List 11.
Čertica k zgodovini plugov ali dreves.
Plug je staro kmetijsko orodje. Kakor se v stari zgodovini bere, so ga najpervi Izraeljci jeli zboljševati; po dvoje volov so va-nj vpregali, in njih plug je imel čertalo in lemež. Rimljani so si napravljali večidel sukavne pluge in brez pljužine. V leti 45 pred Kristusovim rojstvom je bil plug z dvojno desko v navadi. Po Virgilijevem popisu je ravno tisti, ki ga še dan današnji v Graubindenu imajo, in ž njim praho orjejo. Skorej pri vseh narodih je bil plug zlo spoštovan; gorje mu! kdor bi ga bil poškodoval ali pa ukradel; šlo mu je včasih celo za glavo. V nekterih deželah je smel le ta plug imeti, ki si ga je znal sam napraviti. — Iz starih podob se vidi, da so starosaksonski kmetovavci svoje vole za repe v plug vpregali; v Irlandii je bila v letu 1634 postava zoper tako terpinčenje oklicana. — Nemec  je   rabil pri plugu vedno bradljo,   s ktero je  kepe
-----    82    -----
razbijal, zato ker je imel po navadi slab plug*. Znajdba plugov s pljužno dilo spada, kakor zgodovinske poročila naznanjajo, v 16. stoletje, ki jih je najpervi Friesbah popisal. Pozneje so orali po južni Nemčii in Italii le ponoči, da je vlažnost in tolščoba v zemlji ostala in da ni vprežene živine solnce prepekalo. V letu 1760 je nek angležk urar, Srna I po imenu, sedajni zboljšani sukavni plug znajdel, ki ga Thaer očeta sukavnih plugov imenuje. Po tem plugu so jeli pozneje pluge po vseh deželah zboljševati. Že pred njim so bili v Plandrii in Brabantu plugi jako zboljšani, po kterih je Schvverz pozneje svoj sloveči plug napravil, kakoršnega tudi v Ljubljani imamo na kmetijskem vertu na Poljanah.