi
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je aprila 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala 8 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje.Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je najpogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijan aoseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 10 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Vlomi so najpogosteje izvedeni v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, in sicer v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in' orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se
na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ter si pri tem zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oz. občani, bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede petih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti. Pri teh prometnih nesrečah so posledice najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz službe domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku vozila niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo.
V mesecu maju 2002 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem
na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-pro-metnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, kui kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
VSE KUPCE
OBVEŠČAMO,
DA
PRENOVLJENA TRGOVINA
OSTRZEK
V PONIKVAH ZOPET OBRATUJE
Delovni čas:
PON. - PETEK: 9.30 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 13.00
Telefon:
01/7867-173
01/7867-174
TOPLO SE PRIPOROČAMO IN PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK!
TI RS d.o.0., KOMPOLJE 110 a RENAULT
	- SERVIS - PRODAJA (UGODNI KREDITI) - VULKANIZERSTVO - NADOMESTNO VOZILO - KAROSERIJSKA POPRAVILA AVTO VLEKA		NOVO MOTRIO - CENEJE Z GARANCIJO Rezervni deli za vozila
	Pokličite nas na telefon: 01 780-71-61 ali 041 787-361 DELOVNI ČAS: PONEDELJEK DO PETEK 8.00-12.00 in 13.30-18.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00		
		^L\k            — ju	starejših letnikov (R4, R5, CLIO 1, R19, R21 ... pa tudi drugih znamk - VW, OPEL, CITROEN...)
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOLJENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOLJENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD UUBUANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43
SMF TRQ0VIN71 d.o.o. Cesta na Krko Ob grosupeljskem pokopališču
Najprej en lep pomladanski pozdrav vsem prebivalcem občine Dobrepolje. Vreme se je ogrelo in ponovno vam pripravljamo obilo doma vzgojenih rož.
Nudimo vam
- trajnice (velika ponudba)
- mačehe
- dišavnice
■ ostalo po dogovoru
- balkonsko cvetje
■ enoletnice
■ zasajamo korita po naročilu (pohitite z naročilom v marcu)
Pričakujemo vas vsak dan med 8.00 in 18.00 uro, ob sobotah od 8.00 do 14.00. Obilo zadovoljstva z vašim cvetjem vam želi SALF d.o.o.. Vrtnarija Qrosuplje.
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOV I-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kmuf
@rmstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Vabilo
\godba7
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOBREPOLJE VAS VABI NA
DAN GODBE
v nedeljo, 9. junija 2002, ob 15. uri na Videm
V SVEČANI POVORKI IN PROMENADNIH NASTOPIH SODELUJEJO: NARODNE NOŠE, MAŽORETKE IN GODBE IZ:
KOSTANJEVICE NA KRKI
* RIBNICE
* STIČNE
* GROSUPLJA * KOČEVJA
* NOVEGA MESTA
* DOBREPOLJA
PO NASTOPIH BO VESELO DRUŽENJE Z GODBENIKI IN ANSAMBLOM FRANCA POTOČARJA S PODLIPŠKIMI FANTI
OKREPČEVALNICA PONY PA BO PA BO POSKRBELA ZA PRAZNE ŽELODČKE IN SUHA GRLA! VABLJENI!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.