PRIMORSKI dnevnik
J® načel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov
Kf"hodnik partizanski DNEVNIK pa 26. novem-1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ciklostil. Od 5. do 17. •Jptembra 1944 se Je ti-•kal v tiskarni «Doberdob» [Sovcu pri Gorenji Trebu-0(1	18. septembra
1944 do 1. maja 1945 v Jiskami »Slovenija* pod voiskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojeni" Trstu, kjer je izšla za-onja številka. Bil je edini wS8ni P®rtl*»n8ki DNEV-w ^ v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
O "0	O
!> ►	t-o
O "D	71
7 l> L.
C_
ESffrZJS?** Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 242 (11.658)
Trst, sobota, 15. oktobra 1982
Po zavrnitvi odloka o črnih gradnjah
Začetek sezone v Kulturnem domu
!>
O
O
o
ro
o
o
Jutri vladna seja za izhod iz zagate
RIM — Po padcu vladnega odloka o ??Pustu za «črne» gradnje se tako ve-^Jtla kot opozicija sprašujeta o pome-, u Parlamentarne zavrnitve ukrepa, ki 1 bil moral biti eden izmed temeljev t>9sPodarskega manevra. Večina očetje kar se je zgodilo v poslanski -oomici kot «resno, toda ne nepoprav-Jiv°» dejstvo, medtem ko zlasti sociali''1 pripisujejo odgovornost odsotnim P oprostim strelcem*. Po mnenju Pre^sednika poslanske skupine PSI Ri-3 Pormice je zavrnitev odloka o sa-ac*ji nedovoljenih gradenj znamenje
OB DESETLETNICI SEKCIJE
Praznik slovenskih izseljencev v Belgiji
Današnji datum je za slovenske izseljence v Belgiji pomembna obletnica, saj poteka deset ek odkar so tu ustanovili sekcijo Zveze slovenskih izseljen cev Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti se bodo slovenski emigranti zbrali v Tami nosu, kjer bosta na današnji Praznični večer nastopali Beneška folklorna skupina ter glasbe na 'skupina «Pal di Caporetto*.
obstoja kritičnih stališč tudi znotraj vladne večine. Iz tega naj bi izhaja lo, da je za bodoče potreben «jasen netajen glas», da bi se izognili pa dobnim dogodkom, ki po njegovem »»žalijo državne ustanove in degradirajo same krivce*.
Dejansko, iz nekaterih izjav zastopnikov večine, se zdi prevladujoče mnenje pri socialistih, da gre za manever za' ošibitev vlade, precej utemeljeno. Predsednik vsedržavnega sveta KD Flaminio Piccoli je izrazil mnenje, da je uzakonitev tako pomembnih ukrepov z vladnimi odloki neprimerna. Zato bi «bilo bolje ogibati se istovetenju malih prekrškov z velikimi špekulacijami*. Po svoji strani glasilo PRI v uvodniku; ki ga pripisujejo Spadolini-ju, poudarja, da glasovanje o odpu stu na črne gradnje dokazuje »nejevoljo, ki zaostruje globoko nerazpolože-nje institucij*. «To glasovanje v poslanski zbornici, zaključuje gjasilo republikancev, bi lahko balo celo koristno za večino, ki daje preveč znamenj negotovosti in živčnosti, če bo o-pozorilo vse na potrebni čut odgovornosti*.
Komunisti pa so napovedali najtršo opozicijo proti odpustu za črne grad nje, tudi ko ga bo vlada predložila v obliki zakonskega osnutka.
Za iskanje izhoda iz zagate je Craxi sklical za jutri vladno sejo.
R. G.
Praznik gledališča in kulture
TRST — Začelo se je. Magija pr vega dviga zastora se je uresničila, kar je za vsako gledališče in njemu zvesto občinstvo praznik, če že ne kaj več. Odprti oder je znak umetniške moči, volje do dela, zagotavljanja kontinuitete humanističnega in artističnega sporočila, ki že tisočletja bogati in prevzema ljudi. Odprt oder in razprostrta zavesa sta skratka simbol vitalnosti. In ta obred v čast boginji Tatiji se ponavlja iz leta v leto, kljub vsem težavam in omejitvam, ki jih je v našem pro
štoru dovolj in preveč.
Tak praznik in rdeča nit bogate tradicije Slovenskega stalnega gledališča sta dobila svoje potrdilo tudi sinoči, ko se je začela nova sezona našega teatra. Svečan trenutek, vse kakor, ki ga je bilo treba poudariti z odmevnim delom enega najbolj popularnih, zahtevnih in kakovostnih jugoslovanskih dramatikov Dušanom Jovanovičem. Ni dvoma, da je Jovanovič ena izmed središčnih osebnosti sodobnega slovenskega in jugoslovanskega teatra in to njegova
«Vojaška skrivnost* samo potrjuje.
V prazničnem vzdušju, ki mu je dajalo ton številno premiersko občinstvo, med njim je bilo tudi veliko gostov iz matične domovine, je torej Slovensko stalno gledališče zakorakalo v novo umetniško avanturo. «Vojaška skrivnosti je slovenska krstna uprizoritev, ki se dotika aktualnih vprašanj jugoslovanske družbe, je pa tudi univerzalno sporočilo, ki grebe v razmerja med ljudmi, v njihove (so)odnose. Gre, skratka, za zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih, kot je nekoliko hudomušno podnaslovu sam Jovanovič svoje delo.
«Vo jaška skrivnosti terja od igralcev precej naporov, ne samo zaradi svoje obsežnosti, ampak tudi zaradi sporočila kot takega. Zato so našim gledališčnikom priskočili na pomoč tudi Štefka Drolčeva, Dare Ulaga in Janez Hočevar. Pomembno je tudi dejstvo, da sta sinoči nastopila Vladimir Jurc in Maja Blagovič, ki bosta letos pomnožila ansambel SSG. In tako se je v režiji Slobodana Vukovskega, sceni Mete Hočevar, kostumih Marije Vidau in lektorstvu Jožeta Faganela (asistent režije je bil Boris Kobal) vila pripoved, ki so jo oblikovali Stane Starešinič, Drago Gorup, Stojan Colja, Adrijan Rustja, Livio Bogateč, Mira Sardoč, Barbara Jakopič, Zlata Rodošek, Tone Gogala, Irina Pertot, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Štefka Drolc, Anton Petje, Jožko Lukeš, Silvij Kobal in Alojz Milič.
Milka Planinc Papandreuju o brez j odrske m Balkanu
BEOGRAD — Predsednica ZIS Milka Planinc je poslala grškemu pre-mieru Papandreuju odgovor na njegovo zadnje sporočilo o predlaganem terminu ter dnevnem redu napovedanega sestanka strokovnjakov balkanskih držav. Predlagani dnevni red, je poudarjeno v odgovoru Milke Planinc, daje možnosti za širšo izmenjavo mnenj in usklajevanje programa stalnih naporov balkanskih držav, da bi do podrobnosti oblikovali in potem uresničili idejo o Balkanu brez jedrskega orožja.
«Predvsem cenimo to,» naglaša predsednica ZIS Jugoslavije, «da so v ospredju dnevnega reda ukrepi za krepitev sodelovanja, zaupanja in varnosti na tem ozemlju, od česar je v marsičem odvisna uspešnost uresničevanja ideje o brezjedrskem Balkanu.* Milka Planinc v odgovoru izraža prepričanje, da bo sprožanje tega procesa pripeljalo do konkretnih rezultatov in da bo jugoslovanska delegacija dala svoj prispevek k uspešnemu delu sestanka strokovnjakov v Atenah, (dd)
Osem mrtvih in več kot sto ranjenih
v
tragičen obračun protesta v Čilu
SANTiago DE CHILE — Osem mrt-a ’ [bed katerimi tudi neki policijski ret'’ Ve^ k0*" stx> ranjenih in 500 a-D 'ranih je neuradni obračun treh dni skr. j ^ f?a jo organiziralo «Ljud-rici' <rrn°kratično gibanje čila* (opo-nkt a fr°nta sestav, je na iz komu-nia°V’ 'evof?a krila socialistov in giba-revolucionarne levice MIR).
"-‘h treh dneh protesta pa ni čil-
ska levica ostala na, saj se je predvsem v torek protestu pridružilo tudi «enotno demokratično poveljstvo*. Ob strani je ostala le »»demokratična zveza ki združuje zmerne in krščanske sile srednjega sloja, a tudi te mrzlično iščejo svoj manevrski prostor, saj se bojijo, da bi bile ob pomanjkanju jasnih ciljev in strategije izločene iz igre.
Pinochetov režim in njemu naklonjena desnica pa sta zadnji dan ljudskega protesta skušali prikazati kot pravi poskus «komunističnega upora*. Policijska represija je bila brez primera, saj so granate s solzilcem streljali kar direktno v množico, v delavskih mestnih četrtih čilskega glavnega mesta, kjer je bil protest najbolj silovit, so se pojavili »»eskadroni smrti*, ki so vprek streljali proti množici. Goreče grmade, barikade in trikonični žeblji pa niso uspeli zaustaviti prodiranja policije in «carabinerosov», ki so lovili predvsem mirne demonstrante in se skoraj dosledno izogibali aretacijam prenapetežev, da obstaja upravičen sum, da sta režim in desnica namenoma vrinila provokatorje, da bi dokazala »»komunistično nevarnost*. Eksplozije pod električnimi daljnovodi, bombni napadi na sedeže bank in u-stanov širom po državi so prav tako skrajno vprašljivi. Vodja čilske KD Aylwin je kljub kritikam levici zahteval ustanovitev preiskovalne komisije, saj je skoraj vse uboje zagrešila policijska represija.
Vzhodni blok predlaga nadaljevanje pogajanj
MOSKVA, BONN — Zunanji ministri sedmih držav članic varšavskega sporazuma so včeraj ob koncu svojega zasedanja v Sofiji pozvali NATO, naj «ne skopari z napori*, da bi v Ženevi dosegli sporazum o evroizstrelkih. Sovjetska zveza je obenem pripravljena »»nadaljevati tudi prek predvidenih rokov* pogajanja o evroizstrelkih, »»dokler ne bi dosegli sporazuma*. Vsekakor pa države vzhodnega bloka pogojujejo svojo razpoložljivost z zahtevo, naj NATO odloži namestitev novih ameriških jedrskih raket v zahodni Evropi.
Povsem nepričakovano pa niso v Sofiji izrecno navedli, kaj se bo zgodilo, ko bodo pred koncem leta namestili prve ameriške rakete. Niti z besedico niso orne njeni «primerni protiukrepi*, ki jih je še predsinočnjim napovedoval poveljnik sil varšavskega pakta sovjetski maršal Viktor Kuli-
kov. Skupni komunike iz Sofije je torej skrajno umirjen.
Kot ob junijskem vrhu vzhodnega bloka v Moskvi, ko so prav tako v umirjenih tonih obravnavali vprašanje evroizstrelkov, tudi sedaj zahodni opazovalci navajajo morebitna razhajanja med vzhodnimi zavezniki glede «pri-memih protiukrepov*. Take trditve je seveda nemogoče preveriti, nedvomno pa vlada tako v Moskvi kot v drugih prestolnicah vzhodne Evrope precejšnja zaskrbljenost, ki je bržkone gospodarske narave, saj bi bila nova oboroževalna tekma izredno težko breme.
Vsekakor pa bo Zahod izvedel kaj bolj otipljivega po današnjem in jutrišnjem srečanju med Gen-scherjem in Gromikom na Dunaju. Ameriško državno tajništvo pa je že včeraj ocenilo kot «ne-sprejemljive* vzhodne pogoje o odložitvi nameščanja evroraket.
Cecovini ponudil roko manjšinski koaliciji
či 7 ZaSi*c’ °bčmski svet je pozno sino-žun,?<:<' razPravo o programski izjavi nirak ^ ^‘chettija in o političnih smer-pffn. koalicije KD, PSI, PSDI, PRI, t„a- ln SSk, ki poleg občine upravlja V f aško pokrajino. vjad .kajšnjih političnih krogih je bjvž , v°kko pričakovanje za poseg tjjti, .^a župana in najuglednejšega vo-Ve£,Ja Liste za Trst Cecovinija, ki je Pon,ari v. svoJem sinočnjem govoru ha k. Richettiju sodelovanje melo-re v -5a gibanja v zameno za nekate-hai kX: -,a^ manj obrobne obveze, ki sko r J3 ' sPrej°l odbor pred proračun-covir,^Zpravo' V svojem posegu je Ce-1 m.ed drugim tudi osvojil stali-
šče nekaterih svojih desno usmerjenih strankarskih kolegov ter vprašanje zaščite naše manjšine nesramno povezal z »»nerešenimi problemi istrskih beguncev*, ob koncu pa obžaloval ker Pertini ni obiskal bazoviške fojbe.
V razpravo (na katero se bomo še povrnili) sta sinoči posegla tudi komunist Poli in svetovalec Tržaškega gibanja Parovel. Slednji in načelnik svetovalske skupine KPI Cafabria sta predložila tudi skupno resolucijo, v kateri pravita, da Richettijeva programska izjava ne odgovarja potrebam mesta zlasti kar zadeva hudo gospodarsko krizo ter družbeno in kulturno problematiko.
Vrsta prireditev za mir
Danes in jutri se bo v Trstu zvrstila vrsta priredi tev na temo miru, ki jih prirejajo različne politične in družbene sile pred vsedržavno manifestacijo, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, v Rimu.
Zaključile se bodo v nedeljo na Trgu Unita, kjer bo sodeloval senator neodvisne levice Raniero La Val-le, pred tem pa bo ob 11. uri v Časnikarskem krožku srečal predstavnike tržaškega javnega mnenja. V tem okviru nekatere tržaške politične sile poudarjajo, da je vprašanje miru v našem mestu v prvi vrsti vprašanje sožitja med v njem živečima narodnostima.
Čedalje manj prebivalcev
TRST — Nov demografski padec v tržaški pokrajini. Kot izhaja iz letnega poročila statističnega urada pri tržaški občini, je pred enim letom živelo v naši pokrajini 281.256 ljudi, danes pa jih živi 279.281 (to je kar 2.975 ljudi manj kot lani). V zadnjem letu se je v pokrajini rodilo 148 otrok, v istem obdobju pa je umrlo 354 ljudi.
Pester športni spored
Naši ljubitelji športa (tako mednarodnega kot «do-mačega*) bodo danes zares prišli na svoj račun.
Ljubitelji avtomobilizma bodo že ob 12.25 pred televizorjem, saj bo danes na sporedu Velika nagrada Južne Afrike v formuli 1, ki bo obenem zadnja in odločilna preizkušnja za določitev svetovnega prvaka. Bo letošnji prvak Prost ali Piquet?
Že ob 15. uri pa bodo prišli na račun »»nogometaši*. Po TV bo namreč neposreden prenos izločilne tekme za evropsko prvenstvo med Italijo in švedsko. «Azzurri», ki so že izločeni iz finalnega dela EP, bodo igrali v enaki postavi kot v prijateljski tekmi proti Grčiji.
Dokaj živo pa bo danes tudi na naših igriščih.
Ob 18. uri se bodo namreč Krasove namiznoteniške igralke v drugem kolu prve italijanske lige predstavile svojemu občinstvu. V Repnu bodo igrale proti moštvu Vigorja iz Tomija. Varovanke Sonje Milič so-v tem srečanju favoritinje.
Že danes pa bo na Proseku slovenski derbi druge nogometne amaterske lige med domačim Primorjem in Krasom. Predvsem za Prosečane bo to srečanje izredno pomembno, saj je njihov položaj na lestvici že zaskrbljujoč. Tekma pa se bo pričela ob 15. uri.
Plačevanje dodatnega davka za poslopja
RIM — Od prvega novembra dalje bo mogoče v vseh italijanskih poštnih uradih plačati dodatni davek za poslopja. Ministrstvo za pošto je obenem izjavilo, da bodo od prvega novembra da'je zainteresirana lahko na vseh poštnih uradih dobili točne sezname tekočih računov, ki jih bodo na formularje vpisovali za posamezne italijanske občine.
Občine so bile nadalje pooblaščene, da v okviru poštnih uradov nudijo davkoplačevalcem dvoje vrst formula rjev: take, kjer sta številka tekočega računa in najemnik že natisnjena in pa prazne obrazce, za plačevanje dodatnega davka v korist občine, ki sicer ni občina bivanja.
Zakonski odlok o čisti teži
RIM — Italijansko ministrstvo za industrijo pripravlja nov dekret, ki naj bi popravil nekatere pomanjkljiva sti zakonskega ukrepa o čisti teži iz leta 1982. Omenjeni ukrep namreč ni vseboval obveze za trgovce, da na po krajinske statistične urade prijavijo nekatere podatke v zvezi z ugotavlja njem prodajne teže. Splošni direktor za trgovino Giovanni Nasi je obenem pojasnil, da je ministrstvo za industrijo odredilo začasno prekinitev izdajanja statistik o italijanskem distribucijskem sistemu zaradi preverjanja po datkov.
Pred obiskom Planinčeve v Iraku
BEOGRAD — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc bo na povabilo člana sveta revolucionarnega poveljstva in prvega namestnika predsednika vlade Iraka Jasina Ramadana odpotovala na uradni in prijateljski obisk v Irak.
Včeraj pa je v Bagdad dopotoval podpredsednik ZIS in predsednik jugoslovanskega dela mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje z Irakom Zvone Dragan. Dragan vodi prvi del delegacije, ki se bo pred obiskom predsednice ZIS pogovarjala o perečih vprašanjih dvostranskega sodelovanja med Irakom in Jugoslavijo. (dd)
BEOGRAD — Včeraj so podpisali sporazum med vlado kraljevine Norveške in zveznim izvršnim svetom o posojilu v višini 40 milijonov norveških kron. Dogovor sta podpisala član ZIS in zvezni sekretar za finance Ja že Florjančič in norveški veleposla nik v Jugoslaviji Tore Boegh.
Po včerajšnjem sestanku o naložbah in zaposlitvi
Brionski otoki
Sindikalno zvezo skrbi jalovost soočanj z negotovimi ministri
Sindikalist Trentin (levo) in minister
RIM — Niti včerajšnje srečanje ni prineslo razjasnitve v odnosih med vlado in sindikati, ker pristojni ministri niso bili sposobni dati jasnih odgovorov glede najbolj perečih vprašanj gospodarske krize, namreč naložb in zaposlovanja. Tudi včerajšnji sestanek med vrsto pristojnih ministrov (Altissimo, Darida, De Miche-
Longo	(Telefoto AP)
lis, De Vito), ki jih je vodil proračunski minister Longo in sindikalno delegacijo pod vodstvom Trentina, Marinija in Galbusere ni šel dlje od splošnih izrazov dobre volje in splošnega pregleda razpoložljivih sredstev za naložbe v javni in zasebni industriji, instrumentov za njihovo usmeritev k povečanju zaposlitve in iz-
bire zemljepisnih področij, ki naj bi jim bile prvenstveno namenjene.
Minister Longo je sicer izrazil po sestanku ‘ «zadovoljstvo», ker so se dogovorili o nadaljnjih specifičnih srečanjih v prihodnjem tednu (v torek bodo proučili vprašanje cen, tarif in davkov), nakar je napovedal, da bo vlada izročila sindikatom svoj dokument o splošnih smernicah in dustrijske politike. Sindikalisti so pa bili očitno razočarani, saj so ugotovili, da je «vlada sicer pokazala odprtost, toda ni izrazila nobene obveze*. Očitno je nad sestankom lebdela senca dodatne negotovosti, ki jo je vnesla predsinočnja zavrnitev vladnega odloka o «črnih gradnjah* v sposobnost vlade, da priskrbi sredstva za investicije.
Zastopniki enotne zveze OGIL - CI SL - UIL so izrazili bojazen, da ob negotovosti ministrov predstavljajo taki sestanki zgolj izgubo časa, med tem kio postajajo problemi vsak dan bolj žgoči, kot je pokazala tudi včerajšnja manifestacija železarjev v Rimu.
narodni park
PULJ — Brionske otoke in bližnjo okolico so na temelju zakona razglasili za narodni park, otok Vanga pa kot spominsko območje. Z zakonom so u-stanovili tudi novo delovno organizacijo «Narodni park* in spominsko območje, ki bo ustanovljeno do konca leta. Hkrati s pripravami na ustanovitev delovne organizacije, katere naloga je trajno čuvati spomin na bivanja in dejavnost predsednika Tita na Brionih, potekajo tudi dejavnosti za zaščito narodnega parka in spominskega območja Brioni.
Uresničujejo tudi program neuvrščenih držav na Brionih v luči sklepov neuvrščenih v New Delhiju in se pripravljajo na otvoritev Brionov.
Od januarja prihodnjega leta- naj bi že v prvem letu Brione obiskalo okoli 70 tisoč domačih in tujih gostov. 0-bisk bo mogoč samo v skupinah in izključno preko jugoslovanskih turističnih agencij. Ogled Brionov bo trajal dve do tri ure. (dd)
□ SARAJEVO — Zahodnonemški notranji minister Friedrich Zimmermann, ki se mudi na obisku v JU" goslaviji, je včeraj obiskal olimpijske naprave v Sarajevu in po ogledu izjavil, da je navdušen nad zgrajenimi objekti ter izrekel čestitke organizatorjem bližnjih zimskih olimpijskih iger.
Premirje v Libanonu pred težko preizkušnjo
Vsedržavna manifestacija delavcev železarn v Rimu
BEJRUT — Medtem ko je predsi-nočnjim pripravljalni odbor konference o nacionalni spravi sestavil dnevni red prvega zasedanja in se i-zognil spornemu vprašanju sedeža, pa so včeraj razpustili «vojaški odbor za nadzorstvo premirja*. Položaj v Libanonu se torej ponovno zapleta. Ob spodbudni vesti, da so postavili temelje za nadaljevanje dialoga, pa je neuspeh vojaškega odbora, ki bi med drugim moral določiti tudi pristojnosti «nevtralnih vojaških opazovalcev*,, nevarno znamenje. Kljub vsemu temu je premirje še nekako držalo. Prvič po proglasitvi premirja pa je pod kra g ami neznanih ostrostrelcev padel a-meriški vojak iz sklopa večnacionalnih sil.
Včeraj je vladalo zatišje tudi v Tripoliju na severu dežele, kjer se je končal krvavi obračun med islamskimi fundamentalisti in oboroženimi enotama KP Libanona. Politični opazovalci pa navajajo, da je to zatišje le uvod
v še hujši spopad, ki bi lahko neposredno vpletel Arafatove Palestince in sirske enote. Libanonska partija va li namreč moralno krivdo na Arafatove privržence, ki baje podpirajo proti-sirsko nastrojene fundamentaliste. Da bi bil položaj še bo j eksploziven, so sirske enote in uporniški Palestinci še bolj utrdili obroč okoli Arafatovih a porišč. Medsebojne obtožbe torej da besedno dežujejo. Sodeč po dosedanjih izkušnjah se lahko položaj vsak trenutek izrodi. Prav zato vse sprte sile v Bejrutu, Šufu in jugu države z večjo budnostjo pazijo na premirje, saj na čejo, da bi se zaplet na severu razširil na ostal Libanon.
Kot rečeno, ni pripravljalni odbor določil sedeža konference o nacionalni spravi, ki bi se morala začeti prihodnji četrtek. Glavna težava je kot kaže nasprotovanje Sirije, da bi bila konferenca v Saudski Arabiji, zato v Bejrutu sedaj navajajo možnost alžirskega ali ciprskega sedeža.
RIM — Več kot 4 tisoč livarjev iz vse Italije je ob včerajšnji 8-urni splošni stavki prispelo z izrednimi vladi v Rim, da bi na vsedržavni manifestaciji izrazih svoje nasprotovanje načrtom IRI za metalurgijo. Največ jih je bito iz Ligurije in Bagnolija, kjer so izgle-di za jeklarstvo najbolj črni.
Že ob samem začetku sprevoda po rimskih ulicah sta rastoča napetost in srd delavcev izbruhnila ne samo v a bičajnih geslih proti vladi in delodajalcem, temveč tudi proti tajnikom sindikata kovinarjev, ki so jim s psovkami očitali, da so vse premalo storili za delavske interese. Pri tem so bili najaktivnejši delavci iz Bagnolija, medtem ko so livarji iz Genove in Ta-ranta skušali miriti svoje kolege.
Nestrpnost je doseg a svoj višek med govorom tajnika kovinarjev Agostini-ja, saj so mu z medklici, žvižganjem in psovkami onemogočili, da bi svoj govor izpeljal do konca. Množici razjarjenih delavcev niso bili kos niti šte-
vilni sindikalni redarji, da se je konfederalni tajnik UIL Veronese odpovedal svojemu posegu, saj ni hotel še ba j razburiti duhov. Pod govorniških1 odrom je namreč prišlo do prerekanja med sindikalnimi predstavniki iz Genove in Taranta, ki so jim delavci iz Bagnolija očitali, da mislijo le na lastne interese.
Skupina kakih 400 delavcev je nato poskusila prispeti do Montecitoria, a kordon policije in karabinjerjev jim jp to preprečil, da so v poslansko zDorni' co spustih le omejeno delegacijo delavcev.
Včerajšnji dogodki v Rimu pa mimo nedopustnih izpadov in nestrpnosti zgovorno dokazujejo, da je treba vprašanja metalurgije reševati globalno 'n se z vsemi sikami upreti poskusom, 1° hočejo razdvojiti delavce. Sindikat ka torej težka naloga, kako omilil* centrifugalne sile, ko vsak obrat, vsaka tovarna misli le nase, le na svoja delovna mesta.
Sklep uradnih pogovorov Jugoslavija - Mozambik
BEOGRAD — Včeraj dopoldne so bi'i v palači federacije sklepni uradni pogovori med predsednikom predsedstva SFRJ Mikom Špiljakom in mo-zambiškim predsednikom Samoro Ma-chelom.
Pogovarjala sta se o mednarodnih odnosih in o možnostih za nadaljnjo poglobitev dvostranskega sodelovanja. Z jugoslovanske strani so se pogovorov udeležili tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, član zveznega izvršnega sveta Rikard Štajner in predsednik zveznega komiteja za energetiko in industrijo Rade Pavlovič.
V podrobni izmenjavi mnenj je pred sednik predsedstva SFRJ Mika špiljak pojasnil jug)oslovanske poglede na mednarodni položaj v luči najnovejših
gibanj v svetu. Podrobneje je govoril o nedavnem zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer je vodil jugoslovansko delegacijo in o sestanku voditeljev držav ai'i vlad neuvrščenih držav na sedežu svetovne organizacije, ki so ga pripravili s ciljem, zmanjšati napetosti v svetu in spodbuditi dialog v mednarodnih odnasih.
V pogovoru so ugotovili tudi možnosti za nadaljnji razvoj dvostranskih stikov med državama, predvsem na gospodarskem področju. Jugoslovanska podjetja bodo sodelovala pri načrtovanju razvoja Mozambika
Mozambiški predsednik Machel je večkrat poudaril pomen neuvrščene politike za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, (dd)
Srečal se je s Pertini jem in Crcucijem
Felipe Gonzales na obisku v Italiji
Predsednik španske vlade Felipe Gonzales (Telefoto AP)
RIM — «Želimo, da bi bili odnosi med Italijo *** Španijo, ki so sicer dobri, še boljši in tesnejši.* Tako je poudaril včeraj ob svojem prihodu v Rim na dvodnevni uradni obisk španski premier Felipe Gonzales-Gonzales, ki bo danes skupno s Craxijem odpotoval v Atene na srečanje južnoevropskih socialističnih pr6**' sedndkov vlad, se je tako po svojem prihodu sešel s predsednikom italijanske vlade, nato pa ga je na Kv*" rinalu sprejel predsednik republike Pertini, ki ga Je zadržal na kosilu.
Med razgovorom Gonzales - Pertini je italijansk* predsednik spet podprl špansko zahtevo po vključitvi v Evropsko gospodarsko skupnost in dodal, da «Evropa P**-trebuje Španijo in Portugalsko, če hoče težiti k politični integraciji.* Sicer pa je to tudi stališče italijansk6 vlade, pa čeprav Italija in Španija tekmujeta v marš1' katerem gospodarskem sektorju.
Pogovori med Craxijem in Gonzalesom se hod° nadaljevali tudi danes dopoldne, nato pa bo španskega premiera sprejel v Vatikanu papež Janez Pavel II.
Jugoslovanski predstavnik na razpravi OZN
Blokovski interesi ovirajo mir
NEW Y0RK — V okviru Organizacije združenih narodov, so te dni delegacije številnih držav sveta razpravljale o preprečevanju uporabe nasilja v svetu. Mirno reševanje mednarodnih sporov je namreč eno izmed temeljnih ustanovnih načel OZN, že pred sedmimi leti pa so države članice poudarile potrebo po mednarodnem sporazumu proti uporabi nasilja in po enotnem stališčšu o tem, katere so pravzaprav različne vrste nasilja, ki vlada v svetu.
Medtem ko se v okviru OZN že več let govori o tem vprašanju, pa postaja problem miru v svetu iz dneva v dan bolj pereč. Član jugoslovanske delegacije v OZN Dževad Mujezinovih je v sklopu včerajšnje razprave poudaril, da je glavna ovira miroljubnemu in nenasilnemu reševanju sporov ravno blokovska politika.
Blokovski antagonizem je svetu vsilil svoj varnostni načrt, ki sloni na premoči ter ekonomskih in političnih interesih nekaterih močnejših, razvitih držav. Jugoslovanski predstavnik je tudi poudaril, da si politika neuvrščenosti prizadeva, da bi porušila blokovsko razdelitev sveta v prid splošnih interesov vseh držav in dejanske varnosti človeštva. Poudaril je nato, da je treba ločiti več vrst nasilja, od vojnega napada, do zasedbe tujega ozemlja, ekonomske agresije ter poseganja v državne zadeve in kršenja suverenosti.
Poudaril je nato pravico vsake države, da brani sva jo neodvisnost in potrebo po soudeležbi vseh držav sveta pri boju za mimo reševanje mednarodnih sporov. Mujezinovih je ob koncu dodal, da se morajo vse članice OZN in vsi naredi aktivno in odgovorno vključiti v boj proti nasilju v svetu.
Primer uspešnega obmejnega sodelovanja
BUJE — Komisija za mednarodne odnose občinske skupščine v Bujah je pred dnevi razpravljala o plodnih prijateljskih odnosih, ki jih Bujčani že več let gojijo s pobratenimi občinami ter v tem okviru predvsem z občino Devin - Nabrežina. Med drugim se srečanja in stiki med obema občina ma iz leta v leto tudi vsebinsko bogatijo, predvsem zaradi aktivnega sodelovanja celotnega prebivalstva. Vsaka letna srečanja med prebivalci obeh pa dročij so tako prešla že v tradicijo, predstavljajo pa konkreten primer u-
spešnega sodelovanja med obmejnih1 kraji Jugoslavije in Italije. V prih**^ njem letu se bo to sodelovanje, športnih in klitumih srečanj in *Z**’T njav, razširilo še na ekonomsko PrJ dročje, predvideno pa je tudi srečanj6 med pripadniki italijanske narodnos ne skupnosti v Bujah in predstavni slovenskega prebivalstva občine D6 vin - Nabrežina. Pripadniki obeh 116 rodnosti bodo razpravljali o posato6 nih izkušnjah in ugotovitvah na °aJ različnejših področjih.
E. OPASSl
Ob izidu zbirke epigramov «Robidnice in maline»
Jasne besede in umetniška moč M. Košute
Miroslav Košuta
Odprtost in živost nekega človeka, ,eke skupnosti, organizacije itd. se azeta verjetno tudi po tem, koliko vteironije zmoreta, koliko kritik pre-seta in koliko zbadljivk na svoj racun lahko použijeta. Da ne bo spo-ozumov: ne mislimo tu rta vrečo, * Jo boksar neusmiljeno tolče s pest-1• ona pa se po vsakem udarcu “™aie in ostane cela, brez vsake t afcc'je in brez bolečin. Mislimo na _0, sprejmemo puščice v naše na-,.a,f! z določenim fair plagem in to “di, če nas zaskeli.
Tonija, zbadljivke, kritične pripornih so nadvse potrebni veter tudi Za . našo slovensko druščino, ki živi dec koncev v provinci, a noče in e sme biti provincialna. No, to kot n<jd v oceno zbirke epigramov «Ro-, <lnlCe in maline» tržaškega pesni-a Miroslava Košute.
Košuta prav gotovo ni «novinec» v sat • zvrsH literature, saj je začel pi-. 1 epigrame z Nikom Grafenauer-m in Marijanom Krambergerjem a Mlada pota že v letih 1960-61.
Pozneje, ko je v Trstu prevzel uredništvo revije Dan, je urejal nadvse brano rubriko Pikadan, kjer so bile zbadljivke na račun te ali one situacije, tega ali onega posameznika. V zaključni avtorjevi beležki v zbirki «Robidnice in maline» beremo, da so epigrami nastali prav po tem, ko je nehal urejati revijo Dan, večina pa jih je nastalo v zadnjem času.
V zbirki «Robidnice in maline» lahko beremo epigrame, ki so vezani na čisto določen prostor, dogodek, čas in osebo, nekaj jih govori tudi o splošnejših občutjih in problemih. Prav tu, v konkretnosti, razpoznavnosti in otipljivosti opisanega tiči nevarnost. Kajti, če želimo, da niso epigrami samo ironija, zbadljivka, kritika, ampak tudi, če že ne predvsem, literatura, torej umetnost, morajo na svoj način konkretno in aktualno danost preseči in odkriti neke širše dimenzije; morajo biti večplast-
I
»EUAITCV ^FRMPX® •PBEVSF
;iawmti
HFZU#GI< FAiKUEl BILJBGBft
ROBIDNICE IN MALINE
ni, «odprti», kompleksni. Prav gotovo sodijo Košutovi epigrami med pesmi, saj se v njih odkrije piščeva globlja osebnost, odkrije se njegova umetniška pisava in brez težav lahko zasledimo osnovne estetske, jezikovne, miselne niti, ki spletajo po dobo Košutovega pesniškega opusa. Tu je jezik, ki se ne boji krepkih barv, a je hkrati natančen in pre čiščen. Predvsem pa je plastičen, o-tipljiv, večkrat trpek.
Potem zasledimo napeto izpostav Ijenost pesniškega subjekta, ki se za besedo, verzom in metaforo nikoli ne skrije. Ni to odmaknjena poezija igre, kjer tehnika pisave preglasi čisto osebno lirsko napetost.
In tu bi lahko dodali še pesnikov pogled na svet, ki ima, kljub raznolikosti opisanega, dokaj enotno podo bo. Košutovi epigrami so večkrat ostri, ironični, tudi neposredni, sprem Ija pa jih grenki ton, ki raste iz odčaranosti. Ko pesnik ošvrkne našo zamejsko stvarnost, tega ali onega našega bolj ali manj pomembnega moža, pa odnos Italijanov do Sloven cev. Trst, tržačanstvo in predstavni ke tega tržačanstva Ud. se vedno po stavi v kožo človeka, ki so mu vsak danje drobnjakarstvo, napuh, samo-pašnost, ozkoglednost «odščipnili» krepko merico utopij in sanj. Ne gre tu za pristanek na obup, na destrukcijo ampak za bolečino zrelosti, ko vidiš stvarem do dna in te zaboli, da je to dno komaj za kak prst pod lepotilno šminko. Iz bolečine zrelosti raste moč epigramov in ne iz žolča, čeprav zasledimo v epigramih tudi jezo, vendar je ta jeza udarec na mizo z golo pestjo in ne kisla kumarica, ali uradniška ihta.
Zapisali smo, da je jedro zbirke posvečeno naši zamejski druščini in življenju med nami. V galeriji likov nastopajo politiki in politikanti, u-metniki in umetnjakoviči, borci za
AD HOC
V zamejstvu so za vse ad hoc merila, da mrgoli uspehov, špic in nad.
Celo v sadjarstvu nam je sreča mila, saj že robidnica je žlahten sad.
JESENSKA MISEL
Včasih me na jesen iznenada prešine, kako je daleč od Opčin do domovine.
SKUŠNJE PO SKUŠNJAVAH
Dovolj sem star in nisem obogatil, zato pa vem in rečem po pravici: lahko imeti glavo je na vratu, težko na hrbtenici.
RESOLUCIJA
Predrage oblasti, prejmite vdano to naše ostro in protestno pismo, da boste vedele, da smo (čeprav je znano, da v resnici že več nismo).
MIROSLAV KOŠUTA
narodne pravice in borci za narodne jedi. Ni da so te osebe in osebnosti razdeljene v dve kategoriji, kot povsod se zasluge in napake mešajo, važno je, kam se tehtnica prevesi. Poleg oseb se srečamo s problemi, ki gredo od narodnega odpadništva pa do retorike, sloganov, lažnih vrednot itd.
Del epigramov je posvečen širšemu Trstu in tržaškosti pd tudi splošnejšim problemom, ki so odmevali v pesnikovem življenju.
Ponavljamo, knjiga ni cvetober vsega slabega ali opravljivka, določene stvari pa le pove naravnost;
epigramov ne pišemo zato, da bi dajali v rokavicah komplimente. Morda je res, da ostanejo nekatere osebe in dogodki «prikriti» v svoji konkretnosti, vendar to ne moti, saj je dogodek večkrat pretveza, čeprav je res, da je sok epigramov tudi v tem, da se v splošnosti ne razvodenijo. Razmerje je pri Košuti v veliki večini epigramov učinkovito, kar daje zbirki težo in vrednost.
Pa še nekaj podatkov: zbirko je izdalo Založništvo tržaškega tiska, opremil pa jo je (učinkovito) Marjan Kravos.
ACE MERMOLJA
nCg n'‘(1('!.ii>k se bo v gledališču Rossetti pričela sezona Tržaškega koncert-Ivo ,) ,,*tva- Kot prvi koncertist bo nastopil znani jugoslovanski pianist p^. ?S°rclič. Koncert bo pričel ob 20.30. Pogoreliča verjetno ni potrebno je'jfJ Podstavljati. Po znameniti aferi na Chopinovem natečaju v Varšavi at» pianist pričel bliskovito kariero. Zaslovel ni samo v domovini, ampak P° vsem svetu, kjer ga danes prištevajo med velike pianiste
Širokopotezen koncertni program ansambla TPPZ «Pinko Tomažič»
«Tako velik zbor pa tako mlad predsednik!». To je dejal Igorju Pav letiču državni poglavar Sandro Per-tini, ko se je po odkritju spomenika padlim na Piancavallu zadrzal v prisrčnem pogovoru s članstvom Tržaškega partizanskega pevskega zbora «Pinko Tomažič* in izrazil željo po zopetnem, daljšem snidenju s TPPZ pred iztekom svoje predsedniške mandatne dobe.
Igorju Pavletiču smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z novo koncertno sezono pevcev, orkestra in pripovednega zbora. Pričela se je z udeležbo na novogoriškem slavju ob 40-letnici IX. korpusa in nadaljevala z nastopi v Tolmeču, Mačkoljah, na Piancavallu in (predvčerajšnjim) v Boljuncu. Kakšen je nadaljnji program?
Igor Pavletič: «Dne 25. novembra bomo v Kulturnem domu v Gorici sodelovali na festivalu Revolucija in glasba, ki bo tedaj prvič v zamejstvu. Dne 14. januarja bomo koncertirali v Krminu, 4. februarja pri Sv. Ivanu pred našo šolsko mladino v okviru akcije za vrnitev Narodnega doma Slovencem, 10. marca v Pivki na reviji Primorska poje, 25. aprila na proslavi ob dnevu vstaje v priredbi VZPI-ANPI v tržaškem Avditoriju ali morda Rossettiju, 16. junija na Reki na povabilo EDIT. 14. julija na pokrajinskem festivalu Unita v Trstu in v prvi polovici septembra na vsedržavnem festivalu Unita (verjetno v veronski Areni), potem pa bomo ime-
li vrsto snemanj za RTV Ljubljana oziroma za našo tretjo gramofonsko ploščo.
Maja se bo TPPZ P. Tomažič po bratil s koroškim Partizanskim pevskim zborom v Celovcu, kjer bo nastopil tudi ljubljanski PPZ, s katerim je tržaški zbor že pobraten. Skupen koncert vseh treh ansamblov se bo ponovil dvanajst dni pozneje (25. maja) v Cankarjevi dvorani v Ljubljani pa še ob priliki Partizanskega praznika, ki ga bo TPPZ priredil v Bazovici 30. junija in 1. ter 2. julija. Posebne priprave veljajo avgustovskemu gostovanju s Sovjetski zvezi. Naš zbor se bo med drugim udeležil velikanskega festivala pevskih zborov v Tallinu (Estonija), ki pri-
Igor Pavletič
vabi vsako leto nad 180 zborov s 14 tisoč pevci in 50 godb in si ga ogleda pol milijona ljudi kot smo brali v sovjetskem tisku. Vsako četrto leto povabijo na festival tudi tuj zbor.*
Kaj pa problemi, s katerimi se TPPZ «P. Tomažič* ubada?
«Osnovni problem,* je odvrnil predsednik zbora Pavletič, «je ansamblu zagotoviti nadaljnji obstoj, ki pa je mogoč samo s sprotnim pomlajevanjem. Partizanska pesem nikakor ni zastarela, ampak je še kako aktualna: ko so tik pred volitvami neofa-šisti izzivali in napadali naše ljudi v Bazovici, na Proseku, v Nabrežini in zlasti v Lonjerju, je borbena partizanska kar sama privrela iz grl, in to tudi mladih. Mladina naj se torej zaveda pomembne kulturnopolitične in narodnoobrambne vloge, ki jo TPPZ odigrava in naj jo podpre s pristopom k zboru. Prav je, da se fantje in dekleta vključujejo v domače, vaške zbore, ne bilo bi pa prav, da bi TPPZ zaradi pomanjkanja pomladka izumrl.*
Tudi finančno gre podpreti ansambel, saj njegovo vzdrževanje in skrb za dragoceno zvočno opremo ter še dragocenejša glasbila veliko stane, denarne podpore pa so smešno nizke. Pavletič je zato izrazil upravičeno željo, naj bi TPPZ vsestransko podprla celovita zamejska skupnost, saj je zbor tudi njen glasnik. Na italijanskih in jugoslovanskih kakor na tujih tleh.
DRAGO GAŠPERLIN


beležnica • kulturna beležnica • kulturna beležnica • kulturna

Furlanije - Julijske "es v C’-jVcn'ic in Koroške bodo da-pr|{ j Vlm“mski galeriji «11 centro« od-Dosti , 'Mednarodno razstavo umet-štirih *	Ki se bo letos spomnila
tov n Ve''k'h umetnikov in sicer bra-iti ki"asa|della (Afro, Mirko in Dino) parJa Marcella Mascherinija.
lan.siL;razs^av*> Ki jo tokrat prireja fur-Va]j umctnostni center, bodo sodclo-"dnrt ? ovenski in koroški umetniki, Pa bo do 8. novembra.
lanslLje P°udaril predsednik fur-torio S1 unu‘t*»ostnega centra Vit-narangone, je namen pobude
«Intart» »pripomoči k premoščanju vsakovrstnih zaprek. Naš center ni samo umetnostna galerija, pač pa tudi kulturno središče, ki je odprto vsem, ki v umetnosti vidijo možnost preseganja težavnih trenutkov sodobnega življenja«.
V četrtek so v Vidmu predstavili katalog razstave, ki ne obsega samo del kiparjev in slikarjev, pač pa tudi pesnikov in glasbenikov Furlanije -Julijske krajine.
• V ponedeljek se v Cankarjevem domu v Ljubljani začenja cikel sed-
mih predavanj s skupnim naslovom «Umetnost ob koncu tisočletja*, ki ga ta ustanova pripravlja skupaj z marksističnim centrom CK ZKS. Predavanja strokovnjakov iz različnih področij bodo enkrat mesečno, širši javnosti pa bodo dostopna tudi z objavami v Novi reviji in uvrstitvijo v tretji program ljubljanskega radia. Prvo predavanje bo imel Janez Vrečko na temo «Podbevšek in zgodovinska a-vantgarda*.
• Včeraj in danes se v hotelu ETA v Cerknem vrši 35. jubilejna občni
zbor Društva matematikov, fizikov in astronomov SR Slovenije. Zbor je najprej praznoval 10-letnico izhajanja znanstvene revije »Presek*, študijski del zborovanja pa je posvečen matematiku dr. Francu Močniku
• Kulturno drušvo Ivan Grbec iz Škednja bo v ponedeljek ob 20. uri odprlo v društvenih prostorih razstavo tapiserije Cvetke Miloš. Pred kakim tednom je likovnica razstavljala v Gregorčičevi dvorani v Trstu in sicer na povabilo društva zamejskih likovnikov.
Cvetka Miloš živi v Brežicah, poleg
s tapiserijo se ukvarja tudi s slikarstvom, oblikovanjem okrasne keramike in s kovinskim nakitom. Njene tapiserije krasijo 14 objektov v Jugoslaviji, okrog 18 njenih del pa je v zasebni lasti v Švici, Nemčiji, Franciji, Avstriji, Kanadi, ZDA in Italiji.
• Revija «Piano Time* je objavila preludij za klavir znanega ruskega pesnika Borisa Pasternaka. Pisatelj je preludij napisal, ko mu je bilo 16 let. Po mnenju pianista Vladimira Ashcnazyja, gre za delo, ki kaže na velik glasbeni talent.
Proslavljanje stoletnice rojstva književnika Sabe
V teku meseca novembra začetek tečaja za usposabljanje prostovoljnih čuvajev
Tečaj za usposabljanje prostovolj nih čuvajev za zaščito narave se bo po vsej verjetnosti začel v teku me seča novembra: vsaj taka je trdna volja Kraške gorske skupnosti, ki je za njegovo organizacijo morala doslej premostiti že več težav. Pobuda, ki jo je KGS izkoristila na osnovi določil deželnega zakona štev. 34/82, je pri krajevnem prebivalstvu nale tela na veliko pozornost, saj se je za obiskovanje tečaja prijavilo okrog 130 interesentov.
Vpisovanje v tečaj se je sicer za ključilo že meseca februarja, tako da se je že marsikdo vprašal, zakaj se še ni začel. Na Kraški gorski skupnosti so nam povedali, da so imeli največ preglavic pri organizaciji tistega dela tečaja, ki zadeva razne zakonske in druge predpise glede zaščite narave, s katerimi se bodo morali tečajniki temeljito seznaniti; ker gre za razmeroma novo in še ne povsem uveljavljeno in ustaljeno problematiko, je bilo Kraški gorski skupnosti priporočeno, naj se za pouče vanje te snovi obrne na pristojne deželne urade.
Pri tem pa je prišlo do zapletov, pri katerih ni imela KGS nobene kriv
de, celotna zadeva pa se je zavlekla za nekaj mesecev; ker pa se je vse preveč zavačevalo, je KGS sama izbrala strokovnjaka, ki bo na tečaju ob sodelovanju marešala gozdarske straže predaval,o zakonskih in dru gih predpisih.
Kar pa je povezano z ostalim, na turalističnim, botaničnim, ekološkim in geološkim delom tečaja, se stvari rešujejo po predvidenem načrtu. Predsednik KGS se je pred nedav nim že srečal s strokovnjaki, ki bodo vodili ta del tečaja in jim podrob neje obrazložil, kako bi se v duhu deželnega zakona moral odvijati o men jeni tečaj. V kratkem je pred vi deno novo srečanje med predsedni kom Budinom in strokovnjaki, na ka terem pa bo že govor o konkretnem programu.
Glede na veliko število prijavljenih bi se moral tečaj za zaprisežene pro stovoljne čuvaje odvijati v treh sku pinah; prvi dve za slovenske udeležence, tretji pa za italijanske, kate rih je okrog 25-30. Okvirno je pred videnih 22 do 23 ur predavanj o na turalističnih predmetih, od 6 do 7 ur pa bo predvidoma namenjenih zako nodaji. Koliko bo tečaj trajal je še
težko reči, ker je pač to. v glavnem odvisno od razpoložljivosti strokov njakov. Ravno tako še ni bilo skle njeno, kje se bo tečaj odvijal, • če prav obstaja največ možnosti, da bo do predavanja na sedežu KGS
KGS ima namreč trdno voljo, kot smo že poudarili, da bi se tečaj • za usposabljanje zapriseženih prostovolj nih tečajev začel v teku meseca novembra.
Srečanje KPI-PSI
0	problemih
rri	• •
1	ernija
Celici KPI in PSI v sklopu Skedenj ske železarne Terni sta se srečali prejšnjo sredo ter obravnavali gospo darski in družbeni položaj na Tržaškem ter krizno stanje v katerem se že dalj časa nahaja ta obrat. Med drugim so se na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi pokrajinska tajnika obeh strank Poli in Seghene, domenili za tesnejše sodelovanje za rešitev pro blemov železarne ter za enotno po sredovanje pri deželni upravi.
Včeraj so bile v Trstu tri mani festacije v počastitev stoletnice rojstva književnika Umberta Sabe, s katerimi se je tudi zaključilo delo posebnega odbora, ki so ga prav v ta namen ustanovili po vzoru pri prav na svečanosti ob Jogceovem jubileju.
Opoldne so v Ljudskem vrtu odkrili bronasti doprsni kip tržaškemu pisatelju, ki ga je okusno izdelal kipar Ugo Čara. Nekaj priložnostnih besed je pred peščico navzočih spregovoril predsednik odbora za svečanosti ob stoletnici Sabovega rojstva, odv. Cecovini/ kip pa je odkrila književnikova osebna prijateljica, tržaš ka pisateljica Nora Baldi. Skoraj iste sestave je bilo občinstvo, ki je popoldne prisostvovalo odprtju razstave z naslovom «Trst, Saba in psiho analiza», ki jo je pripravila Anna Maria Pavanello. Avtorica je -mve tlila zgodovinski trenutek, na katerega se razstava nanaša in ki sovpada z začetki uveljavljanja psihoanalize v Italiji. V Trst jo je namreč prvi prinesel Tržačan Edoardo Weiss, ki je izšel iz Freudove šole, in imel velik vpliv predvsem na takratne tr žaške literarne kroge. Tako je o-dločilno vplival na Umberta Sabo, ki je po tridesetih letih nevroze —
kot je sam dejal — končno našel možnojti za izhod iz nje. Razstavo je zato v precejšnji meri posvečeno samemu Freudu in Edvardu VJeissu pa seveda Sabi. Poleg njihovih del, so razstavljena pisma, fotografijo< skratka gradivo, ki želi po eni strani ponazoriti odnos Trsta do psihoanalize, po drugi strani pa umetnikovo srečanje s Freudovo psihoanalitično teorijo.
Dan, posvečen Sabovemu jubileja je zaključila okrogla miza, pri kateri so umetnikovo osebnost in delo z različnih plati osvetlili Raffaello de Banfield, Gianpaolo de Fena, Caro-lus Cergolg, Nora Baldi in Steli0 Matticni. Čeprav se je prireditev ® imenu tržaških prebivalcev udeležil tudi župan Richetti, se vendarle sam po sebi vsiljuje vtis, da so bile t° svečanosti za ozek krog ljudi, lahko bi rekli za tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri njihovih pripravah, Trst pa se jim — tako kot ob številnih drugih priložnostih — n' odzval.
• Skupnost družina na Opčinah prireja drevi, ob 20. uri na svojem sedežu koncert godbe na pihala «Par-ma» iz Trebč. Vstop prost.
SDGZ priredi za naše gostince večdnevni poučni izlet v Pariz
Tržaška in goriška gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodar skega združenja priredita svojim članom štiridnevni poučni izlet v Pariz. Odpotovali bodo v ponedeljek, 17. t.m., povratek pa bo v četrtek zvečer. V francoskem glavnem mestu si bodo lahko temeljito ogledali mednarodno razstavo opreme za gostilne, hotele, restavracije, kavarne in družbena gostišča Equip' Hotel. Ogledu razstave bo namenjen en cel dan, preostali čas pa bodo naši gostinci izkoristili za obisk raznih umetniških in zgodovinskih znamenitosti. To je le nov dokaz življenjskosti strokovno-sindikalne ustanove, kakršna je SDGZ, saj je treba našemu malemu gospodarstvu omogočiti, da hodi vštric s tehnološkim razvojem, to pa je mogoče prav z nabiranjem izkušenj in znanja.
Kako preprečevati onesnaževanje
Kateri so glavni viri onesnaževanja ozračja v deželi Furlaniji-Julijski krajini in kako preventivno preprečevati onesnaževanje. O tem je tekla beseda na včerajšnjem sestanku deželnega odbora proti onesnaževanju ozračja, ki mu je predsedoval deželni odbornik za higieno in zdravstvo Renzulli. Poleg tekočih zadev (odobritev nekaterih načrtov za gradnjo očiščevalnih naprav v nekaterih tržaških podjetjih) je odbor obravnaval predlog, da se na vsem ozemlju dežele Furlanije - Julijske krajine izvede raziskava o virih onesnaževanja, iz katere naj bi se nato izluščil pravi splošen načrt za njegovo predhodno preprečevanje.
Izhajajoč iz ugotovitve, da so zakonske norme, ki urejujejo problematiko onesnaževanja, zastarele in pomanjkljive (pri tem naj omenimo za današnje čase neustrezen zakon št. 615 iz leta 1966) je odbor na včerajšnji seji sklenil tudi, da skuša izboljšati zakonodajo na tem področju. V ta namen je' bila v okviru odbora ustanovljena študijska komisija, ki bo izdelala zakonski osnutek, upoštevajoč razne zapletene potrebe sodobne tehnologije. Na sestanku je bilo rečeno, naj bi v tem okviru upoštevali še zlasti onesnaženje, ki ga povzročajo izpušni plini avtomobilov.
Dežela F-JK na razstavi Turismart
Na sejmišču v Padovi so odprli 6. razstavo opreme za hotele in turistična središča Turismart, na kateri sodelujejo podjetja iz Veneta in Fur lanije-Julijske krajine. Odprtju je prisostvoval deželni odbornik FJK za turizem Brancati, ki se je v priložnostnem nagovoru zavzel za vse tesnejše sodelovanje med deželama spričo rastoče konkurence na turističnem področju v bližnjih državah. Ob razstavi je tudi tako imenovana turistična borza mednarodnega značaja, prek katere se inozemski turistični delavci lahko seznanijo z značilnostmi tukajšnje turistične in gostinske ponudbe.
Pazi v razlaščencem z avtocestnega odseka Seslj/an-Prosek
Izročiti čimprej potrebne dokumente za izplačilo predujmov na odškodnine
Večkrat smo že podčrtali važnost dokumentacije, ki jo morajo predložiti posamezni lastniki razlaščenih zemljišč gradbenemu podjetju, da jim le to izplača predujem na denarno odškodnino v predvidenem roku. Našim pozivom se je odslej odzvalo že veliko zamudnikov, precej pa je tudi še takih, ki še niso zbrali potrebnih dokumentov in jih izročili podjetju, zaradi česar jim bo predujem na odškodnino izplačan z zamudo.
Tokrat jemljemo ponovno v pretres stanje na prvem avtocestnem odse ku med Sesljanom in Prosekom. Po podrobnem pregledu, ki ga je opravil predstavnik Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev Naša zemlja pri zemljemerskem podjetju Vellani, ki pač urejuje in zbira vso to dokumentacijo, se je izkazalo, da je še precej lastnikov s tega predela, ki imajo še odprta vprašanja glede tega problema.
Pred nedavnim smo objavili se znam vseh tistih, ki še niso izpolnili vseh obveznosti s tem v zvezi, tokrat pa se ponovno vračamo k temu seznamu z nekaterimi {»jasnili, še enkrat poudarjamo, da vsi tisti, ki še niso pripravili potrebne dokumentacije, naj to storijo čimprej ter dokumente izročijo v tajništvo Kmečke zveze, ki jih bo nato posredovalo podjetju Vellani; pri posameznih last nikih, ki še niso v redu z dokumentacijo pa ne bomo objavili katere dokumente morajo še izročiti, ker bodo v prihodnjih dneh prejeli pisma
(odposlala jim jih bosta Kmečka zve za in Konzorcij razlaščencev Naša zemlja) s podrobnimi navodili. Važno je le, da te obveznosti, čimprej izpolnijo, sicer bodo morali še dolgo čakati na izplačilo predujma na do končno odškodnino.
Novosti v seznamu, ki smo ga objavili pred nedavnim, so tokrat na slednje:	Lino Zaccaria (Nabrežina
133), Giovanna Zlatka Milic por. An tonini (Nabrežina 159), Edmondo Cos sutta (Ul. Mighetti 1, Gorica), Li liana Rakar, Stelio Rakar in Maria Rakar (vsi Križ 543), Cristiano Cos-suta sin Michela - pokojni - naslov pri Federico Cossutta (Nabrežina -Križ 19), Giovanni Cosmina - pokoj ni - dediči: Giovanni Cosmina (Ul. Misurata 14, Milan), Maria Cosmina (Ul. Colombini 9, Gorica) in Iolanda Cosmina (Ul. Colombini 9, Gorica), ter Gisella Zaccaria por. Laghi (Na brežina 138) so že predložili vse za htevane dokumente, ne ostaja jim drugega kot počakati na izplačilo predujma na odškodnino.
Sedaj pa objavljamo še seznam tistih, ki še nimajo urejene vse dokumentacije (kot rečeno bodo o podrobnostih obveščeni osebno); ti lastniki so: Giustina Gustinčič roj. Zaccaria (Križ 340), Ladislava Cossutta por. Pertot (Bežigrad 7, LJ), Da rinka Cossutta por. Kralj (pokojna), Miloš in Božo Kral, Samova 11/a, LJ), Rosamaria Cossutta por. Fer-luga (Komenska 20, LJ), Srečko Cossutta (Martina Kisana 34, LJ), Giovanni Boris Milic (Nadgorica. 169,
LJ), Nada Milic (Nabrežina 191); Carla Tretjak por. Busetti (Ul. del Papaveri 6/1), Giovanni Tretjak (UL Denza 5), Ferdinando Košuta (Kri* 254), Oscar Sedmak (Križ 16), Gio-vanna Zlatka Milic por. Antonini (Nabrežina 159), Emilio Gabrovec 4/6 (Nabrežina 34), Vida Gabrovec 1/6 (Nabrežina 108/c) in Marino Gabrovec 1/6 (Ul. Ginnastica 72), Nada Gruden por. Bertotti (Nabrežina 38), Egone Pertot (Nabrežina 36/A)' Erminia Škerl vd. Pertot (Nabrežina 36/A), Milano Šemi, Olga Urdich por-Šemi (naslov pri: Rosalia Šemi >n Carlo Masten, Slivno 32, oziroma 37). MarceUo Fabris (Vižovlje 10/H) ter Fulvio Cavallini (Ul. Felluga 54, Trst).
Kot že rečeno gre za razlaščence s prvega avtocestnega odseka med Sesljanom in Prosekom. O tem, kakor tudi o drugih še odprtih vprašanjih, ki zadevajo gradnjo tega avtocestnega odseka bo govor na sestan; ku delovne tehnične podskupine, k> se bo po vsej verjetnosti sestala v polovici naslednjega tedna.
•	Predsednik deželnega sveta Tu" rello je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega poveljnika brigade «Vittorio Veneto» generala Brandesa.
•	Od ponedeljka, 7. oktobra do 7-novembra se bo v miramarskem središču za teoretsko fiziko odvijal ipe°' narodni seminar o medicini.
Dopolnilni tečaji za profesorje višjih srednjih šol
Tudi letos bodo v mesecih oktobru, novembru in decembru dopolnilni tečaji za profesorje vseh slovenskih višjih šol. Vsa predavanja bodo v dvorani Znanstvenega liceja «France Prešeren* v Trstu od 16. do 18. ure.
Na predavanja so vabljeni tudi profesorji nižjih srednjih šol.
RAZPORED PREDAVANJ V OKTOBRU
Četrtek, 20.: prof. Niko Prijatelj: ((Matematična logika*
Ponedeljek, 24.: prof. Andrej Capuder: »Problemi pri prevajanju Božanske komedije*
Torek, 25.: prof. Andrej Capuder: »Sodobna kultura v Evropi s posebnim poudarkom na vplive, ki jih ima na slovensko kulturo*
Četrtek, 27.: prof. Aleksandra Korn-hauser: »Poučevanje kemije v Evropi*
• Sekcija Slovenske skupnosti Dolina vabi člane, prijatelje in sodelavce »Našega praznika* na družabno srečanje, ki bo jutri, 16. oklobra, od 15. ure dalje na Brdu pri Bol juncu. Dohod na vrh je s trga izpred Tovarne velikih motorjev.
V.V.NNV.NNV.V.V.V.V.V.^V.NV^V.V.NV.NV.NV.V.V.V.V.V.V.NV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.NV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.* * • • ....v.V.V.V V • V • •  ............................//.Ji
\Na univerzo: KAM, KAKO, ZAKAJ?I
4. Študij fizike
Tokrat bomo naš sestavek posvetili študiju fizike, ki spada pod fakulteto za matematične, fizične in naravoslovne vede. Študij traja štiri leta in zahteva od študenta nemalo trdega dela. «Res, študij fizike ni najbolj enostaven, rekla bi, da je zelo zahteven, študent mora precej študirati in, kljub vsem težavam, vztrajati do konca. Nenazadnje se mora študent res zanimati za predmet, ki ga študira, in ga vzljubiti. Z našo fakulteto sem zadovoljna, saj vlada tako med dijaki kot med profesorji kolegialno vzdušje,* je povedala Vesna Sosič, absolventka fizike. «Kdor študira fiziko, se mora posvečati samo temu, saj tak študij zahteva celega človeka!*, je dejal dr. Peter Suhadolc, fizik.
«POleg tega mora imeti študent fizike precej smisla za abstraktno mišljenje, kajti večkrat ima pri matematičnih formulah in višji fiziki opravka z realnostjo, ki ni oprijemljiva.* Kako je razdeljen študij fizike? Vesna Sosič: «Prvi dve leti spoznava študent predvsem klasično fiziko, medtem ko se v zadnjem bieniju ukvarja z moderno, kvantistično ’ fiziko. To pa zahteva od študenta precejšnji miselni prestop, kar lahko seveda povzroča težave. Vendar je študij fizike, po mojem mnenju, zelo zanimiv, saj neprestano prihajamo v stik z najnovejšimi odkritji.* Peter Suhadolc:
«študent fizike se lahko opredeli za različne usmeritve, kot so teoretska fizika, astrofizika, fizika zemlje, didaktična fizika in nuklearna fizika. Rekel bi še, da je študij fizike v Trstu bolj teoretskega kot praktičnega značaja (z razliko študija na ljubljanski fakulteti), študent si ne pridobi veliko praktičnega znanja in nima dosti možnosti za delo v laboratoriju, ki pa je nujno za raziskovalno delo.*
Kaj pa zaposlitev? Vesna Sosič: «študent, ki diplomira z odliko, ima možnost raziskovalnega dela, seveda se s tem odloči tudi za daljši čas podiplomskega študija. Vsi naši profesorji imajo namreč stike z različnimi raziskovalnimi centri (npr. s centrom v Miramaru ali v Ženevi) in to nudi dobrim študentom veliko možnosti. Seveda se jih veliko odloči tudi za poučevanje fizike in matematike na nižjih in višjih srednjih šolah.* Suhadolc: «študent, ki se odloči za raziskovalno delo, mora biti res dobro pripravljen in ga mora to zelo veseliti, saj terja taka odločitev veliko potrpljenja in zavesti, da je treba večkrat živeti le na račun štipendij.* Ali se veliko študentov odloči za študij fizike? Sosič: «V prvih letnikih jih je sorazmerno dosti, višji razredi se seveda zredčijo. Študij je, kot že rečeno, naporen in nikoli ne traja samo štiri leta.*
Do danes smo naše prispevke posvečali študiju znanstveno-tehničnih fakultet. Kakšna je možnost zaposlitve v industrijskem sektorju za diplo-
mirance take študijske izobrazbe? Tako vpraša' nje smo zastavili dr. Radojku Starcu, direktorja tovarne MIPOT. »Industrijski sektor nudi pred' vsem prostor diplomirancem tehničnih fakultet' Predvsem pridejo v poštev fizika, kemija, razne tehnične stroke kot mehanika in elektronika, Pa seveda tudi ekonomija, ki je za industrijo bistvene važnosti. Jasno je, da bodo v industriji s kemijsko proizvodnjo privilegirani kemiki, tako ko* bodo v industriji, ki uporablja različne tehnologije, privilegirani fiziki. Diplomirani fiziki imajo večjo možnost v tisti industriji, ki ima lasteh razvoj, v industrijah, kjer samo sestavljajo stvari, ki jih drugi proizvajajo, bo seveda, več Pr°' >tora za razne inženirje. Na splošno pa lahko trdimo, da čutimo pomanjkanje diplomirancev tehničnih fakultet.* Ali lahko to trdimo tudi gledf slovenske manjšine? «Prav gotovo: v okviru manjšine je še manj izvedencev v teh strokah. ObčU; tek imam, da se naši študentje usmerjajo bob k literarnemu študiju. Morda se zahtevnega univerzitetnega študija ustrašijo. Upam, da je slovenska tehnična srednja šola (Jožef Stefan) nekakšno zagotovilo za izpolnitev te vrzeli.*
Ali bi iz perspektive zaposlitve svetovali vpi8 na omenjene fakultete? «Seveda, iz tega vidik8 bj to brez dvoma svetoval. Dobro vemo narnref’ da so razpoložljiva mesta za študente literarnih fakultet že močno omejena, pa tudi za bod zdravnike bodočnost ni najbolj rožnata.*
Ministrstvo za šolstva na zatožni klopi
TEŽAVE TEČAJEV «150 UR»
Pred osrednjo manifestacijo v Rimu
Vrsta javnih prireditev za mir
y želji, da bi teden dni pred osrednjo vsedržavno mirovno manifestacijo v Rimu, vzbudili pri tržaškem prebivalstvu čim več posluha za vpra-sanja razoroževanja in ohranitve mite' poteka v teh dneh vrsta prireditev in .javnih razprav, ki jih prirejajo različne družbene in politične site v našem mestu.
Na sedežu ACLI se je sestal enotni odbor za mir, ki so ga v Trstu ustalili že leta 1980 in katerega vlo-8a je še posebno nepogrešljiva v da-našnjem trenutku hudo zaostrenih Mednarodnih odnosov. Posebno pozornost so člani odbora posvetili mirovnim predlogom ACLI, tržaški u-oeležbi na manifestaciji v Rimu, 22. oktobra, seminarju «Pacem in ter-ns», ki ga za konec meseca pripravljajo nekatere katoliške organizacije ter ° Predlogu deželnega zakona za uve-•javljanje kulture miru, ki so ga Predstavili svetovalci KPI. Da bi čim boije uskladili pobude, ki so jih v zadnjem času sprožile različne orga-Mzacije v Trstu, so se v odboru za-Vz°li za preverjanje dejanske pripravljenosti sil, ki sestavljajo odbor, oa bi enotno nastopile v bran miru M razoroževanja. V tem okviru bi nate do konca meseca izdelali in začeli Uresničevati program nadaljnjih pobud na tem področju v Trstu.
Tržaška avtonomna federacija KPI Pripravlja za danes in jutri številna srečanja in razprave s prebivalstvom na temo miru, ki bodo potekale po
njenih sekcijah. V Rojanu in na Greti bodo razstavili fotografije in delili informativno gradivo o nevarnosti o-boroževanja, danes ob 15. uri pa bo član pokrajinskega tajništva Stojan Spetič govoril na manifestaciji, ki bo na trgu med obrežji. Podobne manifestacije bodo še na Pončani, pri Sv. Vidu in na Opčinah.
Podlonjerski Ljudski dom pa danes zvečer prireja baklado za mir, ki se bo ob 19. uri začela na končni postaji avtobusa št. 35 in se zaklju-
Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Slavoljub Štoka se je prejšnjo sredo srečal s predstavniki kriških organizacij. Na srečanju, ki se je odvijalo v Domu Alberta Sirka, je tekla razprava o osnutku podrobnega regulacijskega načrta za Križ, ki sta ga po nalogu tržaške občine pripravila arhitekta Ruggiero in Ko-korovec.
Štoka je uvodoma orisal dolgo in zapeteno politično ter upravno pot tega dokumenta, ki bo po odobrit vi s strani občinskega sveta postal sestavni del splošnega regulacijskega načrta tržaške občine. Največ pozornosti p>a je predsednik v svojem u-vodnem poročilu posvetil seveda glavnim značilnostim tega osnutka, ki je
čila na Trgu Gioberti.
V nedeljo dopoldne bo v Časnikarskem krožku javno srečanje s senatorjem neodvisne levice Ranierom La Vallejem, med katerim bodo najavili udeležbo vidnih predstavnikov tržaškega kulturnega, političnega in sindikalnega življenja na mirovni manifestaciji v Rimu. Senator La Val le bo potem na Trgu Unita sodeloval na sklepnem dou manifestacije in splošne mobilizacije, ki je na temo miru potekala v Trstu.
kot znano že predmet razprave v zahodnokraškem rajonskem svetu.
Poročilu je sledila še precej živahna razprava, ki je med drugim osvetlila tudi nekatere senčne strani tega osnutka zlasti kar zadeva vprašanja zazidljivosti v starem predelu vasi, enosmernih cest in parkirišč. Vse te probleme bo zato treba še poglobiti pred napovedanim javnim sestankom v Križu, ki se ga bodo poleg Štoke udeležili tudi od borniki za urbanistiko tržaške obči ne Pacor ter arhitekta Kokorovec in Ruggiero. V ta namen so kriške organizacije v sredo ustanovile koordi nacijski odbor, ki bo neposredno skr bel za ta vprašanja ter po možnosti pripravil dokument s pripombami k temu osnutku.
Letošnji slovenski tečaji «150 ur» za pridobitev diplome nižje srednje šole se še vedno srečujejo s hudimi težavami, p>a čeprav bi morali po zakonu začeti že pred več kot desetimi dnevi. Po zaključku vpisovanja je šolsko skrbništvo sicer določilo u-vedbo dveh tečajev v slovenščini, ki bi morala potekati na nižjih srednjih šolah Gregorčič v Dolini in Cankar pri Sv. Jakobu, tečaja p>a se še nista začela, ker ministrstvo za šolstvo doslej še ni dovolilo našim sc plentom, da bi lahko poučevali r? teh tečajih.
Po predpisih lahko poučujejo na podobnih tečajih le stalni in poverjeni profesorji. Na italijanskih šolah, kjer je stalnega in poverjenega osebja, zaradi vedno večjega krčenja vpisov v šole, na pretek, so lahko tečaji stekli ob predvidenem datumu (3. oktobra). Na slovenskih šolah ne razpolagamo s takim izobiljem stalnih profesorjev. Od potih šolnikov, ki naj bi vodili oba tečaja, je trenutno le eden v staležu; ostala štiri mesta bi morali tako zapolniti suplenti. Zato, da lahko suplenti prevzamejo mesto, ki je bilo namenjeno stalnim ali poverjenim šolnikom, pa je potrebno u-strezno dovoljenje ministrstva za šolstvo.
Tržaško šolsko skrbništvo je že v začetku meseca poslalo teleks na ministrstvo. Prvemu teleksu sta po nekaj dneh sledila še dva, vse to pa ni zaleglo, kot tudi ni žel uspeha telefonski pogovor z ministrstvom.
Vprašanje tečajev «150 ur» postaja
tako iz dneva v dan bolj poreče. Tečaja bi se morala začeti pred 20. oktobrom, sicer ne bi mogli opira viti vseh 150 ur, ki so zakonsko predvidene za tak tip tečajev. Časa je torej vedno manj, v Rimu p>a kljub temu '»no molčijo.
Richetti pri deželnem odborniku za prevoze
'J prejšnjih dneh se je na sedežu pristojnega deželnega ravnateljstva tržaški župan Richetti sestal z dežeinima odbornikoma za prevoze Di Benedettom in za finance Ri-naldijem; na sestanku, na katerem so bili prisotni tudi tehniki in funkcionarji pristojnih ustanov, je bil govor o vprašanju velikih prometnih povezav v deželi. Z njimi v zvezi je odbornik Di Benedetto med drugim dejal, da obširni načrt za prometne povezave v tržaški px>krajini pred stavlja nosilno ogrodje evropske vloge Furlanije - Julijske krajine in da bo njihova uresničitev Trstu vrnila pozicijo, ki mu pripada.
S svoje strani pa se je župan Richetti zahvalil deželnemu odborniku za razpoložljivost, ki jo je pokazal glede rešavanja tržaških problemov in podčrtal važnost periodičnih sestankov, na katerih preverjati začrtane programe.
PREJŠNJO SREDO V KRIŽU
Srečanje o podrobnem regulacijskem načrtu
Bo razsodba ustavnega sodišča prispevala k rešitvi krize bolnišnice pri Katinari?
. K(-r so omejevali avtonomijo de zelnih uprav in so torej bili proti-ustavni, je ustavno sodišče pred dne-1 razveljavilo nekatere aspekte finančnega zakona za tekoče leto. Z azsodbo je sodišče odvzelo vladi pra *<jo, da določa višino maksimalnih zdatkov posameznih dežel, obenem je tudi postavilo dve pomembni Pravili na področju zdravstva. Z ene overovilo sklep vlade, da v ekočem letu ukine zaposlovanja no M sil, z druge pa je dalo deželam možnost, da samostojno odločajo, mi teo omenjenega pravila, o namestit-ah osebja v izjemnih primerih.
sl ri ■ 'seftej so se morale dežele v 'Jonjem primeru obrniti na predsed-Jra vlade, ki je po sklepu ministr-' e0a sveta edini lahko «razrahljal» .9°st omejitve. Sedaj pa bo, kot re-n°f dežela samostojno odločala o emeljenosti prošenj za zaposlovale novega osebja, ki ga krajevne yja,vyvene enote potrebujejo. Ker je Po rzašfco KZE problem osebja zelo ij-^temben, od njega je namreč v ve-
holnic,
meri odvisno odprtje katinarske
‘mce. smo se pri nekaterih odgo pozanimali, kaj menijo o raz
sodbi.
***& odbornik za zdravstvo Ren 11 je bil v svoji izjavi izredno pre-
viden. «Razsodba se mi zdi vsekakor pozitivna, ker odpravlja določeno sek-torialnost na področju zdravstva. Veš o njej pa se ne želim izreči, vsaj do kler ne preberem uradnih določila Mimo tega nam je Renzulli povedal, da goji dobra upanja za odprtje ka linarske bolnice, kajti v torek se je udeležil seje vsedržavnega zdravstvo nega sveta, na kateri je bil prisoten tudi minister za zdravstvo. Le ta je zahteval podrobno dokumentacijo o potrebah tržaške KZE za odprtje bol niče in obljubil svoj poseg. Res pa, da je bilo glede katinarske bolnice že veliko obljub.
Nekoliko bolj zgovoren je bil pred sednik tržaške KZE Segatti. «Razsod ba ustavnega sodišča je povsem pravilna, predvsem iz praktičnega vidi ka, saj je ministrski svet daleč od posameznih stvarnosti. Bojim pa se, da bo uresničevanje razsodbe, vsaj kar se tiče potreb Katinare, prišlo z zamudo. Vse je odvisno od deželne uprave, od njene razpoložljivosti, kajti mi smo že oddali veliko prošenj za zaposlitev osebja.»
• Na povabilo skupine mladih podjetnikov in združenja industrijcev bo v ponedeljek prispol v Trst podravnatelj Confindustrie Carlo Ferroni.
Po nepričakovanem sklepu vodstva tovarne
Dopolnilna blagajna za Telettro
Med delavce in delavke tovarne Telettra v industrijski coni je včeraj kot strela z jasnega padlo sporočilo vodstva, da misli uvesti dopolnilno blagajno za skupno 74 delavcev. Sklep naj bi začel veljati s 7. novembrom in bo tako razčlenjen: 43 delavcev naj bi izostalo z dela 13 tednov, deset delavcev 12 tednov, 21
delavcev pa mesec dni. Kot' razlog za omejitev dela je vodstvo navedlo preklic naročila nekega avstralskega podjetja.
Nenadni in nepričakovani sklep je vodstvo sporočilo včeraj okrog 15. u-re, torej malo pred koncem delovnega umika, pred sobotnim in nedeljskim počitkom, tako da tovarniški
svet in sindikalne organizacije niso imele dovolj časa za organiziran odgovor. Popoldne so sindikalisti vsekakor sporočili vest vsedržavnemu sindikalnemu odboru Telettre, ki koordinira sindikalno dejavnost v vseh podružnicah Telettre
V tržaški tovarni, kjer je zaposlenih okrog 400 delavcev in 130 uradnikov, v glavnem so ženske, se z zaskrbljenostjo sprašujejo, čemu pripisovati nepričakovani sklep vodstva. O Telettri je bilo namreč razširjeno mnenje, da je ena izmed redkih tržaških tovarn, ki ne doživlja globlje finančne krize. Marsikdo zato povezuje napoved s sodno preiskavo, ki jo je pretor Reinotti uvedel, da bi preveril, če se tovarna drži zakonskih pravil o industrijskem onesnaževanju. «Zadeva me lahko zanima samo iz osebnega vidika, nikakor pa ne z juridičnega. Svoje delo bom opravil po svoji dolžnosti. Če resnično obstaja povezava med ukrepoma, je to stvar določene gospodarske politike podjetja, kar pa spada na področje sindikalnih kompetenc. Jasno je, da bodo delavci mnogo previdnejši piri opozarjanju na napake v tovarni,» nam je izjavil včeraj pretor Reinotti.
Zadeva bo verjetno jasnejša v ponedeljek, ko bodo znani prvi izvidi analiz in ko bo tovarniški svet zavzel svoje stališče, (nf)
Državni prispevki za stanovanja: naši deželi pojde 9 milijard lir
V smislu odloka, ki ga je izdal minister za javna dela Nicolazzi in ki je objavljen 18. avgusta t.l. v Uradnem vestniku republike, bo država raz delila med prositelje okrog 440 milijard lir prispevkov za nakup, gradnjo ali preobnovo stanovanja. Znesek velja za dveletje 1982/83, omogočil pia naj bi ugoditev 35 do 40 tisočim prošenj. Tovrstne prispievke so poimenovali «buo-nd casa», namenjeni pa so le tistim, katerih letni dohodek ne preseže 14,5 milijona lir (piodrejenim delavcem se ta vsota izenači s 60% dohodka). Pri spievke bo država piodelila prek deželnih uprav. Deželi Furlaniji - Julijski krajini je namenjenih nekaj nad 9 milijard lir, s čimer bo mogoče kriti le kakih 610 prošenj; ko bi hoteli kriti vse prošnje, bi potrebovali v naši deželi 17 milijard lir, kar je pristojna oblast tudi zahtevala.
Stanovanjske miši spet na delu
Skoraj milijon lir v gotovini, zlata verižica in nekaj drugih dragocenih predmetov je plen, ki so ga odnesli neznani tatiči iz stanovanja 30-letne Nevie Monaco De Mattia v četrtem nadstropju poslopja na Trgu Volontari Giuliani 6. Stanovanjske miši so spretno izkoristile manj kot dveumo odsotnost ženske od doma (med 9. in 11. uro), pri čemer so se poslužili ponarejenega ključa.
Posvet
sindikalne zveze ° državnih
soudeležbah
eželn° vodstvo enotne sindikalne CGIL CISL - UIL priredi v rarr V ^-oktobra, v konferenčni dvo dan' trzfteke pomorske postaje zasedete o problemu državnih soude-diti ptevno besedo bodo imeli sin-Predstavniki vseh poldržavnih v rv,°i v Furlaniji - Julijski krajini, stare-. v Padejo torej industrija, pri-Mskio delo in pomorstvo. Žaseda-vilr Se k° začelo ob 9. uri z nago-dil°te člana deželnega tajništva sin-Zat ne ZVeze Gianfranca Trebbija. fia e(m bo spregovoril drugi član te-sled iajn'štva„, V. Giustina, potem bo a sPtešna razprava, a sklepni jav ? bo okoli 13. ure imel vsedr-Tod ' [fteik CGIL Sergio Garavini. stinaj 10 tudi izglasovanje enotne li-izm°t s. Potegi in zahtevami, kako oteli še zlasti tržaška in goriška v n. *z krize. Govor bo seveda IRl rp- vrs^ 0 najnovejših načrtih k ~ *'lr|cantieri - Finmare, oziroma o ha H - P° naJ sindikati pritisnejo to n t te.0 upravo, da bo učinkovini astepila pri zavodu IRI in rim in Hi v obrambo ogroženih tovarn tei:j 0|avcev ter uradnikov. Priredi le„ nil^rianja so nanj povabili po-Ka -tevnikov sredstev množične-(le-;.,! vesoanja deželne parlamentarce. ni odbor, deželni svet.
Bo iz upravnega odbora KZE izostala Slovenska skupnost?
Novoustanovljena večina med KD, PSDI, PSI, PLI in SSk, ki se je utrdila tako na občini kot na pokrajini, je v precepu. V upravnem odboru krajevne zdravstvene enote, ki je v skladu s predvolilnim dogovorom dal ostavko, je naenkrat postalo pretesno. Odborniških mest je devet, od teh ima opozicija (LpT in komunisti) štiri, za koalicijo ostane pet. Ena stranka bo torej ostala praznih rok. Vse kaže, da je najresnejši kandidat za to Slovenska skupnost.
Tajniki večinskih strank so se v prejšnjih dneh večkrat srečali, da bi se dogovorili in določili, kdo bo počakal pred vrati. Poskus, da bi repu-kanskemu predstavniku, ki je doslej sedel med svetovalci, «odstopili« mesto komunisti, se je izjalovil zaradi nasprotovanja socialistov. Melonarji so nedotakljivi, saj si večina želi sodelovati z njimi, preostalo je torej kle-stenje med strankami koalicije.
V primeru, da bi iz odbora izostala Slovenska skupnost, bi bilo zadržanje večine težko opravičljivo, saj ima SSk, v nasprotju z republikanci in socialdemokrati, dva predstavnika v skupščini. Z odstopom predstavnika SSk Mira Opelta pa bi šel iz odbora tudi edini Slovenec. Pri tem ni odvečno vprašanje, kakšne posledice bi to imelo za uspešno upravljanje in delovanje slovenskih služb znotraj KZE, kot je npr. prav pred kratkim ustanovljena socio-psiho-pedagoška služba, (nf)
CGIL zavrača vladno politiko na področju zdravstva in skrbstva
Glavni svet Nove zvezne delavske zbornice - CGIL je na četrtkovi seji razpravljal o nedavnih vladnih ukrepih na skrbstvenem in zdravstvenem področju, ki s klestenjem ustreznih državnih izdatkov hudo prizadevajo delavstvo in upokojence. Sindikalisti zahtevajo od vlade, naj poskrbi za takojšnjo odobritev zakona o reformi socialnega skrbstva, in to v smislu
sporazumov s sindikati z dne 22. januarja t.l. in zadevne listine CGIL -CISL - UIL iz maja. Glavni svet odklanja seveda finančni udarec zdravstvenim službam, ki ga predvidevata zakonski odlok 463 in finančni zakon, poleg tega še zahteva odobritev zakonov o prevrednotenju pokojnin INPS in penzij javnih uslužbencev.
Čez mejo sta hotela pretihotapiti 120 milijonov lir in 2,5 kg zlata
Na openski železniški postaji so finančni stražniki aretirali jugoslovanska nomada, zakonca Mila in Radmino Marinkovič iz Bjelovara zaradi tihotapstva valute in dragocenih predmetov. Stražniki so našli pri obema skupno 117 milijonov lir, tri milijone lir v tuji valuti in dva kilograma in pol zlatnine (zapestnic in zlatnikov).
Zakonca Marinkovič sta potovala na vlaku iz Trsta proti Ljubljani. Med pregledom na openski železniški postaji sta pokazala finančnim stražnikom tri zavoje rekoč, da imata v njih osebno perilo. Stražniki so zavoje dodobra pregledali in v dvojnem dnu odkrili dragocenosti in denar. Aretirali so ju in odpeljali v koronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem.
Spet dolgo zaslišanje odv. Barbagalla
Po četrtkovem več kot osemurnem zasliševanju je imel aretirani tržaški odvetnik Antonino Barbagallo tudi včeraj izredno težaven dan. Ob 10. uri je začel milanski preiskovalni sodnik Paola Capobianco ob prisotnosti obto-ženčevih zagovornikov odv. Colalea in odv. Trantina z drugim delom zasliševanja, ki je z majhno prekinitvijo trajalo vse do noči. Vse kaže pa, da se s tem še ni končal odvetnikov «križev pot». Capobiancova bo po vsej verjetnosti v prihodnjih dneh še zaslišala odv. Barbagalla, da bi ji ta lahko osvetlil vse senčne strani zagonetne zadeve, v katero so ga pahnile izpovedi treh «skesancev»; le ti naj bi omenili njegovo ime v zvezi s široko razpredeno mrežo razpečevanja mamil v severni Italiji.
Nenaden «black out» ustavil dvigala
Tržaški gasilci so morali včeraj večkrat poseči, da so lahko potegnili ,ečje število ljudi iz dvigal, ki so se bila nenadoma ustavila med dvema nadstropjema zaradi prekinitve električnega toka. Že dopoldne so posegli na Karzu Italia, popoldne, od pol enih do treh pa v Ul. Pasteur 31 in 32 na Rocolu ter v Ul. Di Vittorio pri industrijski coni. Nenadni black out je nastal zaradi preobremenjenosti in okvare na enem od kablov električne centrale v Ul. Broletto. Ob 16. uri so tehniki ACEGA okvaro popravili.
TPPZ «Pinko Tomažič» navdušil upokojence iz Emilije -Romagne
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
OTVORITVENA PREDSTAVA SEZONE 1983 - 1984
Dušan Jovanovič
VOJAŠKA SKRIVNOST
zoolingvistični mirakel v treh nizih in dveh predahih
SLOVENSKA KRSTNA UPRIZORITEV Režija:	Slobodan Unkovski
PONOVITVE
ABONMA RED B — prva sobota po premieri
ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
ABONMA RED D — mladinski v
ABONMA RED E — mladinski v četrtek
ABONMA RED H — mladinski ABONMA RED F — druga sobo-ta po premieri
- ABONMA RED G — popoldan na dan praznika
Opozarjamo cenjene obiskovalce, ki si še niso oskrbeli abonmaja, da to še zmeraj storijo pri blagajni KULTURNEGA DOMA ob delavnikih od 10. do 12. ure in uro pred pričetkom predstav. Vse abonente prosimo, da dvignejo svoje izkaznice.
DANES,	15.	oktobra.	ob	20.30
JUTRI,	16.	oktobra.	ob	16.00
v sredo,	19.	oktobra,	ob	20.30
v četrtek,	20.	oktobra,	ob	20.30
v petek,	21.	oktobra,	ob	16.00
v soboto,	22.	oktobra,	ob	20.30
v nedeljo, 23. oktobra,			ob	16.00
Predvčerajšnjim se je mudilo v našem mestu 250 upokojenk in upokojencev sindikata SPI-CGIL iz Emilije-Romagne. V Gradežu so se udeležili vsedržavnega kongresa, nato so si ogledali Humin in Oglej, nazadnje pa so se poklonili žrtvam krematorija v Rižarni. Da bi goste iznenadili, so jim voditelji tukajšnjega pokrajinskega SPI-CGIL priredili v gledališču «France Prešeren* koncert mednarodne partizanske pesmi, ki jim bo ostal, kakor so ob slovesu sami navdušeno naglaševali, v trajnem spominu.
Koncert je kajpak izvajal Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Toma-
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Srednja dvorana
Danes, 15. oktobra, ob 10. uri: Otroška matineja.
Danes, 15. t.m., ob 20. uri: Večer al žirskega filma «Moč sanj*.
Okrogla dvorana
V	torek, 18. t.m., ob 19.30: R. Que-neau «Vaje v slogu*.
Velika dvorana
Danes, 15. t.m., ob 19.30: Carlos Bo-nell, kitara (Vel. Britanija).
i
TEATRO STABILE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagaj na: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
VERDI
V	četrtek, 20. t.m., bo v gledališču Verdi otvoritev operne sezone in sicer z Verdijevo opero «1 due Foscari». Dirigent Daniel Oren, režiser Filippo Crivel-li, v glavnih vlogah nastopajo Mara Zampieri, Piero Cappuccilli, Bruno Rufo in Carlo Del Bosco.
O Verdijevi operi bo v sredo spregovoril kritik Giuseppe Pugliese.
TEATRO STABILE - ROSSETTI
Danes, 15. oktobra, ob 20.30 premiera glasbene komedije «Pardon monsieur Moliere* z Ginom Bramierijem
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 15. t.m., ob 20.15: J. Plevneš «Erigon». Predstava za 'abonma S - sobota in izven ha dvorcu Zemono pri Vipavi.
Izleti
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem vabita članstvo na enodnevni izlet na Goriško dne 23. t.m. V jutranjih urah bomo kot gostje goriških tovarišev počastili spomin padlih borcev in si p-gledali goriški Kulturni dom. Nato pa se bomo zapeljali v Goriška brda na prigrizek in kozarček vina. Vpisovanje in informacije na sedežu OJI v Trstu, telefon 795-136.
SPDT priredi v nedeljo, 23. t.m.. avtobusni izlet v neznano. Izlet predvideva dve uri lahke hoje ter srečanje s pobratenimi planinci PD Integral iz Ljubljane. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI do vključno srede. 19. t.m.
SKD Barkovlje priredi jutri, 16. oktobra, izlet z osebnimi avtomobili v Črni vrh nad Idrijo in na Javornik. Hoje je približno uro in pol. Odhod ob 8. uri izpred barkovljanskega portiča. Za vpis telefonirati na št. 43819 ali 69297.
SPDT vabi na izl.t na Snežnik, ki bo jutri, 16. oktobra, ob otvoritvi planinske poti Ljubljana - Reka. Zbirališče bo ob 7.30 pred cerkvijo v Bazovici. Izlet, ki bo z osebnimi avtomobili, vodi Franc Armani, pri kateremu dobite tudi vse informacije (tel. 415-318).
Združenje Union, Podlonjcr in Sv. Ivan prireja skupno z drugimi demokratičnimi organizacijami 22. in 23. oktobra izlet v Rim ob priliki dneva miru v Rimu ter dne 3. novembra enodnevni izlet v Vipavsko dolino. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr., tel. 644-59 ali 732-858 vsak torek in četi tek od 17. do 19. ure.
žič» pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. Prostorna dvorana je bila nabita, sedežev ni bilo za vse, saj jih je vsega skupaj toliko kot je bilo gostov, a poslušat priznani ansambel so seveda prišli tudi dolinski občani in še drugi. Množico upokojenih iz Emilije Romagne je toplo pozdravil župan Edvin Švab. Med drugim je poudaril zglednost sožitja med državljani dveh narodnosti v občini Dolina, naglasil nujo po skupnih prizadevanjih za ohranitev miru in za preprečitev nadaljnjega raketnega oboroževanja in podčrtal vzornost samoupravnih oblik dela v Emiliji, ki privab-
KD F. VENTURINI
priredi danes, 15. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro
ogled filma ob poimenovanju šole pri Domju
Film je posnel Sergij Verč
Koncerti
Glasbena matica Trst, Ul. R. Manna 29, vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1983/84 od 15. do 17. ure od 17. oktobra dalje.
Sociala dei concerti — Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 17. t.m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti otvo-ril sezono pianist Ivo Pogorelič.
SKD Tabor - Prosvetni dom - Openski glasbeni večeri. V torek, 18. t m , ob
20.30	Cornelius Frowein - klavirski recital. — Na sporedu: L. Beethoven, R. Schumann. L. Janaček in C. Debussy.
Kino
Ariston 16.00 «Zelig». Režija W. Allen.
W. AUen in M. Farrow.
Eden 17.00 «Cannibal Holocaust*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1	15.30 «Paulo
Roberto Cotechinho, centravanti di sfondamento*. Alvaro Vitah.
Dvorana št. 2 15.30 «Porno sensation*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 15.30 «Creep show». Grattacielo 16.30 «Tuono blu*.
Mignon 16.30 «Psycho II*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «Un’eta da sballo*.
Capitol 17.30 «Barry Lindon*.
Moderno 16.30 «A1 bar dello šport*. Radio 15.30 «Casanova 82». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Vcneto 16.30 «L'ultima vergine americana*.
Lumiere 17.00 «Saranno famosi*. Režija A. Parker.
Razna obvestila
SPDT prireja v četrtek, 20. t.m., predavanje znanega slovenskega planinskega fotografa Jaka Čopa na temo: «Raj pod Triglavom*. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20. uri. Vabljeni!
Veseli godci in 60-lctniki iz Boljunca obveščajo vse izletnike, da bo odhod v Furlanijo jutri, 16. oktobra, ob 7.30 iz Boljunca. Obenem obveščajo vse 60-let-nike, naj se zberejo pri vaškem spomeniku ob 7.15.
Združenje slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 19. t.m., filmski popoldan. Prof. Černe iz Gorice bo predvajal prvi del svojega potovanja okoli sveta. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/2 ob 17. uri. Vabljeni!
Pevski zbor Lipa vabi na prvo pevsko vajo, ki bo v ponedeljek, 17. t.m., ob
20.30	v Bazoviškem domu.
Ob ponedeljkih, sredah in petkih med 19. in 20.30 se na osnovni šoli A. Sirk v Križu lahko vpišete na tečaja slovenskega in angleškega jezika, ki ju za odrasle prireja Tržaška ljudska univerza. Vpisovanje se zaključi v petek, 28. oktobra.
ljajo tja na obisk veliko tukajšnjih pa tudi jugoslovanskih strokovnjakov. Švab je seveda kratko in jedrnato obrazložil krajevno stvarnost, ki je gostje dotlej niso poznali.
Pozdravni nagovor je imela tudi tajnica SPI-CGIL za tržaško vzhodno območje Valnea Cavalieri, na koncu pa sta še spregovorila glavni tajnik sindikata upokojencev CGIL za Fur-lanijo-Julijsko krajino Giovanni Pa-gliari in glavni tajnik SPI za Emilijo-Romagno Eliseo Ferrari. Le ta se je ansamblu TPPZ in krajevnim ter deželnim sindikalistom srčno zahvalil za nepozabno doživetje ter izročil Oskarju Kjudru v darilo litografijo o zgodovini sindikata upokojencev z almanahom in značko, v zameno pa prejel ploščo TPPZ, njegov almanah in prav tako značko, ki jih je poklonil predsednik zbora Igor Pavletič.
Partizanski zbor je zapel kar 17 borbenih pa tudi delavskih v različnih jezikih (Vsi v partizane, Un ves-sillo in alto sventola, Slovenci kremeniti, Inno dei lavoratori, Delavski pozdrav, Le chant des partisans-Maquis, Kurant, Venceremos, Črni in beli, Na juriš, L’ombre, Telmann, Bella ciao, Slavnostna pesem - Tito, La brigata Garibaldi, Vstajenje Primorske ter Internacionala). Solisti so bili Marjan Kralj, Pavel Cerkvenič, Igor Pavletič, Marino Eva in Rudi Mikesch, recitatorji pa Aldo Pressel (v italijanščini), Stane Raztresen (v slovenščini) in Drago Gašperlin (v obeh jezikih), ki je posamezne točke tudi povezoval. Aplavzov ni hotelo biti konec.
f Čestitke
Draga ROSANDA in ROBI! Da bi božji blagoslov osrečil vajino zakonsko zvezo vama iz srca želi cerkveni pevski zbor iz šempolaja.
Kraški slavčki želijo svoji pevovod-kinji ROSANDI in njenemu izvoljencu mnogo sreče v novem življenju.
V Nabrežini bo danes naš TOMAŽ ugasnil 18. svečko. Vse naj, naj... mu voščijo sestrični Katja in Kristina ter prijatelji.
Svojemu predsedniku ROBIJU GANTARJU in njegovi izvoljenki ROSANDI
želi vse najboljše v novem življenju
ŠD Polet
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 15. oktobra TEREZIJA
Sonce vzid > ob 6.21 in zatone ob 17.21 — Dolžina dneva 11.00 — Luna vzide ob 15.04 in zatone ob 24.00.
Jutri, NEDELJA, 16. oktobra JADVIGA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1025 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 58-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gaia Tedeschi, Giu-lia Rosar, Walter Devescovi, Federica Martello, Chiara Castellarin.
UMRLI SO: 56-letni Paolo Perosa, 95-letna Giulia Bugli vd. Iacuzzo, 60 letna Veneranda DobriUovich vd. Califano, 92-letna Ardemia Danelut vd. Calligaris, 80-letni Domenico Uva, 83-letni Mirko Furlan, 92-letna Maria Rebec. 76-letni Antonio Seren, 60-letni Fabio Caranzul la, 89-letna Elisa Zampol vd. Stanta, 6-letni Cipriano Gigante, 62-letni Giu seppe Bončina.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica in žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto, Sesljan, Bazovica, žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD I. Cankar sporoča, da je odboro-va seja danes, 14. t.m., ob 19. uri.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v ponedeljek, 17. t.m., ob 20. uri razstavo tapiserij Cvetke Miloš in predvajanje barvnih diapozitivov o delu umetnice same.
SKD Slavec - Ricmanje in Foto Trst 80 - Trst priredita fotografski natečaj na temo «Značilnosti vasi Ricmanj in Loga*. Natečaja s- lahko udeleži vsakdo, ki ima veselje do fotografiranja. Vpisovanje na sedežu SKD Slavec (Ricmanje 64) dne 22. oktobra od 10. do 15. ure ter dne 23. oktobra od 9. do 15. ure, kjer dobite vse ustrezne informacije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Prisbevki
Namesto cvetja na grob Ninija Košute daruje Pierina Sirk 10.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu. V isti namen darujeta Odon in Zofica Sedmak 20.060 lir.
MENJALNICA
vseh tujih valut
14. 10. 1883
Ameriški dolar................. 1.580,—
Kanadski dolar................. 1.280.—
švicarski frank.................. 746.—
Danska krona..................... 165,—
Norveška krona................. 215.—
Švedska krona.................. 201.—
Holandski florint.............. 539.—
Francoski frank................ 196.—
Belgijski frank................... 26.—
Funt šterling.................. 2.360.—
Irski šterling................. 1.860.—
Nemška marka................... 634.—
Avstrijski šiling................. 85,—
Portugalski eskudo................ 11.—
španska pezeta.................... 10.—
Japonski jen.................... 5.—
Avstralski dolar............... 1.300.—
Grška drahma................... 13.—
Debeli dinar.....................  12.—
Mali dinar........................ 12,—
fais
BANICA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FILZI 10 -	(j£?	61*446
polaganje in popravila parketa Ekskluzivni zastopnik SYNTEKO (lak za parket) v Trstu
Ul. S. Zenone 6 — Tel. 750-895
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
DANES V TRSTU otvoritev novega pro-dajnega in servisnega centra Alfa-Romeo: AERRE-CAR sdf v Ul. sv-Frančiška 60. Novo podjetje z dolgo' letno tehnično izkušnjo pri avtomobi' lih. Vabimo vas, da se udeležite otvoritve od 17. ure dalje.
DRUŽINA na dopustu vzame začasno v najem opr. mljeno in ogrevano stanovanje v bližini Trsta: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja in kopalnica. Čas bivanja od 9.12.1983 do 12.1.1984. Telefonirati ob uri kosila 040/754527.
GOSTILNA na Krasu išče kuharja/ico-Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst - pod šifro «Na Krasu*.
IŠČEM delo kot družinska pomočnica, lahko tudi samo nekaj ur dnevno. Naslov na upravi PD v Gorici.
PRODAM štiri lesena okna «Douglas’
l,	30 m x 1 m, kompletna z okvirom, šipami in režastimi polkni ter ena 1®' sena vrata «Douglas» 2,15 m x 1.2?
m.	Vse v dobrem stanju. Telefonirat' na št. 040/200-377.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodj>, drogerija, prodaja kruha 10 papirnica. Tel. 226240.
PRODAM priključek za prikolico 33 ritmo. Telefonirati med 12.30 in 13.30 na 0481/882112.
IMAŠ stalno bivališče v devinsko-nabr®-žinski občini? želiš zgraditi stanovanje z deželnim ali državnim posojilo1*1 z nizkimi obrestmi? Gradbena zadrug3 2000 ti nudi te pogoje. Za informacij telefoniraj na št. 040/200785 od ponedeljka do petka od 12. do 14. ure.
NEKDO je pozabil žensko planinsko opremo pred otvoritvijo doma Mangart v Žabnicah. Zainteresirani naj se javi na telefonsko št. 040/568365.
JOŽE BIZJAK - Divača 9 - prosi spoda, katerega je pred časom sreča* v mesnici, naj se javi.
CVETLIČARNA Savina — Istrska ulic? 8 — išče izkušeno delavko. Telefonirati ob praznikih na tel. št. 2258™’ ob delavnikih pa na št. 755590.
PRODAM 2 vrat in merilec za vin0' Tel. 040/741670.
SVOJO osebnost obleci s toplim pJA ščem in kakovostno obleko. Original1? kroj in blago si lahko sam izbereš v ženski in moški krojačnici Košut3' Drev. D'Annunzio 11. tel. 040/79549"'
NOVA KOLEKCIJA iz rož in vosk?* «01d Pharmacy» je popolna kolekcU, za nego suhe in mastne kože, Pre?e vsem je kolekcija na naravni bazi. * v prodaji na Opčinah pri «Kozmetl ki 90*.	„
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, . dobrem stanju, 80 kv. m. Telefonira11 na št. 220601 od 13. do 14. ure.
KLJUČAVNIČARSTVO Franc Kuret Matije Blejca 9, Kamnik tel. 061/831302
SOLARNI B0JLERJI
Izdelujemo vse vrste in velikosti bojlerjev za solarni sistem. Tri-valentni solarni bojlerji od 200 do 500 litrov so idealni pripomočki za kombinirano uporabo sončne energije z oljnim ali električnim dogrevanjem. Njihova vgradnja v obstoječi sistem centralnega ogrevanja omogoča kadarkoli kasnejšo vključitev sončne energije v sistem ogrevanja sanitarne vode. Bojlerji so znotraj in z*1' naj cinkani in imajo vgrajene anode proti nabiranju vodnega kamna. To jim omogoča dolg0 življenjsko dobo. Izdelujemo tudi sončne kolektorje in vršim0 montažo.
inštitut «GENAS»
OTVARJA V TRSTU TEČAJE ZA: programerje — basic — cobol — operaterje — analiste PRAKTIČNI POUK NA KOMPJUTERJIH
Pouk v italijanščini
INFORMACIJE: četrtek, petek, sobota od 15. do 19. ure «Mladinski center*, Ul. Sturzo 2, TRST — Tel. (040) 821902
PRIMORSKI DNIiVNIK — 15. oktobra 1983
programi rtv □ ■lra“ 7
FILM FILM FILM
- —-U-U. .	- — > SV -S- S   
Uri*ja Kinnatclje
.......... ....
Filmi na TV zaslonu
.. ,,. sswwv.j.. ..... ......w —....4.... v*.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
CLEOPATRA, 1963
. Režija: Joseph L. Mankievvicz. Igrajo! Elizabeth Taylor, Richard Burton, Rex Harrison in drugi. RAI 1, v nedeljo in ponedeljek, 16. in 17. oktobra, oh 20.30.
Zgodba Cleopatre in starega Rima s,a tematiki, ki sta bili že večkrat obravnavani v filmu. Že leta 1917 se je Pojavila prva «Cleopatra» (režija G. Edvvard), ki jo je igrala Theda Bara, sledili so ji De Milletova «Cleopatra»
^ neokusno pustno scenografijo, očar Bivo prav zaradi infantilnega pretira-vanja in Pascalova (1945), ki je bila rjelik neuspeh. Od svojih prednikov je Mankievvicz znatno boljši saj je u-stvaril spektakel, ki ne presega me-Ja verjetnosti in vsebuje odlomke od-učne režije. Očitali so mu, da je film p1 svoji dolžini večkrat dolgočasen. Pričujoča «Cleopatra» je zapečatena v svetovni kinematografiji kot eden Pajdražjih filmov (37 milijonov dolarjev). Snemali so jo tri leta, naj-Prej v študijih Pinevvood v Londonu P^to v rimski Cinecitta in celo me-Pjali režiserja (pred Mankiewiczom je režiral Rouben Mamoulian). Glavni Jd°8i Cleopatre in Antonia igrata E. 'aylor in R. Burton; ob tej priliki sta spoznala in je pričela njihova vro-?a ljubezen. Mankiewicz je v svoji karieri zrežiral več kvalitetnih filmov JA letter to three wives, 1948; Ali a-b°ut Eva, 1950) in je celo Shakespe-arjevo delo Julius Caesar — kar je za filmsko režijo zelo težko.
NOVECENTO - ((Dvajseto stoletje«, 1976
. Režija: Bernardo Bertolucci. Igra-Burt Lancaster, Robert De Niro,
, erard Depardicu, Dominique Sanda 'P drugi. Retequattro, v nedeljo in po-Pedeljek, 16. in 17. oktobra, ob 20.30.
Najbolj popolno delo in višek Berto-Ipccijeve ustvarjalnosti je prav goto-vo «Novecento». Leta 1976 ga je ne-ugledni italijanski dnevnik označil Pot «najbolj obravnavano delo leta». Gotovo je film izzval več polemik — označen je bil kot političen, «posve-Cen ne tako tajno temveč odkritosrčno komunistični partiji. . .», pravi Ber-tolucci. Film obravnava življenje in Pplijansko družbo dvajsetega stoletja. Razdeljen je na dva dela, skupno tra •!a pet ur in petinštirideset minut in J® zahteval pri produkciji ameriški ka-P. al. V njem nastopajo svetovno zna-ni igralci in je izdelan po modelih kla-sicnega filma; spominja na bajko izoblikovano po ritmu letnih časov: dol-?° Poletje začetka dvajsetega stolet-JP’ bleščeča jesen v letih pred fašiz-n’a>m. temačna zima fašističnega dvaj sotletja in silovita pomlad leia 1945 s kmečko utopijo prilastitve zemlje,
1 mora kloniti pred novo demokratično državo. Vsa ta zgodovina je pri-azana potom življenja dveh družin . Emiliji. Posestniki Berlinghieri in metje Dalco. Med njimi ni direktne-pa spopada temveč stalen odnos lju-azrd - sovraštva. Dvojnost čustev, ki Ponavlja iz roda v rod in veno-'Tl(V|‘ pride na dan nerešen problem azrednih privilegij, obenem obsoje-
in prikazanih kot neizogibni.
AL Dl LA DEL BENE ^ DEL MALE, 1977
Režija; Liliana Cavani. Igrajo: Do-■ ln,9ue Sanda, Erland Josephson, Ro-Povvell in drugi. ITALIA 1, v poklek, 17. oktobra, ob 0.30.
rancesco D’Assisi», «Galileo», «1 annibali», «Portiere di notte» pred avJ.jajo Cavaninin opus, nov pogled h®,.‘Um avtorke, ki je gotovo med lizuni italijanskimi režiserji v le-n 70. Konstanta njenih filmov je
odločno iskanje resnice, ki je mnogo krat neprijetna in neizprosna. V «Por tiere di notte» obravnava na primer odnos med žrtvijo in krvnikom, v «1 cannibali» pride na dan problem državne represije. V «A1 di la del bene e del male» Cavanijeva pa prikaže zadnje obdobje Nietzscherjevega živ ljenja in odnose, ki jih je imel z Lou Salome in svojim učencem Paulom Reejem. Vendar glavni junak ni Nietzsche temveč Lou Salome, pionirka feminizma, ki nenasitno žre moške, je pretresla življenje filozofa in ga pri vedla skupno z Reejem do umske o nemoglosti. Ni torej Nietzschejeva bio grafija, ampak prikazovanje načina kako se približati življenju in delu velikega filozofa. V filmu igra Nietzschejevo vlogo Erland Josepshon — z njim smo se pogovarjali po projekciji filma «Nostalgija» Tarkovskega ob o-tvoritvi tržaškega Festivala Festivalov. Robert Powell (Ken Russelov Mahler) igra Paula Reeja, Dominique Sanda pa ima vlogo Lou Salome.
Rimi v kinodvoranah
FLASHDANCE, 1983
Režija: Adrian Lyne. Igrajo: Jenni-fer Beals, Michael Nouri, Belinda Bauer, Lee Ving in drugi. V kinu «Cor-so» Gorica v soboto in nedeljo, 16. in 17. oktobra.
Alex Owens se vozi s kolesom po mestu, nešteti prizori jo prizadenejo .. . policaj, ki upravlja promet. . . plesalci, ki iščejo kotičke v mestnem predelu . . . hlapec, ki dviguje šop re vij pri kiosku. Ves ta vrvež zadobi v njeni domišljiji ritem plesa - Flash-dance.
Alex, lepa in talentirana plesalka, hoče uspeti za vsako ceno, po opravljenem dnevnem poslu, s katerim se preživlja, pleše v nočnih lokalih. Njen cilj je postati profesionalna pleslaka, bori se proti neštetim težavam le, da bi se njene sanje uresničile. Sreča se jo dotakne, ko spozna Nicka Hurleya (njen delodajalec), ki se vanjo zal ju bi in ji pomaga, da uresniči svoje želje.
Alexin lik mlade in samostojne ženske je mnogo podoben Jennifer Beal sovi, ki igra to vlogo. Njo so zbrali po težki selekciji in v tem filmu de-bitira. Ob njej igra Michael Nouri (v filmu Nick). Lee Ving, član skupine rock punk «Fear», igra vlogo lastnika nightekrba. Poseben poudarek velja nameniti glasbi Georgija Moroderja, ki jo je uredil in dirigiral Sylvestor Levay. Moroder je avtor glasbe filma «Fuga di mezzanotte*, ki mu je doprinesel oskarja. Njegova značilnost je uporaba elektronskih zvokov mooga, v tem primeru učinek utripanja srca. Flashdance je torej zgodba dekleta, ki hoče za vsako ceno doseči, kar si je naprej določila. Spodbude za svoj boj dobi od okolja. Film nima velikih ambicij Mi globljih misli, temveč hoče prevzeti gledalca in mu ponuditi občutek veselja ali žalosti, sočutja z glavnimi junaki. Večji del filma so snemali v mestih Pittsburg in Los Angeles, važnejše scene pa v nightu «Mawby», ki so ga zgradili v ta namen. Skupno s fotografom Donom Pe-termanom je Lyne hotel poudariti realen aspekt okolja in je zato uporabil čim manj umetnih luči, čim več pa umetnega dima.
Adrian Lyne ima za sabo izkušnjo enega samega dolgometražnega filma «Foxes», več let pa je delal reklamne posnetke, za katere je bil nagrajen v letih 1976 in 1978 na Festivalu reklamnega filma v Cannesu.
Prvi kanal
10.00	Qui squadra mobile — TV film
11.15	L’inquilino del piano di sotto
11.50	Baletni program
12.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
12.05	Moj prijatelj konj
12.30	človek in glasba (Yehudi Me-nulin)
13.30	Dnevnik 1
14.00	Prizma — posebna oddaja dnevnika 1
14.30	Šport: Kolesarstvo
16.00	Glasbena oddaja — iz Lignana
16.30	Posebna oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik 1 — Kratke vesti
17.05	Zabavna oddaja
18.05	Izžrebanje loterije
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40 «Libhea» — Povzeto iz pripovedi
20.00	Dnevnik 1
20.30	Fantastico 4 — Glasbena oddaja z Gigijem Proiettijem, Heather Parisi in Tereso De Sio
22.00	Dnevnik 1
22.10	Dogodki iz leta 1943
23.05	šport: košarka (prvenstvo A l lige)
Drugi kanal
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	II sabato
12.25	Avtomobilizem
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
14.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
14.55	Nogomet: Italija - Švedska
Ljubljana
10.50	Zgodovina Slovencev v filmskih freskah
11.30	Ljudje in zemlja — ponovitev
12.30	Poročila
16.55	Poročila
17.00	Ljubljana — Košarka: Olimpija - Cibona
18.25	Planet opic — ameriška nadaljevanka
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.57 Propagandna oddaja
20.00	«Kockar» — ameriški film
21.50	Zrcalo tedna
22.10	Afrovizija — zabavnoglasbena oddaja
22.55	Poročila
Koper
16.55	TV D — novice
CANALE 5
10.00	Giorno per giorno. — TV film
10.30	«Buongiorno, Miss Dove!» — film
12.00	Mary Tyler Moore — TV film
12.30	Aliče — TV film
13.00	II pranzo č servito — nagradna igra
13.30	Una famiglia americana — TV film
14.30	«11 solitario di Rio Grande* — film
17.00	Record — športni program
19.00	Arcibaldo — TV film
19.30	Dallas — TV film spektakel z Johnnyjem Dorelli-jem, Arnando Lear in Nadio Cassini
22.25	Love Boat — TV film
23.25	«Intrighi al Grand Hotel* — film. Igrata R. Taylor in C. Spaak
RETEOUATTRO
9.30	Amore in soffitta — TV film
10.00	Papa, caro papa — TV film
10.30	«Missione in Oriente* — film
12.15	Quella časa nella prateria — TV film
13.15	Padroncina Flo — novela
14.00	Agua Viva — novela
14.50	Caccia al 13 — športna rubrika
15.15	Calcio spettacolo
16.30	Vincente e piazzato
16.45	ABC Sports
17.20	Dr. Slump e Arale — risanke
17.50	CHIPS — TV film
18.50	Dancin’ Days
19.30	Quincy — TV film
20.30	«Ciao nemico» — film. Igrati. Johnny Dorelli in G. Gemma
22.30	Faseinatian — vodi M. Ca-stanzo
23.30	Calcio spettacolo
00.30 «L'insegnante viene a časa* — film. Igrata E. Fenech in R. Montagnani
ITALIA 1
10.30	«La bambola di cera* — film
12.00	Gli eroi di Hogan — TV film
12.30	Vita da stroga — TV film
12.50	Calcio Mundial — ponovitev
14.00	Čara, čara — TV novela
14.45	Febbre d’amore
15.30	In časa Lavvrence — TV film
16.30	Bim, bum, bam
18.00	Devlin & Devlin — TV film
16.45	Silas — TV film
17.10 D primo Michey Rooney TV film
17.30	Dnevnik 2 — Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
17.40	«Vediamori sul due» — zabavna oddaja
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.40	Inšpektor Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	«Segreto diplomatico* — nadaljevanka (6. del)
21.25	«Una breve vacanza» — film Režija: Vittorio De Sica; igrata Florinda Bolk a n in Renato Salvatori
22.15	Dnevnik 2
23.15	H eappello sulle ventitre — nočni variete
Tretji kanal
15.00	Palermo: konjske dirke
16.40	Quegli animali degli italiani, (3. del)
17.10 «cDora Nelson* — film Maria Soldatija
18.25	Programi za prihodnje dni
19.00	Dnevnik 3
20.15	Programi prihodnjega tedna 20.30 Šola in vzgoja (Skrivnost Gu
stava Flanberta)
22.00	Dnevnik 3
22.35	«Cavalli selvaggi* — nadaljevanka po romanu Michela Deona
24.00	Glasbena oddaja (Elvis Costel-lo, Cheap Trick)
17.00	Košarka: Olimpija Cibona
18.30	Festival gorskih filmov
19.30	TV D — danes
19.50	Sobota doma — nasveti za vsak žep
20.30	Lucy in njem — serijski film
21.00	Gledališka predstava
22.10	TV D — nocoj
22.20	«Dekle mesečeve polti* — celovečerni film. Igrajo: Zeudi Araja, Beba Lončar
Zagreb
16.15	Sedem TV dni
16.45	Poročila
17.00	Košarka:	Olimpija - Crvena
zvezda
18.30	Poročila s seje Zveze sindikatov Hrvatske
19.30	TV dnevnik
20.00	Urad za umore — film
21.50	TV dnevnik
22.05	Za konec tedna
19.00	Disco Boy ’83
20.30	«B seeondo tragico Fantozzi*, film. Igra Paolo Villaggio
22.30	Šport — boks: Oliva Gimenez
23.30	Drive in — spektakel in variete (ponovitev)
TELEPADOVA
10.00	WKRP in Cincinnati — TV film
10.30	Codice 3 — TV film 11.15 Toma — TV film
12.00	Agente Pepper — TV film
16.00	Bonanza — TV film
17.00	Monjiro — TV film
18.00	- 19.30 Risanke
19.30	Musiča e. . .
20.30	«Mini Bluette. . . fiore del mio giardino* — film. Igra Monica Vitti
23.00	Rombo TV
24.00	«L’omicida» — film. Igrata R. Hossein in M. Vlady
TRIVENETA
8.30	Sempre tre, sempre infallibili, TV film
9.30	The Trials of 0’Brian — TV film
10.30	Simon Templar — TV film
11.30	TV film
12.10 Dražba draguljev
15.00	Vse o motorjih
16.00	Cowboy in Africa — TV film
17.00	Dražba tepihov
20.00	La baia di Ritter — TV film
20.30	Film
TELEFRIULI
11.45 Scrivi la frase. . . vinci la Opel igra
12.00	Insieme amiche mie
13.00	Che combinazione
13.30	Comer — (športna oddaja)
14.15	‘Šolske novosti
14.30	Fiorentina Udinese, nogomet
16.30	Superclassifica show
18.00	Regione verde
18.55 Funn Face — TV film
20.00	La pagina della salute
20.30	«D volto senza name* — film. Igra Meredith Baxter
22.15	Longridge — TV film
23.15	Scrivi la frase. . . vinci la opel
23.30	Abat Jour
film. Igra Steve McQueen
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z Italio 1
19.30	Dogodki in komentarji
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	Kulturni dogodki; 8.35 Imena naših vasi; 8.40 Glasbena matineja;
10.10	Javni koncerti Glasbene ma-
tice v Trstu; 11.25 - 13.00 Opoldanski zbornik: 11.30 Beležka «Bom nare-du sfzdice, čjer so včas’ b'le»; Glasbeni potpuri; 13.30	17.00 Radijsko
popoldne; Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*; 14.30 Naš dobri stari radio;
17.10	Mi in glasba: dekliški zbor «He-ribert Svetel* iz Maribora; 18.00 Komorno gledališče: Rudi Šeligo: «Ali naj te z listjem posujem?*.
RADIO OPČINE
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike — vodi Alenka; do 15.00 Glasba;
15.00	Glasba po željah — vodi Roby; do 18.00 Glasba; 18.00 listajmo po časopisih — vodi Vinko; dalje Glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; EP; Objave; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Kruh in sol Radia Koper; Predstavitev popoldanskega programa, glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.30 Zamejska reportaža; Objave, kinospored, EP;
15.25	EP; 15.30 Glasba; 15.45 EP;
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav;
17.00	Primorski dnevnik; Objave;
17.30	Pomembnejši dogodki:	festi
vali, tekmovanja...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltali|anski program)
6 15 , 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 9.15 Orkester Casadei;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah;
14.32	Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni vveekend; 19.00 Zaključek programa.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
6.00	- 9.00 Jutranji program; 9.00
Varietejska oddaja; 10.15 Black-out;
10.55	Glasba; 11.10 Glasbena srečanja; 11.44 Čudežna svetilka; 12.28 Zgodovinske osebnosti:	Cleopatra;
13.20	Master; 14.03 Deček iz Pariza;
15.03	Nogomet: Italija - Švedska;
17.03	Glasbenogovomi spored; 17.30 Autoradio; 18.00 Objektiv Evrope;
18.30	Glasbeni program; 19.15 Športna oddaja; 19.20 Nabožna oddaja; 19.35 Trave in fantazija; 20.00 Glasba; 21.30 Večerna kriminalka; 22.00 Večer v Rimu; 22.28 La torre del si-lenzio - radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija;
6.45	Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert; 9.45 Pojte z nami — Poje OPZ RTV Ljubljana; 10.05 Po republikah in pokrajinah; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanje republik in pokrajin; 12.00 Na današnji dan;
12.10	Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13. ure; Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak;
15.55	Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim — Prva letošnja Jesenska serenada; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer;
21.00	- 23.00 Za Slovence po svetu;
22.00	- 22.20 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
trojica oddaje «fantastico»
°d leve proti desni: Haether Parisi, Gigi Proietti in Tcresa De Sio, ki s« pro-
tagonisti sobotne TV oddaje «Fantastico 4»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Uspešen nastop licejcev v gledališču v Novi Gorici
Na oder so dali Gradnikov recital
Razprava o ladjedelstvu na županstvu v Tržiču
Kar dve seji prihodnji teden
Novost na občini v Tržiču. Župan Saccavini je sklical občinske svetovalce na dve seji, ki bosta v prihodnjem tednu, v sredo in v četrtek. Novost ni v sklicu dveh sej v enem samem tednu marveč v tem, da se bosta seji pričeli ob 9. uri zjutraj.
To je nekaj neobičajnega saj so seje večinoma v večernih urah, ponekod pa tudi popoldne, med delovnim časom. Medtem ko imajo župani in odborniki stalno mesečno «plačot», če jo smemo tako imenovati, saj gre za dodatek za njihovo prizadevanje v korist občine, imajo svetovalci le žeton za prisotnost na vsaki seji. Marsikje, ko so seje v večernih urah, dobimo vtis, da nekateri nalašč zavlačujejo razpravo, samo da gredo čez polnoč in dobijo tako drug žeton za naslednji dan.
Ponekod, še zlasti na Tržiškem, pa so bile v prejšnjih letih seje v popoldanskem času. Dober del sve-
tovalcev je delal namreč v ladjedelnici ah v drugih tovarnah in je imel možnost zapustiti, delovno mesto, da je lahko prišel na sejo občinskega sveta. Stvar pa ni zadovoljila vseh, saj so bili mnogi zaposleni izven pokrajine, v trgovini ali v drugem poklicu in so bili prosti le zvečer, medtem ko so v državnih tovarnah delavce pustili proste brez vsakih težav.
V dolgih mesecih krize se je nabralo v Tržiču veliko vprašanj, ki jih bo treba čimprej rešiti. Brez dvoma bodo svetovalci dobili cel sveženj ratifikacij sklepov občinskega odbora v teh mesecih (občinski svet se ni sestal pet mesecev, od razpisa volitev). Vrh vsega pa je tudi razprava o položaju ladjedelništva, kar zahtevajo vse skupine v tržiškem občinskem svetu. Vsaj prvi dan, v sredo, bo najbrž razprava v tržiškem občinskem svetu, privabila tudi precej publike, kljub neobičajni uri.
Nova zdravnika v KZE v Tržiču
Poročali smo že pred časom, da je krajevna zdravstvena enota trenutno prekinila odnos z dvema tržiškima zdravnikoma, ki sta bila prijavljena sodišču zaradi nekaterih zdravstvenih zadev. Postopek je v teku. Bolniški zavarovanci pa morajo seveda dobiti zdravstveno oskrbo, ki jim gre po zakonu.
Zaradi tega je upravni odbor KZE imenoval zdravnico dr. Pierino Revi-gnas, ki bo nadomeščala dr. Carla Colauttija v ambulanti v Tržiču vsak delovni dan, razen sobot, od 9.30 do 11. ure. Dr. Igor Kossutta pa bo nadomeščal zdravnico dr. Paolo Bon v njeni ambulanti v Tržiču, s prejšnjimi običajnimi umiki.
Goriški licejci so imeli v sredo v Novi Gorici izreden uspeh s kar dvema nastopoma z Gradnikovim recitalom, s katerim so se letos junija predstavili domači - publiki v goričkem Kulturnem domu. Recital, izbor pe smi Alojza Gradnika, ima naslov «Na vse štiri strani odprt», režiral ga je Emil Aberšek, dijaki pa so za pripravo odra in za vso tehniko poskrbeli sami.
Takratni pohvali se pridružuje tudi sedanja. V dvorani Primorskega gledališča v Solkanu so naši dijaki na šli veliko gledalcev in prijateljev. Obakrat, na opoldanski in večerni predstavi, je bila dvorana nabito polna, veliko ljudi je celo stalo pokonci. Večinoma so bili to dijaki, veliko je bilo tudi profesorjev in druge publike. PDG je namreč obe predstavi vključilo v repertoar amaterskih skupin. Na večerni predstavi je publiko pozdravil tudi ravnatelj klasičnega liceja Primož Trubar prof., Milko Rener ki je obrazložil pomen te šole in našega šolstva nasploh v zamejstvu.
Goriški dijaki bodo po tem novo-
goriškem uspehu nastopili 5. novembra v Ajdovščini, kjer bodo gostje tamkajšnjega šolskega centra. Najbr2 jih bodo povabili tudi v Idrijo in še kam drugam v Slovenijo. V Trstu, torej v zamejstvu, tako tožijo naši dijaki, pa se nihče ne spomni nanje-
Kje zgraditi sedež šole za gradbince
Že vrsto let si pri vzajemni blagaj' ni gradbenikov, ki skrbi tudi za strokovno usposabljanje zidarjev in drugih delavcev gradbene stroke, priz®; devajo, da bi za to dejavnost uredil' primeren sedež. Zadnja leta potekajo tečaji v sila neprimernih prostorih, v sodelovanju z deželnim zavodom strokovno izobraževanje (IRFOP)- ® tem vprašanju je tekla beseda na včerajšnjem sestanku na pokrajini, med odbornikom za javna dela Bressanoi" in predstavniki omenjene ustanove-Odbornik je zagotovil, da bodo o teti* vprašanju razpravljali v odboru.
Spominska plošča
padlemu kurirju
V nedeljo je bila v vasici Strmence pri Ligu slovesnost, ki so jo pripravili bivši kurirji linije «M», Zveza borcev, Krajevna skupnost Kojsko. Na hiši, pred katero je padel zadet od Nemcev, so odkrili spominsko ploščo kurirju Danilu Jančiču iz Snežatnega v Brdih. Slovesnosti se poleg predstavnikov JLA, političnih organizacij, nekdanjih Danilovih soborcev in kurirjev udeležili tudi številni borci iz zamejstvarf' med njimi Bruno Štekar iz Števerjana. Štekar je bil Danilov prijatelj in sam kurir in je tistega tragičnega dne videl, kako se je mladi fant zgrudil pod nemškimi kroglami.
Med udeleženci so bili tudi sorodniki padlega kurirja in med njimi 84-letni oče.
Na slovesnosti je govoril predstavnik KS Lig, ki je orisal težko in nevarno borbo mladih primorskih fantov za svobodo. Slovesnost je bila združena s priložnostnim kulturnim programom. Pela sta zbora KS Kojsko in zbor KD Briški grič, recitirali pa so učenci osnovne šole.
Nedeljska slovesnost je bila tudi priložnost za ponovno snidenje preživelih kurirjev linije «M», ki so med vojno opravljali sila pomembno in nevarno nalogo.
(Na sliki: nekdanji kurirji, v sredi oče padlega tovariša).
Pobratijo sc tudi domači partizani s šcmpclrskirni
Jutri v Domu Andreja Budala
X
značke OF aktivistom Standreža
V Domu Andreja Budala v Štan drežu bo jutri popoldne svečana podelitev diplom in značk Osvobodilne fronte aktivistom, ki so delovali med narodnoosvobodilno borbo. Svečanost podelitve diplom, za katero skrbi Zdru ženje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem, bo združena s pobratenjem štandreške sekcije ANPI-VZP1 s šempetrsko organizacije Zveze borcev NOV.
Borci iz obeh krajev se bodo zbrali
ob 15. uri pred spomenikom padlim na glavnem štandreškem trgu, kjer bodo položili venec pred spomenik. V Domu Andreja Budala pa' bo sveča nost ob 16. uri. Program predvideva svečanost pobratenja, razdeljevanje značk in diplom, nastop mešanega in otroškega zbora Oton Župančič ter moškega zbora KK Vipava iz Šempetra. Sledila bo družabnost za katero bodo poskrbeli domači godci in prosvetni delavci.
V tovarni je ukradel lOO kg bakra
Koliko je tatvin v tovarnah, skladi ščih, trgovinah, ki jih zagrešijo uslužbenci? Zanesljivih podatkov ni, saj je o tem govor le občasno, ko koga odkrijejo in prijavijo sodišču. Priložnost dela tatu, pravi ljudska modrost, vendar je tatvina tatvina, ne glede kdo je oškodovanec.
O tem se je včeraj na goriškem sodišču prepričal 49-Ietni Renato Grot-to iz Štarancana, delavec v podjetju Acciaierie Alto Adriatico, ki si je v podjetju prisvojil okrog 100 kg bakra. Imel pa je smolo, kajti medtem ko je tovor prevažal s svojim avtomobi-
lom domov, so ga na cesti ustavili orožniki in zadeva je' seveda prišla na dan. Ni bilo namreč treba veliko poizvedovanja, od kod baker. Grotta so aretirali ter prijavili sodišču zaradi tatvine z obtežilnimi okoliščinami, včeraj pa je bila proti njemu kazenska obravnava po hitrem postopku. Sodišče je obtožencu sicer priznalo ne katere olajševalne okoliščine, vendar mu je kljub temu prisodilo štiri me sece zapora, pogojno, in 200 tisoč lir denarne kazni. Poravnati pa bo mo ral tudi sodne stroške. Baker je bil vreden okrog milijona lir.
Tudi v stanovanjskih zadrugah ni vse zlato kar se sveti
Stanovanjske zadruge so v zadnjih letih dale precej zaleta gradnji hiš, še posebej odkar so zavodi za ljudske hiše nekoliko popustili in se lotili raje obnavljati hiše, ki so bile nujne popravil, ter odkar so zaseb niki opustili gradnjo stanovanjskih hiš zaradi številnih zakonov, ki penalizi-rajo lastnike hiš in dejansko preprečujejo normalni zaslužek investitorju. Tako rimska vlada kot deželni sveti so izglasovali več zakonov, ki dajejo podpore tistim državljanom, ki združeni v zadrugah, želijo zgraditi si stanovanje. Zadružništvo se je zaradi tega zelo razširilo, dobilo trdne osnove.
Kakšne so koristi zadružnikov na tem področju? Iz javnih skladov dobi taka zadruga denar po znatno nižjih obrestih kot jih prakticirajo banke ob današnji inflaciji. Zadružnik mora seveda imeti tudi nekaj svojega denarja, kajti deželni prispevek krije danes približno dve tretjini vso-
MLADINSKI KROŽEK GORICA
vabi na
PRVI MLADINSKI PLES
ki bo v KULTURNEM DOMU, danes, 15. oktobra, s pričetkom, ob 20.30.
te, ki je potrebna za gradnjo stanovanja. Stanovanja pa morajo biti tipizirana, imeti morajo določeno površino, morajo biti poceni. Zadružniki, povezani v večje organizacije in zveze, skušajo potom specializiranih uradov v teh dobiti denar (dežela namreč plača razliko med normalnimi bančnimi obrestmi in od nje določenimi nizkimi obrestmi) in to ni vedno najlažje.
Zgodijo pa se tudi kake napravil nosti. O takih so v teh dneh pisali deželni časopisi. Na neko zadrugo, ki je pred kratkim izročila članom na selje 40 stanovanj v Tržiču, se ne kateri teh članov s pismi časopisom hudujejo, da so stroški za gradnjo hiš narasli preko pričakovanega in da morajo sedaj zadružniki lastniki stanovanj doplačati kar precej milijonov. To pa naj bi preseglo njih zmožnosti.
Hujši pa je primer, ki se je pri petil v Červinjanu. Neka zadruga, ki ima veliko število članov in ki je zgradila že precej stanovanj, se je znašla v težavah in da bi vnovčila denar je dala nekaterim članom tudi podpisati menice. Do tu bi bile vse stvari v redu. Odgovorni v zadrugi pa so tudi ponaredili podpis nekaterih članov na menicah. Eden teh je zaprepaščeno pogledal ko mu je po star prinesel domov menico za dva milijona lir, ki bi jo moral on plačati. Podpis na menici ni bil njegov.
Šel je na banko ter do sodnika. Stvar bo sedaj obravnavana na sodišču. Voditelji zadruge so takoj hoteli plačati dva milijona, kot je bila redna menica, a bilo je že prepozno. Neki časnikar, ki je hotel iti stvari do dna, je ugotovil, da je že bilo nekaj podobnih primerov ponareditve podpisov, da pa so stvari bile uglajene na drug način, kajti velika večina članov zadruge je vpisana v politično stranko, v kateri še velja precej discipline. En zadružnik pa se ni vdal v tako disciplino.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Tuono blu*.
VITTORIA 17.00-22.00 «Zeder». Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Flashdance».
Tržič
PRINCIPE 18.00 — 22.00 «Un povero ricco*.
EXCELSIOR 18.30-22.00 «Gandhi».
Nova Gorica in okolica
SOČA 18. in 20.00 «Norosti gospe E-lodi». 22.00 «Momarji v postelji*. Nočni kino.
DESKLE 19.30 «Pazi, da ne bo gneče*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni - Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
Skupščina CAFO
V torek, 18. t.m. je napovedana glavna skupščina konzorcija za vodo in plin CAFO. Skupščina bo razpravljala in odločala o prilagoditvi cen metana, o nakupu specialnih vozil in opreme ter o najetju posojil v višini 150 milijonov lir. Zasedanje bo na sedežu konzorcija v Gradišču, s pričetkom ob 20. uri.
Razna obvestila
Skavti tretje čete iz Doberdoba pri redijo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 20. uri, v župnijski dvorani večer predvajanja slik, diapozitivov in filmov o taboru «Reka ’83».
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi jutri popoldne tradicionalni praznik kostanja pri štekarjevih v Števerjanu. Ob primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 23. t.m.
Slovensko deželno gospodarsko združenje - Gorica priredi v soboto, 22. t.m., v Domu Andreju Budala v Štan-drežu, s pričetkom ob 20.30, tradicionalni gospodarski praznik — srečanje članov in njihovih družinskih članov. Vabila so na razpolago na sedežu združenja v Ul. Morelli 14, tel. 32844. Število vabil je omejeno.
Kulturno društvo Briški grič priredi 12. novembra martinovanje na sedežu na Bukovju. Sodelujejo ansambel Ludvika Lesjaka, moška zbora KD Briški grič in KS Kojsko. Vstop za člane in prijatelje samo z vabili, ki so na razpolago pri odbornikih društva.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
V Tržaški ulici razmetavanje denarja
Komaj pred nekaj tedni so delavk nekega gradbenega podjetja čisto n0 novo asfaltirali del Tržaške ulice-, Pred časom so namreč po tej ul[cl vršili neka dela in cestišče ni bu° Po teh med najboljšimi. No cesto je bila asfaltirana, delo je najbj1 stalo precej. Ni znano kdo je denar za asfaltiranje, občinska uptO' va ali AN AS, saj je tu cesta ze državna, vendar teče še vedno na gosto obljudenem mestnem območju-Pred nekaj dnevi pa so delavci dru-gega podjetja, po naročilu telefonsko družbe SIP, pričeli kopati komaj sfaltirano ulico in polagati kable. Svetovalec Marko Waltritsch je županu poslal v zvezi s tako neodgovornito usklajevanjem interpelacijo. Je ka° kriv za takšno razmetavanje denarja?	.
Isti svetovalec Waltritsch hoče župana vedeti tudi, če namerava občinska uprava asfaltirati novi odseu Ulice Brigata Pavia, kjer so P1]0'. pred nekaj meseci končali gradu nekaj skupin zadružnih stanovanjskih hiš.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 9.30 Stefan^ Visintin iz splošne bolnišnice v cerke pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giuseppe Bončina, krsto posmrtnimi ostanki pripeljejo iz Tr' sta. v cerkev na Placuti.
3*5», SLOVENSKO
"^gledališče V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983-84
V GORICI
Vpisovanje abonentov pri bla-gajni Kulturnega doma v Gorici. Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure.
f Čestitke
MAURO prvi si nas zapustil, usodni DA boš ti izustil.
Klapa se od tebe poslavlja, v naročje FLAVIJI te postavlja. Vse najboljše vama želi
Mladinski krožek Gorica
Danes stopata na skupno Hv' Ijenjsko pot
MAURO DORNIK in
FLAVIJA BEZELJAK Vse najboljše jima želi
Mladinski odbor SKGZ
Danes stopita na skupno življenjsko pot
FLAVIJA BEZELJAK in
MAURO DORNIK
Veliko sreče na zakonski P°l* j ima želi
športno društvo Dom
15. OKTOBER PRAZNIK OBČINE PIRAN
PIRAN
PIVNICA PIZZERIA BATANA. Piran
obratuje vsak dan od 8. do 22. uro nudimo 14 vrst pizz
/O ljubljanska banka
splošna banka koper
POSLOVNA ENOTA PIRAN
Čestitamo ob prazniku občine PIHAN!
hoteli
bernardin
Portorož
Čestitamo delovnim ljudem in občanom ob prazniku občine Piran!
GOSTILNA RIVA ■ p«.
obratuje vsak dan od 19. do 03. ure nudimo specialitete (istrske)
Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku piranske občine!
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
66320 Portorož, Obala 27 telex 34-225 yu Droga
TOZD ((BLAGOVNI PROMET®
66320 Portorož, Senčna pot 2 telex 34-229 yu Droga
TOZD «ARGO»
66310 Izola, Dantejeva 18 TOZD «GOSAD»
62277 Središče ob Dravi TOZD «DELAMARIS»
66310 Izola, Tovarniška 13 TOZD ((KMETIJSKA PROIZVODNJA® 66320 Lucija-Portorož, Kampolin 1 TOZD «RIBA»
66310 Izola, Tovarniška 13 TOZD ((SOLINE®
66320 Seča 115, Portorož TOZD «SUDEST»
66243 Gradišče pri Kozini, p. Obrov
TOZD «ZAČIMBA»
66320 Seča 112, Portorož
TOZD »ŽIVILA®
66310 Izola, Oktobrske revolucije 11
PRAVA KAVA
GOTOVA IN INSTANT JEDILA RIBJE KONZERVE
ZAČIMBE IN DIŠAVE,
MORSKA SOL
ZELENJAVNE IN MESNE KONZERVE
ČAJI — KLASIČNI IN FILTER ARGO JUHE INSTANT NAPITKI IN KAVOVINE
GOBJI PROIZVODI ULOV IN PRODAJA RIBE POLJEDELSTVO, SADJARSTVO, VINOGRADNIŠTVO
ZDRAVILNA ZELIŠČA
PROMET NA DEBELO IN DROBNO
PROIZVODNI PROGRAM JE NAMENJEN PRODAJI ŠIROKE POTROŠNJE IN DRUŽBENE PREHRANE «IRIS PROGRAM®
Občanom in delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku piranske občine
ort
F-I>h Gergolet	Vaudraaje
17 ■	mladega Doberdobca
I*0 ladiji, Šri Laaki ia Nepalu
**ak<ft0ril pa sem hudo napako; nisem se pozanimal kih r- SO *n koliko potnikov se vozi v indijskih vla-pač' sem zelo naiven. Predstavljal sem si, da bom n0 KuP>l karto, stopil na vlak, morda ne ravno udob-cin SpdeL a kolikor toliko spočit vendar prišel na le ' a ni bilo čisto tako. V vsakem vlaku je bilo baše' i vaS°nov brez rezervacije in v te se na-ZgleJ° nairevnejši ljudje. Predstavljajte si kako to m0a' Ko sem stopil na vlak in pomislil, da bom Bene, 1*:am prebiti vso noč (naslednje jutro sem v jok ®a^oru dobil vlak za Bombay) mi je šlo kar na °b ni Pil sem do sprevodnika, ki mi je, verjetno tnes?0gledu na moj trpeč obraz, obljubil prvo prosto pra potem sem ga tudi dobil, kar je bila za mene Vil jn odrešitev. Te napake nisem nikoli več pono-b*"ez Sem raie počakal na rezervacijo, kot potoval ske v)6r za informacijo le še povem, da so žen-($eVerl indiji glede tega v veliki prednosti, imajo sobe ■ a hočejo) posebne vagone, posebne čakalne 2°vnice nikoli iim ni treba čakati vrste za nakup vo-
in do Bombaya je bila sicer precej dolga (dan
vendar je bila pokrajina nadvse zanimiva
h v
dijski^zh° m* je delala skupina fantov bogatih in-0dhai„1c*ružin- ki so iz svojih univerzitetnih mest tenCi 1 do,nov na počitnice. Bili so strastni privr-bar <jZahodnjaškega življenja. Občudovali so vse,
Po »modernem«. Postavili so mi ogromno
vprašanj o vseh podrobnostih našega življenja. Ob koncu poti smo si izmenjali naslove in veliko obljub o obojestranskem dopisovanju.
Kraj, kjer se v Bombayu zbirajo «zahodnjaki» je nedaleč od slovitih «Vrat Indije* (Gate o£ India), to je v hotelu, ki prevedeno nosi ime Rdeča armada odrešitve (Red Salvation Army). Primerjano s cenami v Bombayu je hotel izredno poceni in predvsem čist.
Ves vesel in nič hudega sluteč sem se napotil na poslovalnico iranske letalske družbe. Z nedolžnim glasom sem prijazno hladni stevardesi sporočil, da bi pač rad zopet vnovčil letalsko karto. Z odsotno rahlo zasmehljivim glasom mi je ta odgovo rila, da bom to lahko storil edinole v Teheranu in da moja karta velja le na relaciji Bombay - Teheran in ni možna nobena druga zamenjava. Zadavil bi jo. Podrle so se mi sanje o pojedinah, luksuznih hotelih in drugem. Slabe volje sem odšel proti domu, legel spat in skušal pozabiti na vse.
Naslednjega dne sem kupil rezervazijo za Be-nares (Varanasi v jeziku hindi) in odpeketal. Do prave tragedije pa je prišlo šele na vlaku. Moral sem zamenjati svoj denar in v vlaku sem takoj dobil interesenta za to. Ravno takrat se je vlak ustavil. Vtaknil sem bankovec za 100 dolarjev v žep ter odšel popit čaj. Ko je vlak že odpeljal dalje in sem že spravil vase čaj, sem stegnil roko v žep, da bi pač izpeljal svoj načrt do konca. Denarja pa ni bilo ne v tistem in niti v nobenem od ostalih žepov. Izgubil sem denar. Skoraj bi me zadela kap.
Kljub vsemu sem prišel v Benares, mesto o katerem sem že slišal neštetokrat govoriti z velikim občudovanjem. Na postaji sem se moral kot ponavadi skregati z vozniki rikš (tu niso bili na vespah ampak na kolesih, v Kalkuti pa celo peš), da sem plačal pravo ceno prevoza do Yogi lodge, kjer
sem za pol dolarja dobil posteljo v skupni spalnici.
Benares je najsvetejše mesto Indije, staro čez 3000 let. Indijci ga imenujejo tudi Kashi ali svetilka. Benares je duhovna prestolnica Indije in ob velikih hindujskih praznikih podvoji ali celo potroji svoje prebivalce in vse ulici so le ena sama živa reka, ki se preko 64 vrat spušča h Gangi, kot Indijci imenujejo svojo reko. Ganga je v sušnem vremenu velika mirna reka, ki se iz Himalaje, kjer ima tri izvire (Ganga je namreč hči kralja hribov) počasi spušča v Bengalski zaliv. Ob monsunskem dežju pa napolni svoji strugo, ruši bregove in pustoši, tako da se radost Indijcev, ko Ganga postane spet močna, počasi spreminja v strah.
Ganga se v zadnjem delu Benaresa obme proti severu, kot da bi s tem hotela pozdraviti Himalajo in se nato spusti v ocean. Mesto je zgrajeno le na levem bregu reke; desni je nečist in vanj ob jutranjem svitu ne sije sonce. Za dobre in verne hindujce je obvezno, da pričakajo sončni vzhod, ob reki, pokleknejo in se trikrat spustijo v vodo. To počenjajo vsak dan. Izmed vseh dostopov k reki je Da-sashwamedh najbolj obiskan, Manikamika pa je dostop k reki, kjer sežigajo trupla umrlih hindujcev.
Pravijo, da v Benaresu bog Šiva hodi med grmadami in na ušesa mrtvih šušlja sveto «mantro», ki osvobaja umrle. Zaradi tega se vsako leto čez 300 tisoč ljudi napoti v najsvetejše izmed vseh svetih mest, da bi tam umrli, da bi dali sežgati trupla svojih dragih ali da bi stresli posmrtne ostanke svojcev v vodo. V Benaresu vedno gorijo grmade trupel, ostanke pa zmečejo v vodo. Tako se v tem mestu že običajni duh indijskih mest pomeša s smradom trupel; vsa stvar je toliko bolj ostudna. V Gangi se tudi konča zadnja pot otrok in gobavcev, ki jih ne sežigajo, pa tudi vse poginjene svete krave dobijo tu zadnji «počitek».

Na zadnji letošnji dirki formule 1 v Kyalamiju
Košarka: Olimpija - Cibona po TV
Na startu Piquet pred Proštom
Brazilec je dosegel drugi najboljši čas za Tambayem
Osrednje srečanje 3. kola prve jugoslovanske košarkarske lige bo danes v Ljubljani, kjer bo domača Olimpija igrala proti zagrebški Cibon1-Tekma se bo pričela ob 17. uri in bo tudi neposredno po TV. Ljubljančan bodo nedvomno pred zelo težko nalogo, toda ne pred brezupno. Cibona f namreč že izgubila v gosteh proti Borcu...
DANAŠNJI SPORED: Olimpija - Cibona; Jugoplastika - Partizan; Zadar Rabotnički; Borac - IMT Beograd. JUTRI: C. zvezda - Šibenka; Bu' dučnost - Bosna.
KYALAMI — Nelson Piquet drugi, Alain Prost peti. Dvoboj za ugoden start med najresnejšima kandidatoma za naslov svetovnega prvaka v formuli ena se je končal z gladko zmago Brazilca, ki bo tako na današnji zadnji letošnji dirki v Kyalamiju startal pred Francozom, kar ni le velika psihološka prednost, temveč že konkreten korak proti končnemu zmagoslavju. Brabham je namreč na poskusnih vožnjah povsem nadkrilil renaulte, o čemer priča tudi tretji najboljši čas Italijana Patreseja, ki bo tako v dir ki lahko ščitil timskega tovariša pred napadi Prosta.
Želo dobro sta se obnesla tudi Fer-rarijeva pilota Tambay in Amoux. Prvi je ohranil četrtkovo «pole-posi-tion*. Vozil je zelo bojevito, čeprav to ni v njegovi naravi. Najbrž je hotel dokazati, da se je Ferrari prenaglil, ko je pred koncem sezone napo-
vedal, da ga bo zamenjal z Albore-tom. Amoux pa je dosegel četrti čas in lahko teoretično še upa na naslov svetovnega prvaka.
Skratka, obeta se zares neizprosen in izenačen boj, saj so na čelu startnega seznama vsi najboljši piloti, vključno s svetovnim prvakom Ros bergom (šesti čas), ki je uspešno preizkusil novo vvilliams honda.
Oliva ostal prvak
MILAN — Italijanski boksar Patri-zio Oliva je v sinočnjem dvoboju v Milanu po točkah v 12 krogih premagal Juana Joseja Gimeneza (Argentinca z italijanskim državljanstvom) in tako ohranil evropski naslov v su-perlahki kategoriji.
«Sodniškc točke«; 119:114, 118:113 in 118:115 v korist Patrizia Olive.
Startni seznam
1.	VRSTA: Tambay (ferrari) 1 min. 6’'554; Piquet (brabham) 1'06”792.
2.	VRSTA: Patrese (brabham) 1 min. 7”001; Arnoux (ferrari) 1’07”105
3.	VRSTA: Prost (renault; 1'07"186; Rosbčrg (vvilliams) 1’07”256.
4.	VRSTA: Mansell (lotus) 1'07”643; Winkelhokck (ats) 1’07”682.
5.	VRSTA: De Cesaris (alfa) 1 mi nuta 7"759; Laiitte (williams)" fmin 7’ '931.
6.	VRSTA: De Angelis (lotus) 1 min. 7”937; Lauda (mclaren) 1 min. 7”974.
7.	VRSTA: Warvick (toleman) 1 min. 8”061; Cheever (renault) 1 min. 8”069.
8.	VRSTA: Watson (mclaren) 1 min. 8"328; Giacomelli (toleman) 1 min. 8”350
9.	VRSTA: Baldi (alfa) 1'08”628; Alboreto (tyrrel) 1’11”096.
Kolesarstvo: danes dirka po Lombardiji
Danes bo 77. mednarodna kolesarska dirka po Lombardiji, ki se je W udeležila približno 150 kolesarjev iz 22 držav, med katerimi tudi svetov® prvak Lemond, Moser, Saronni in večina najboljših kolesarjev na svetu.
Odbojka: danes start A-l in A-2 lige
Danes se pričenja 39. italijansko odbojkarsko prvenstvo tako pri ških kot tudi ženskah. Za košarko in nogometom so ubrali isto pot tu® odbojkarji s tem; da za vsako šesterko lahko igrata dva tujca. Nekateri že pišejo, da bo italijansko odbojkarsko prvenstvo med najbolj kakovost nima na svetu. Samo pri moških bo v A ligi dvajset tujcev, med kateri®1 največ Argentincev. Zastopane pa so tudi druge države in edini Jugoslovan bo letos Ljubomir Travica, ki je dres Mladosti Monterja iz Zagreba za®e njal z dresom Paninija iz Modene. Tako v ženski kot tudi v moški konku renči branita dva zaporedna naslova Teodora iz Ravene ter Santal iz Parme-
Naša dežela pa v tem elitnem prvenstvu ne bo imela zastopnika, saj bo kot novinec Volley Bali iz Vidma branil ugled Furlanije - Julijske kra jine v moški A-2 ligi.
Danes v izločilni tekmi za EP
ITALIJA ŠVEDSKA
Jutri v košarkarskem prvenstvu C-l lige
Jadranovci odločno za zmago
Servolana zelo nevaren nasprotnik - Veliko pričakovanje
Srečanje tudi po TV
NEAPELJ — V okviru izločilnega turnirja za evropsko nogometno prvenstvo v Franciji se bosta danes v Neaplju ob 15. uri spoprijela Italija in Švedska. Tekma bo neposredno tudi po TV.
Če je za Švedsko to srečanje še kako pomembno glede položaja na lestvici, pa bo današnja tekma za Italijane le nova preizkušnja za reprezentanco, ki jo je zvezni trener Enzo Bearzot že posl al na igrišče v prijateljski tekmi proti Grčiji in v kateri so «azzurri» povsem zadovoljili.
Italija bo kot v Bariju proti Grčiji igrala v naslednji postavi: Bordon, Bergomi, Cabrini, Bagni, Vierchovvod, Baresi, Conti, Ancelotti, Rossi, Dosse-na, Giordano. Na rezervni klopi bodo sedeli: Galli, Coilovati, Tardelli, An-tognoni in Altobelli, na tribunah pa «svetovna prvaka* Gentile in Scirea.
Švedski trener Amesson je bil včeraj s časnikarji dokaj optimistično
s pričetkom ob 15. uri
razpoložen in je dejal, da je prepričan, da njegovi varovanci v tej tekmi ne bodo izgubili. Nato pa je sporočil postavo, s katero bo njegova reprezentanca stopila na igrišče. Le ta je: Thomas Ravelli, Erlandson, Hysen, Dahi qvist, Fredriksson, Prytz, Stromberg, Eriksson, Sunesson, Corneliusson, Holmgren. Rezerve: Ljung, Andreas Ravelli, Johansson, Ramberg, Jing-blad.
LESTVICA SKUPINE 5
Švedska	7	4	1	2	11:5	9
Romunija 6 4 11 7:2 9 ČSSR	6	2	3	1	12:6	6
Italija	5	0	3	2 3:6	3
Ciper	6	0	2	4 3:17	2
PREOSTALI SPORED
DANES: Italija - Švedska; 12.11.: Ciper - Romunija; 16.11.: ČSSR - Italija; 30.11.: ČSSR - Romunija; 21.12.: Italija - Ciper.
Dve koli tretjeligaškega prvenstva, zato da se moštvo privadi na prvenstveno ozračje*, nato pa takoj mestni derbi, ki ga vsak igralec v vsaki moštveni športni panogi navadno doživlja z mnogo večjo emotivno intenzivnostjo, kot za druge navadne tekme. Košarkarji Jadrana se bodo v nedeljo torej že pomerili z mestnim tekmecem Servolano, kj je prav kot Jadran doslej izbojevala eno zmago in doživela eri poraz.
Tržačani igrajo premišljeno in dovršeno igro v napadu, v obrambi pa bodo verjetno postavili široko con sko obrambo in skušali upočasniti igro jadranovcev, zato da bi jih prisilili na tako igro, ki «plavim» ne leži. Glavni aduti tržaškega moštva so Iacuzzo, Meneghel in Oeser, trije izkušeni košarkarji, ki so mnoga leta nastopali v prvi ligi in za katere prav gotovo vedo tudi vsi slovenski ljubitelji košarke. Poleg že omenje-
ne trojice pa je v moštvu še vrsta košarkarjev, začenši od Pierija in Bubnicha do Pecchija in Desteja, ki lahko ogromno pripomorejo v korist svojega moštva.
V Jadranovem taboru že nestrpno pričakujejo derbi, v katerem bodo seveda zasledovali zmago. Za mnenje o nedeljski tekmi smo vprašali Borisa Viteza. «Derbi je derbi, vsekakor smo s svoje strani močno zaverovani v zmago, tudi zato, da bi se navijačem oddolžili za domači spodrsljaj iz prvega kola. Razen Iva Starca bomo ostali igralci stopili na igrišče in menim, da smo za ta dvoboj psihološko dovolj motivirani. Kot vedno pa računamo na podporo občinstva. Izboljšati moramo predvsem skok pod košema in obrambo ter i-grati zagrizeno od prve do zadnje sekunde. Na tak način bi nam zmaga ne smela uiti.»
Srečanje med Jadranom in Servola-
no bo jutri s pričetkom ob 17.30 tržaški športni palači. (Cancia)
TROFEJA MESTA TRST (MLADINCI)
Poraz NabrežinceV
Sokol — Stella azzurra 66:$ (41:43)	,,
SOKOL:	A. Pangos 2, Pertot 1?
(3:6), Ušaj 11 (3:6), Bogateč, Klanjšček 4 (2:2), Gruden 2, Buzan 3 (l:“y Devetak 5 (1:3), Žbogar 3 (3:6), Sedmak 12 (4:7), Pahor 7 (7:12), Cah3' rija 2 (2:3).
Sokolovci so tekmo dobro začeli 3 predvajali učinkovito igro v napad in agresivno obrambo, tako da s spravili nasprotnika večkrat V vo. V drugem polčasu pa so naši, ko običajno zadnje čase, popolnoma P® pustili, igrali vse preveč živčno 1 brezglavo. (Andrej P.)
Namizni tenis: v Repnu v ženski A ligi
Krasovke drevi favoritinje

Domači šport
Krasovim dekletom se v drugem kolu namiznoteniške A lige ponuja lepa priložnost, da si takoj opomorejo po spodrsljaju v Bocnu. V občinski telovadnici v Repnu se bodo drevi ob 18. uri pomerila z moštvom Vigor iz Ter-nija, ki je bilo v prvem kolu prosto.
Zaenkrat ni še znano, če se je um-brijsko moštvo letos okrepilo, kot je to postala navada za skoraj vsa osla a prvoligaška moštva. Resnici na ljubo čudi izrazito dobrih igralk niti ni mogoče najti, tako da je verjetno Vigor ostal pri lanskoletni sestavi. Lani pa krasovke s tem nasprotnikom niso imele posebnih težav in so odločile v svojo korist obe neposredni tekmi. In res ne vidimo, kako bi lahko letos bilo drugače. Marina Cergol se ne more bati igralk iz Temija in bo zanjo ta
V PRIJATELJSKI TEKMI
Naše mlade odbojkarice boljše od Ljubljančank
Združena ekipa Bor — Partizan Vič 3:0 (15:6, 15:13, 15:5)
BOR: Foraus, V. in S. Stoper, U-šaj, Garbini, Umek, Pertot, Venier, Košuta, Požar, Centazzo in Žerjal.
V zadnji prijateljski tekmi pred pri četkom prvenstva deklic je združena ekipa Bora, ki bo v kratkem dobila sponsorja, pod imenom katerega bo nastopila na uradnih tekmah, brez težav premagala ljubljanske vrstnice Partizana Vič. Naše igralke so bile zelo razpoložene, saj so igrale živahno in samozavestno. V prvem setu je stopila na igrišče ta čas prva postava deklic, v drugem pa so igrale vse ostale, obe šesterici pa sta zadovoljili.
• GOICOECHEI ZNIŽALI KAZEN.
Španskemu nogometašu Goicoechei, ki je med prvenstveno tekmo hudo poškodoval Maradono in so ga nato izključili kar za 18 kol, so znižali ka-. zen (od 18 na 8 kol).
nastop predstavljal le lažji trening. Sonja Doljak in Damijana Sedmak pa i-mata lepo priložnost, da zaigrata sproščeno in pokažeta svojo pravo vred nost. V teh tekmah morata namreč pridobiti na samozavesti in zaupanju v lastne sposobnosti, kvalitete, ki bodo noto odločilne v neposrednih dvobojih z Recoarom in Stetatom. Obenem morajo Krasova dekleta tudi preveriti formo pred nastopom v 2. kolu evropskega tekmovanja za pokal sejemskih mest. Ta tekma bo na sporedu že prihodnjo sredo, 10. t.m., Krasu pa doslej še niso sporočili, s kom bo igral in kje bo na sporedu to srečanje.
Ljubiteljem namiznega tenisa se torej obeta lep večer in zmaga res ne bi smela uiti Krasovemu moštvu.
Tokrat bi v glavnem najavili spored raznih tekem, ki so na vrsti danes in jutri na Novogoriškem.
Odbojka. Danes se začenja odbojkarska sezona, ki je precej bogata. V Kanalu bo Salonit, ki nastopa v L slovenski ligi, igral ob 18. uri proti Brezovici; ob 16. uri pa bodo mladinci kanalskega društva igrali proti ekipi Mokronog. Mlajše odbojkarice Nove Gorice (bivši Merkur) pa bodo danes, v 1. SL, nastopile v Kočevju.
JUTRI V MOŠKI C LIGI
Kras - Italosport
Tudi Krasova moška vrsta bo v 2. kolu C lige odigrala prvo tekmo na domačem igrišču. Jutri ob 10. uri prihaja v Repen v goste moštvo Italosport iz Mester, ki je v krstnem nastopu doma visoko premagalo dru gega novinca iz Tržiča. Realna moč nasprotnika nam ni znana, zato je težko dajati napovedi. Neizpodbitno pa je, da gre za solidno ekipo, ki že nekaj let nastopa med tretjeliga-ši. Zato naloga krasovcev ne bo lah ka, ker pa bodo tokrat nastopili s popolno postavo, lahko pričakujemo dober nastop in odločen naskok na prvi prvenstveni par točk. (B. S.)
Atletika. Novogoriška reprezentanca v krosu bo jutri dopoldne nastopila v Ljubljani na krosu Dela.
Namizni tenis. V okviru medrepubliške lige bosta danes in jutri v Vrtojbi dve prvenstveni tekmi. Danes ob 17. uri bodo domačini igrali proti Boracu iz Travnika, jutri dopoldan pa proti Jedinstvu.
Nogomet. Sezona je sicer na polovici svoje poti. V L SL bo ekipa Vozil gostovala v Murski Soboti. V medobčinski ligi pa so pari naslednji (ne-
Danes
SOBOTA, 15. oktobra
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
18.00	v Repnu: Kras - Vigor Terni.
KOŠARKA
TROFEJA MESTA GORICE (kadeti)
16.00	v Kulturnem domu v Gorici: Dom - San Benedetto
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - Kras
NAJMLAJŠI
15.30	v Poggiu: Poggio - Sovodnje; 15.00 v Trebčah: Primorec - CGS
ZAČETNIKI
15.00 v Dolini: Muggesana - Breg
CICIBANI
14.30	na občinskem igrišču v Podgo-ri: Lucinico - Juventina; 14.30 v Do-
delja): Brda - Bilje; Renče - Komen; Tolmin - Vozila; Vodice - Šempas A-drija. (R.P.)
Mladi R. Milkovič pokrajinski prvak
Mladi trebenski kolesar Rado Milkovič, ki tekmuje za tržaško ekipo CAR Aquila je osvojil naslov društvenega pokrajinskega prvaka. Zmagal je namreč tudi na zadnji dirki na kronometer. Progo, ki je bila dolga 7,5 km, je prevozil v 10’11” s poprečno hitrostjo 44,124 km na uro.
• AMERIŠKI NOGOMETNI POKAL.
Urugvaj in Brazilija sta glavna kandidata za uvrstitev v finale ameriškega nogometnega pokala. Urugvaj je namreč, v Limi premagal Peru z 1:0, Brazilija pa je v Asuncionu igrala neodločeno 1:1 s Paragvajem.
lini; Breg - Fortitudo; 16.30 v Ul. pini: S. Andrea A - Primorje.
Jutri
NEDELJA, 16. oktobra
KOŠARKA
C-l LIGA
17.30	v tržaški športni palači: 33 dran - Servolana
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Torviscosi:	Torviscosa
Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Žavljah: Zaule Zarja
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na igrišču Poggio m. Arm3^ Poggio - Primorec; 14.30 v Tržič -Ul. Boito: Romana - Mladost;
na Padričah: Gaja - Barbarians; l4 . na igrišču Straccis: Azzurra Sov03 nje; 14.30 v Medei: Medea - Juve° na; 10.30 na Proseku: Iloianese Breg.
NARAŠČAJNIKI
10.00 v Sovodnjah: Sovodnje -	,
dea; 14.00 pri Sv. Sergiju: S. Vit° _ Breg; 11.45 v Ul. Carsia: RoiancS3 Zarja.
NAJMLAJŠI	»o
8.45 pri Domju: Domio - Breg; l"’ , na Opčinah, Ul. Carsia: P°iane?!L(i Vesna; 12.30 pri Campanefllah: P01 Bosco - Kras
ZAČETNIKI
9.30	v Ul. Alpini: Opicina - ** morje
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA	>
10.00 v Repnu: Kras - Italosp31 Mestre
• SVETOVNO PRVENSTVO V & DU. Včeraj so na svetovpem PrV ,c. stvu v judu podelili še dva kornP ta kolajn. V kategoriji do 78 kg Jj zlato kolajno osvojil Japonec N3 toši Hikage, srebro Kanadčan Nedj. dams, bron pa Romun Mircea Fr3 • ca in Sovjet Šota Habarellj. Vrs^ red v kategoriji do 86 kg pa .j3 naslednji: L Detlev Ultsch (NUJ 2. Fabien Canu (Fr.), 3. Robert B land (ZDA) in Sieki Nose (Jap-J-
v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v. v> v.w.v.v.\v.*.v.\\v.v.v.v.v.w.v.,.v.^».vv.v.vw.v.v.v.v.v.v.v.vv.'v.w.v
f DANES IN JUTRI NA NOVOGORIŠKEM J
V okviru prizadevanj, da bi se naša stran obogatila z raznovrstnimi novicami in napovedmi, ki neposredno zanimajo naše bralce, smo sklenili, da bi enkrat tedensko redno objavljali krajše informacije o telesnokulturni dejavnosti v novogoriški regiji. Prepričani smo, da bo to prispevalo k boljšemu spoznavanju telesnokulturne stvarnosti na obmejnem področju. Zato se v prvi vrsti zahvaljujemo Občinski zvezi telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice, ki nam te informacije posreduje.
V nedeljo 23. začetek košarkarskega promocijskega prvenstva
Bor Radenska, Kontovel in Polet z okrepljenimi postavami
Vse naše peterke računajo letos na boljše uvrstitve - Favoriti Alabarda, Don Basco
in Barcolana - Mnenja trenerjev
Medtem ko je Jadran že odigral dVe. koli C-l lige, naša mladinska "toštva pa se vestno pripravljajo na acetek raznih prvenstev, bodo v ne-aeljo, 23. t.m., prvič stopila na igri-.tudi moštva, ki se bodo udele-Ua promocijskega prvenstva. Tudi bodo slovensko košarko zastopale tri ekipe in sicer Bor Radenska, kontovel in Polet. V letošnjem pr-''fnstvu nastopa skupno štirinajst ‘Poštev, favoriti za prestop pa naj bi Po mnenju tržaških trenerjev in iz-adencev bili predvsem Alabarda, °n Bosco in Barcolana, ki razpola-»ajo s precej kvalitetnimi igralci.
Joda oglejmo si podrobneje naše
Pravnike
Bor Radenska je verjetno najbolj Popolno slovensko moštvo. Poleg te-»?■ da sta ekipo okrepila poletovca arko Pisani in Adrijan Sosič, ki bo-i ®sJopil v dvojni vlogi trenerja in sralca, so košarkarji Bora Raden-JJ® popolni v vseh igralnih vlogah, P° eR tega pa so menjave enakovred-e standardnim igralcem. Poleg te-^a, so borovci letos trenirali mnogo in bolj intenzivno kot lani, tako a upravičeno merijo na dobro uvr-in t' Nosamezniki so po telesnih tehničnih sposobnostih nedvomno a dobri ravni, tako da bodo uspehi Jn neuspehi) vezani predvsem na vjfan°st v napadu ter na požrtvo ^ost in zagrizenost v obrambi.
Tudi Kontovelovo moštvo se je le-okrepilo, saj sta se v moštvo vrsta i Emili in Andrej Pupis, ki cih atl’ J§rala Pri Jadranovih mladin-jn' Na krmilo moštva se je vrnil S^r Lukša, ki je lani vodil ekipo otfi?V' Kontovelci se srečujejo z c. aktivnimi težavami (nekateri igral-. so v vojski, nastop nekaterih je ba,X dvomu), vsekakor so nedvomno ljse moštvo od lanskega. Njihova
hitrost in na zagrizenost, predvsem zaradi pomanjkanja visokih igralcev.
Tudi pri openskem Poletu je precej novosti. Moštvo bo vodil Bogdan Godnič iz Ajdovščine, v okviru sodelovanja med Poletom in Borom pa so k openskemu društvu pristopili štirje Borovi košarkarji (Canciani, Gre-gori, Parovel in Ražem), tako da bodo poletovci vsaj številčno brez večjih skrbi. Moštvo je precej popolno, igralo bo preudarno in premišljeno igro, saj je prav hitrost glavna hiba «oranžnih», ki so pa precej visoko in izkušeno moštvo.
Iz povedanega izhaja, da bi se morali košarkarji Bora Radenske potegovati za višja mesta na razpredelnici, Kontovel in Polet pa za dobro uvrstitev.
Pred začetkom prvenstva smo zastavili pet vprašanj trenerjem naših moštev.
• Si zadovoljen z dosedanjim procesom treniranja svojega moštva in s svojim moštvom sploh?
•	Kakšni so vaši cilji?
•	Katero moštvo je po tvojem mnenju favorit za napredovanje?
•	Katero od slovenskih moštev bo po tvojem mnenju doseklo boljšo uvrstitev?
•	Navedi glavne vrline in hibe svojega moštva.
ADRIJAN SOSIČ (Bor Radenska)
a)	Z opravljenim delom sem skoraj zadovoljen, glede fantov pa sem prepričan, da bi lahko boljše tre nirali in pokazali več požrtvovalnosti.
b)	Pred sezono smo načrtovali prestop v D ligo, kar bo glede na kakovost nekaterih italijanskih moštev zelo težavno. Borili se bomo za čim višjo uvrstitev.
c)	Alabarda
d)	Bor Radenska
e)	Verjetno smo boljši od ostalih v skoku, hibe bi pa moral res predolgo naštevati
IGOR LUKŠA (Kontovel)
a)	Z opravljenim delom sem še kar zadovoljen, z moštvom pa ne preveč, saj fantje zaradi različnih vzrokov neredno trenirajo.
b)	V tem trenutku še ne vem, na katere igralce bomo lahko računali stoodstotno. V primeru, da ne obnovimo posojila treh Borovih košarkarjev, pa se bomo bo rili za obstanek.
c)	Prvenstvo bo zelo dolgo in sploh ne bi nakazal favorita. Zmagalo bo moštvo, ki bo vseskozi predvajalo dobro, učinkovito igro brez večjih nihanj v učinku.
d)	Bor Radenska.
e)	Naša najboljša lastnost je požrtvovalnost, glavna hiba pa je po mojem mnenju nepremišljena igra v napadu.
BOGDAN GODNIČ (Polet)
a)	Sploh nisem zadovoljen.
b)	Merimo na boljšo uvrstitev kot v lanskem prvenstvu.
c)	Ne poznam italijanskih moštev, vsekakor so mi povedali, da je Alabarda najresnejši kandidat za prvo mesto.
d)	Polet.
e)	Moštvo igra zelo umirjeno in preudarno v napadu, zelo slabo pa v obrambi.

TAKO LETOS POLET
194 cm 176 cm 175 cm
igra
se bo nanašala predvsem na
MILKO VITEZ	1958
FABIO MALALAN	1965
IGOR CANCIANI	1962
PAVEL FERLUGA	1960
LORIS TAVČAR	1957
TOMAŽ BALDASSI	1962
MARINO MARTINI	1956
EDI SOSIČ	1957
RUDI TAUČER	1958
EVGEN DANEU	1960
ANDREJ SEDMAK	1963
ROBERT GANTAR	1956
IGOR GREGORI	1963
KAREL RAŽEM	1958
DAVID BENČINA	1962
MILKO VITEZ	1958
SERGIJ PAROVEL	1959
Trener: BOGDAN GODNIČ
180 cm
krilo - center bek bek bek bek
TAKO	LETOS	KONTOVEL	
VVALTER BAN	1962	180 cm	bek
LIVIO EMILI	1964	187 cm	bek
CORRADO ČUK	1965	190 cm	krilo
MARKO DANIELI	1965	175 cm	bek
DAMIR STARC	1967	182 cm	bek
ANDREJ PUPIS	1964	187 cm	krilo
VASILIJ DANEU	1963	180 cm	krilo
MARJAN PERTOT	1965	182 cm	krilo
HENRIK LISJAK	1956	192 cm	krilo - center
ANDREJ PRAŠELJ	1961	192 cm	center
PETER ŠTOKA Trener: IGOR LUKŠA	1964	195 cm	center
TAKO LETOS BOR RADENSKA
180 cm	bek	DAVID ČOK	1963	182 cm	bek
178 cm	bek	HENRIK MAVER	1965	182 cm	bek
182 cm	krilo - bek	ADRIJAN SOSIČ	1955	175 cm	bek
182 cm	krilo - bek	PAVEL VOLK	1966	180 cm	bek
190 cm	krilo	FABIO SANCIN	1950	182 cm	bek
190 cm	krilo - post	BRUNO KNEIPP	1960	186 cm	krilo - bek
185 cm	krilo - bek	RADO RACE	1960	190 cm	krilo
190 cm	center	PETER FURLAN	1965	195 cm	krilo
198 cm	center	ROBERT KLOBAS	1957	195 cm	krilo
191 cm	center	LORIS ZOBEC	1961	197 cm	center
194 cm	krilo - center	MARKO PISANI	1963	190 cm	center
184 cm	krilo	BRANKO JANKOVIČ	1965	195 cm	center
		Trener: ADRIJAN SOSIČ;	pomočnik:	FABIO SANCIN	
V petem kolu druge amaterske lige na Tržaškem
Na Proseku že danes pomemben derbi Primorje - Kras
tj?anes in jutri bodo v 1. in 2. ama-am i	odigrali peto kodo, v 3.
stepski ligi pa četrto kolo. Ome-še, da se bodo jutri tekme f e e Pol ure prej in sicer ob 14.30. ja jjtoik bo veljal vse do 4. februar-
,.v ko se bodo tekme ponovno acele ob 15. uri.
1- AMATERSKA LIGA
TORVISCOSA — VESNA
m -^ani so v težavah s postavo Via • ' Not nam je povedal trener no nri ’ branilec Somma bo še ved-pa °osoten zaradi poškodbe, v dvomu na n j Nudvvig in Jerman ter tudi .Padalec Bruno, pa čeprav je sled-().i Rrajšnjo nedeljo igral po dolgi . sotnosti. Kljub vsemu pa so v ta-s a Vesne optimisti. Ekipa Torvi-en«° namrcč je do sedaj zbrala le Ta ■Sarri? točko (1:1 proti Ponziani). je ri^ bb tudi edini zadetek, ki ga uosegla furlanska enajsterica, zato n,o an' uPai°- da se bodo z obramb-'gro vrnili domov s točko v žepu.
2. AMATERSKA LIGA
PRIMORJE — KRAS
Derbi bodo igrali že danes popoldne na proseškem pravokotniku. Obeta se napet dvoboj, saj bo borba za točki res ostra. Proseško Primorje je dio sedaj zbralo eno samo točko in je na repu lestvice. Zato rdeče-rumeni si ne smejo dovoliti spodrsljaja, ker bi ta lahko spravil ekipo v hudo krizo. Kras pa gotovo ne bo lahka ovira, tudi zaradi tega ker v derbijih agonizem pride vedno do izraza, tokrat pa ga gotovo ne bo manjkalo, saj v vrstah Krasa igrajo trije nogometaši, ki so igrali s Primorjem: šugan, Vidali, Blazina. Poleg njih pa bi omenili še trenerja Mikuša, ki je lansko sezono vodil Primorje. Podatki jasno dokazujejo, v kakšnem ozračju bo potekal današnji derbi. Kar se tiče postav bodo te določene v zadnjem trenutku. Trener Krasa Mikuš ima vsekakor na razpolago vse nogometaše, trener Pri mora štule pa ne bo mogel računa-
obvestila
sp( - ^°m ■ minibasket letna!'1 un,ike treningov za fante Pctk-i'1 in mlajše: ob torkih in bodo <Kl 14 3,) d,> 15-30- Vsi toeningi v Goričitel°Vadnici Kulturnega doma
Dom
obv^ia za orodno telovadbo
vadh 'a’ da so treningi orodne telo-od iR *a fante ob torkih in petkih do v * i ^-3® ure- Vsi treningi bo-Gorii.- l<>vadnici Kulturnega doma v obfoin ’• Možen je še vpis fantov, ki JeJo 2. in 3. razred osnovne šole.
Dom
obveidja za ritmil<o
gip,- a:, da vadba športne ritmične 16.	Poteka	ob	ponedeljkih od
do le *' “ra tor ob četrtkih od 15. Kultni, Ure’ Vadba je telovadnici se	doma	v	Gorici. Vpišejo
in 3 Ko dekleta, ki obiskujejo L, 2. razred osnovne šole.
2a otroško telovadbo 0rSK Kras
toeln,*ra	j“tri,	16.	t.m. (v pri-
u	“ežja 23. t.m.),	tekmovalni JE-
SENSKI POHOD (skupine od 4-5 o-trok). Za predšolske otroke bo pohod netekmovalnega značaja. Zbirališče bo ob 8.45 v Zagradcu. Pohod se bo končal približno ob 11.30 - 12. uri. Otroci naj prinesejo s seboj tudi malico. Prosimo za točnost in udeležbo! VABLJENI!
Jadralni klub Čupa
vabi člane in prijatelje na društveni večer, ki bo danes, 15. t.m., ob 20. uri v hotelu Sistiana v Sesljanu.
ZSŠDI
obvešča, da se je pričelo vpisovanje za plavalni tečaj v Lipici. Tečaj je namenjen otrokom, ki obiskujejo zadnje leto otroškega vrtca, osnovno in nižjo srednjo šolo. Tečaj bo v treh turnusih (od 15. do 16. ure, od 16. do 17. ure ter od 17. do 18. ure). Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, telefon 767304 od 9. do 13. ure.
ŠZ Bor - odbojkarski odsek sporoča dokončni urnik minivolleya za igralce in igralke letnika 1972 in mlajše: ponedeljek od 17. do 18.15; sreda od 16. do 17.30. Treningi so v telovadnici liceja «F. Prešeren*.
ti na Štoko, ki je izključen ter na Caharijo, ki je poškodovan. Slednja bi morala nadomestiti Rojac in Chiz-zo. Predvidevanja so kot za vsak derbi tvegana, skoraj bi rekli nemogoča, kot po navadi velja staro pravilo, da je možen vsak izid.
ZAULE — ZARJA
Težko gostovanje čaka Zarjo, saj je nasprotnik startal kot favorit tega prvenstva. Do sedaj je Zaule doživel en sam poraz (1:0 proti Domiu) in to je bil tudi edini gol, ki ga je do sedaj dobila ta ekipa, ki jutri računa na celotni izkupiček. Zarjani, v vrstah katerih bo po izključitvi ponovno igral Ivo Grgič, pa bi se za-dpvoljili tudi z eno točko.
3, AMATERSKA LIGA
AZZURRA — SOVODNJE
Marsonovi varovanci ne bodo imeli na gostovanju v Gorici lahke naloge. Azzurra, razen zadnjega nastopa, je dobro pričela prvenstvo in beležila dve zmagi. V nedeljo pa so goriški igralci doma klonili vodečemu Villesseju. Jutrišnja tekma bo vsekakor izrednega pomena za obe e-najsterici, ki imata možnost, da se z zmago približata vodečim.
Vratar Sovodenj Uršič
GAJA — BARBARIANS
Gajevci se hočejo na račun Bar-bariansa takoj oddolžiti za nedeljski poraz. Zgleda pa, da je ekipa Barbarians letos prava neznanka, saj je v prvi tekmi klonila z 9:0 v Sa-gradu, v nedeljo pa je nepričakovano premagala tržiško Romano. Gaja je vsekakor favorit.
POGGIO — PRIMOREC
Trebenci gredo na letošnjo prvo od sedmih gostovanj na Goriškem. Poggio je prejšnjo nedeljo z 2:0 premagal Gajo. To jasno dokazuje, da gostovanje Primorca ne bo lahko in zato bi tudi točka predstavljala za Trebence že lep uspeh.
ROIANESE — BREG
Nekoliko težja naloga pa čaka Brežane, ki igrajo proti ekipi, ki ni še doživela poraza. Rojančani so namreč izsilili tri zaporedne remije in tudi jutri računajo ohraniti nepremagljivost. Brežani pa, ki so doživeli že dva poraza, si spodrsljaja ne morejo privoščiti, saj bi to negativno vplivalo na ekipo, ki bo to-
krat morala na igrišče brez Siege, ki je izključen. (B. Rupel)
MEDEA - JUVENTINA
Štandrežci odpotujejo v Medejo s trdno voljo, da izbrišejo ničlo na lestvici. Gostovanje v furlanski vasi sicer ne bo za Vižintinove varovance lahko, tako da se bodo morali pošteno potruditi, če bodo želeli odnesti pozitiven rezultat.
ROMANA — MLADOST
Doberdobcem, ki so doslej zabeležili tri remije, se ponuja dobra priložnost za prvo prvenstveno zmago. V Tržiču bodo igrali proti Romani, ki je v lanskem prvenstvu bila najslabša postava in je obtičala na zadnjem mestu razpredelnice.
zaradi kupca zaradi zakona in...
PREDVSEM ZA VAS
Gold - Uniwell
register blagajne fiskalne beležnice homologirani z D.M. št. 343657 od 07/09/1983
ELECTRONIC CIUCH
Trst — Ul. Tacco 40 — Tel. 040/730415
Zastopnik in tehnični servis
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir, - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st„ viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
.M.	dnevnik
15. oktobra 1985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan i,al^anske
in tiska Tr$t	INIlf] /veze £as°P'sn,h
'	1	založnikov FIEG
Minister Parkinson včeraj odstopil
Charlotov pohod za mir
LONDON — V angleški družbi sta osebna morala v privatnem življenju in spoštovanje družine tako pomembni vrednoti, da lahko pomeni hud moralni prekršek v zasebnem življenju konec še tako bleščeče politične kariere. Angleški minister za industrijo in trgovino Cecil Parkinson, ki je med drugim eden izmed najbližjih sodelavcev angleškega premiera Margarete Thatcher je prav zato včeraj uradno odstopil od svoje vladne funkcije. Kot je znano je nenaden odstop posledica javnega škandala, ki je na stal zaradi ljubezenske zgodbe med Parkinsonom in njegovo bivšo tajnico Saro Keays. Šestintridesetletna Kea-ysova se je namreč pred kratkim iz povedela o svojem ljubezenskem zapletu z delovnim predstojnikom in o svoji zanositvi nekemu novinarju. Kot je bilo včeraj objavljeno v Taimsu pa kaže, da je Parkinson svoji tajnici že pred leti obljubil poroko, obljubo pa je ponovil letos po junijski volilni zmagi konservativcev. Čeprav bo ljubimka rodila Parkinsonovega otroka januarja, pa ji je slednji po-
roko dokončno odrekel in se odločil za «zvestobo» zakonski ženi.
Čeravno je pred tednom dni Parkinson svojo zapleteno ljubezensko afero potrdil tudi pred tiskom, njegovega odstopa zaradi naklonjenosti Thatcherjeve nihče ni pričakoval. Dvainpetdesetletni Cecil Parkinson ima namreč za seboj bleščečo politično pot, to pa se je izkazalo tako pri junijskih volitvah, kot za časa vojne na Falklandskih otokih, ko je bil član «vojnega kabineta*. Govorilo pa se je, da je bil Parkinson tudi kandidat za naslednika Thatcherjeve
Vest o uradnem odstopu ministra za industrijo in trgovino, se je v
Londonu razširila včeraj, kmalu po izidu Taimsa, Parkinson pa je takoj po izjavi o odstopu zapustil Imne-rial Hotel v Blackpool, kjer je skupaj z ženo in Thatcherjevo sledil za ključnemu dnevr, vsedržavnega kon gresa konservativne stranke. Med drugim se je zgodaj zjutraj Parkinson nepričakovano sestal s Thatcherjevo, vendar ni znano, če se je za odstop odločil prostovoljno, ali je an gleški premier hotel tako postaviti konec razbohoteni javni aferi. Kot je izjavil nek poslanec konservativne Stranke, je Parkinsonovo vedenje prekršek zoper javna načela stranke in zato ogroža njen ugled.
Zaklad na morskem dnu
NEW Y0RK — Skupina ameriških potapljačev je v prejšnjih dneh odkrila nedaleč od Long Islanda razbitine jahte znanega ladjarja Comeliusa Vanderbilta. V ladji, ki se je potopila pred približno sto leti zaradi požara, naj bi bilo za okoli 170 milijonov lir srebrnih kovancev. Vanderbilt, ki je umrl leta 1877, je v življenju nagrmadil ogromno bogastvo, saj je zapustil dedičem za okoli 100 milijonov tedanjih dolarjev premoženja.
Malta proti cerkvi
LA VALLETTA — Malta noče več prenašati «objestno sth cerkve. Tak je bil vtis, ki so ga italijanski novinarji odnesli s srečanja z malteškim podpredsednikom Carmelom Mifsudom Bonnicijem ob začetku snemanja filma «Cristoforo Colombo» Alberta Lattuade za italijan sko televizijo. Medtem ko je Dom Mintoff novinarje sprejel v bližini umetnega bazena nekaj kilometrov od Vallette, se je Bonnici dolgo razgovarjal s predstavniki italijanskega tiska. V glavnem se je pritoževal nad nasilnim odnosom cerkve do Malte, saj so npr. cerkvene oblasti pravkar sprožile pravni postopek proti vladi zaradi zakona o zasebni lastnini duhovščine. Bonnici je poudaril, da misli vlada to premoženje izkoristiti za brezplačno vzgojo ter da je država naveličana «dikta tov» cerkve in si med drugim želi tudi prijateljskih odnosov s sosedi.
Karabinjerji in poslanec
RAGUSA — V Vittorii pri Ragusi so karabinjerji ponovno streljali v okviru nočnih identifikacijskih pregledov. Žrtev dogodka je tokrat sicilski komunistični poslanec Francesco Aiello, ki se je v parkiranem avtomobilu pozno zvečer razgovarjal z delovno kolegico. Karabinjerji so svoj avtomobil ustavili za njegovim, ko so hoteli izstopiti, pa je Aiello, ki je bil pred leti tudi žu pan kraja Vittoria, iz strahu, da gre za teroriste ali zločince, prižgal motor, pritisnil na plin in zbežal. Karabinjerji so takoj streljali v zrak z mitraljezom, prizadeti poslanec KPI pa je kmalu zatem nejasni dogodek prijavil v bližnji kasarni ter se s protestnim telegramom obrnil do notranjega ministrstva, do prefekta ter do državnega pravdništva. Med drugim je izjavil, da se karabinjerji niso približali avtomobilu peš, se pravi tako, da bi jih lahko prepoznal
Franco Princi, študent na avstralski akademiji dramske umetnosti, je sklenil-da bo na svojstven način protestiral zoper oboroževalno tekmo. Preoblečen v Charlota je v 115 dneh prehodil 2.000 kilometrov dolgo pot od Adelaide d® Sydneya. V vsaki vasi in zaselku pa je prebral svoj protest proti jedrske®1' orožju	(Telefoto Ari
Antwerpen za ovrednotenje rubinov
ANTWERPEN — Antiverpen bo v kratkem začel propagandno ofenzivo. Mesto, ki je v svetu znano kot eno največjih tržšič demantov, hoče razširiti svoj sloves tudi na druge dragocene kamne. Prav zato je odbor trgovcev z dragulji sklenil, da pritegne pozornost javnosti s posebno reklamno kam panjo. V ta okvir sodi tudi tridnevna konferenca o barvanih dragocenih kamnih, med katero bodo ljudi vabili na konference znanih izvedencev, obenem pa bodo praktično prikazali način obdelovanja draguljev.
Tudi nerojenemu otroku pritiče odškodnina
SYDNEY — Z nenavadno razsodbo je avstralsko vrhovno sodišče priznalo 16-letni Lisi Chatterton pravico do 170.000 dolarjev (245 milijonov lir) odškodnine zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpela še pred rojstvom. Lisina mati je bila namreč kot nosečnica žrtev prometne nesreče, kar je imelo tudi hude posledice na otroka, saj je dobil poškodbe na levem delu možganov. Sodišče je sklenilo zato, da ima Lisa pravico do 70 tosič dolarjev odškodnine za telesne poškodbe, 100 tisoč dolarjev pa kot povračilo za gmotno škodo, ki jo je utrpela s svojo pohabljenostjo.
Ubila je «obsedenega» moža
RIM — Neuravnovešenost in vraževerje sta najbrž glavna vzroka pretresljivega zločina v Rimu, kjer je 40-letna žena najprej zastrupila in nato zadavila skoraj 70letnega soproga, češ da je bil obseden. Ženska, Gabriella Alessandri, še do pred kratkim mestni redar, je svoj zločin priznala včeraj dopoldne na kvesturi, kamor se je odpravila prostovoljno. Na truplu moškega, ki so ga preiskovalci našli v stanovanju zakoncev, pa je bil napis <d]mri, Satam.
Ob domiselnosti in menežerskem pristopu
Olimpijske igre donosen posel
LOS ANGELES — Ko je pred nekaj leti olimpijski odbor sklenil, da bodo poletne olimpijske igre v Los Angelesu, so si občinski možje ameriškega velemesta zadali en sam osnovni cilj: Organizirali jih bomo, vendar tako, da nas to ne bo nič stalo.
Sklep je bil najbrž posledica dejstva, da so Ka nadčani po olimpijskih igrah leta 1976 v Montrealu imeli skoraj milijardo dolarjev deficita, v Moskvi pa so štiri leta pozneje za organizacijo iger potrošili 9 milijard dolarjev. Številke so bile strašne tudi za bogato Ameriko, ki pa je obenem upoštevala dejstvo, da so olimpijske igre vendarle dogodek, ki si ga vsaka država in vsako mesto lahko želi.
Kako iz zagate? Američani so se odločili za pot, ki je najbrž doslej še nihče ni ubral v zgodovini iger: organizacijo svetovne športne prireditve so poverili zasebni družbi, ki je jamčila, da mestu ne bo treba za igre trošiti niti pare.
Na čelo komiteja za organizacijo iger so postavili mladega in podjetnega Petra Ueberrotha, ki si je postavil kot načelo dosledno štednjo in prav tako dosledno pridobivanje sredstev. Zato je Ueberroth sklenil, da ne bo gradil novih objektov, saj zahtevajo le ti največ izdatkov. Tako v Los Angelesu ne bo olimpijskega naselja, tekmovanja bodo v obstoječih stadionih, športnike pa bodo razmestili po študentskih domovih in podobnih strukturah. Kljub temu pa je bilo treba
zgraditi olimpijski bazen in kolesarski stadion. Grad' njo pa je Ueberroth zaupal dvema sponzorjema, ki se obvezala, da bosta to naredila zastonj.
Največ denarja je podjetni predsednik odbora nacT pal od televizije. V Moskvi je družba NBC plačala °j milijonov dolarjev za prenos tekem, Ueberroth pa je druge ameriške družbe, ABC izvlekel celih 225 mili]0' nov, k čemur gre dodati še 75 milijonov za prenos v inozemstvo. Prav tako spretno je prodal reklamni Pf°' štor firmam, ki so se obvezale, da bodo nudile oli piadi vse, kar ji je potrebno: IBM je tako dala na tal' polago kompjuterski sistem, telefonska družba bo zajamčila sistem komunikacij, Buick 10.000 avtomobila0’ McDonald hrano, Coca-Cola pijačo.	.
Nekaj desetin milijonov (seveda dolarjev) bo navrgt" še prodaja spominčkov, ostalo pa najemnine za Pajn rišča, prenočevanje, telefonske povezave itd., ki boa sicer na zelo visoki ravni, prav tako kot cene.
Vendar Ueberroth in občinski možje niso edini. * bi radi služili na račun olimpijskih iger. Baje se J}0 bogat posel pripravljajo tudi kriminalne organizacij' ki so imele v tem smislu več sestankov na vrhu. " bo seveda terjalo izredne varnostne ukrepe in poseb°° strategijo preprečevanja nasilja, seveda pa tudi znat11 izdatke. Vprašanje je, ali je Ueberroth to plat Vfj. blema upošteval in ali mu bo tudi na tem področP uspelo kaj zaslužiti.
Jack London:	MchlkcUlCC (20.)
riše: Radiša Miloševi^
-	**	m sna*
*' mai/vaio... setei m
V JVakv
Avr, a* #//ya z/varv ..
r/retjucrrto" je več/#A sr*y/iA za
...f/HTA A Zt MMfZMAM...