!z celega sveta. Zvjlja bivše cesarice Cite. Bivša cesarica Cita, ki se nahaja sedaj s Karlom vred na otoku Madeira, želi prisostvovati v Švici operaciji njenega siaa. Cita upa, da bo s pomočjo portugalske vlade dobila od zaveznikov do-  voljenje za potovanje v Švico.  V Gornji Slezlji je glasovanje izpad<o v korist Nemcev, Poljaki so si pa veadar zaali prisvoiiti velevažae ;b bvelovaozaaao radaike, sedaj pa le ^id-fiio da država, ki se vdlaja !.ancoskim vojaškim krogom tako brezpogojBO v razae slažbe ia v po'dal]šanje vojaih grozot, ai sposobaa, da upravIja z aarodaim blagom in s prirodaim bogast^ om, Kakor dobljeao, tako iz gubjjero! Poltski velikaši ia plemeaitaši ^o s f;raooosko pomofjo pri aataati priiicbili te radaike, sedaj jih pa lahi-omiselrin — * ,'.>dajajo tajim kapitalip^om Radaik Koaigshiitte je v fraa coskib Holienljhe pa v aagleških izkonščGvalaih iB ba.akirskih rokah, za Kato.vice se [>a — pogajajo Japoaci!! Pol.iski oMastniki smai prizaavajo, da niso s^osobni voditi taka podjetja, za\c hočeio aatrraniti samo deaarjia, da rfizazdaao ia razkoSno poveseljačijo , do.kler 'o še Pas, dolder se aarod ao zbadi id ne požene te aočimerBe, ohole in okratao ,,§lahte." Politl^no zaiitevg .taTiJRaske l]u'd- ske straake. Na koa.^resa italijaaske Ijudske stranlre v Benntkah je gfcivai taiaik doa Stnrzo postavil v imem; po litično or.rraai/iranih knltoličaaov Ita- liie siede?.e zpiiieve: Država aaj se razdeli aa roVi-iiine, ki bodi;o: ,,vo- lilno - re,Tezeafpti\ na. avtononno-au- tarhi?.na. ia adininistrnnv-o-]' • islativ- aa iifiravaa telcsa." Volilno-reprezen- tativaa: volilo se bo posianee v po- krajiaske zbore aa podla,gi sploSae vo- UlB8 pravioe ia proporca. AvtoaomaoaatarhiSaa: pokrajiae morajo biti samoupravna telesa, a ne pod uplivom dnžavaega aradaika. AdmiaistrativBOlegislativna: Ijudstvo ima v svoji pokrajiai pravico 'do lastaih liaaao, ia razpisovati se smejo davki. Razea tega je vsaJca pokrajiaa apravao-zako nodajaa ediaica za iadastrijsko posle trgovlao, šolstvo, sooijalao polijtiko ia zdravstvo, javBa dela itd. Tz zahtev italijaflske ljadske straake je razvidbo scdobBO pojmovaaje države. Krš6. poKtika daje aarodom predpogoje za procvii ia vsestraaski razmah. Danci za izobrazbo. Daaci so veliki prijatelji lepili kajig. Daaski književaiki so aedavao agotovili, da se je leta 1918 prodalo aa Daaskem za 18 milijonov daaskDi kroa kajig. Pomisiiti ]e pa trcba, da ima Daaska samo 2Y: milijoaa prebivalocv. \1 Ijadsidli kajižaicah so v laaskera leta izposo dili aad 2 milijoaa kajig. Izmed vsoh kajig so aa Dantkera aajbolj pril'ubljeaa dela Holger Drachmaaaova, ki ro prevedeaa že v vse kaltarae jezike. Njegovi spjsi krožijo po Daaskcm v 685,000 izvodih. Sloveaci, acimo se od se-veraih Barodov! Obseg lakote v Rasiji. Poročila iz Moskve pravijo, da st slabša položaj v caricinski gaberaiji od dae do dne. Število stradajočiL v tej guberniji znaša 38.000 oseb. Včteto pa ni mestno prebivalstvo. V oreabarški gubsrniji strada 25.000 ljadi. Otroci ne dobijo y otroških domovih po pet dri nobeae hrane. Peklenske ankaae proti človeštvu. Po dolgoletnem klanju svetovae vojske je padlo človeško življenje pod v--iko ceao, zato so pa tudi najstrašne.jši zločini na daevaem redu. Človeštvo pada bolj in bolj ia poboljšanja ni videti, ker se najvišji krogi v raznih državah še vedno bavijo z mislijo, kako bi se dale še na strašaejši način vničevati ljudske množice. Pravijo, da so angieški vojai krogi pozvali profesorje, naj poskusijo sestaviti nekak p!in ki bi bil v staou, da v miaati uaiči cela mesta. Profesorji so baje to delo v propast človeštva odklonili, gotovo je pa to, da se ce!o v Washingtonu, kjer naj bi se razpravljalo o mira ia o razoroževaaju, gci"ori o raznih takih peklenskih napravab Samomori v Aneriki. Strahovite so številke, ki govore o samomorih v Ameriki. TaKO a. pr. izkazuje štatistika Združenih držav Severne Amerike v prvi polovici tekc čega leta 6409 samomorov, dočim je bilo v isti lanskega 1. izvršeaih samo 2771 samomorov. Od teh 6509 oseb, ki so izvršile samomor, je bilo 4527 moških, 1982 ženskih oseb ter 507 otrok, od poslednjih je bilo 214 dečkov ia 293 de.klic. Kot vzrok samo morov pri otrokib se navaja večjidel neuspehi v šoli ali karanje od strani roditeljcv. Dečki so vporabljali kot mo* rilno orodje ^ečjidelj samokres, deklice pa strap. Štiri petine vseh oseb. ki so izvr"3ile samomor, pripada k anglikaaski cerkvi. Kot glavai vzrok strahovitega naraščanja samoir.orov se še navaja pomanjkanje verskega prepričanja in socijalna beda, povzročena vsled svetovne vojne. Regentstvo na Japoaskem. Japonski cesar (mikado) je tako nevarno obolel, da se ne more vei baviti z državnimi posli. Za regenta bo postavljen priac Herie. Sultan zapasti Carlgrad. Karodaa skapščiBa v Aagori v Mali Aziji, ki ^rna sedaj v svojih rokah vso vladbo moč Tarčije, je pozvala tarškega salfaaa, da zapasti Carigrad kot glavao mesto Tarčij'' ia se preseli v Aagoro v Malo Azijo ter da proglasi Angoro kot glavoo mesto tarškega ce sarstva ia sedež celoga mohamedaasK8ga sveta. Tarškema saltaaa ai kaj posebBO všeč, da bi zapustil prelepo mesto Carigrad, svojo ve6 kot petstoletao prestolaico, ndkoder so bili Tarki več sto let strah ia trepet cele Evrope. Toda tarškema saltaaa aa ta odlofiai pritisk b6 bo preostajalo prav Bičesar dragega, aego vgrizaiti v kislo jabolko ia oditi Bazaj, odkoder so prišli aiegovi predaiki. O notranji ia zaaanji poVtiki nove Gnške V iako agledaeai daaais kem lista ]e priobčil dr Chloanteš Ki cclaides zanimiv člaaek o razmerah v Bovi Grški. Clankar piše: Po trimesofiiie^; ; otovaa a v Atono. k.'t'r som se g*bui v vseh polifičaih krogih, — Vaai zamorem o aotrajiji ia zaaaaji (jolitiki Grške podati verodostojno poroSilo, ki bo ovrglo v laozemstro raeSirjeBe teadeaoiiozae vesti o grškib razmorah Mesto Ateae vzbaja Hanes vtis prestolaice kakšne velesile. lp res je zadobiia Grška vse dragaCai zaačaj, odkar se je število Bjeaega urebivalstva potrojiJo: kot majhnadeifelica je vstopila v vrslo sredajih državic. V Ateaah presojajo položaj dežele jako agodao. Kar se ti&e notranie politike . moram prizaati, da je stališče miaistrskega predsedaika Gunarisa zelo atrjeao Gaaaris se nahaja sedaj v Loadoaa, kjer se posvetaje o važnih politifiaiH ia fiaaacijelnih vprašaBjih, Valata je padla ia dosegla italijaasko liro. V Ateaah priCakajejo nspea Guaarisovega poslaastva. Akopra» bi se to ae zgodilo in ako 1» prišlo do ostavke Gaaarisovega kabiaela, je popolaoma izkljačen povratefc Veaizelov Se aedavBO so po vsej^Grški prošlavili obietaico onih volitev , ki so priaesle ipolom veaizelistov. Grška ae hrepeai po Veaizelosa. Veai zelos saai pa aima vr svo^i straaki ve6 tiste brez; ogojae avtoritete kakor aekdaj. Straaka se Bamerava razcepiti v dve stra.U: prvo, kateri aafielaje poikovaik Daaglis, bivši še? geaeralae ga štaba, ia drago, ki jo vodi pcsla aeo Simos, izdajatelj lista ,,Patris. " Toliko izgleda, da bi po Gaaarisovi ostavki zamogel edea ali dragi sestar viti vlado, pa aima aobedea, Najresaej'Ai aasledjiik Gaaarisov je brezdvomao Nikolo Stratos, voditelj progre sistov ia caibol]ši govornik v grški zboraici. — Zaaaaja politika Gršk* stoji popolaoma pod vtisom maloazijskega problema, vojae s kemalisti i» aBgleško-fraacoskili aasprotstev y M>i Aziji, Grška ae bo pod BObeaimi pogoji zapastila zavzetih postojank v M. Aziji. To je eaodašaa volja grškega Baroda. V Ateaah so popoTaoma prepričaai, da Iraacosko-aagleška rivaliteta v Aziji Grkom ae more Skodo vati. Aagiija lahko v Evropi odneha, B8 more pa odaeLati v Mali Aziji, ker so ravao takaj taagiraai i^.dijski iateresi Velike Britaaije. Z atrditvijo sfal'š5a KemaJ-paše bi se aaj-avao ustvarila pri\ia??ia tofika zai sosedaa države z muslimaaskim živl|em" kakov n. pr. Perzijo, Algaaistan, kar bi potneailo ogroževanje aagleSke iateresne sfere \\ Iadiji. Eaeriviciaa aota, ki jo ]e Aaglija poslala t Pariz, pričuje o trdai vt ij' londonskih politikov, zlasti dejstvo, da je Francija prepastila keaialistom obsežae prot!:e bagdadske želiezaice Ha razmejites aaprajja Siriji nasrprotaj-eta T precejšaji meri aagleškira interesom. Na ta B<?čin se je Grška z aagleško-irancoskimi aasprotstvi okoristi'ia. Italija se je doslej ravaala po akrepih Anglij«. Radi Dodekaaeza ia severaega Epira ai bilo razmerje med Gršk» ia Italljo ravao r izveseljiivo, 'jnel sea pa v Riaia priliko , govoriti z razaimi političnjmi osebaostmi, ki so pokazovale za rešitev toh vprašaaj maogo inter*8sa. Razgovor s seaatorjem Chiemeatijeiu je bil v tem ozira zadovoljiv. Grška bo v. Mali Aziji oddajala razaa dela, kakor gt-adbe železaic, mostOT itd. S tem bi se nadila Italiji možaost gospodarskega adejsh^vaaja. V Rimu prlčakajejo povrat mia. predsedaii ka Gaaarisa z veliko aapetostjo. V tamkajšajih krogih so prepričaai, da se bodo med Bjim ^ia: predstavitelji Italijaaske vlade vršili važai poliU6ni ia gospodarski razgovo: i, Id bodo P'<speŠili zbližanje mted obema državaaia. Svojega; poročfla/ ae bi hotel sklonitij brez da bi se ne' dotakail vpraSaaja prizaavaaja kral]a Kod> stantina. Tn vprašaaie bbsta Aagliia ia Grgka rešili v sporazama. ZecifiiJ«ae države amerišlce so kralja prip<jv zaale. Slon — valutni strokovBJak. V tradimpeštaBskeh zoološkem vrta žui ?.udea sloa po imena Hasaa. Oa je jil vedno velik prijatelj otrok. Vedao se j« igral z otroci* Kdor. je hotel tega sloBa jaJiati, je moral i»la^ati posebno takso, ki je v zada'em časa zaašala 1 K Takso je pobiral sloa sam. Pretl 11 dtiovi pa se je sloa popol^oma izpremenil Ce so aia otroci poaujali — kroae, iih ie aalpro] povohal, aataaCao pregledal, aato pa — znvrirol. Nedavno pa ;e prišel v zoološki vrt s svo imi otroci aeki Amerikanec ia ta je poizkasil svo"o sročo z — dolarji Ia iila\ f-ado! Sloa ]e sprejel ta deaar z velikim zadovoljslvom. Pozaei« so jjjjpravili poizkas z dVagimi valatami. R.a-znovrstae baakovce ]o sprejel, sajno madžarskih kroa ai maral. Hasanov strežaik je izjavil, da sloa aajbr2e radi tega ae sprejema madžarskih baakovcpv, ker so iiskaai z izvaaredno smrdečo barvo. Bog ve, ali bi sloa prejel aaše 'diaurje? »Neznani vojak" ia srnrt matere. Ob priliki pogrebaih slovesaosji ifa tijaasiega ..neznaaega vojaka" }e prigla iz Tariaa v Rim aeka žeaa, ka teri sta ipadla oba siaa aa bojBem poliu. V žalosti ia razbarjeaosti je misiila, da je ,,aezaaaitt vo]ak a]ea sia iV .Turiau Jo prodala vse ter se aapofila v Rim. Tam je celo noo molila v cerkvi ob rakvi ,,Bezaaaega" voiaka, *v trdfli veri, da jo to ajea sia. Drugo jatro je bila mrtva, Naglo plačilo. fivicarski Časmk ,,Neaeste Ziirieher jNaehrichtea" jo pred daevi ooisal sledeči mozag pi:e irostA;o6i dogodek, katerega ja opisal nok očivideo-socijalai demokrat. V kraju '.Valdhat so šli mladi delavji po dok0i30t,aem dela iz tamoSaje icvarno Lanz. Na oesti, ob kateri ]e oil po •¦•tavijHi križ, so se astavili. EJea izmed mladeaičev je aied kroliOkOm ter grdim prekliajaajem sael razpelo raz kn*si- Z gUsaim odobravaajeia vseh na\/otih tovarišev je nato razpelo Kri^aaega zopet pribil aa križ, toda z g!avo obra,;eao navzdol, Ta bogo ¦slvvumni 6ia so vsi Bavzoči odobravali ia med smchoni odšli domov. Dva dai pozae.ie so pa bili vsi ti mladenifti pri^ga grozneam prizora ia strahoviti kazn\ lt'Ł]i, ki je zadela bogokletaega miffdfuifta. M'adeai6a, kateri ^e izvr.§il bnwokletstvo, .10 zagrabil stiojvtovara\ ga z glavo navzdol potegail — med dva valiarja ia ga dobesedno iz-nečkal. Bogoklctstvu i ]e sledilo v.agio plaCilo! Zgorela radl ljuibavnili plsejn. V Neachatela aa Svicarskem je začela goreti leseaa kmetska hiša V hiši je staaovala 20Ietaa Roza Miiller s svojira bratom. Ko sta morala oba pobegaaiti radi ognja iz biše, je zapazilaRoaa, da je poziibila v izbi svoja ljabavaa pisma iz:>od peresa svo]ega zaroSeaca, s katerim je hofela skleaiti zakon. Da bi rešila ta pisma uniCenJa, je hušailn aaizaj v gorefti staa. Ker je ni bilo precej dolgo iz bajte, ohrabril se je še brat ia jej hotel iti aa pomoč, a tadi oa se ni \e6 vrail iz ognja. Pozaeje so aašlt aa pogoriš'"ii ogorke sestre ia brata, ki sta zgorela z ljuba^aimi pismi vred. Triletni raos ilec. V Vallev Fallsu je triletni Joha Backe zadavil aekoli- ko mlajšo deklico I\Iary Szipila aa jako čadea aačia. DeSek je vrgel deklici vrvleo krog vrata ia Jo privezal na os brasaega kamna, Nato je vrtel tal:o dolgo, dokler se vrv ai popolaoina aav;ila — deklica pa se je med tem zadavila. Odkrltie tajnogtnega zIofiBa. Pred dobriai letom dni je y okolici Roaaaa aa Fraacoskem izgiail 601etai kmsto valec Desiree Rolle, Ločil se je od prve žeae ia živel z aeko Be. d Gallior. v korazaem zakoau« Ko ]& mo2 izgi ail, ,je policija izvršiia h\•-jzi.spešao preiskavo. Med lem je >.<. iimrla tnii Bert*" Galliei- ia Bjeai sQro*,tn> •-'•'« so so polastili posestva, M spa&i sobi so je jim aadil strašea prizor.i v. postoljl so aašli moško okostje. PriV-<ŁQloa je brez dvomao abila posestnika ia sf rila Iruplo v spalai sobi. Boparski umor. V trgovino rarilega ararja aa Schoabrannski cesti na Daaaja sta aedavao prišla dva slabo oblečeaa človeka. Ko sta prigla zopet iz trgovine, sta hotela vrata zakleaiii. Neka žeaa, ki je videla, da sta i mela krvave roke, je zagaala kriv ia policija Ja je aretiralav Pišeta so Jakob Neabaaor ia Josin MiletiC. Uraria Adlerja so aašli v trgoviai mrtvega, z razmršeao glavo. Razbojaika sta iz;avila, da sta ga hotela samo okrasti. Ker je pričel krigati, sta ga obdelala z žepaimi noži. OdBesla sta razaih dragocenosti v vredaqs*i 20.000 kroB. Strašiia zra.koplo.vna nesroža. — Ki voiaškem letališču v Compiegae-u nn r'raacoskem se je pripeiila le dai ob jM'iiki poizkusaega zračaega r»oleta gi-ozna aezgoda. Neke nove \rste npropJaii se je dvignil v zrak, v ajem sta bila 2 fraacoska Castabca-zrako plovoa Poizkasai zraSai polot je bil žo irorfcan, letalo se je že začclo spa."'?}• ti ]'i oti zemlji, ko so zapazill glp lalci vio letališča, da se je mf ralo aa aeiopmau aekaj pripetiti. Ko se je spustil aeroplaa kakih 100 m t-roti zer.r; , 7; ftel je aparat kolebati la se ie pre'ohcail aavpik v zraku. iV5 tera treaaOu se je edea od častailcov dvignil iz letala ia skočil iz ajega, Seve ¦ri pf.idca aa zemljo se ]e razTetel aa ko^,fe: \ treaatka, ko je obležal eden h)S nikov vsled padca aa zeniljo mrtev, se je razlegla iz aeropJLaaa eksj.Jozi]a- lelalo je objel plamea ia čaz nekaj hipov ]e trešfiilo aa zemijo. Sam> posebi amevao, je ostal tadi dragi IetŁ. «'>c pri ju-iči mrtev. Vzroka grozbo nesreče aiso mogli dogaati, ker jo ostalo od aeroplaaa samo le neka] aezDdtnia koscev. Slepi vodnlk po loadoaskiK uli - cah. Pro-^li tedea se >]e vlačil^ po ioadoaskih alicah tako gosto aepiotliraa megla, kakor je ae pomaijo v Londobu aajstarejši ljadje. V aeki icnrioa ski kotel je prišel trgovei- Isaac \Villiams, ia'iioaadil 10 šiliagov oaema, ki bi ga dovedel do aiegovega stanovaaja. Kmala so aašli človeka, ki je obljabil, da ipovede trgovca po temaih alicah ter preko mostov v aiegov ocf'daljoai staa. Ko sta dospela vudaik ia trgovec pred pravo hišo, izjilaf-a tr govec voditelju obljabljeao aagrado , a ta so ma zahvali s ipripombo: ,,Vi se boste niorda čadilij Ce vam zaa pam, da sem slep. Kot slepea sem že šel tolikokrat po teh alicah ia iih pozaam bolje kot oai, ki vidijo," Colni-5 za — cno kroao. V bližiai švedske obale se Je aedavao potopil raski ribarski čolaič, Ta Colai5 je kapil aeki Sved za 1 švedsko kroBO^ kar zaaša 70.000 rabljev. 17 let v kleti. Neka žeaa v Joli-eta, Severaa Amerika, z imeaom Ma-rija Cambach, je svoi.!o malo ličerko pred 17 ]-?ti zaprJa v klet, ker je mislila, da jo ]q vrag obsedel. Deklica \Q bila celih 17 let zaprta v kleti, dokler >e Bi rešilo aeko dobrodel.ao draštvo. Deklica ae vidi ničesar. bb sliši in ae more govoriti. Zaameaiti zdra,vaik jo i.e poizkusil zdraviti, toda zamaaj. V ieka 17 let se deklica telesao Bi prav aiC razvila ia je popolaoma slabounK aat Dragocenl plašč. Njajorška krz«t Barija Steia ia Bleia je aedavao do vršila plašč, ki spada med prve dra-. ^oceaosti sveta.. Plašfe staae 60,000 do-» larjev, kar je v Bašem deaarja 18 rmii.oaov K. PlašG je sešit iz 110 sibirs-* kih cobelovib. kožic Tri leta so zbir:ali okrog Irkatska kožice teh živali« Sešite so tako fiao, da izgleda, kakor aa ie celi plašC izdelaa iz eae same kožahoviae. Nosila bo ta plašč aeka ctospa iz aaJDOgateiših krogov ameri* Ske dražbe. Kako hitro letajo rauhe? ivmcrikaaski državai arad zn poliedo!st\rr» \& napravi! poizkus za ugotovitev tArosti letaaja mah. V to svrho so nalovili aekaj tisoč maa razaih vrit in jili potrosili z razaobarvaim praliom. Na različnih mestih so aapravili l.ato lovilae Baprave za te s praHom potrch šeae maae. Tem potom so ugotovfli, da zamorejo preleteti mahe v 24iih urah zaatae daljave Najdalje leti ir.u-« ha 21 km. Navadaa sobaa maha |>re-> ieta v 22 urah 10 km. Babilonski stolp. Tzraz ,,babilon-> ski stoln" se vsekako aaaaša Ba la dijo. Pred kratkim so slažbeaim potora agotovili, da se govori v tej čadai zemlji Iadiji bi6 maaj riego 179 jezikov ifl 544 Bare(5i.i. V to jczike pa še aiso všteti razai ciganski jeziki, katerih so jjoslužujejo v Indijii razaa Bomadska pleraena.