DELAVSKI SVET SOZD EMONA OBISK Tržaški zadružniki v Emoni Ljubljana, 19. septembra - Tržaška delegacija Cooperative Operaie - delavske konzumne zadruge je obiskala Emono, da bi še bolj poglobili dosedanje stike z našo Zadružno zvezo. Delavska zadruga iz Trsta je naslednica številnih zadrug, med njimi tudi slovenskih, ki so začele delovati že v začetku tega stoletja. Ima zelo razvejano mrežo poslovalnic za oskrbo svojih članov, predvsem z živili. Iz naše države dobiva večje količine mesa, želi pa razviti poslovno sodelovanje tudi na druga področja. Gostje iz Italije so si ogledali film o Emoni, se z našimi predstavniki pogovarjali o naši organizaciji preskrbe prebivalstva, nato pa so si ogledali regalno skladišče na Šmartinski cesti. E-Informator Ugodna ocena poslovanja v prvem polletju 1978 Ljubu Filipanu, v. d. generalnega direktorja, podaljšali mandat informator glasilo delavcev sozd emona ijubljana leto 9 oktober 1978 št. 86 LJUBLJANA, 19. septembra - Delavski svet SOZD Emona, ki jo je vodil njegov predsednik inž. Jože Pentek, je na sedmi seji, bila je v banketni dvorani hotela Union, ugodno, vendar tudi kritično ocenil obračun poslovanja za prvo polletje 78, obravnaval in sprejel predlog samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Emona, sprejel predlog statuta SOZD Emona ter razpisal referendume v temeljnih in delovnih organizacijah celotne SOZD za njegov sprejem, ki so bili od 5. do 15. oktobra. Rezultate objavljamo posebej. Nadalje je delavski svet razpravljal o dodeljevanju sredstev iz sklada za solidarnostno gradnjo stanovanj, imenoval nov uredniški odbor E-informatorja, ki ga objavljamo posebej na str. 2, podaljšal mandat v. d. generalnega direktorja Ljubu Filipanu do imenovanja predsednika poslovodnega odbora SOZD, potrdil predloge za priznanja TOZD in DO ter posameznikom v Emoni, ki jih bo podelila Gospodarska zbornica ob 20-let-nici modernizacije trgovine, potrdil smernice in izhodišča za reorganizacijo nekaterih DO s 1. 1. 1979. ter sprejel priporočilo, naj vse naše TOZD in DO sprejmejo samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja letališke mreže v Sloveniji za obdobje 76/80. Ivan Muhič je podal povzetek nekaterih pomembnejših elementov poslovanja SOZD EMONA za prvo polletje 1978: V SOZD-u kot celoti smo v prvi polovici leta 1978 realizirali 5,576.646 tisoč din celotnega prihodka, kar predstavlja 45% letnega plana oziroma 10% več kot v enakem obdobju lani. Glede na to, da je bil in-dex porasta cen v prvem polletju 1978 v primerjavi z enakim obdobjem lani 113, je fizični obseg prometa v SOZD Emona v prvem polletju padel v primerjavi z enakim obdobjem lani. Zlasti je ta izpad nastal pri zunanjetrgovinski uvozni dejavnosti. Celotni prihodek v trgovinski dejavnosti, ki predstavlja 82% celotnega pri- hodka SOZD-a je porasel le za 7%, medtem ko je rast pri ostalih dejavnostih, ki skupaj predstavljajo preostalih 18% celotnega prihodka SOZD-a od 20% (proizvodnja) do 48 (hotel-sko-turistična dejavnost). V proizvodni dejavnosti je bil realiziran manjši ce- lotni prihodek v letošnjem polletju kot v enakem obdobju leta 1977 le pri TOZD Poljedelstvo-gove-doreja in sicer zaradi nižjih premij in manjšega števila prodanih pitancev. V primerjavi s planom za leto 1978 je proizvodna de- (Nadaljevanje na 2. str.) Zmagovalci v krosu ekipno: 1. Centromerkur, 2. Ihan, 3. Maloprodaja V. LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD EMONA Nad 700 tekmovalcev Najbolj množično tekmovanje, ki smo jih organizirali v okviru Emone-prava emonska olimpiada LJUBLJANA, 24. septembra - Slovesne otvoritve V. letnih športnih iger SOZD Emona, ki so bile tokrat v športnem parku na Kodeljevem, se je udeležilo nad 700 tekmovalk in tekmovalcev iz vseh naših tozd in DO, ki so se zatem pomerili med seboj kot Otvoritvena svečanost v športni dvorani Slovana Preberi: # Zmagovalci na mokrlškem gradu, str. 4 •V. letne športne igre SOZD EMONA str. 5 do 10 € Delavka v združenem delu str. 12 • Predvidene spremembe v SOZD Emona ® Rezultati referendumov v TOZD in DO posamezniki in ekipno - za najboljšega (Popolne rezultate objavljamo posebej). Ljubo Filipan, v. d. generalnega direktorja SOZD Emona, je množico tekmovalcev in navijačev s transparenti in zastavami pozdravil v veliki dvorani na Kodeljevem ter posebej poudaril množično udeležbo, saj se je prvih Emoninih iger udeležilo le okoli 100 tekmovalcev. Plapolanje zastav, slavnostno vzdušje, himna -prava Emona olimpiada! Po dveh dneh zagrizenih bojev in merjenja sil v različnih športnih panogah je v nedeljo 24. septembra Ljubo Filipan ob pomoči Mirana Blahe in Mire Težak podelil priznanja, medalje in pokale zmagovalcem, zmagovalnim ekipam in najboljšim - pred pivnico nasproti Trgovske hiše v Ljubljani. Veselje vseh tekmovalcev in zmagovalcev, ki so jih člani posameznih ekip dvigali na ramena, sta obogatila folklorna skupina »Emona« in tamburaši Emone s prijetnim nastopom. Za ples je poskrbel ansambel ŽAR, ki ga vodi Emonec Rado iz SM Ljubljana. Čestitamo vsem, zmagovalcem in pravim športnim borcem -in na svidenje prihodnje leto! (Nadaljevanje na 7. strani) Končni vrstni red ekip 1. DO Emona Blagovni center točke 151 2. DO Centromerkur 150 3. TOZD Zdravilišče Čateške Toplice 95,5 4. TOZD Maximarket 89 5. DO Mesna industrija Zalog 88 6. TOZD Hotel Riviera 87 7. DO Ilirija Ilirska Bistrica 83 8. TOZD Prašičereja Ihan 71 9. TOZD Hoteli Bernardin 69 10. DO Posavje Brežice 66 11. TOZD Maloprodaja 61 12. DO Emona Commerce 59 13. DO Jestvina Koper 53 14. DO Emona Merkur Ptuj 50 15. TOZD Hotel Union 49 16. DO Emona Elektronski računski center 41 17. TOZD Hotel Slon 38 18. TOZD Pekarna Center 29 19. TOZD Supermarket Osijek 27 ' 20. TOZD Tovarna močnih krmil 15 21. DO Emona Merkur Ljubljana 13 22. TOZD Supermarket Ljubljana 12 23. TOZD Supermarket Maribor 7 24. DO Dolenjka Novo mesto 5,5 25. DO Kmetijska kooperacija 5 26. DO Emona Inženiring 4 27. DO Emona Globtour 2 Ugodna ocena poslovanja v prvem polletju 1978 (Nadaljevanje s 1. str.) javnost v prvem polletju letošnjega leta realizirala že 49% celotnega prihodka. • Pri trgovinski dejavnosti je DO Emona Commerce realizirala v obravnavanem obdobju le 38% plana celotnega prihodka, oziroma 16% manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za tako nizek realiziran celotni prihodek je v izpadu uvoza kave in rezervnih delov, kakor tudi izvoza. Ugodna turistična sezona se kaže tudi pri realizaciji DO Emona Globtour, saj je dosegla že 28% plana celotnega prihodka, kar je celo 72% več kot v enakem obdobju lani. Opozoriti moramo, da DO Emona hoteli v prvem polletju 1978 še niso obračunali premij od nočitev tujih gostov, ker še ni bila dogovorjena stopnja obračuna, kar bo pozitivno vplivalo na njihov celotni prihodek in finančni rezultat. • SOZD Emona je v prvem polletju leta Predlogi za podelitev priznanj • Delovnim organizacijam: Emona Jestvina Koper, Emona Dolenjka, Novo mesto, TOZD Supermarket, Ljubljana, TOZD Maloprodaja, Ljubljana TOZD Trg. hiša Maximarket. • Delavcem: Ljubo Filipan, Mirko Pregl, Lojze Urbanč, Janez Dovjak, Pavle Godec, Alojz Vaši, Milan Mravlje, Dragica Pilih, Alojz Unikar, Anton Gornik, Ivan Strbad, Anton Smo-ljan, Marija Kratochvvil, Valerija Golobič, Rudolf Ludvik, Anton Vidrih, Marija Grčar, Miroslav Zalaznik, Franc Pozaršek. DO Emona Merkur je v prvem polletju leta 1978 dosegla celotni prihodek v višini 1,130.464 tisoč din, kar predstavlja 46% piana, oziroma 21% več kot v enakem obdobju lani. Izjema je le TOZD Trgovina Obala Koper, ki je realizirala 13,37% plana celotnega prihodka, oziroma 7% manj kot lani zaradi izpada maloobmejnega prometa. • Nadpovprečno rast celotnega prihodka v DO Emona Merkur beleži TOZD Maximar-ket, in sicer z indexom 132. Pri ostalih DO s področja trgovinske dejavnosti izstopa z visokim porastom celotnega prihodka v prvem polletju letošnjega leta z enakim obdobjem lani le DO Emona Ilirija z indexom 132, predvsem zaradi povečanja kapacitete. Do Emona Hoteli so v prvem polletju letos dosegli precej visok celotni prihodek v primerjavi s planom, kar je glede na to, da je 70% nočitvenih kapacitet DO Emona hotelov sezonskega značaja, zadovoljivo. V primerjavi s prvim polletjem leta 1977 so DO Emona Hoteli dosegli 37% večji celotni prihodek, in sicer delno zaradi povečanja hotelskih kapacitet. Nižje od povprečnega porasta celotnega prihodka je realizirala le TOZD Hotel Evropa zaradi zmanjšanja nočitvenih kapacitet. 1978 v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala dohodek za 20%, torej z višjim indeksom kot celotni prihodek. Hitrejša rast dohodka je posledica počasnejše rasti porabljenih sredstev, to je večja ekonomičnost poslovanja. Doseženi dohodek je v primerjavi s preteklim letom torej relativno ugoden, to tudi v primeru, če se upošteva porast cen. Prav tako je doseganje dohodka ugodno tudi v odnosu na plan. Ne glede na ugodne rezultate pri ustvarjanju dohodka pa moramo opozoriti, da nekatere TOZD pri razporejanju dohodka na del za osebne dohodke niso upoštevale splošnih načel resolucije o ekonomskem razvoju SRS in tudi ne osnov in meril, ki so si jih določile v skupnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov v svojih samoupravnih aktih. Medtem, ko je za SOZD kot celoto to razmerje še nekako opravičljivo, saj znaša index ustvarjenega dohodka v odnosu na preteklo leto 120, osebni dohodki pa 119, so odstopanja v nekaterih TOZD izredno velika (TMK, Emona Commerce, Obala Koper, Pekarna Center, Dolenjka Novo mesto, Jestvina, Centromerkur, Zdravilišče Čateške toplice, Union). K temu je treba pripomniti še to, da so odkloni nekako interno opravičlji- ■ DS SOZD EMONA JE IMENOVAL: Nov uredniški odbor E-informatorja Glavni in odgovorni urednik: Miran Blaha, člani: Dušan Bračun, Ferdo Cigale, Franc Dolinar, Pavle Groznik, Jure Križnar, Ivanka Rižnar, Jože Snoj, Mira Težak. Delovni organizaciji Agroemona in Emona Merkur Ljubljana predlagata svoje člane tega odbora naknadno, kar potrdi Izvršilni odbor DS. Po svoji funkciji v odboru sodelujeta Igor Dolanc in Zvone Grujin. Članici uredniškega odbora E-informatorja bosta tudi IRENA ROME iz MIZ in TATJANA SLABANJA iz Maloprodaje. vi le pri tistih TOZD, ki imajo relativno nizek nivo osebnih dohodkov, v tem primeru so to TOZD Trg. Obala Koper in TOZD Zdravilišče Čateške toplice. Povprečni osebni dohodki v Emoni so v primerjavi s povprečejem SRS nižji za 3%, povprečna rast osebnih dohodkov v Emoni in SRS pa je bila enaka, to je 22%. • Glede zalog je tov. Muhič povedal, da je SOZD Emona v polletju 1978 poslovala s povprečnimi zalogami v vrednosti 1,052.121 din, kar predstavlja 19% porast glede na enako obdobje lani in 8% več od planiranih. Upoštevajoč 10% rast celotnega prihodka ugotavljamo, da je takšno povečanje povprečnih zalog s stališča gospodarjenja s sredstvi negativno, saj se je tako količnik obračanja zalog, merjen s celotnim prihodkom, zmanjšal za 8%, s tem pa se je povečala vezava dni iz 31 na 34. To pa pri tako veliki vrednosti sredstev v zalogah predstavlja veliko obremenitev. V DO Agroemona je bil največji porast zalog pri TOZD Tovarna močnih krmil, in sicer za 28%, DO prevelika lagodnost, kar se pojavlja tudi v drugih temeljnih in delovnih organizacijah, ker se stvari urejajo prepočasi in se brez potrebe zakomplicirajo, predvsem pa se ta lagodnost izraža v izpolnjevanju investicijskega programa. Potrebna bi bila boljša disciplina pri delu in predvsem večja osebna angažiranost. Želel bi, da bi bili tako energični pri izpolnjevanju svojih nalog in obveznosti, kakor so nekatere temeljne in delovne organizacije pri zviševanju osebnih dohodkov, ne upoštevajoč dejanski položaj in situacijo v delovni organizaciji. Če pogledamo izvajanje investicijskih programov, lahko ugotovimo, da je slabo. Inženiring projekte izvede z nekaj mesečno zamudo. Investicija naj ne bo postranska dejavnost, temveč naj ima določeno težo, strokovno dejavnost, itd. Mislim, da so to globalne ocene, ki jih lahko dam na podlagi polletnega obračuna. Najbolj me skrbi situacija v zunanji trgovini, ker vemo, da bodo še nadaljnje rekstrikcije in težave pri uvozu blaga ter tudi glede na to, da gre zunanja trgovina v določeno reorganizacijo, kar bo po vsej ver- OBJAVA Delovna skupnost SOZD tmona objavlja prosta dela dveh strojepisk in snažilke za čiščenje poslovnih prostorov Vloge pošiljite v roku 15 dni na naslov: Kadrovska služba Delovne skupnosti SOZD, Ljubljana, Kersnikova 2/II. Nastop dela čimprej. Ribarstvo-export izkazuje povečano vrednost zalog delno zaradi večjega obsega proizvodnje, delno pa tudi zaradi samega proizvodnega ciklusa. Najbolj zaskrbljujoč je porast zalog v DO Emona Commerce, saj so se zaloge v letošnjem I. polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojile, glede na plan so višje za 57%; vezava pa je dvakrat večja kot lani. Porast zalog je tudi pri DO Emona Blagovni center, kjer so se povprečne zaloge v primerjavi s I. polletjem 1977 povečale za 33% in je padel koeficient obračanja predvsem zalog neprehrambenega blaga. Ljubo FILIPAN, v. d. generalnega direktorja je poudaril: • Postavlja se vprašanje, koliko so delovne in temeljne organizacije o problemih, ki so razvidni iz obračuna poslovanja za I. polletje, razpravljale, da bi se stanje popravilo. Najbolj zaskrbljujoči so podatki iz zunanje trgovine, kjer so zaloge narasle, narasel pa je tudi indeks zaposlenih. Mislim, da obstoja v tej delovni organizaciji jetnosti še povečalo indeks zaposlenih. • Pri tistih temeljnih organizacijah, ki poslujejo z izgubo - hoteli Bernardin, bi morala dati določeno pomoč za izboljšanje tega stanja tudi DO Emona hoteli. V hotelih Bernardin so problem predvsem kadri in zato bi bilo nujno potrebno nekatere službe v hotelu Riviera in hotelih Bernardin združiti in tako racionalizirati (nabava, prodaja, vzdrževalna služba). Posebej moram povdari-ti službena potovanja v inozemstvo v nekaterih temeljnih in delovnih organizacijah. Leipzijški sejem je obiskalo kar 25 delavcev, čeprav je povsem jasno, da tak množičen obisk ni bil potreben, saj so od zunanje trgovine bili le štirje delavci. Tako ravnanje je nedopustno ter so samoupravni organi v temeljnih in delovnih organizacijah dolžni skrbeti za to, da bodo potovanja v inozemstvo bolj racionalna. Zvone Veber, direktor DO Emona Commerce: Zunanja trgovina je od vseh delovnih organizacij Na zagrebškem velesejmu v najtežjem položaju, zaradi slabega stanja devizne bilance in zaradi zmanjšanja uvoza, zato mimo teh dejstev ne moremo. Izvažamo z določenim minimumom, medtem, ko je uvoz iz zapada blokiran. Zato je naša osnovna naloga, da s skupnimi silami ustvarimo večji izvoz. Bistvenega pomena je tudi letošnja slaba letina, zato iščemo rešitev v lastni proizvodnji, iz katere moramo kreirati izvoz. Problem kave v Afriki bi morala reševati SOZD kot celota, ne samo zunanja trgovina. Indeks zaposlenih je res večji, kot je momentalno potrebno, vendar je pred nami reorganizacija in moramo s tem iz zunanje trgovine izločiti našo proizvodnjo. Zaloge so nastale tam, kjer je blago pripravljeno za izvoz za sektor A, ter so že deloma v upadanju. Poleg tega pa ima zunanja trgovina na zalogi reproma-terial, ki je potreben za naše temeljne in delovne organizacije. nosti, je razvidno, da smo na indeksu 98. Povprečni OD v primerjavi z lanskim letom so porasli za 19%. Pri tem je potrebno upoštevati velik obseg bolniških dopustov, ki se pri nas pojavljajo, in morajo zato ostali delavci delo opraviti v podaljšanem času. Zato bodo naši samoupravni organi pričeli preverjati zdravniška spričevala. Bruno Eller, direktor DO Emona Jestvina Koper: Gre za izpad maloobmejnega prometa. Sprejeli smo konkretne ukrepe, ki so v teku. OD pa smo že zmanjšali za 7%. Riko Rižnar, direktor TOZD GH Union: Letošnji osebni dohodki so v skladu z gostinsko-tu-ristično dejavnostjo v Sloveniji. V prejšnjem letu so bili osebni dohodki nižji zaradi stroškov investicije. Pavle Godec, direktor TOZD Maloprodaja, Lj.: • Glede na problem neracionalne porabe, ki se pojavlja, bi bilo potrebno ponovno go- Reorganizacije v DO in TOZD O reorganizacijah v omenjenih delovnih organizacijah bodo razpravljali delavci po tozd in DO (natančnejše podatke boste našli v prilogi E-informatorja), nakar se bodo delavci o predvidenih spremembah odločali na referendumih, ki bodo predvidoma decembra. Na podlagi dogovorjenih izhodišč se predvideva, da se s 1.1.1979 izvedejo in registrirajo naslednje spremembe odnosno reorganizacije v nekaterih delovnih organizacijah znotraj SOZD Emona: DO Emona Centromerkur, DO Emona Blagovni Center, DO Emona Commerce, TOZD Trgovina Obala Koper in DO Emona Jestvina Koper ter DO Emona Ribar-stvo-export. Da bi lahko vse to uresničili, bo potrebno izdelati ustrezne ekonomske utemeljitve, oziroma skupen in enoten ekonomski elaborat. Osebni dohodki so pod republiškim povprečjem. Ob šestmesečni bilanci se nismo odločili za rebalans plana, o tem bomo govorili šele ob podatkih 9-meseč-nega poslovanja. Matija Počivavšek, direktor TOZD TMK: Zaloge so dejansko narasle za 28%, za kar pa je vzrok problem koruze na tržišču. Emona Commerce za nas uvaža komponente za proizvodnjo premiksov, uvozne pravice pa moramo izkoristiti, če hočemo zadovoljiti naše odjemalce. Če osebne dohodke primerjamo po panožni dejav- voriti o varčevanju kot je potekala akcija »privarčujmo milijardo«. Zato predlaga DS SOZD, da da priporočilo o varčevanju vsem DS TOZD in DO. Delavskim svetom delovnih in temeljnih organizacij v SOZD EMONA se daje priporočilo o varčevanju. Plansko-analitska služba pripravi za devet mesečni obračun rezultate po panožnih dejavnostih, iz katerih bo razvidno, kako gredo trendi dohodka, prihodka, osebnih dohodkov, itd. ■ AKCIJA E-INFORMATORJA: IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MARKET Zmagovalci na Mokriškem gradu Jožica Fridau Mokrice, 1. oktobra -Uredništvo E-Indorma-torja in TOZD delovna organizacija Emona Merkur - Maloprodaja sta nagradila kolektiv E-marketa iz Gornje Radgone, ki je v akciji: »Iščemo najboljši E-market« dobil največ zvezdic in tako osvojil Prvo mesto med Emonini-mi marketi - z izletom v Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita, v Čateške toplice in grad Mokrice. V Mokriškem gradu so delovni kolektiv, udeležili so se vsi delavci, razen dveh mladoporočencev, ki sta preživljala medeni teden, pričakali Miran Blaha, glavni in odgovorni Urednik E-Informatorja, Pavle Godec, direktor tozd Maloprodaja ter Branko Bauer, predsednik delavskega sveta tozd. Na slovesnem kosilu je Miran Blaha izročil Feliksu Neuvirtu, poslovodji Frančiška Vrečar radgonskega marketa, pismeno priznanje za uspeh v akciji. V očeh potrošnika so upoštevajoč vljudnost, ustrežljivost, založenost in urejenost dosegli od desetih možnih zvezdic dobrih devet in tako od vseh Emo-ninih marketov v tozd Maloprodaja osvojili prvo mesto. Čestitkam našega urednika sta se pridružila Pavle Godec in Branko Bauer z željo, da bi tudi v bodoče oskrbovali naše občane njim v zadovoljstvo in Emoni v ponos. In kaj menijo Emonke in Emonci iz Radgone? Franček Mlinarič: »Prav presenečeni smo bili, ko smo zvedeli, da nas nagrajujete z izletom. Res smo zadovoljni, čeprav smo Marica Stajnko morali zgodaj vstati. Ob šesti uri zjutraj smo se že odpeljali iz Radgone preko Maribora v Kumrovec, kjer smo si ogledali rojstno hišo maršala Tita in muzej NOB. Nekaj jih je med nami, ki so bili prvič. Ustavili smo se tudi v Stubiških toplicah zaradi ogleda spomenika posvečenega Matiji Gubcu. Čudovito delo akademskega kiparja Av-guštinčiča. Res nimamo sreče z vremenom, a kaj ko pa dobra volja, ki nas spremlja od vsega začetka, odtehta teh nekaj kapelj dežja in sivino oblakov. Izlet je dobra nagrada in priznanje vsemu kolektivu in menim, da tudi vzpod- buda za v bodoče. Lahko rečemo le - hvala.« Jožica Fridau, blagajničarka in predsednica sindikata: »Na prvo mesto res nismo računali in nas je presenetilo. Da smo prvi, mislim, da je veliko pripomogel naš poslovodja. V službi je strog, predvsem pa je pravi trgovec, ve kaj hoče, kaj mora biti in kdaj in na katerem mestu. In tako je prav. Mi pa se trudimo, moramo se, saj postaja market vedno bolj majhen. Star je že 10 let. Leta nazaj smo bili še bolj a »štacuna« v Radgoni, sedaj pa Merka-tor že pričenja svoj pohod in se vedno bolj prilagaja. Računamo, da bomo prišli v ožji izbor za obnovo v letih 1981-82. Mislimo, da ne bodo pozabili na nas, ki daleč od Ljubljane s ponosom nosimo rdeči E. Prav zaradi oddaljenosti kar nismo mogli verjeti, da smo zmagali v akciji našega lista. Za nas je to več kot zmaga na nogometni tekmi. Na izlete pa tudi ne hodimo veliko. Pred tremi leti smo bili v Kopru, kjer smo si ogledali market na cesti JLA, videli smo ga in mu poskušali biti enaki. Sedaj smo ga premagali. Drugje imajo vsak teden čiščenje, mi čistimo vsak dan in še to - delamo vsi.« Frančiška Vrečar: »Veseli me, da smo najboljši, hkrati pa mi je nekako hudo za tiste, ki se tudi trudijo, delajo, a uspeh iz določenih objektivnih razlogov Feliks Neuvirt NOVEMBRSKE KNJIGE Redna letna zbirka Prešernove družbe 1978 Člani-naročniki bodo letos Prejeli naslednji knjižni dar: Prešernov koledar bo kot osrednja knjiga 2birke letos še posebno zanimiv. v njem bodo poleg proze *? Poezije sodobnih slovenjih avtorjev tudi razprave o jgajanjih po I. svetovni voj-Pa prispevek o novem mednarodnem ekonomskem si-sternu, o pojavu evrokomuni-^ha, zapis o starih slovenskih jestih, informativno bogati aPis pred olimpiado leta 1980 ^ Moskvi, pa še vrsta drobnih rjjnimivosti ln informacij. j?njigo velikega formata, bodo gasile barvne reprodukcije hk znamenitega impresionista Matije Jame, obsegala pa °° okrog 200 strani. -Boris Režek: CESTA NA ^EJO, roman - Sočno in živo Napisana pripoved o koroških Gruntarjih, njihovih hlapcih, deklah in dninarjih, ki obliku-Jelo in maličijo ljudi, tragična Podoba razmer v predvojnem času, v kateri pa ob koncu le zaslutimo obljubo človeško boljših dni. Miško Kranjec: ČARNI NASMEH, dve povesti - Ob 70-letnici našega velikega pisatelja smo v zbirko uvrstili dvoje njegovih pripovednih biserov: »Čarni nasmeh« in »Pot med blažene«. Obe lirsko otožni povesti bosta nedvomno ganili srce vsakega od bralcev. Miran Ogrin: VZHODNI VETER, potopis - Naš znani popotnik je podnaslovil svojo pripoved: od Urala do Kitajske in do arabskih pustinj, v njegovih zapisih pa zaživi pred nami tisti svet, ki je od nekdaj buril domišljijo Evropejcev in ki nas še danes privlači s svojo tako drugačno, bogato raznolikostjo, skrivnostmi, posebnostmi in lepotami. Draga Černelč, s sodelavci: ALERGIJA, zdravstveni priročnik - O alergiji, njenih vzrokih, posledicah in še zlasti o načinih zdravljenja, vemo vse premalo, zato bo knjiga gotovo dobrodošla marsikomu in ne samo bolnikom. Člani, ki so poravnali naročnino do 30. januarja letos, bodo prejeli še nagradno knjigo: Alan White: PODNEBJE UPORA, roman - Delo obravnava značilen primer nastanka in delovanja velemestne gverile na vročih tleh Ria de Janei-ra. Prodorno in pisateljsko slikovito opisuje razmere v senci kapitalistične strahovlade, kakršna je značilna za mnoge dežele Južne Amerike, in vzroke, ki privedejo osrednje junake zgodbe do oboroženega upora z njegovimi tragičnimi posledicami. Omenjeno knjigo lahko prejmejo tudi tisti naročniki, ki so se naročili na zbirko po 30. juniju, le da bodo morali ti doplačati zanjo 50 dinarjev (broširana) oziroma 65 dinarjev (vezana). Vse knjige bodo člani-naroč-niki prejeli v drugi polovici novembra. Slovesnost na Mokricah: Miran Blaha, glavni in odgovorni urednik E-informatorja, čestita Feliksu Neuvirtu, poslovodji radgonskega marketa k prvemu mestu v akciji »Iščemo najboljši E-market«. izostane. Ne morejo in ne morejo do uspeha. Težko je to. Sama sem iz Stave-šinskega vrha doma. Z ,bregač‘ kot jim pravimo tukaj. Večinoma so tam sa- mo gorice, kjer raste renski rizling, za domačo uporabo pa šmarnica. Izučila sem se v majhni trgovinici v bre-gačah, sedaj ko imam že 30 let delovne dobe, pa sem vodja špecerijskega oddelka. Da človek uspe, mora imeti delo rad in ga tudi videti. Saj je današnja mladina pridna, a večkrat kar ne vidi sama, da je potrebno postoriti še to in ono, pomagati jim je treba, da gre. Danes sem bila prvič v Kumrovcu in Čateških toplicah, prav tako tudi prvič v gradu na Mokricah. Vesela sem izleta in novih vtisov.« Marica Stajnko: »Iz zdravstvenih razlogov sem se morala leta 1972 upokojiti, a kaj ko še vedno živim z našimi Emonkami in Emonci. V marketu sem delala kot vodja bifeja, s kuharico sva bili dve za vse. Danes jih dela v bifeju sedem in prav je tako. Goste je treba hitro in dobro postreči, da še pridejo. Kadar pridem, in to je večkrat na teden v market, sem vesela - mislim, to je moje podjetje, sem še vedno spadam. Na izlet so me povabili in vesela sem z njimi, da so prvi, tako v postrežbi kot v snagi. Stalno jih obiskujem in se z njimi pogovarjam o tem in onem. Če ne bi bilo tako, bi mi nekaj manjkalo.« Vladimira Štelcl: »Ko so bili objavljeni rezultati, sem bila v bolniški. Prese-1 nečena sem bila, ko sem zvedela, da smo dobili največ zvezdic in da smo zmagali v akciji ,Iščemo najboljši E-market‘. V marketu delam že 10 let kot točajka v bifeju. Pri nas je tako, če zboli snažilka, pa primemo za metlo in krpo vsi - in nič ne sprašujemo.« Feliks Neuvirt: »Na zadnje mesto res nismo računali, prvo pa nas je preše-, netilo. Stanje, kot ste ga našli ob priliki vašega obiska, je naša vsakdanja praksa in ni bilo zgolj slučajno, kot menite vi, da ste naleteli na ,veliko* čiščenje. Ljudje so se navadili, da sproti pospravijo, kar je treba, pobrišejo, poravnajo in tako dalje. Tako so se navadili, zato bi se jim zdelo nenavadno, če bi bilo drugače. Imamo pa tudi težave. Trgovski kader odhaja v administracijo in druge poklice - tudi pri nas. Vemo, da je pri vas v Ljubljani vprašanje za trgovski kader še bolj pereče. Veseli smo, da smo prvaki na provinci in ponosni smo na to. Dokaz za to je tudi udeležba na tem izletu.« Med pogovori je bilo tudi kosilo že pri kraju - in ker so Radgonci veseli ljudje s Slovenskih goric doma - je zadonela pesem. Morda je bil vzrok grad s svojimi arkadami, oboki in stolpiči, ali Kumrovec ali spomenik Matiji Gubcu, ki so si ga ogledali, da so izbrali staro puntarsko pesem: »Le vkup, le vkup uboga gmajna...« Bili so veseli in veselje z njimi smo delili tudi mi. E-INFORMATOR ■ NOVA INTEGRACIJA Predstavljamo delovno organizacijo Jugotehnika LJUBLJANA, 11. oktobra - Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona je na osmi seji obravnaval predlog delovne organizacije Jugotehnika o nameravanem pristopu v naš SOZD in sprejel sklep, naj se začne potreben postopek za ta korak, ki ga bo opravila komisija DS. Delavski svet Jugotehnike je že 28. septembra sprejel sklep, da začenja postopek za vstop v SOZD Emona in v ta namen tudi imenoval posebno komisijo. Obe komisiji bosta skupaj pripravili elaborat o pristopu Jugotehnike v SOZD Emona, ki ga bodo zatem obravnavale vse TOZD in DO obeh organizacij združenega dela, nakar se bodo delavci decembra na referendumih odločali za ali proti. Podrobnejše podatke o Jugotehniki posredujemo v naslednjem odstavku: Delovna organizacija Jugotehnika, ki ima sedež v Ljubljani Pod Trančo 2, ima v svojem sestavu štiri TOZD, in sicer Trgovina, Zunanja trgovina, Servis in Melodija Mengeš, skupaj pa zaposluje 782 delavcev, od tega TOZD Melodija Mengeš 330. Delovna skupnost skupnih služb je razdeljena na Sektor splošnih služb in na Gospodarsko računski sektor, TOZD Trgovina je sestavljena iz sektorjev široke potrošnje, investicijske potrošnje, trgovine na drobno in sektorja funkcionalnih služb. Izven teh sektorjev delujejo delovna enota Niš in grosistični center v Mariboru. Trgovina na drobno ima 28 prodajaln, in sicer 8 v Ljubljani, dve v Zagrebu, eno na Reki, druge pa v Mariboru, Domžalah, Kranju, Bledu, Ajdovščini, Dobrovem v Brdih, Kanalu ob Soči, Postojni, Sežani, Novi Gorici, Piranu, Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Tržiču, Metliki in v Črnomlju. TOZD Trgovina razpolaga s skladišči v Ljubljani (centralno), v Novi Gorici, Trbovljah in v Nišu s skupno koristno površino (pod streho in na prostem) 33,834 kv. metrov. Potniška predstavniška služba ima sedež v Ljubljani, svoje ekspoziture pa v Zagrebu, Beogradu, Nišu, Boru, Mariboru, Novi Gorici, Trbovljah in - v načrtu je otvoritev predstavništva v Sarajevu. TOZD Zunanja trgovina ima sektorje uvoza, izvoza ter zastopstvo in konsignacije. TOZD Servis je proizvodno uslužnostna organizacija, ki ima dve servisni delavnici: eno v Ljubljani, drugo v Novi Gorici. B a vita se s popravljanjem elektro-gospodinjskih in elektro-akustičnih aparatov. ■ PROSLAVA 15-LETNICE HOTELA SLAVI JA MARIBOR Renomirana hotelska hiša Hitra rast tujskega prometa po letu 1960 tudi v Mariboru, s tem pa vedno večje pomanjkanje nočitvenih kapacitet sta narekovala vsem pristojnim, da so pričeli aktivno razmišljati o gradnji nove hotelske hiše, kar naj bi za določen čas zadovoljilo potrebe v Mariboru. Spričo takšne situacije je okrajni ljudski odbor Maribor leta 1959 naročil izdelavo investicijskega programa in idejni načrt za nov hotel v Mariboru. Lokacija za nov hotel je bila določena na osnovi urbanističnega načrta na prostoru, kjer se bo razvilo novo mestno središče. V letih 1960 in 1961 so bili izdelani glavni načrti. V tem času so se tudi sklepale pogodbe za investicijska sredstva, ki so znašala 360 milj. S din. Projekte je V času obratovanja je bila notranjost hotela in restavracijskega trakta v celoti obnovljena. Leta 1968 je bila rekonstruirana odprta terasa tako, da je bila urejena za obratovanje skozi vse leto. Tega leta je bila tudi na novo opremljena kotlarna z uvoženimi kotli in črpalkami. Potrebe so narekovale, da smo naslednje leto na pokritem parkirnem prostoru zgra- SLAVNOSTNI GOVOR OB 15-LETNICI dili dva nova lokala s kuhinjo t. j. Ribji butik in Toti bar. Povdariti moramo, da so gostje z veseljem sprejeli to dopolnitev tako, da sta si tudi ta dva lokala hitro pridobila svoj krog obiskovalcev, kateri se stalno širi. Leta 1971. 1. sept. je bil z majhno dodatno investicijo urejen v prostorih Tote-ga bara nočni lokal z artističnim programom, katerega je Maribor nujno potreboval. Za celotno rekonstrukcijo in prezidave je bilo investiranih ca. 220 miljonov SDin. izdelalo podjetje Projekt, glavni projektant je bil ing. arh. Černigoj Milan. Za direktorja v izgradnji je bil imenovan tov. Ernest Zagrajšek. Gradnja hotela je pričela junija 1961. Gradnja je potekala v času restrikcij pri uvozu opreme, zato je hotel zgrajen v glavnem z domačo opremo. Pri gradnji je šlo za čimbolj še standarde in kar naj cenejšo gradnjo. Gradnja je trajala 29. mesecev tako, da je novi hotel Slavija pričel obratovati 19. 10. 1963, točno pred 15 leti. Po končanem obračunu je celotna investicija za gradnjo hotela znašala 820 milj. S din. Po takratnih merilih je hotel spadal v A-kategorijo. To pa je zahtevalo, da je bilo potrebno v naslednjih letih vlagati v obno.vo in vzdrževanje osnovnih sredstev za tedaj razmeroma veliko denarja. Vrednost osnovnih sredstev po revalorizaciji 31.12. 1975. je znašala 45,567.100 din. Sedanja kapaciteta hotela s 134 sobami in 192 posteljami je v letošnjem letu bila večkrat premajhna. Vseh sedežev je 670 od tega: 230 na pokriti terasi z zajtrkov; v restavraciji z dvema posebnima sobama je 200 sedežev, Toti bar ima 60, Butik 60, Klub 40 in 80 na odprti terasi pločniku. Prostor med cerkvijo, banko, Slavijo in SDK je bil v letih 1975/76 urejen tako, da je bilo poleg ureditve okolja hotela pridobljeno v neposredni bližni hotela tudi večje število parkirišč. Dovolite, da vam ob tej priložnosti posredujem nekaj zelo zanimivih podatkov glede prometa in zasedenosti hotela od leta 1964 do 1977. Celotni dohodek je pora-stel od 1964 z 1,898.000 Din na Din 26,341.000 v letu 1977 kar je za 13,8 krat več. Poslovni uspeh pa je pora-stel od 15.000 v letu 1964 na 1,343.000 v letu 1977, kar je za 89 krat več. Število gostov pa se je gibalo tako: domači tuji skupaj 1964. 18.171 8.287 26.458 1977. 21.801 14.801 36.602 (nočitve) domači tuji skupaj 27.693 11.587 39.280 30.801 17.133 47.934 Za letos predvidevamo po oceni zasedenosti do oktobra da bo izkoriščenost kapacitet 70%. Stalen porast tujskega prometa v Mariboru in vedno večje pomanjkanje nočitvenih kapacitet sta narekovala, da se predvidi v okviru srednjeročnega plana tudi povečanje števila ležišč. Iz tega razloga se je Jubilanti 15-letnlkl hotela Slavila Maribor Čuček Gertruda Dajčman Zorka Feguš Marija Humski Nežka Jernejšek Alojz Kosi Ljudmila Likar Terezija Lipovnik Adolf Novak Cecilija Postotnik Marija Razdevšek Slavko Skerbinek Alojzija Skudnik Anica Turk Hedvika Turk Ivan Turk Marta Vajda Ludvik Vodenik Katarina Žula Slavko Zagrajšek Ernest pričelo že leta 1970 pripravljati na razširitev. Naročene so bile razne študije v tej smeri. Iz raznih razlogov, predvsem pa zaradi finančnih težav, do realizacije takrat ni prišlo. V času integracijskih procesov se je kolektiv Slavij e na referendumu 29.12. 1970. zavestno z veliko večino opredelil za integracijo z EMONO in se tako priključil v sedaj že reno-mirano verigo Emona hotelov. Po integraciji smo ponovno temeljiteje pristopili k reševanju vprašanja novogradnje. Na osnovi sporazuma z vsemi merodajnimi činitelji je bila odobrena lokacija za dozidavo v kareju med Zadružnim domom in Slavijo. Zaradi zahteve takratne urbanistične komisije, da se naj razpiše jugoslov. natečaj za celoten kompleks od Zadr. doma do Drave, se je celotna stvar takrat zataknila. Po dolgotrajnem prepričevanju, je letos julija nova urbanistična komisija osvojila predlog, da se kare med Zadr. domom in Slavijo izvzame iz celotnega kompleksa in se smatra kot zaokrožena celota ter sprejela sklep, da se za idejno rešitev razpiše re-publ. natečaj zato lokacijo. S tem je bila dana zelena luč za našo gradnjo tako, da bo lahko že novembra objavljen razpis javnega natečaja za arhitektonsko-urbanistično rešitev tega kompleksa. Bodimo optimisti in upajmo, da bo v letu 1979 izdelana vsa tehn. dokumentacija tako, da bi z gradnjo pričeli v začetku 1980. leta. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 104 milj. Din. Sredstva združujemo v Interni banki Emone, kjer imamo v programu po določeni dinamiki zajamčeno 24,8 milj. ostala sredstva pa bomo pokrili s krediti bank. Istočasno z novogradnjo je predvidena tudi rekonstrukcija starega dela t. j. obnova fasade, ureditev sanitarij v sobah, ki so brez njih, v stari recepciji se uredijo prostori za potovalno agencijo Globtour, poveča se kuhinja i.dr. V novozgrajenem traktu se bo pridobilo 100 dvoposteljnih sob, 4 apartmaji, družabni prostori primerni za razne konference, nova recepcija, pisarniški prostori, nova dvigala, re-kreakcijski kompleks, (manjši bazen, savna i.dr.), v kletnih etažah pa nova pralnica, garaža, prostor za osebje (garderobe, WC, jedilnica), zaklonišča in nov sodobno urejen nočni lokal s sporednimi prostori. Z izgradnjo novega hotelskega trakta in rekonstrukcijo starega dela, bo ponovno ta hotel zadostil pogojem za A kateg. Predvidevamo, da bo gradnja koncem leta 1982. končana tako, da bo s tem ponovno za določen čas omiljeno pomanjkanje nočitvenih kapacitet. S tem bo omogočeno, da bodo v Mariboru lahko kakšne večje prireditve, kar je ob pomanjkanju hotelskih zmogljivosti otežkočeno ali sploh neizvedljivo. Ime Slavija le bilo izbrano po javnem razpisu kot najprimernejše Priznanje Ernestu Zagrajšku MARIBOR, 19. oktobra-Natanko tega dne pred 15 leti je bila slavnostna otvoritev novega mariborskega hotela Slavija, ki ga je skozi idejne in praktične načrte ter gradnjo pripeljal do strehe Ernest Zagrajšek (danes direktor Emona Hotelov), dolgoletni direktor te naše zmeraj pozitivne delovne organizacije, kakor sam posebej poudarja. V vseh teh letih je bil E. Zagrajšek, ki je pomagal izbirati lokacijo za današnji hotel na nekdanjem vrtu paradižnikov in solate, duša in gibalna sila enega slovenskih in jugoslovanskih hotelov, ki je vseskozi na najboljšem glasu. Slavija letno gosti po 45 tisoč domačinov in tujcev, dnevno pa sprejme od 500 do 1500 gostov v vseh svojih reprezentativnih lokalih. Na slavnosti v veliki Sla-vijini dvorani, ki je nastala kot prizidek iz terase in nad odprtimi garažami, je kolektiv izrazil posebno priznanje svojemu prvemu delavcu Ernestu Zagrajšku ne samo z aplavzom in darilom (vsi petnajstletniki (2o) so prejeli lepe kristalne vaze) s spominsko sliko mariborskega Lenta, najstarejšega mestnega predela ob Dravi. Poleg zgodovinskega pregleda poslovanja in nastanka Slavije, ki ga je podal v. d. direktor Bruno Gerdovič, so spregovorili še Adolf Lipovnik, sekretar OO ZK, Milena Kokol, predsednica ZSMS v tem kolektivu in Ivan Muhič, pomočnik generalnega direktorja SOZD Emona, ki je poleg čestitk kolektivu zaželel še nadaljnjih uspehov pri delu in načrtovanem razvoju (Govore objavljamo posebej). MLADINSKI POZDRAV JUBILANTOM »Danes, ko praznujemo 15-letnico naše delovne or- ganizacije, ne moremo, da se ne bi ozrli nazaj. V teh petnajstih letih smo mnogo naredili tako za življenjske in delovne pogoje kot za boljši standard vseh zaposlenih. Naši starejši delavci dobro vedo, kako trnova je bila pot, da smo dosegli vse to, kar danes imamo. V našem kolektivu imamo 40 odstotkov mladih ljudi, ki s svojim delom služijo za vzgled drugim sorodnim delovnim organizacijam. Glede na strukturo zaposlenih mladincev, med njimi je precej deklet, in na specifične pogoje dela, je mladinska organizacija na vsako svojo delovno akcijo zelo ponosna. Mladih delavcev je precej vključenih v samoupravne organe, prav tako sodelujemo z Ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Med nami je tudi nekaj članov ZK. V glavnem delujemo na kulturnem, športnem in družbe- nopolitičnem področju. Mislim, da bi se morali več angažirati na družbenoekonomskem področju. Na idejnopolitičnem področju smo nekaj naredili, vendar ga moramo še sistematično obdelovati. Pravkar končani deseti kongres ZSMS v Novi Gorici nam daje jasne smernice in napotke za nadaljnje delo ter ga zato lahko imenujemo kongres akcije. Mladi naše delovne organizacije bomo preučili vse dokumente kongresa, ki nam bodo napotek za nadaljnje delo. Zavedamo se svojih pomanjkljivosti, zato jih skušamo odpraviti. V teh nekaj besedah smo skušali dati čimbolj realno sliko dela naše osnovne organizacije. V imenu ZSMS hotela Slavije čestitam vsem delavcem ob 15-letni-ci hotela Slavije,« je na slovesnosti končala svoj pozdrav Milena Kokol, predsednica OO ZSMS Slavije. POLITIČNA OCENA DELA KOLEKTIVA SLAVIJA »Tovarišice in tovariši,« je spregovoril Adolf Lipovnik, sekretar OO ZK Slavije, danes smo se zbrali, da proslavimo 15-letnico hotela Slavije in dosežene uspehe, zato je prav, da v nekaj besedah spregovorimo tudi o razvoju socialističnih samoupravnih in 9. kongres ZSS družbenoekonomskih odnosih v naši delovni organizaciji. Na današnji dan (19. oktobra) pred petnajstimi leti smo delavci hotela Slavije opravili prvi strokovni izpit in s tem prevzeli nov objekt v svoje roke in upravljanje. Zavedali smo se načela, da delavci v združenem delu s tem ko uveljavljamo pravico do dela z družbenimi sredstvi, izpolnjujemo tudi svojo družbeno funkcijo v družbeni reprodukciji ter se tako zavedamo do dohodek DO dosegamo v odvisnosti od naših rezultatov in uspehov pri delu, doseženih z upravljanjem z družbenimi sredstvi. S tem postane dohodek v pravem smislu družbeni in neposredni motiv dela ter gospodarjenja, hkrati pa tudi izraz pristnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Uspešna otvoritev nam je razmeroma mlademu in neizkušenemu delovnemu kolektivu narekovala nove obveznosti, saj smo se vsi zavedali, da mora pravkar izbojevano delovno zmago ne samo obdržati, temveč tudi dograjevati. Številne težave, s katerimi smo se srečavali v začetnem obdobju, to so bile podaljšano delo, neurejen delovni čas, neizkušenost, slab promet, nizki osebni dohodki itd. vse to nas ni omajalo. Po zaslugi visoke politične zavesti tedaj ma- loštevilnih članov ZKJ, prizadevnosti članov osnovne organizacije sindikata, samoupravnih organov in polne moralnopolitične in materialne podpore ter razumevanja tedanjih družbenopolitičnih organizacij in občine Maribor, smo premagali vse težave, zato smo jim danes dolžni vso zahvalo. Z željo, da bi čimprej stopili v korak z drugimi razvitejšimi hotelskimi hišami v naši državi, smo se včlanili v hotelsko grupacijo Jugohoteli, kar nam je omogočilo dopolnilno strokovno izobraževanje delavcev preko sekcij v obliki krajših seminarjev in s tem hitrejše vključevanje v domače in inozemsko tržišče. Tako lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da nudimo danes našim gostom enako solidne storitve kot drugi hoteli pri nas in izven naših meja. Že ob spremljanju ustavnih dopolnil smo delavci kolektiva hotela Slavije spoznali, da lahko dosežemo hitrejši družbenoekonomski razvoj s povezovanjem naših interesov z drugimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Po razpravah na zborih delovnih ljudi, na samoupravnih organih in političnem aktivu smo pooblastili predstavnike in odgovorne delavce naše DO o integracijah oziroma o združevanju dela in sredstev ter interesov. Najplodnejši razgovori so stekli z delovno organizacijo Emona Ljubljana, katere smo danes ena izmed TOZD, in sicer DO Emona hoteli. Glede na našo usmeritev in odločitev je bilo nekaj pripomb tako znotraj naše delovne organizacije kot izven. Menim, da danes, ko dobro poznamo zakon o združenem delu in smernice razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (mislim na pisanje Edvarda Kardelja), ni več dileme o naši pravilni usmeritvi, kar dokazujejo tudi ekonomski kazalci, ki jih danes dosega naša TOZD. Ob koncu bi še v imenu političnega aktiva čestital vsem sodelavcem hotela Slavije k 15-letnici z željo, da bi v prihodnje s skupnimi močmi dosegali še večje uspehe in nadaljnji razvoj. ■ AKCIJA E-INFORMATORJA IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MARKET DOLENJKE Štiriperesna deteljica marketov NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ, 14. oktobra - Takrat smo obiskali štiri Dolenj kine samopostrežnice oziroma štiriperesno deteljico marketov, v katerih smo nakupovali vse lepo po vrsti: med, kruh, banane, bonbone, sodo bikar-bono, riž z daljnega vzhoda, kavo in celo otroške hlače - za kakih 100 din cenejše kot v Ljubljani - in sicer v Šentjerneju. Splošen vtis je dober, čeprav bi ostro oko poklicnega nakupovalca marsikaj lahko videlo, vendar je za začetek malce pogledalo skozi prste, kakor pravi- mo, da ne bo prehude zamere. Akcije smo se lotili zato, da bi predvsem pokazali, kaj je dobrega, kaj bi lahko bilo še boljše, če in če in tako dalje. Toda začnimo lepo po vrsti: HVALA LEPA, KER NE KADITE! Moderna novomeška samopostrežna trgovina v Ragovski ulici 8a, ki je bila odprta pred komaj slabimi tremi leti, kaže prve znake staranja. Smo v bifeju, med stalno družbo. So malenkosti, ki pa prišleka vendarle zbodejo v oči, posebno če »teče« prosta debata, ne da bi človeka kdo opazil. Gost se posebej dobro počuti, prvič, če je opažen, ko pride, drugič, če je prazna miza pospravljena itd. Morda smo imeli slab dan in slabo uro, morda -živemu človeku se vse zgodi! Pred samopostrežno trgovino bi ne bilo napak, ko bi kak napis opozarjal šolsko mladež, kam naj meče zavržen papir. Zakaj se prazna stojnica za sadje in zelenjavo sonči pred trgovino, nismo Uganili. Bržčas tistega dne ni bilo »zelenega« kontingenta, kot bi rekli strokovno... Stranišče ni na zavidljivi, pač pa na povprečni slovenski kulturni ravni, ki je, žal, precej skromna. Samopostrežni del trgovine je navkljub opoldanski izmeni kazal bistveno boljšo sliko kot gostinski, bolj razveseljivo. Izbira v njej je pestra in dovolj privlačna, tako da bližnjim kupcem ni treba hoditi globlje v mesto - vse dobe pred domačim pragom. Dobro, z mesom je tako kot domala povsod, je in ga ni, posebno tistega, ki ga sploh ni. Kaj hočemo! Upravnica Z alka Brači-ka, ki je samopostrežno v Ragovski komaj dobro prevzela, je zadovoljna z dobaviteljem mesa iz MIZ (Mesna industrija Zalog), kar pomeni, da dobi vse, kar naroči. Potnik pride in pove, kaj ima in česa nima tudi za drugo blago. Kraški pršut je, ni pač več tisti in takšen, kakršen je bil... Kava je tudi, vervdar ni - ■ E-IZOBRAŽEVANJE Izučeni v DO Emona Merkur — prav dobri V začetku oktobra so se v •jubljanskem »Maksimu« srečali učenci DO Emona Merkur, ki so se v letošnjem letu izučili za poklic, za katerega so se pred tremi leti odločili. Tako so končali poklicno šolanje in uk v svojih TOZD Maloprodaja, TH Maximar-ket, ljubljanskem in mariborskem Supermarketu. Uspeh, ki so ga dosegli letošnji emonski »maturanti«, je Oad povprečjem, saj je bila Povprečna ocena zaključnih izpitov prav dobra. Za ta lep in Nepričakovan uspeh izučenih hčencev v gospodarstvu je zbranim na slovesnosti iskre-ho čestital Milan Sax, v. d. direktorja DO Emona Merkur in Pavel Groznik, vodja službe Za kadrovsko in splošno dej avbo st DO. Čestitkam se je pri- družil tudi Miran Blaha, direktor za splošne in samoupravne zadeve SOZD Emona, ki je mladim v DO Emona Merkur spregovoril tudi v imenu generalnega direktorja Ljuba Filipana. Na tej slovesni prireditvi, na kateri so odličnjaki prejeli zapestne ure, ostali pa knjižne nagrade, smo se spomnili tudi pomembnega srečanja mladih - 10. kongresa ZSMS. Edo Terčelj, predsednik mladine TOZD TH Maximarket pa je zbrane mladinke in mladince pozval k delu in aktivnosti ter nakazal možnosti za udejstvovanja in srečevanja v njihovih TOZD. Z odličnim uspehom so šolanje in uk končali naslednji učenci: Žunič Majda iz marketa Celovška 63 Trček Jožica iz marketa Ilirska Kodeh Majda iz marketa Mengeš Jeretina Marija iz marketa Nove Jarše Čokič Marija iz poslovalnice Pržanj Božič Justina iz poslovalnice Celovška 435 Vučko Lidija iz TH Maxi-market, etaža A Ogrinc Marta iz TH Maxi-market, etaža B Dolenc Marinka iz TH Ma-ximarket, etaža C Petrič Marta iz TH Maxi-market, etaža C Miholjevič Ksenija, TH Ma-ximarket, etaža C Srblin Jožica, iz Supermarketa Maribor VESNA RAZTRESEN Med spretnostno vožnjo ■Km mi Tehnični pregled motornega vozila (avtomobila v danem primeru) pred nastopom vsaj emonska ne - kakršna bi lahko bila na prvi pogled - samo navzven. Ideja za boljšo, privlačnejšo embalažo, ki bi zgovorneje pričala o kakovosti - med poznavalci in sladokusci je nesporna - bi bržčas koristno vplivala na večjo prodajo - in dokaj konkurenčno izbiro. Vredno premisleka in ukrepanja! DETELJICA V ILEGALI Samopostrežna trgovina v Kristanovi ulici bi lahko bila tudi Mercatorjeva, če bi zelenje na primer spomladi povsem preraslo sicer velik napis Dolenjka... ki se skriva v drevju! Dobro, parkirišče je lepo, vendar avtomobili preveč silijo v izložbo, ki je napolnjena s pralnimi praški. Toda urejanje parkirišča in kamnitih cvetličnjakov in trave, ki raste iz »zemlje«, je bržčas že stvar koga tretjega, zato si raje oglejmo notranjost marketa. Posebna pozornost velja kruhu: več vrst ga je, in lepo je sprvspravljen v zamreženi omari. Redkost brez primere! Samopostrežna trgovina je nasploh lepo založena, čista, polna in prodajalke v njej vljudne in gostoljubne, čeprav je človek - kupec malce siten. Kupec ima namreč zmeraj prav, tudi tedaj, ko je očitno, da nima, ko išče dlako v svežem jajcu. Občani, ki kupujejo v Kristanovi, se z izbiro pohvalijo, kakor smo zvedeli mimogrede, zato skoraj nimajo potrebe, da bi po dnevne živilske predmete morali hoditi čez Krko - v mesto. No, kaj malega bi se še dalo izboljšati, toda saj sami (predobro vester Market pri mostu - ves sveže prebeljen - takore-koč v srcu dolenjske metropole - pravkar obnovljen, je močno obiskana samopostrežnica, vsaj v soboto, ko smo bili kot kupci v njem, ali njej, je bilo tako. Dobro, črke, napis na fasadi bi lahko tudi očistili, sicer jih bosta morala sonce, dež in čas. Prva zamera! Široka izbira kruhov, peciva po spisku in nasploh predmetov prehrambene in najširše potrošnje nasploh. Naprodaj je samo ozimnica II. kakovostnega razreda. Zakaj, nismo zvede- li. Čistoča je na mestu. Izložba še ni izkoriščena tako kot bi bila lahko, če bi se je lotila spretna aranžer-ska roka. Dobro, kolovrat, čeprav modro pobarvan (škoda); je privlačen, in belokranjska narodna, noša (?) toda ni naprodaj! Dekoracija je pač dekoracija. NovPmeščani so zahtevni kupci, zato ni, da bi jih podcenjevali. Včasih se je ne samo za blagajno, temveč tudi ob prodajnih policah, pri delikatesnem oddelku ter pri mesu dobro hitreje obrniti, če hočemo, da so kupci zadovoljni in solidno postreženi, da kupijo tudi še kaj od tistega, po kar sicer niso prišli. To je pravi samopostrežni način prodaje. DOBER PETJAL’N Šentjernej in E-Dolenj-ka. To je prvi manjši nakupovalni center ali blagovnica. Točajka v bifeju zasluži povprečno 378 starih tisočakov na mesec, čeprav dela tudi ob sobotah. Je hitra, prijazna, solidna -zmeraj ima polne roke dela, zato je lokal prijeten in čist. »Tisti« prostor, kamor gre (ali je hodil) tudi pre- svetli cesar peš in bos, pa je kot povsod na Slovenskem, morda za spoznanje boljši. Samopostrežnica v soboto. Polna je. Vrsta pred blagajno. Prodajalka na delikatesnem oddelku se smehlja: »Če imate samo grape fruit prašek (skromna vrečka za 3 din), pojdite za menoj na blagajno in boste takoj na vrsti. Pozornost! Hvala lepa! Še pridemo. S kakšnih izdelkov, ki ne gredo preveč v promet - to se ve, kateri so - bi včasih kazalo obrisati prah. E-iz-delkov je polno. Nasploh pa je samopostrežnica velika, dobro založena, prodajalke nad vse ustrežljive in potrpežljive s kupci, kot se LJUBLJANA, 22. oktobra - Na zadnjem sestanku odbora za gradnjo poslovne stavbe SOZD Emona ob Šmartinski cesti (Javna skladišča), so bile na dnevnem redu točke, v katerih so člani obravnavali dokončne rešitve služb, servisnih prostorov, organizacije dela, predloge za nakup opreme in zunanji izgled stavbe ter druge podrobnosti. Nekatere odločitve so bile potrebne zaradi odmika inštalaterskih del, ki zahtevajo zelo natančne načrte in lokacije glede priključkov in opreme. Odbor je sklenil, da je treba opraviti inventuro z namenom, da bi pred odločitvijo dokončnih naročil ugotovili, kaj od obstoječega lahko koristno porabimo tudi v novem centru. Med zanimivimi predlogi je, naj bi samopostrežne avtomate za kavo, pijačo in hrano namestili v vsakem nadstropju nove poslovne stavbe SOZD Emona in ne tako kot imamo to službo organizirano zdaj. Gre tako za razbremenitev družbene prehrane kot nepotrebno tekanje po poslovni stavbi. Med tehnološkimi načrti, ki so bili ponovno potrjeni, so bili mikrofilmski center, razrez in odvoz odpadnega papirja, prostori vzdrževalnih služb itd. Zaradi potreb, ki zajemajo izobraževanje, informacije in seveda sestanke, je bil delno spremenjen načrt sejnih sob, tako da bo ob tehnični kabini (akustika, projektorji itd.) amfiteatr-sko urejena dvorana z okoli 110 sedeži. Po daljšem razgovoru, na katerem so projektanti razložili zamisel celotne barvne ureditve, je bil spodobi za prave trgovske delavke. To slednje še posebej velja za konfekcijski oddelek, v katerem so nas spričo solidne cene in odličnega materiala »premamile« odlične otroške hlače! Najlepša hvala - pa še kdaj drugič! Ne boste verjeli, koliko človeka v enem samem dnevu stane takšen sprehod po merketih E-Dolenj-ke. Kje, kje bom jemal? smo se spreševali nazaj grede na »polovični« avtocesti, ko smo korakoma »hiteli« nazaj proti zamegljeni Ljubljani. In prihodnjič? Kakšno od samopostrežnic, ki smo jih že obiskali in ocenili, bomo za poskušino ponovili - ponovno obiskali -sicer pa na svidenje v drugih! Kar pripravite se, ne bo vam žal, E-informator ima na zalogi dovolj zvezdic. EMONSKI DOLENJEC IN ZVEZDICE: PONUDBA, PRIJAZNOST, ČISTOČA ITD. RAGOVSKA + 6 ★ ★ ★ * * * PRI MOSTU 6 ★ ★ ★ ★ ★ * KRISTANOVA - 7 ★ ★ ***** ŠENTJERNEJ 8 * * ★ ***** sprejet predlog, naj bi se osnovni toni sten gibali med svetlozeleno in temnejšo zelenkasto-modro barvo. Po podatkih nadzorne službe je zaostanek v terminskem planu le 12 dni, torej nekaj dni manj kot pred meseci. Vsekakor zelo vzpodbudno, čeprav so najzahtevnejša dela šele na vrsti. Zaradi zahtev inštalaterjev, da moramo predvideti tudi svetlobne napise, se je odbor odločil za en sam napis, podobnega izgleda, kot ga imamo na športni dvorani v Tivoliju, torej samo EMONA. Prerešetani so bili tudi predlogi o ustanovitvi delovne organizacije, ki naj bi upravljala poslovno stavbo in opravljala skupne naloge v PTT in drugih že omenjenih službah. Posebej je bila sprejeta naloga, naj se prouči namembnost prostora v pritličju, ki ima delovni naslov »razstavni prostor«. Med idejami je verjetno dovolj praktična in uporabna tista, ki predvideva, da bi del te površine spremenili v tako imenovani maloprodajni prostor, kje bi lahko dobili najnujnejše potrebščine. V naslednjih tednih bodo vse te zamisli ovrednotene, nakar bomo imeli pred seboj natačnejšo podobo o izrabi tega prostora. To bi bile torej zadnje novice z enega naših gradbišč. Graditelji naše skupne poslovne stavbe ob Šmartinski cesti pravijo, da raste kar hitro in navkljub pričakovanim problemom dovolj uspešno. DIPL. INŽ. BORIS KRISTANČIČ Na drugem in tretjem obisku smo nakupovali v samopostrežnicah v Bogovski, Kristanovi, pri Mostu čez Krko in v Šentjerneju-Prihodnjič? SKUPNA STREHA SOZD EMONA GRADNJA POSLOVNE STAVBE V. LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD EMONA ■ V. LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD EMONA Nad 700 tekmovalcev (Nadaljevanje s 1. strani) Končni vrstni red moških ekip točke 1. DO Centromerkur 121 2. DO Emona Blagovni center 117 3. TOZD Hotel Riviera 87 4. TOZD Zdravilišče Čateške toplice 74,5 5. DO Mesna.industrija Zalog 74 6. DO Ilirija Ilirska Bistrica 68 7. TOZD Prašičereja Ihan 66 8. TOZD Maximarket 65 9. TOZD Hoteli Bernardin " 64 10. TOZD Hotel Union 49 11. DO Emona Merkur Ptuj 48 12. DO Emona Commerce 46 13. DO Posavje Brežice 44 14. DO Jestvina Koper 42 15. DO Emona Elektronski računski center 38 16. TOZD Hotel Slon 38 17. TOZD Maloprodaja 35 18. TOZD Pekarna Center 29 19. TOZD Supermarket Osijek 27 2Q. TOZD Tovarna močnih krmil 15 21. TOZD Supermarket Ljubljana 12 22. DO Emona Merkur Ljubljana 7 23. DO Dolenjka Novo mesto 5,5 24. DO Kmetijska kooperacija 5 25. TOZD Supermarket Maribor 3 26. DO Emona Inženiring 3 27. DO Emona Globtour 2 Pokal bo naš! Zvone Veber E-Commerce: Letos je iz naše DO res le 9 ali 10 tekmovalcev. Prihodnje leto bomo nastopili z ekipami v vseh panogah in bomo skušali osvojiti prehodni pokal. »Naš bo,« je pribil in peščica navijačev DO Emona Commerce, ki je stala okrog njega je pritrdila: »Čeber bo naš!« Končni vrstni red ženskih ekip 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. DO Emona Blagovni center DO Centromerkur TOZD Maloprodaja TOZD Maximarket DO Posavje Brežice TOZD Zdravilišče Čateške toplice DO Ilirija Ilirska Bistrica 8. DO Mesna industrija Zalog 9. DO Emona Commerce 10. DO Jestvina Koper 11. DO Emona Merkur Ljubljana 12. TOZD Prašičereja Ihan 13 TOZD Hoteli Bernardin 14. TOZD Supermarket Maribor 15. DO Emona Elektronski računaski center 16. DO Emona Merkur Ptuj 17. DO Emona Inženiring ZMAGOVALCI POSAMEZNIH DISCIPLIN Kegljanje - moški ekipno 1. DO Centromerkur 2. TOZD Zdravilišče Čateške toplice 3. DO Emona blagovni center Kegljanje - moški posamezno 1. ŠKERJANEC Vinko - DO Centromerkur 2. KOVAČ Janez - TOZD hotel Union 3. BOSINA Boris - TOZD zdravilišče Čateške toplice Namizni tenis - moški 1. TOZD Hotel Riviera 2. DO Centromerkur 3. TOZD Hotel Union Namizni tenis - moški posamezno L KOGOJ Bojan - DO Emona Blagovni center 2. MAKOVEC DARKO - DO Emona Blagovni center 3. ŠKERJANEC Janez - DO Emona Blagovni center Namizni tenis - ženske 1. TOZD Maximarker 2. DO Emona Blagovni center 3. DO Emona Commerce Namizni tenis - ženske posamezno 1. KASTELIC Zina - TOZD Maximarket 2. KAISESBERGER Marjana - DO Emona Blagovni center 3. GLUHAL Magda - DO Emona Commerce Plavanje — moški ekipno 1. DO Centromerkur 2. TOZD Hoteli Bernardin 3. -4 DO Emona Blagovni center 3.-4. TOZD zdravilišče Čateške toplice Plavanje - moški posamezno SKUPINA A 1. GORKIČ Igor - DO Emona Globtour 2. BOŽIC Bojan - TOZD Hoteli Bernardin 3. STIPINJŠEK Toni - TOZD zdravilišče Čateške toplice SKUPINA B L HUMAR Rajko - TOZD Hoteli Bernardin 2. SOJO Dušan - TOZD Hoteli Bernardin 3. BELC Ciril - DO Centromerkur SKUPINA C L GRIČAR ALOJZ - DO Mesna industrija Zalog 2. SLANOVEC Andrej - TOZD Maloprodaja 3. GREGORIČ ADOLF - DO Centromerkur Plavanje - ženske ekipno 1. DO Emona Blagovni center 2. TOZD maloprodaja 3. DO Centromerkur Plavanje - ženske posamezno SKUPINA A 1. OŠAJ Nevenka - TOZD Hoteli Bernardin 2. KLEŠNIK Irena - DO Emona Elektr. rač. center 3. RUŠANOV Jasna - DO Emona Blagovni center SKUPINA B 1. DROBNIČ Tatjana - DO Emona ERC 2. GUDUVIČ Tončka - DO Emona Merkur Ljubljana 3. ČERNE Marjana - DO Emona Blagovni center SKUPINA C 1. BENEDIČIČ Cilka - TOZD Maloprodaja 2. ROBINIK Mija - DO Emona Blagovni center 3. PETROVIČ Milica - DO Centromerkur MALI NOGOMET 1. TOZD Supermakret Osijek 2. TOZD Prašičereje Ihan 3. TOZD Hotel Union KOŠARKA 1. TOZD Hotel Riviera 2. DO EMONA Blagovni center 3. DO Ilirija Ilir. Bistrica STRELJANJE 1. DO mesna Ind. Zalog 2. DO Centromerkur 3. DO Emona Blagovni center STRELJANJE - moški posamezno 1. CERAR Vasja - DO mesna ind. Zalog 2. JOLIČ Davor - DO Ilirija Ilir. Bistrica 3. BRDAKIC Vučina - TOZD Hotel Riviera KEGLJANJE - ženske 1. DO Posavje Brežice 2. TOZD zdravilišče Čateške toplice 3. DO Ilirija Ilir. Bistrica KEGLJANJE - ženske posamezno 1. STIPANIČ Marjana - TOZD zdravilišče Čateš. toplice 2. KAKE Z Jožica - TOZD Ilirija Ilir. Bistrica 3. ŠEGULA Marjeta - DO Posavje Brežice BALINANJE 1. DO Emona Blagovni center 2. DO Ilirija Ilir. Bistrica 3. TOZD Maximarket ŠAH 1. DO Emona Merkur Ptuj 2. DO Centromerkur 3. TOZD zdravilišče Čateške toplice Kros - moški ekipno 1. DO Centromerkur 2. TOZD Prašičereja Ihan 3. TOZD Maloprodaja Kros - moški posamezno Skupina A 1. BlCANIČ Vlado - TOZD Supermarket Osijek 2. PIRC Božo - DO Mesna ind. Zalog 3. TRAVNIK Marjan - DO Centromerkur Skupina B 1. TOPLIŠEK Janez - DO Centromerkur 2. LASIČ Borut - DO Emona Blagovni Center 3. ERŽEN Dušan - DO Centromerkur Skupina C 1. GROZNIK Pavel - DO Emona Merkur Ljubljana 2. ŠMID Rudolf - TOZD Prašičereja Ihan 3. DAMClC Vidoslav - DO Emona Blagovni Center Kros - ženske ekipno 1. DO Centromerkur 2. TOZD Maloprodaja 3. TOZD Prašičereja Ihan Kros - ženske posamezno Skupina A 1. ŠAUPERL Nada - TOZD Supermarket Maribor 2. POLAK Silva - DO Centromerkur 3. KOLEŠA Sonja - TOZD Maloprodaja Skupina B 1. KOČAR Ivanka - DO Mesna ind. Zalog 2. LOGAR Breda - TOZD Prašičereja Ihan 3. ALJANČIČ Nada - DO Centromerkur Skupina C 1. ROTAR Ivana - TOZD Prašičereja Ihan 2. AHAČIČ Nada - DO Emona Blagovni Center 3. BENEDIČIČ Cilka - TOZD Maloprodaja Vlečenje vrvi 1. DO Emona Blagovni Center 2. DO Mesna ind. Zalog 3. DO Jestvina Koper Tenis 1. KRISTANČIČ Boris 2. GERŽINA Sašo 3. KERŠIČ Fred ffiUJ la# BALINANJE Mesto Ekipa točke 1. BLAGOVNI CENTER (Papež, Oblak, Vranjež, Kavčič, Uršič) 2. ILIRIJA (Vičič, Kalčič, Kalčič B., Afrič, Vičič S.) 3. MAJCIMARKET (Govekar, Rudolf. Merlak, Brezovec, Toni) 4. CENTROMERKUR (Pogačar, Kovač, Šuštar, Jarc, Kolander, Šušteršič) PEKARNA (Kobe, Pezdir, Marič, Bednički, Zatler) MALOPRODAJA (Djuzič, Pošebal, Kralj, Mraljan, Rutar) MIZ (Volf, Rus, Čuk, Gruden, Janežič) ČATEŠKE TOPLICE (Požgaj, Urek, Kopinč, Iljaž, Škofljanec, Polovič, Bosina, Delja) ERC (Drobnič, Zorčič, Jerman, Menard) KEGLJANJE - moški - ekipno Mesto Ekipno Keglji točke I. CENTROMERKUR (Novak 393; Stiglič 393, Eržen 410, Pogačar 443, Šuštar 394, Škerjanc 470) •2. ČATEŠKE TOPLICE (Bosina 456, Maršik 433, Škofljanec 396, Kopinč 384, Ulek 381, Požgaj 431) 3. BLAGOVNI CENTER (Malkoč 435, Furlan 421, Košir 408, Ravtar 408, Gregorc 417, Vidovič 335) 4. MANIMARKET (Tuš 395, Ritmanič 383, Raje-čič 398, Kontrec 415, Žvab 377, Kovačevič 391) 5. ILIRIJA (Vičič 384. Kalčič 392, 'Vičič S. 421, Iskra 393, Zidar 329, Bavec 406) 6. SLON (Metličan 404, Koleša 331, Lekan 369, Gerbec 376, Unčič 331, Vesel 415) 7. MERKUR PTUJ (Kokal 414, Podgoršek 351, Valenko 397, Mesarič 397, Kostomaj 358, Rojko 370) 8. COMMERCE (Erjavec 398, Stiglič 292, Ulčan 406, Novak 384, Jaklič 314, Dovjak 387) 9. UNION (Bedene 334, Kovač 460, Intihar 326, Hrovat 378, Marinič 328, Kastelic 334) 10. JESTVINA (Karpehneti 423, Kuret 344, Tulj 295, Mraz 334, Tripar 357, Cavričič 392) II. RIVIERA (Terčan 356, Marušič 297, Djapa 334, Košir 366, Grželj 395, Rajnovič 359) 12. POSAVJE (Merlok 386, Vodopivec 275, Maško-vič 386, Veble 299, Ogorevc 394, Mirkac 363) 13. MIZ (Zalokar 391, Širovnik 408, Kovačič 322, Novak 354, Jovič 361, Jolčič 232) 14. PRAŠIČEREJA IHAN (Lenič 360, Dragar 368, Primožič 268, Čandek 289, Dokl 398, Rajt 342) 15. PEKARNA (Pezdir 347, Podgoršek 315, Brkič 355, Kobe 353, Bednički 367, Mitrovič 273) 16. BERNARDIN (Pušpan 397, Božič 300, Maksimovič 325, Druškovič 349, Narančič 315, Legat 316) 17. ERC (Avbec 354, Valenci 328, Lorčič 333, Jerman 348, Jaklič 308, Tičar 299) 2503 28 2481 24 2424 21 2359 19 2325 18 2226 17 2211 2181 2160 2145 2107 2103 2068 2025 2010 2002 1970 Zmagovalci krosa do 30. leta pred podelitvijo kolajn: Vlado Bičanič SM Osijek, Božo Pirc MIZ, Marjan Travnič Centromer ur 18. KMETIJSKA KOOPERACIJA (Pogačnik 309, Hren 307, Čimžar 329, Čulk 338, Orehovec 304, Repanšek 339) 1926 5 19. DOLENJKA (Vlašič 343, Papež 346, Lamut 278, Jordan 311, Brodarič 335, Kumič 287) 1900 4 20. MALOPRODAJA (Ahčin 376, Djuzič 285, Pasič 314, Žerjal 369, Kralj 313, Ademovski 241) 1898 3 21. GLOBTOUR (Sršen 398, Štirn 316, Kramžar 265, Kastelic 285, Cerar 285, Nosan 253) 1802 2 22. INŽENIRING (Jurman 297, Thuma 352, Jaklič 136, Klemen 247, Nemec 235) 1481 1 Kegljanje - moški - posamezno Mesto Ekipa ______________Keglji 1. ŠKERJANEC Vinko - Centromerkur 470 2. KOVAČ Janez - Union 460 3. BOSINA Boris - Cateške toplice 456 4. POGAČAR Janez - Centromerkur 443 5. MALKOC Mirko - Blagovni center 435 6. MARŠIK Maks - Cateške toplice 433 7. POŽGAJ Dušan - Cateške toplice 431 8. KORPENETIC Branko - Jestvina 423 9. VUClC Stojan - Ilirija 421 (124) 10. FURLAN Jože - Blagovni center 421 (95) 11. GREGORC Franc - Blagovni center 417 12. KONTREC Drago - Maximarket 415 (128) 13. VEBER Stane - Slon 415 (115) 14. KOKALJ Adolf - Merkur Ptuj 414 15. ERŽEN Dušan - Centromerkur 410 16. KOŠIR Miha - Blagovni center 408 (123) 17. ŠIROVNIK Jože - MIZ 408 (118) 18. RAUTAR Emil - Blagovni center 408 (115) 19. ULČAR Jože - Commerce ~ 406 (106) 20. BAVEC Rafael - Ilirija 406 (104) KOŠARKA Mesto Ekipa _______ točke L Riviera (Novak, Hudovernik, Ipavec, Bolanka, Kal- kan, Novak, Pavliša, Fuks, Bucik, Bravčanov) 18 2. Blagovni Center (Novak, Salmon, Šuc, Dominik, Cencelj, Boršnik, Heningman, Orešnik, Škrjanec) 14 3. Ilirija (Skrt, Mizgur, Bradelj, Mikuletič, Jenko, Lango) 11 4. Maximarket (Terčelj, Lavrač, Babič, Godec, Matjašič, Kontrec, Jerman, Kociper) 9 5. ERC (Kocjančič, Vremenc, Volaj, Tičar, Gajič, Žunič, Zgonc, Narut) 8 6. Slon (Metličar, Koleša, Božnik, Petavs, Poredoš, Ocepek, Gruden, Golaž, Zver) 7 7. Bernardin (Božič, Černjac, Djogo, Pišapan, Brne, Zi- ber, Hrnjič) 6 8. MIŽ (Pevec, Širc, Stare, Antič, Ročič, Miljevič, Moj- škerc, Rostja,) 5 9. Centromerkur (Travnik, Eržen, Žitnik, Kavčič, Kel-her, Klančar, Cernak, Skvarča, Dimnik, Kovačič, Ši- pič, Toplišek) 4 10. Maloprodaja (Javornik, Istenič, Lavtižar, Omahen, Miklavčič, Jevnikar, Benčič) 3 11. Cateške toplice (Stopinšek, Nanšek, Jalovec, Bosina, Baškovič, Bosina S., Polovič, Ribič, Skofljanc, Mar- šik) 2 12. SM Ljubljana (Matko, Lah, Kavčič, Kolenko, Brajko- vič, Stupica, Zbasnik, Rižmoht, Krašek, Cimperman) 1 KROS - moški - ekipno Mesto Ekipa______________________ _______________točke 1. DO E Centromerkur 12 2. Prašičereja Ihan 8 3. DO E Merkur TOZD Maloprodaja 5 4. E Blagovni center 3 5. ERC 2 6. Maximarket 1 KEGLJANJE - ženske - ekipno Mesto Ekipa ^ * Keglji točke 1. Posavje (Žibert 159, Šegula 188, Jurman 172)519 22 2. Ceteške toplice (Škofljanec 132, Deržič-Tur- šič 177, Stipanič 194) 503 (150) 18 3. Ilirija (Bavec 128, Kakež 194, Cotar 181) 503 (145) 15 4. Miz (Malus 169, Radovanovič 165, Drnovšek 146) 480 13 5. Blagovni center (Jean 148, Pevec 172, Omejec 153) 473 12 6. Jestvina (Ojo 144, Volk 164, Mozetič 135) 443 11 7. Centromerkur (Aljančič 153, Janc 122, Glu- fak 158) 433 10 8. Maloprodaja (Adamovič 127, Košir 111, Rai- lič 165) 403 9 9. Maximarket (Setnikar, Rumič, Potokar) 382 8 10. Commerce (Matičič 128, Ambrož 127, Rotar 112) 367 7 11. Merkur Ljubljana (Savič 134, Kovačič 79, Brežič 149) 362 6 12. Bernardin (Modic 98, Volmajer 147, Vuk 114) 359 5 13. SM Maribor (Županek 71, Kmetič 100, Srblin 148) 319 4 14. ERC (Klešnik 113, Rogelj 98, Pavšič 94) 315 3 15. Merkur Ptuj (Širec 84, Haladeja 125, Rozin- ger 96) 305 2 16. Inženiring (Kokalj, Bažin, Rogelj) 199 1 KROS - ženske - ekipno 1. DO E CENTROMERKUR 10 2. DO E MERKUR TOZD MALOPRODAJA 6 3. PRAŠIČEREJA IHAN 3 4. E BLAGOVNI CENTER 1 KROS - moški - posamezno Skupina A Mesto Ekipa 1. BICANIC Vlado SM Osijek 2. PIRC Božo MIZ 3. TRAVNIK Marjan Centromerkur 4. OREŠEK Nino Prašičereja Ihan 5. HRVATIN Marko Ilirija 6. PETROVIČ Novica Bernardin 7. BALAC Dujo MIZ 8. BOJIC Milenko Maloprodaja 9. GOLOB Sergej SM Maribor 10. GAJIČ Dušan ERC' Skupina B 1. TOPLIŠEK Janez Centromerkur 2. LASIČ Borut Blagovni center 3. ERŽEN Dušan Centromerkur 4. LOJO Dušan Bernardin 5. RUTAR Franc Maloprodaja Kegljanje - ženske - posamezno Mesto Ekipa________________________________________________Keglji 1. STIPANClC Marjana - Cateške toplice 194(61) 2. KAKEŽ Jožica - Ilirija 194 (57) 3. CEGULA Marjeta - Posavje 188 4. COTAR Silva - Ilirija 181 5. DERŽlC-TURŠlC Marjana - Cateške toplice 177 6. PEVEC Tina - Blagovni center 172 (51) 7. JURMAN Anica - Posavje 172 (35) 8. MALUS Silva - MIZ 169 9. RAILIC Ljubica - Maloprodaja 165 (60) 10. RADOVANOVIČ Joka - MIZ 165 (43) 11. VOLK Milena - Jestvina 164 12. ŽIBERT Milena - Posavje 159 13. GLUHAK Stanka - Centromerkur 158 14. OMEJEC Mojca - Blagovni center 153 15. ALJANČIČ Nada - Centromerkur 153 16. SETNIKAR Lojzka - Maximarket 151 17. BREŽIC Danica - Merkur * 149 18. JEAN Olga - Blagovni center 148 (44) 19. SRBLIN Katica - SM Maribor 148 (35) 20. VOLMAJER Jožefa - Bernardin 147 Kegljanje je bilo napeto in razburljivo 6. ERKER Jakob Maloprodaja 7. HOZJAN Avgust Prašičereja Ihan 8. BOSINA Slavko Cateške toplice 9. JERMAN Vinko ERC 10. KONTREC Drago Maximarket Skupina C 1. GROZNIK Pavel Merkur 2. ŠMID Rudolf Prašičereja Ihan 3. DONlClC Vidoslav Blagovni center 4. BRODARIČ Franc Blagovni center 5. GREGORINClC Adolf Centromerkur 6. LENARČIČ Alojz MIZ 7. ZIRENFELD Igor Maximarket 8. KAVClC Janko Blagovni center 9. KREVS Anton Maloprodaja 10. PERTOT Miloš ERC KROS - ženske - posamezno Skupina A Mesto Ekipa 1. ŠAUPERL Nada 2. POLAK Silva 3. KOLEŠA Sonja 4. KLJUCANIN Seka 5. PAPLER Majda 6. KNEZ Marija 7. LAVRIČ Danica 8. ZRNEC Slavka 9. BABIC Ružiča 10. JANEŽIČ Marija Skupina B 1. KOČAR Ivanka 2. LOGAR Breda 3. ALJANČIČ Nada 4. LUPŠE Angelca 5. PREZELJ Štefka 6. JERMAN Bariča 7. BREGAR Hilda 8. GREGORI Milena 9. KMETIC Irena 10. KELNER Marija Skupina C 1. ROTAR Iva 2. AHAClC Nada 3. BENEDIČIČ Cilka 4. KAVKA Bernarda 5. PETROVIČ Mimi 6. ŽITNIK Mojca 7. TOPLAK Dragica SM Maribor Centromerkur Maloprodaja Maloprodaja Maloprodaja Maloprodaja Maloprodaja Prašičereja Ihan MIZ Maloprodaja MIZ Prašičereja Ihan Centromerkur Maloprodaja Maximarket MIZ Centromerkur Maloprodaja Maloprodaja Maloprodaja Prašičereja Ihan Blagovni center Maloprodaja Merkur Ljubljana Centromerkur Blagovni center Blagovni center MALI NOGOMET Mesto Ekipa______________________________________točke 1. TOZD Supermarket Osijek (Ačimovič, Pavič, Voko- savljevič, Sušak, Bibanič, Vinkeševič, Francuz, Cola-kovič, Lipič) 27 2. TOZD Prašičereja Ihan (Starin, Dragar, Dokl, Dokl R., Šlogar, Ružič, Maučec) 23 3. TOZD Hotel Union (Marinič, Perič, Gluhak, Groh, Rojc, Hauzler, Juričevič, Lenarčič, Kastel) 20 4. TOZD Zdravilišče Cateške toplice (Bosina, Lapuh, Polovič, Ribič, Lobšina, Jurman, Stopinšek, Bosina B., Jalovec) 18 čllplla ghliit Ulili | - \ * i i nvi m | !UjS Golman Ihana - Nande Slavin 5. TOZD Hotel Riviera (JCalkan, Božovič, Petrovič, Bricelj, Novak, Fuks, Pavlija) 17 6. TOZD Hoteli Bernardin (Pušpan, Dernjac, Henič, Prpič, Bošnjak, Božič, D jugo) 16 7. TOZD Tovarna močnih krmil (Salira, Alešič, Gračnar, Sahitt, Mustovak, Žnidaršič, Andrijašič) 15 8. DO Emona Commerce (Morato, Kariž, Peroša, Može, Štiglič, Jašarevič) 14 9. DO Ilirija Ilirska Bistrica (Muzgur, Lango, Grilj, Iskra, Tuta, Bradelj, Hrvatin) 13 10. DO Emona Blagovni center (Žonta, Obranovič, Ko- smatin, Dolinov, Hrastar, Kocjančič, Balažič, Kersnik, Mehmeti, Mehmeti H.) 12 11. DO Posavje Brežice (Ogorevc, Mirkac, Marčun, Štan- gelj, Ogorelc, Živkovič, Pavlovič, Dolinšek, Ban) 11 12. TOZD Maximarket (Gočev, Kotrec, Kužnik, Godec, Vidra, Kečan, Škulj, Lavrač, Nipič) 10 13. DO Jestvina Koper (Kocjančič, Kocjančič B., Štur- man, Rajac, Rojc, Čeboki, Peroša, Koren, Novak) 9 14. TOZD Hotel Slon (Poredoš, Novak, Djogič, Lisjak, Cirovič, Lukšav) 8 15. DO Mesna industrija Zalog (žibert, Lazarevič, Antič, Ivkovič, Pavlič, Balač, Bičanin, Miljevič, Žganec) 7 16. TOZD Šupermarket Ljubljana (Kužnik, Mrak, Zbaš-nik, Krašek, Pizmont, Brajkovič, Kolenko, Lah, Stu- . pica, Matko) 6 17. TOZD Maloprodaja (Bojič, Ademovski, Razboršek, Turk, Javornik, Pašič, Lavtižar, Benčič, Milavec, Er- ker) 5 18. TOŽD Pekarna Center (Trboča, Brkič, Čuskič, Be- dnički, Mitrovič, Djakič, Kočnak, Kolarič, Sudek) 4 19. DO Centromerkur (Novak, Toplišek, Hudnik, Grad, Židan, Crnak, Šipič, Gorišek, Palič) 3 20. DO Emona Inženiring (Kavšc, Klemen, Križanič, Jaklič, Thuma, Platovšek, Turman) 2 21. DO Emona Merkur Ptuj (Ulaga, Valenko, Zadnovec, Kokol, Cafuta, Damiš, Gašpari, Podgoršek) 1 Start: Emil Colja, Inženiring NAMIZNI TENIS - moški Mesto Ekipa točke 1- Riviera (Peric, Zupanc) 16 2. Centromerkur (Židan, Hudnik, Vehovec) 12 2. Union (Brnet, Mlakar, Hrovat) 9 4. MIZ (Ros, Pirc) 7 5. Maximarket (Terčelj, Babič, Kužnik) 6 6. Blagovni center (Pičulin, Makovec) 5 ? • Commerce (Korišec, Kralj) 4 2- Posavje (Škof, Plevnik) 3 9- Cateške toplice (Lapuh, Stopinšek, Škofljanec, Mar- *0. Maloprodaja (Pošebal, Omahen, Berčič) 1 NAMIZNI TENIS - ženske Mesto Ekipa__________________________________________točke J- Maximarket (Kastelic, Tancar) 13 2- Blagovni center (Kaisersberger, Simonič) 9 Commerce (Poženel, Gluhak) 6 4' Centromerkur (Lukančič, Polak) 4 2- Maloprodaja (Papler, Benedičič) 3 ”• Cateške toplice (Stipanič, Pinterič, Držič-T.) 2 '• MIZ (Malus, Radovanovič) 1 Dajte nam puške! Vasja Cerar, športni referent v MIZ: »Naša delovna organizacija je kar dobro zastopana. Mislim, da smo med najmočnejšimi saj tekmuje okrog 70 tekmovalcev. Tekmujemo v vseh Panogah razen v tenisu. Predvidevam, da se bomo dobro odrezali v streljanju, ekipno in posamezno, Pa tudi v krosu so naše tekmovalke kar dobre. Na splošno menim, da je organizacija športnih iger dobra in smo z njo zadovoljni, le dogovori oziroma propozicije za streljanje niso bile dovolj jasne in precizne, prišli smo brez pušk.« NAMIZNI TENIS - moški - posamezno jesto 1- Kogoj Bojan Makovec Darko f ŠKERJANC Janez 4- BABIC Stane ŽIDAN Dušan 2- HUDNIK Boris '■ NOVAKOVIČ Zoran VEHOVEC Tomaž koroSec Zlatko GOCEV Dimitrij RAJACIC Tihomir ZUPANC Silvan }2- CENCELJ Miran }4- KOŠIR BRICELJ Janez |b. PETERKA Igor '■ PAVLIC Igor y- kralj Igor Ekipa Blagovni center Blagovni center Blagovni center Maximarket Centromerkur Centromerkur Bernardin Centromerkur Commerce Maximarket Maximarket Riviera Blagovni center Riviera Union Maloprodaja Riviera Commerce Ekipi MIZ in Centromerkur 19. ŠKOF Jože 20. MATJAŠIČ Lucijan 21. TERCE J Edo 22. LAVRAČ Franc 23. MLAKAR Florjan 24. PLEVNIK Jože 25. PIČULIN Marjan 26. KRULC Posavje Maximarket Maximarket Maximarket Union Posavje Blagovni center Bernardin NAMIZNI TENIS - ženske - posamezno 1. KASTELIC Zina 2. KAISESBERGER Marjana 3. GLUHAK Magda 4. POŽENEL Cvetka 5. BRICELJ Majda 6. KAC Mara Maximarket Blagovni center Commerce Commerce Commerce Blagovni center PLAVANJE - moški - ekipno Mesto Ekipa___________________ŠIE točke točke 1. CENTROMERKUR A - Kraševec Iko B - Bele Ciril C - Gregorinčič Adolf 2. BERNARDIN A - Božič Bojan B - Humar Rajko C - Druškovič Aldo 3. -4. BLAGOVNI CENTER A - Černe Dušan B - Jereb Anton C - Kavčič Janko 3.-4. CATEŠKE TOPLICE A - Stopinj šek Toni B - Bosina Slavko C - Delja Andrija 5. MALOPRODAJA A - Omahen Bojan B - Rutar Franc C - Slanovec Andrej 6. MAKIMARKET A - Matjašič Lucijan B - Gočev Dimitar C - Jarc Matevž 7. ERC A - Kocjančič Rudi B - Tičar Peter C - Pertovt Miloš 8. PRAŠIČEREJA IHAN A - Dokl Franc B - Bajt Gregor C - Šmid Rudolf 46 14 39 10 35 6 36 6 31 4 28 3 27 2 15 1 PLAVANJE - moški - posamezno Mesto______________ Ekipa______________ Čas Skupina A 1. GORKIČ Igor 2. BOŽIC Bojan 3. STOPINJSEK Toni 4. KALAN Milan 5. ČERNE Dušan 6. KRAŠEVEC Iko 7. MATJAŠIČ Lucijan 8. IVANJŠEK Ljubo 9. KOCJANČIČ Rudi 10. NOVAK Zvonko Skupina B 1. HUMAR Rajko 2. SOJO Dušan 3. BELC Ciril 4. CERAR Vasja 5. ERŽEN Dušan 6. BOSINA Slavko 7. RUTAR Franc 8. GOCEV Dimitar 9. TIČAR Peter 10. BAJT Gregor Skupina C 1. GRIČAR Alojz 2. SLANOVEC Andrej 3. GREGORINClC Adolf 4. GROZNIK Pavel 5. KOS Janez 6. COLJA Emil 7. KAVČIČ Janko 8. ŠKRJANC Janez 9. RUS Franc 10. ZUPANČIČ Boris Globtour 29.3 Bernardin 31.2 Cateške toplice 32.5 Riviera 32.7 Blagovni center 33.2 Centromerkur 34.0 Maximarket 34.3 Cateške Toplice 34.6 ERC 34.8 Riviera 34.9 Bernardin 30.4 Bernardin 34.4 Centromerkur 35.0 MIZ 36.0 Centromerkur 36.4 Cateške toplice 37.6 Maloprodaja 38.5 Maximarket * 40.1 ERC 44.0 Prašičereja Ihan 44.9 MIZ 36.6 Maloprodaja 39.0 Centromerkur 39.5 Merkur Ljubljana 41.4 MIZ 43.3 Inženiring 45.8 Blagovni center 46.1 Blagovni center 49.2 MIZ 51.5 Blagovni center 52.3 PLAVANJE - ženske - ekipno Mesto Ekipa ŠIE točke točke 1. BLAGOVNI CENTER A - RUŠANOV Jasna B - ČERNE Marjana C - ROBINIK Mija 2. MALOPRODAJA A - KLJUCANIN Seka B - KMETIC Irena C - BENEDIČIČ Cilka 3. CENTROMERKUR A - STARIČ Zvonka B - BUKOVAC Mirjana C - PETROVIČ Mimica 28 12 22 8 18 5 4. MAKIMARKET 16 ' 3 A - TANCAR Sonja B - POTOKAR Joža C - GRŽE Ivanka 5. PRAŠIČEREJA IHAN 15 2 A - ZRNEC Slavka B - LOGAR Breda C - ROTAR Iva 6. CATEŠKE TOPLICE 12 1 A - STIPANIČ Marijana B - PINATARIC Mira C - ŠKOFLJANEC Vera Trije krogi dovolj Franc Brodarič iz E-Blagovnega centra: »Štiri kroge! Kateri vrag si je to izmislil? Tako sem »zmatran«, da komaj stojim. V skupini C sem bil četrti. Menim, da bi bilo 1.200 m kar dovolj za nas starejše. Sedaj grem na čevapčiče in pivo, da dobim nazaj tisto, kar sem na krosu izgubil.« Vse O. K. Franc Rutar iz tozd Maloprodaja: »Lani smo imeli iz naše tozd samo dva tekmovalca, letos pa jih nastopa več kot 50. Tudi z uspehi smo zadovoljni, niso vrhunski, predvsem je važno sodelovati. Organizacija je v redu, vendar menim, da je to kar se predvideva, da bodo v bodoče izbirna tekmovanja v posameznih delovnih organizacijah, vsekakor omogočilo še bolj množično športno in seveda rekreativno sodelovanje naših delavcev. Finale, kjer se bodo pomerili najboljši pa naj bi bilo na nivoju SOZD Emona.« Peter Klepec iz Kopra Egidij Šturman - Marino iz koprske Jestvine: »Vrv vlečem«, je na naše vprašanje v kateri panogi tekmuje odgovoril Marino. Vprašanje je bilo skoraj odveč saj bi morali sami takoj uganiti. Marino je silak, 39 let ima in 125 kg »potegne« na tehtnici. Videli smo ga tudi na TV, ko je na Jadranskih srečanjih vlekel vrv za ekipo iz Izole. V Jestvini dela kot mesar v skladišču, preje pa je delal 6 let kot manipulant, lahko bi nastopil tudi v vlogi Petra Klepca. »Tekmujem samo v tej panogi, vrv pa vlečem že osem let. Računamo vsaj na tretje mesto. Jestvina je prišla kot »autsajder« v tej panogi pa bodo morali kar računati na nas«, se je nasmejal. Vasja Cerar, MIZ Egidij Šturman-Marino PLAVANJE - ženske - posamezno Mesto Ekipa Cas Skupina A 1. OŠ A J Nevenka Bernardin 16.5 2. KLEŠNIK Irena ERC 16.8 3. RUŠANOV Jasna Blagovni center 16.9 4. KLJUCANIN Seka Maloprodaja 17.9 5. BOLJClNA Olga Maloprodaja 19.0 6. TANCAR Sonja Maximarket 19.9 7. SPASEVSKI Gordana Bernardin 22.5 8. KRANJEC Šeherezada Merkur Ljubljana 22.9 9. PAPLER Majda Maloprodaja 23.4 10. STARIČ Zvonka Centromerkur 24.3 Skupina B 1. DROBNIČ Tatjana ERC 18.4 2. GUDURIC Tončka Merkur Ljubljana 19.8 3. ČERNE Marjana Blagovni center 21.8 4. ROG AR Breda Prašičereja Ihan 23.5 5. BUKOVAC Mirjana Centromerkur 25.4 6. CERAR Tatjana MIZ 25.5 7. PINTERIČ Mira Čateške toplice 25.9 8. POTOKAR Joža Maximarket 26.0 9. KURETIC Irena Maloprodaja 27.4 10. VERSTOVŠEK Breda Blagovni center 29.7 11. KODER MARGARETA Maloprodaja 29.9 Skupina C 1. BENEDIČIČ Cilka Maloprodaja 25.7 2. ROBINIK Mija Blagovni center 27.2 3. PETROVIČ Mimica Centromerkur 27.9 4. ROTAR Iva Prašičereja Ihan 28.4 5. ŠKOFLJANEC Vera Čateške toplice 30.1 6. GRŽE Ivanka Maximarket 31.9 7. OMAN Vida Maloprodaja 34.0 8. HAM Ivanka Blagovni center 37.1 9. MUDJIC Fatima Blagovni center 39.7 STRELJANJE Mesto Ekipa KrogiŠIE točke 1. MIZ (Janežič 146, Bobič 140, Novak 145, Cerar 153) 584 26 2. Centromerkur (Miselj 148, Podgoršek 134, Jarc 141, Gole 124) 547 22 3. Blagovni center (Potokar 132, Kokalj 146, Bernard 136, Kolenc 113) 527 19 4. Bernardin (Kostič 142, Krulc 140, Petrovič 100, Žiber 127) 509 17 5. Prašičereja Ihan (Bajt 109, Gnidovec 132, Orešek 137, Krivec 115) 493 16 6. Riviera (Košir 139, Grželj 111, Brdakič 150, Rajnovič 88 488 15 7. ERC (Zorčič 136, Menard 105, Jeršin 103, Jerman 133) 477 14 Ekipa DO Jestvine iz Kopra v akciji Napor: »vlačilci« iz Centromerkurja 8. Merkur Ptuj (Rozinger 133, Lesjak 134, Rojko 78, Mesarič 128) 9. Ilirija (Zidar 139, Bavec 98, Jolič 151, Gržina 81) 10. Pekarna (Kadič 129, Čančar 122, Čančar I. 105, Rabuza 111) 11. Commerce (Jašarevič 87, Hvastja 115, Žižek 121, Pukšič 143) 12. Jestvina (Trček 145, Kofol 95, Gorup 81, Kofol V. 143) 13. Čateške toplice (Maršik 117, Ribič 115, Urek 112, Jurman 109) 14. Merkur Ljubljana (Gudurič 104, Mutvar 86, Trobentar 139, Golob 94) 15. Slon (Vesel 110, Špiclin 121, Brglez 124, Zver 59) 16. SM Ljubljana (Stupica 69, Perko 111, Mrak 101, Dolinar 128) 17. Posavje (Klemenčič 109, Orešar 66, Iljaž 107, Pšeničnik 116) 18. SM Maribor (Kumer 136, Golob 120, Zemljič 80, Ivanovski 61) 19. Maximarket (Pogladič 104, Hajrizi 97, Šebalj 34, Cankar 126) 20. Maloprodaja (Bojič 69, Goršič 96, Holer 76, Drašler 83) 473 13 469 12 467 11 466 10 464 9 453 8 423 7 414 6 409 5 398 4 397 3 361 2 324 1 Keglji padajo Janez Šuštar, vodja notranje kontrole iz DO Emona Centromerkur: »Čeprav sem že dopolnil 57 let, se še vedno rad ukvarjam s športom, tako za rekreacijo in še koristi mi. Bolje se počutim in lažje delam. Nastopil sem v kegljanju. Naša ekipa je zmagala, sam sem podrl 394 kegljev. Naš uspeh gre pripisati rednemu treningu. V balinanju je bila naša ekipa 4. Vlekel sem tudi vrv, a je bila zelo huda konkurenca, favoriti so iz Blagovnega centra, MIZ, Ihana in Jestvine iz Kopra, samo poglejte jih, kakšni so! Lani sem tudi tekel, letos pa so propozicije za moja leta prehude in leto dni sem starejši’ se je nasmehnil. STRELJANJE - moški - posamezno Mesto Ekipa Krogi 1. CERAR Vasja MIZ 153 2. JOLIČ Davor Ilirija 151 3. BRDAKIČ Vučina Riviera 150 4. MIŠELJ Željko Centromerkur 148 5. KOKALJ Ciril Blagovni center 146 6. JANEŽIČ Franc MIZ 146 7. TRČEK Gabrijel Jestvina 145 8. NOVAK Viktor MIZ 145 9. KOFOL Vljuden Jestvina 143 10. PUKŠIČ Pavel Commerce 143 SAH Mesto Ekipa ŠIE točke 1. Merkur Ptuj (Podkrajšek, Pernat, Pavlinič, Cafuta, Gaspari) 18 2. Centromerkur (Lisac, Drofenik, Drobež, Mlinarič, Benčina) 14 3. Čateške toplice (Urek, Lupšima, Delja, Slovenc, Filipčič) 11 4. Riviera (Djapa, Vozel, Novosel, Trnovec) 9 5. Bernardin (Osterman, Jeremič, Humar, Grebenc) 8 6. Posavje (Valenčak, Rožič, Valenčak R., Žugič) 7 7. Union (Hrovat, Kovač, Karner, Karner M., Srdarev, Srdarev I.) 6 8. Maloprodaja (Erker, Zalaznik, Djulič, Ademovski, Tasič) 5 9. Blagovni center (Cimprič, Lukman, Štambuk, Spasič, Ban) 4 10. Commerce (Pukšič, Modlic, Bricelj, Žižek) 4 11. MIZ (Takasijevič, Kalič, Maksimovič, Kolarič) 2 12. Pekarna (Numanovič, Kadič, Harboš, Čenčak) 1 VLEČENJE VRVI Mesto Ekipa___________________________________SlE točke 1. Blagovni center (Dragar, Kokalj, Remic, Štajnar, Bra- tanič, Lomovšek, Leskovar, Vojinovič, Regina, Mal-koč, Gregorc, Cimperman) ✓ 2. MIZ (Kočar, Jeršin, Dolčič, Širovnik, Pralič, Anžur, Pevec, Djurica) 3. Jestvina (Šturman, Carpenetti, Tripar, Marsič, Gregorič, Pogačar, Bordan, Markežič, Trček, Lovrečič) 4. Prašičereja Ihan (Testen, Merič, Bračko, Žaljec, Primožič, Milavec, Miklič, Kokot) 18 14 11 9 Zmage brez treninga Jože Širovnik, pomočnik mojstra v črevarni MIZ: »Pri 34. letih sem pa me še vleče k športu. Bolj malo časa imam za razgovor, mudi se mi, finale v vlečenju vrvi imamo. Vlekli smo že z Ihanci, tekmovalci iz Čateža, Ilirije in s tekmovalci iz Maxi-marketa. Vse smo premagali. Bili bi še boljši če bi več trenirali, a kaj ko ni časa. Pa še to zapišite, da bi potrebovali boljšo opremo in trenirke s kakšnim našim znakom, tako za reklamo.« 5. Posavje (Lopatič, Tomše, Spiler, Kovačič, Pepelnik, Bernardič, Volovec, Podgoršek, Orešar) ® 6. Maximarket (Rakuša, Brezovar, Cetko.vič, Bešlič, Krempl, Baša, Kovačevič, Srša, Jovanovič) 7. Centromerkur (Žitnik, Okoren, Siberer, Šuštar, Eržen, Drobež, Valentinčič, Klarič, Pogačar, Toplišek) ® 8. ERC (Tičar, Zorčič, Kocjančič, Pertovt, Vremec, Jeršin, Volaj) 5 9. Maloprodaja (Djuzič, Pašič, Krevs, Bajič, Ernar, Rutar, Ahčin, Baver, Merdjen, Ademovski) 4 10. Ilirija (Vičič, Grilj, Mikuletič, Jenko, Kalčič, Kalčič J., Zidar, Jolič) 3 11. Dolenjka (Urbanč, Bučar, Zura, Plogar, Lamut, Umek, Novak, Srpčič, Ivančič, Novak, Bučar, Krnc) 1,5 12. Čateške toplice (Bosina, Ribič, Polovič, Lapuh, Sto- pinšek, Jalovec, Ilijaš, Škofljanc, Baškovič, Delja) 1P TENIS - moški - posamezno 1. KRISTANČIČ Boris 2. GERŽINA Sašo 3. KERŠIČ Fred 4. NAHBERGER Janko 5. ZULE Peter 6. ULČAR Jože 7. KALKAN Milan 8. PlCULIN Marjan 9. GREGORINČIČ Adolf 10. GAŠPERLIN Miran 11. PETKOVŠEK Peter 12. DREFLAK Franc 13. COLJA Emil 14. FILIPAN Ljubo 15. BULATOVIC Miodrag 16. MIKUŽ Vlado 17. TOPLIŠEK Janez 18. VREMEC Andrej 19. ARHAR Milan ■ 20. TROBENTAR Dominik Navijači iz Ihana Zmagovalna ekipa v vlečenju vrvi - Blagovni center 10 E-Informator j PREDSTAVILI SMO SE: NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Zagreb, septembra - Na letošnjem Zagrebškem velesejmu, ki je bil 49. po vrsti, smo se ga udeležili v obsegu, morda dosedaj največ jem, saj smo imeli svoje razstavne prostore kar v štirih paviljonih. Velesejma se je letos Udeležilo 5000 tujih raz-stavljalcev iz 59 držav, domačih pa je bilo 1531, ki so razstavljali okrog 300.000 raznih izdelkov. Poudarek letošnjega sejma je bil predvsem na povezovanju jugoslovanskih delovnih organizacij s tujimi firmami in nastopanje našega gospodarstva v tujini. V paviljonu 1 je bil na Emoninem razstavnem Prostoru ves čas živahen Poslovni vrvež, saj je ta razstavni prostor, ki je bil tudi največji, predstavljal nekakšen center Emone na velesejmu. ■ PISMO: Hvala lepa ERC! Drage sodelavke, dragi sodelavci EJektronsko-ra-čunskega centra! Že kar na začetku me spremlja neka živčna napetost pa mi ne gre od rok to Pisanje. Rada bi vam vsem skupaj povedala, kako vedno mislim na vas in kako bi se že zopet rada vrnila med vas. Mnogo in veliko sem Opala (tega ne smem nikoli izgubiti) na izboljšanje zdravja mojega sinčka. Stanje se je res precej popravilo. Da, resnično lahko s ponosom rečem, da ste tudi vi dragi sodelavci prispevali k temu in vedite, da sem vam neskončno hvaležna za vsa ta razume-vanja, prizadevanja, sočustvovanja in drugo. Težko bi vam v nekaj skromnih vrsticah opisala, v kako veliko pomoč mi je bil tudi 30-dnevni dopust, da ne govorim, kako sta me presenetila sodelavca z °biskom na domu in - za mene - z neverjetnim darilom. Vsem, prav vsem, še enkrat - tisočkrat hvala! VILMA STRNAD Delovna organizacija Emona Commerce, Emona Blagovni center in Emona Mesna industrija so razstavljale prehrambeno blago lastne in domače proizvodnje ter iz uvoza, blago široke potrošnje -predmete za dom in gospodinjstvo, aparate za opremo gostinskih in trgovskih lokalov, mehanografske automate in stroje za obdelavo podatkov. V paviljonu št. 5 je na galeriji razstavljala Do Emona Centromerkur iz Ljub- ljane blago široke potrošnje - tekstil, galanterijo in gospodinjske pripomočke, ure, nakit in igrače. Do Emona Centromerkur je razstavljal tudi v paviljonu št. 18 predvsem kozmetiko, ure in razno blago široke potrošnje. .V paviljonu 29, kjer so razstavljale predvsem dežele v razvoju, je DO Emona Commerce zelo slikovito prikazala svojo trgovinsko in investicijsko dejavnost v teh deželah. Poslovno zaokrožen nastop DERŽIČEM odkril tudi drugo plat njegove zainteresiranosti in spominov na Catez; pred leti je praznoval otvoritev. „ Jože SNOJ ZAGREB, septembra -Nedvomno je v začetku jesenske sezone najvažnejši poslovni dogodek Zagrebški velesejem, ki ima zares jugoslovanski karakter. Emona je tu prvič nastopala z več notranje povezanosti in koordinacije, čeprav moramo reči, da bomo morali popraviti še mnogo neusklajenosti. Predvsem lahko ugotovimo, da se je na vseh razstavnih prostorih poslovno delovalo, da je bilo povsod zelo živahno, tako da lahko rečemo, da so bile obstoječe kvadrature kar premajhne. Z načinom dela smo se poskušali še bolj približati dobaviteljem in kupcem. Ker je dejavnost zelo široka, je tudi delo precej različno. Če je bil nekje poudarek pred-, vsem na poslovnih kontaktih (štand v hali 1 in 18), potem je vzorčna prodaja dominirala drugje (hala 5 in delno predstavništvo v Zagre-pčanki). Imeli smo primeren stik z javnostjo s konferenco za tisk in preko sejemskih prireditev in s kupci v Ca-teških toplicah. • No, pa še nekoliko kritičnih opažanj. Pripravljali smo se prepočasi in kasno na skupen nastop. V zadnjem hipu smo izdali skupen vodič, s katerim nismo prej obvestili naše poslovne prijatelje. Ne dovolj organizirano smo prihajali na sejem, saj bi lahko poželi še več koordiniranih nastopov. Reklamna prodaja mila Caola in Fabulon v prikolici ob glavnem vhodu je ostala osamljena. Ali niso naši živilski proizvodi ravno tako dobri za reklamno prodajo ( na primer paštete itd.)? Vse to naj bo šola za prihodnje leto. V neprehram-beni dejavnosti pa bo nedvomno naš prvi izpit tekstilni sejem v januarju, ki je eden najvažnejših srečanj gospodarstvenikov te močne panoge. Že sedaj se moramo pripravljati nanj. Za uspeh pa so odgovorni predvsem koordinatorji te Str°ke' JOŽE SNOJ RAČUNALNIK IMA BESEDO KAJ JE »EPOM«? Maloprodajne cene Emone sprejemajo tudi druge trgovske organizacije S tem prispevkom želimo opozoriti na velike prednosti organiziranega programa računalniških podatkov s področja blagovnega prometa. Znano je namreč, da je bil pred 10 leti vzpostavljen blagovni pretok na računalnik. Tako ima DO Blagovni center na računalniku vso nabavo, skladiščenje in prodajo blaga. Blago je ovrednoteno po nabavni, veleprodajni kot maloprodajnih cenah, ki vključujejo tudi ustrezne prometne davke. To je veli- 6 MARKETA VIR IN MENGEŠ Zamenjava opreme Že ko smo se pripravljali adaptacijo marketa Cigaletova, je bilo dogovorje-n°, da sredinsko opremo -Prodajne police, ki bo odstranjena, vgradimo v tiste Paše objekte, kjer je to najbolj potrebno. Kljub temu, da smo si v srednjeročni program investicijskih vlaganj TOZD Maloprodaja začrtali tudi ^konstrukcijo marketov Jir in Mengeš, smo jih nedavno tega že deloma Preuredili. Postopek okrog sPrejemanja zazidalnega Pačrta in izdelave potrebne dokumentacije se bo največ še zavlekel, zato je bi-io nekaj potrebno storiti že Poprej. . V soboto 16. septembra ln nato še v nedeljo so tako delavci naše servisne službe v marketu Vir odstranili vse dotrajane »gondole« in jih zamenjali s tistimi, ki smo jih odstranili v Cigaletovi. Razen tega, da so že na pogled prikupnejše, pa so zaradi svoje višine predvsem prostornejše, tako da je našim delavkam marketa Vir nanje uspelo razporediti precej več blaga, kot je bilo to mogoče prej. Ker so šibka točka naših marketov tudi izložbe, smo lete opremili z novimi prodajnimi žičnimi elementi, ki so tudi funkcionalnejši. V soboto 30. septembra in v nedeljo 1. oktobra je bilo isto postorjeno tudi v marketu Mengeš. FRANC RUTAR ka prednost predvsem pri poslovanju na veliko, maloprodajna mreža pa prejme blago po maloprodajnih cenah, ki vključujejo maloprodajni rabat (sedaj udeležbo pri skupnem prihodku) ter pripadajoče prometne davke. Spremljajoči dokument v obliki dobavnice služi v trgovskem obratu tudi kot dospetje. Ob koncu meseca prejme tak obrat kompleten zbir izdobavljenega blaga po maloprodajnih cenah z razčlembami prometnega davka ter veleprodajnih cen. Naj omenimo, da je to edinstven program v Jugoslaviji ali doslej najbolj izpopolnjen za razmere in čas, v katerem živimo. Tudi organizacija je tako vzpostavljena, da ena oseba napravi kalkulacijo za celotno mrežo in so cene enotne v vseh emonskih trgovinah. Takega sistema nimajo druge trgovske organizacije, zato imajo sedaj velike probleme pri formiranju maloprodajnih cen deloma na osnovi absolutnih razlik iz leta 1971, ki so za posamezne trgovine različne in morajo za vsako nabavo iskati absolutne razlike, delati dospetja, vzpostavljati dolžniško-upniško razmerje ter vso spremljajočo dokumentacijo. Vse to poslovanje »na peš« je postalo silno drago. Nekaterim organizacijam, ki nastopajo v DO Blagovni center kot stalni kupci, smo ponudili naš sistem obdelave podatkov, ki ga zelo radi sprejemajo. Tako je na primer Kmetijska zadruga Vrhnika že 10 let na takozvanem »EPOM« sistemu in ima enake maloprodajne cene kot vse trgovine Emone. • V zadnjem času se močno širi krog tovrstnih kupcev, ki so spoznali prednosti tega sistema. Ti so: Tabor, Grosuplje, Kmetijska zadruga Trebnje, Kmetijska zadruga »Krka« Novo mesto, Kmetijska zadruga Črnomelj, Nama Ljubljana, Mercator Ljubljana (za sadje), DO Centromerkur Ljubljana. Za sistem pa se ogrevajo še mnogi kupci, katerim smo omenili to možnost, med drugim tudi »Napredek« Domžale in »Kočna«, Kamnik. Trenutno lahko govorimo o ekspanziji, saj se krog kupcev nenehno širi, ne samo zaradi naše prodajne aktivnosti, temveč tudi po zaslugi računalnika in vzpostavljene organizacije obdelave podatkov. Doslej še ni nihče prenehal biti naš kupec, ki je prevzel takšen sistem spričo navedenih prednosti in enostavnosti poslovanja. Ob tem lahko poudarimo, da se niti v Emoni več ne zavedamo te prednosti v taki meri, ker smo na stari »peš« način že pozabili. Gre za milijone dokumentov, ki jih sedaj ni treba več ročno obdelovati. Kakšni prihranki so to, je nemogoče izračunati, kljub temu, da računalnik ni poceni, vendar le služi pravemu namenu. In še enkrat lahko rečemo, da je bil program pravilno zastavljen in priznanje gre vsem avtorjem, ki so sodelovali pri njegovem kreiranju. MARKO POTOKAR NAZIV ŠAMPIJON KVALITETE Brezkofeinska kava in francoska solata Oba letošnja Zagrebška velesejma, tako spomladanski kot jesenki, sta bila za našo delovno organizacijo Emona Blagovni center zelo uspešna. Pri tem ne mislim na sklepanje pogodb, oziroma na podpisovanje samoupravnih sporazumov, temveč na medalje in priznanja, ki so jih prejeli izdelki naše lastne proizvodnje. Na XV. in XVI. ocenjevanju kvalitete industrijsko-pre-hrambenih proizvodov je komisija za ocenjevanje na temelju splošnih pogojev kvalitete . podelila; • zlato medaljo, diplomo in naziv »Šampijon kvalitete 1978« na francosko solato; • zlato medaljo za kranjsko kislo zelje z vinom v PVC vrečki; • zlato medaljo za rusko solato; srebrno medaljo za madžarsko solato, srebrno medaljo za dišavni kokteil, srebrno medaljo za E-spe-cial kavo v zrnju doze 450 g, bronasto medaljo za E-spe-cial kavo 200 g v zrnju, bronasto medaljo za gaggia ekspres kavo ter • zlato medaljo, diplomo in naziv Šampijon kvalitete za brezkofeinsko kavo 100 g. Visoka priznanja kvalitete naših proizvodov so dokaz večletnega dela in truda, da bi v čimvečji meri ugodili željam potrošnikov, istočasno pa upamo, da ne bomo zaspali na lovorikah ter se bomo iz dneva v dan trudili še za nove in boljše dosežke. JURE KRIŽNAR ■ DO EMONA MERKUR TOZD MALOPRODAJA Javni opomini Odbor za varstvo delovnih obveznosti je po opravljeni javni obravnavi izrekel zaradi kršitev delovnih obveznosti samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev ukrep - javni opomin naslednjim delavkam: Žagar Mariji, ki upravlja dela prodaje in zaračunavanja blaga na živilskem trgu v Ljubljani, ker je kriva težje kršitve delovnih obveznosti, s tem da je kot prodajalka blaga, sadja in zelenjave povzročila v marcu 1978 primanjkljaj v znesku 363,30 dinarjev. Mariji Peklaj, prodajalki in blagajničarki v poslovni enoti v Ljubljani, Einspilerjevi ulici 14 ker je kot blagajničarka dne 12. junija 1978 ugotovila blagajniški višek v znesku 121,90 din katerega je prikazala le v znesku 0,30 din, 21,60 din prikazala kot inkaso za naslednji dan, 100,00 din pa si je prisvojila in jih odnesla domov. Poslovodja je 13. junija 1978 primanjkljaj v višini 100,00 din ugotovil, zato ga je Peklajeva vrnila. Vendar je s tem storila težjo kršitev delovnih obveznosti. Veri Lampič, ki opravlja dela prodaje in zaračunavanje blaga na živilskem trgu v Ljubljani. Storila je težjo kršitev delovnih obveznosti ker je v mesecu marcu 78 povzročila primanjkljaj v znesku 237,25 dinarjev. Mariji Korošec, zaradi težje kršitve delovne obveznosti ker je kot vodja poslovne enote v Ljubljani na Celovški cesti 63 dopustila, da je bilo v prodaji blago - zmrznjeno meso - z datumi iz katerih je bilo razvidno, da je rok trajanja mesu že potekel. Lidiji Čagarovič, namestniku vodje poslovne enote v Ljubljani na Celovški cesti št. 63 zradza-radi enake kršitve delovnih obveznosti kot delavki Mariji Korošec, navedeni v prejšnjem odstavku. Delavka v združenem delu Tri in pol desetletja so za nami od tedaj, ko je bil v Dobrniču pri Novem mestu pri Kongres protifašistične fronte slovenskih žensk. Prvi kongres slovenskih žensk je pomenil takrat po-membnen korak naprej k določenim začrtanim ciljem v boju za enakopravnost žensk. Položaj, ki je bil tedaj izredno težaven ni v ničemer omajal vere žensk v uspešen konec, vere v zmago našega pravičnega boja. Od tedaj pa do danes je bilo v naši povojni graditvi, nam lastnega socialističnega sistema ogromno storjenega vse v cilju odpravljanja zaostalosti, odpravljanja nesprejemljivih nazorov v naši družbi, ter s tem uveljavljanja enakopravnega položaja vseh naprednih jugoslovanskih žensk. Nova socialistična zakonodaja, nam zagotavlja pravno, družbeno in osebno enakopravnost ženske. Ne glede na proklamirano enakopravnost žensk pa zakonodaja ne ustvarja takšne enakopravnosti sama po sebi. Neštetokrat smo že poudarili vlogo žensk v naši revoluciji, ki je bila za vse ogromnega pomena. Vlogo in doprinos žensk smo znali vedno in povsod z znanimi argumenti podkrepiti. Vsem prisotnim udeležencem naše problemske konference je prav gotovo dobro poznan delež žensk med NOB. Znano je število padlih bork, dalje je mnogim poznano število herojev žensk in mnogih žrtev, ki so bile odpeljane v razna fašistična in nacistična taborišča v zasužnjeni Evropi. Mnogo podobnega, bi lahko še našteli tako, da bodo tudi naši zananci u pravičeno po- nosni na herojsko vlogo žensk v najtežjih časih boja za obstoj slovenskega naroda. Prepričan sem, da bomo vlogo žensk v prehojeni poti vedno pravilno cenili tudi v prihodnje. Da pa bomo določene slabosti, ki nas pri tem spremljajo lah- ko odpravili je nujna nenehna družbena aktivnost vseh delavcev v združenem delu. Na današnji stopnji razvoja moramo nenehno in povsod iskati boljše možnosti družbenoekonomskega položaja delavcev. Znaten delež bi morala v smeri reševanja določenih problemov prispevati današnja problemska konferenca, še več pa bomo dosegli z nenehno združeno akcijo, tako, da bomo lahko ustvarjali delovne in življenjske pogoje, da ženske v združenem delu ne bodo nikjer in nikoli podrejene. Vsako razlikovanje, ki ustvarja podrejeno vlogo ženske moramo odpraviti. V preteklosti se je pokazalo, da ima golo proklamira-nje tudi na položaj ženske le omejen vpliv. Proklami-ranim pravicam do dela, do izobrazbe, do sprememb v družinskih odnosih, do aktivne volilne pra- vice stoje na poti mnoge ovire, ki jih morajo premagovati delovni ljudje. V letu 1977 se je DO Emona reorganizirala v SOZD. V sklopu SOZD-a je trenutno 17 DO, od tega je 11 enovitih in 6 DO, ki imajo skupaj 26 TOZD. Skupno število zaposlenih je 9000, od navedenega števila zaposlenih je 63% žensk. SOZD EMONA je z ozirom na razvejano dejavnost velikega pomena posebej za mesto Ljubljano pa tudi širše v slovenskem merilu. Na prste lahko preštejemo krajevne skupnosti, na področju katerih organizacije združenega dela Emona niso tako ali drugače prisotne. Prav v zadnjih letih so se DO in TOZD v mnogih primerih pričele čvrsteje povezovati s krajevnimi skupnostmi, tako bodo delavci celoviteje zadovoljevali svoje interese ter potrebe glede stanovanj, družbenega varstva otrok, socialnega varstva, izobraževanja, kulture in varstva potrošnikov. Celovitejše pa bomo razvijali krajevno skupnost le tedaj, če bodo pri reševanju vprašanj sodelovale vse strukture delavcev (mladina, ženske), ko govo- rimo o vsestranskem druž-benolitičnem delovanju žensk, ki naj bi enakopravno sodelovale ter odločale v združenem delu kot v krajevni skupnosti, moramo hitreje uresničevati vprašanja družbenega standarda. Zavedati se moramo, da je od pravočasnega in pravilnega reševanja vprašanj družbenega standarda odvisen delež vsestranske aktivnosti posameznikov. Za demokratično družbo so seje in sestanki nepogrešljivi in prav zato nihče ne more sam odločati o skupnih problemih. Z osveščanjem s spremenjeno miselnostjo je bila izvršena delitev dela tudi v naši družbi, zato smo prepričani, da so s tem dani tudi pogoji enakopravnejšega vključevanja v reševanju vprašanj, ki so v vsakodnevnem življenju izredno pomembni za družbo in posameznika. V organizaciji SOZD Emona smo še nedavno tega veliko časa porabili za reševanje problemov, ki so se pojavljali v zvezi z organiziranjem družbene prehrane. Iz leta v leto ugotavljamo, da je vse manj delavcev, ki organizirano prejemajo topli obrok med delovnim časom. V prihodnje bomo vprašanju družbene prehrane posvetili še več pozornosti, ker moramo vprašanje toplega obroka rešiti za slehernega delavca, pri tem pa storiti korak naprej. Pod pojmom družbena prehrana ne moremo istovetiti samo topli obrok, ker je tak le del rešitve problema. Družbena prehrana za delavce, ki zaradi objektivnih razlogov sami tega vprašanja ne morejo urediti. Iz leta v leto ima vse več družin bolje urejeno vprašanje varstva otrok, čeprav smo bili delavci že ob prvem odločanju sredstev za urejanje otroškega varstva prepričani, da bo to vprašanje hitreje rešeno, prav neurejeno varstvo otrok v mnogočem vpliva na večjo obremenitev delavke v združenem delu. Pri določanju planov kratkoročnega in srednjeročnega pomena, smo tudi tem vprašanjem posvetili določen del, vendar bolj oprijemljivih rezultatov nismo dosegli. Tolažimo se lahko le s tem, da bomo prve rezultate imeli že prihodnje leto (z dograditvijo poslovne stavbe na Šmar-tinski cesti). Tudi na področju zdravstvenega varstva delavcev, kljub mnogim dobrim namenom, nismo dosegli vidnejših uspehov. Stare rešitve smo sicer vključevali v nove plane in programe, vendar nam je za dokončno realizacijo zastavljenih nalog pred ciljem zmanjkalo moči. Ko govorimo o problemih zdravstvenega varstva, ne moremo mimo nekaterih problemov, ki so širšega družbenega pome- na. Pri tem bi posebej opozorili na problem varstva Zaposlene žene tedaj, ko je zaradi poroda v bolniškem staležu. Določen čas pred porodom ter mnogo dalj po porodu so ženske v neenakopravnem položaju z ostalimi delavci združenega dela. Vsem nam je dobro znano, da osebni dohodki iz leta v leto zaradi inflacije občutno naraščajo, še posebej pa so v podrejenem položaju, ker v času staleža To je referat, ki ga je imel 23. oktobra Dušan Kink, predsednik sindikata v SOZD Emona, in sicer na problemski konferenci SZDL na temo Ženska v združenem delu, njen položaj in vloga. Konference se je udeležilo okrog sto delavk in delavcev iz skoraj vseh TOZD in DO Emone in predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, samoupravno interesnih skupnosti in drugih organizacij iz občine Ljubljana-Center. Konferenca sodi v okvir priprav na 8. kongres slovenskih sindikatov v Mariboru in republiške problemske konference »Ženska v združenem delu«, ki bo decembra. niso udeležene tudi na delu OD, ki bi jih kot prizadevne delavke prejemale iz naslova večjega osebnega doprinosa. STATUSNO UVELJAVLJANJE ŽENSK V ZDRUŽENEM DELU Delovni in socialni položaj ženske v združenem delu je pogojen tako od dejavnosti, v kateri ženske delajo in tudi od del oz. nalog, ki jih pretežno opravljajo. Za osvetlitev ovir in problemov za njihovo popolno uveljavitev in enakopravnost je pomemben tako prvi kot drugi pokazatelj. Glede na to, da so v SOZD EMONA združene: kmetijska, živilskoprede-lovalna, trgovska, hotel-sko-gostinska in še nekatere druge manj pomembne dejavnosti, potem je razumljivo, da je v teh dejavnostih oziroma v posameznih organizacijah združenega dela dokaj različen tudi delež zaposlenih žensk. Največ žensk beležimo v maloprodajni dejavnosti, kjer je npr. v TOZD Maloprodaja Ljubljana 89% žensk. Podobna situacija je tudi v drugih organizacijah te dejavnosti na ljubljanskem področju. V hotelsko-gostinski dejavnosti je delež žensk 69% in je napram trgovski maloprodaji za cca 20% manjši. Republiško povprečje i žensk med vsemi zaposlenimi, tj. 43,6% ima oz. dosega v našem SOZD EMONA DO Mesna industrija Zalog. Najnižji procent žensk pa beležimo v TOZD Poljedelstvo-Govedoreja, ki zaposluje 27% in TNK, ki ima samo 8% žensk. Teh nekaj izbranih podatkov in podatek za vse TOZD in DO na ljubljanskem območju, kjer imamo v skupnem povprečju 63% zaposlenih žensk, | nam pove, da smo glede navedenega deleža za ad povprečjem. Zato smo tudi poklicani, da se o delov- Predvidene spremembe v LJUBLJANA, 17. julija-V sklepu o poslovni politiki SOZD EMONA, ki ga je sprejel delavski svet SOZD na osnovi Dogovora poslovodnih organov o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD v obdobju 1978-1982, je med drugim določeno, da bodo organizacije v okviru SOZD združevale in racionalizirale tiste poslovne funkcije, ki jih lahko učinkoviteje opravijo združeno kot posamično. Temeljne zasnove, opredeljene v teh aktih in stališčih so, da se z novo organiziranostjo • doseže enotenjši in učinkovit nastop naših organizacij do poslovnih partnerjev, • da se prepreči dvotirno st v poslovanju nekaterih dejavnosti tam, kjer je to mogoče, • da se uspešnejše in racionalneje vlaga sredstva v razširitev materialne osnove dela, • da se bodo uspešnejše in hitreje razvijali dohodkovni odnosi med proizvodnjo in trgovino, • da bodo delavci bolj neposredno odločali o vseh zadevah gospodarjenja z družbenimi sredstvi in o medsebojnih odnosih, • da bodo učinki gospodarjenja in doseganja dohodka na enoto živega in minulega dela večji v vsaki organizaciji posebej in tudi pri vseh skupaj, • s tem se bo tudi hitreje posvečeval osebni in splošni standard delavca in njihova socialna varnost. O tej problematiki je razpravljal DS SOZD Emona in sklenil, da posebna komisija pripravi elaborat, ki ga objavljamo v nadaljevanju. Konkretne elaborate reorganizacije bodo obravnavali posebej vse TOZD in DO, na zborih delavcev v drugi polovici novembra. DRUŽBENOEKONOMSKE UTEMELJITVE SPREMEMB Komisija: Ivan MUHIČ - predsednik. Člani: Miran Blaha, Mitja Svetelj, Ivan Beline, Marjola Borštnik, Adrijan Cepak, Ciril Drofenik, Stojan Gril, Pavle Groznik, Stojan Jakovljevič, Franc Logar, Božo Ostanek, Jelka Otujac, Gvidon Planinšek, Lasič Borut, Prostor Jože, Majda Popovič, Stanko Mihelčič. LJUBLJANA, 16. oktobra - Komisija je ugotovila, da so posamezne delovne organizacije dostavile elaborate o ekonomski utemeljitvi predvidenih reorganizacij pri njih, vendar so ti elaborati pomanjkljivi, da bi lahko na osnovi njih izdelala skupni elaborat. Zlasti so elaborati pomanjkljivi v tem, da ne vsebujejo podatkov o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. Tudi za pripravo tega sporazuma so torej potrebna izhodišča, ki naj bodo zajeta v elaboratu o družbenoekonomski utemeljitvi o reorganizaciji DO. Predvideno je, da bodo delavci obravnavali navedeni elaborat in druge akte na zborih, ki bodo v času 20. do 28. 11., referendumi pa v času od 5. do 15. 12. t. 1. Predlogi za spremembo registracij pa morajo biti vloženi do 25. decembra ta- ko, da bi bile te nove organizacije vpisane v register že po stanju 31. 12.1.1. Glede na navedeno obstoja seveda problem, kako po stanju 31. 12. razporediti sredstva, pravice in obveznosti, saj bodo bilance izdelane šele koncem februarja. V tej zvezi je dogovorjeno s predsednikom Gospodarskega sodišča tov. dr. Poličem, da lahko v sporazumih o razdelitvi sredstev, obveznosti in pravic prikažemo le aproksimativno stanje s tem, da bo v sporazumih točno opredeljeno, kako bodo razporejene razlike, ki bodo nastale do stvarne bilance po stanju 31. 12. Z ozirom na to je komisija mnenja, da naj računovodske in druge strokovne službe v DO pripravijo aproksimativno delitev sredstev na podlagi bilančnih podatkov po stanju 30. 9. 1978. Za razlike, ki bodo nastale do 31. 12. pa bomo v sporazumih kot že rečeno določili točna pravila, kako se te razlike razporedijo na posamezne TOZD. Na komisiji je bilo posebej opozorjeno, da je treba v sporazumih prikazati, oz. razporediti tudi obveznosti, ki nastajajo v zvezi z TOZD Hoteli Bernardin. Posebej je bilo tudi opozorjeno na to, da ureja TOZD razporediti tudi sredstva in vire stanovanj ter dane in prejete kredite v ta namen. To velja tudi za sredstva oz. objekte za rekreacijo. Predvidene so naslednje organizacijske spremembe: 1. Reorganizira oz. ukine se sedanja DO Centro-merkur, in sicer tako: a) da se TOZD Trgovina na veliko pripoji k DO Emona Blagovni center, ki bo tudi reorganizirana (v 3 TOZD); b) da se TOZD Trgovina na malo združi kot TOZD v DO Emona Merkur; c) da se TOZD Zunanja trgovina pripoji oz. združi v DO Emona Commerce, ki bo prav tako reorganizirana v 3 TOZD; d) delovna skupnost DO Centromerkur se razformi-ra tako, da se delavci razporedijo na tiste TOZD oz. DO, kamor se priključujejo TOZD Centromerkurja, deloma pa tudi v. delovno skupnost SOZD in ev. v druge TOZD v okviru SOZD: Opomba: Za to DO je treba še ugotoviti, da so TOZD sicer samoupravno ustanovljene in organizirane, niso pa še registrirane pri Gospodarskem sodišču (obstoja samo predzaznamba). 2. Enovita DO Emona Blagovni center se reorganizira tako, da bo organizirana v tri TOZD in delovne skupnosti, in sicer: a) TOZD Prehrana; b) TOZD Centromerkur - neprehrambeno blago (iz sedanjega neprehrambe-nega sektorja v DO Blagovni center in TOZD Trgovina na veliko iz DO Centromerkur); c) TOZD Transport, v katerega se vključi tudi transportni park, ki je bil sedaj v sestavi TOZD Trgovina na veliko Centromerkurja in d) delovno skupnost DO. 3. Reorganizira se sedanja enovita DO Emona Commerce, in sicer v tri TOZD in delovno skupnost takole: a) TOZD Izvoz-uvoz s sedežem v Ljubljani; Ta TOZD zajema celotni izvoz in uvoz in tisti del zastopstev, ki se ne nanaša na blago za oskrbo ladij in letal; b) TOZD Proizvodnja in kmetijska kooperacija s sedežem v Ljutomeru; c) TOZD Oskrba ladij in letal s sedežem v Kopru; Ta TOZD bo registrirana tudi za opravljanje maloobmejnega prometa z Italijo; d) Delovna skupnost. 4. Združita se enovita DO Jestvina Koper in TOZD Trgovina Obala Koper v enovito DO Emona Jestvina Koper. V to enovito DO se vključijo kot poslovne enote še: • Market Koper, Cesta JLA 8, ki je sedaj v sestavi TOZD Maloprodaja (ca. 25 zaposlenih), • Trgovina s fotomate-rialom in kozmetiko v Ber-nardinu, ki je sedaj v sestavi TOZD Supermarket Ljubljana (2 zaposlena), • Trgovina za šport in galanterijo v Bernardinu, ki je sedaj v sestavi TOZD Trgovska hiša Maximar-ket. opomba: Obrati v Bernardinu se priključujejo tej DO le začasno t. j. za tako dolgo, dokler se v okviru TOZD Hoteli Bernardin ne bo organizirala širša trgovska dejavnost iz vseh obstoječih lokalov. Glede na navedeno bodo v posameznih DO potrebne naslednje priprave: 1. V DO EMONA CENTROMERKUR Pripraviti sporazum o reorganizaciji DO Centromerkur. S tem sporazumom bodo delavci v vseh 3 TOZD odločili: 1. da se sedaj organizirane TOZD izločijo iz DO Emona Centromerkur in se združijo: S TOZD Trgovina na veliko v DO Emona Blagovni center, kjer bo organizirana TOZD Emona Centromerkur - Trgovina na veliko z neprehrambe-nim blagom; • TOZD Maloprodaja kot posebna TOZD v sestav DO Emona Merkur z imenom TOZD Centromerkur - Prodaja na drobno; ■ REORGANIZACIJE V TOZD IN DO ■ DRUGI O NAS (EKONOMSKA POLITIKA) Še ena E-blagovnlca V novem naselju Osijeka - »Jug II« bodo pričeli prihodnje leto graditi novo blagovnico. Investitor bo ljubljanska Emona - tozd Emona supermarket Osijek, ki ima že sodobno in dobro upeljano blagovnico v strogem centru Osijeka. Območje, na katerem bodo zgradili novo emonino blagovnico, ima že danes približno 13.000 prebivalcev, predvidevajo pa da bodo tod kupovali tudi potrošniki iz okoliških naselij, kjer trgovin skorajda ni. Nova blagovnica bo imela 3000 kv. metrov koristnih prodajnih površin, istočasno pa bodo zgradili parkirišče za približno 120 avtomobilov. Glede na dosedanje izkušnje razmišljajo v Emoni tudi o gradnji potrebnih skladišč. Naložba bo po dosedanjih predračunih stala 60 milijonov dinarjev, v blagovnici pa bo zaposlenih 70 delavcev. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih žensk nem in socialnem položaju ženske v združenem delu večkrat pogovorimo v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah. Se več, potrebna je nenehna skrb in programirana akcija pri odstranjevanju ovir, ki ženskam v združenem delu onemogočajo polno uveljavitev in enakopravnost. Ena od trdoživih ovir za dosego enakopravnega položaja ženske v združenem delu je še vedno vprašanje zasedbe delovnih mest individualno poslovodnih organov in vodstvenih del oz. nalog. Glede na relativno zelo velik delež žensk v Posameznih TOZD in DO bi lahko pričakovali, da bo temu deležu sledila tudi Ustrezna udeležba žensk na individualno poslovodnih delovnih mestih in ostalih vodstvenih delih. Toda to logično in upravičeno pričakovanje se v Praksi ne uresničuje, ali samo deloma realizira. Na ljubljanskem področju ni niti ene TOZD in DO v sestavi SOZD EMONA, kjer bi ženska opravljala dela individualnega poslovodnega organa. Gornjo strukturo organizacij združenega dela zasedajo samo moški. Tudi v vrstah po- močnikov direktorjev TOZD in DO ni žensk. Nekoliko drugačna in boljša je situacija na ostalih vodstvenih delovnih mestih. Pri tem mislimo na vodstvena delovna mesta druge, tretje in četrte kategorije. Npr. v TOZD Maloprodaja Ljubljana, kjer je skupno 127 vodstvenih delovnih mest (tj. od vodje splošnih zadev, poslovodij, oddelkovodij itd.), je na ta delovna mesta razporejenih 89 žensk ali 70%. V drugih TOZD maloprodajne dejavnosti ta procent nekoliko niha navzdol. V hotelsko-gostinski dejavnosti beležimo tudi odstopanja po posameznih TOZD iste dejavnosti. Tako ima hotel Slon 47% žensk na vodstvenih delovnih mestih, Grand hotel Union pa ima samo 17%. Še nižjo udeležbo žensk na vodstvenih delovnih mestih ugotavljamo v živil-sko-predelovalni industriji (npr. MIZ 13,5%) in kmetijski proizvodnji tj. v TOZD Poljedelstvo-govedoreja 7,4%. Glede na navedeno se pred nas postavlja vprašanje: ali lahko sklepamo, da večjemu številu žensk v posamezni dejavnosti sledi tudi večja udeležba žensk na vodstvenih delovnih mestih. Odgovor, ki so ga nam nakazali že prej nanizani pokazatelji je, da ima dejavnost, ki zaposluje več žensk, praviloma tudi večji delež žensk na vodstvenih delovnih mestih srednje in nižje kategorije. Toda to pravilo ima tudi izjeme in ne velja za vse TOZD in DO iste dejavnosti. Tak primer imamo v gostinski dejavnosti na ljubljanskem območju. Slednja večja ali manjša odstopanja so po našem mišljenju pogojena po objektivnih in verjetno tudi subjektivnih vzrokih in zadržkih. Še težje pa je obrazložiti popolno odsotnost žensk na delovnih mestih individualno poslovodnih organov naših TOZD in DO ljubljanskega območja. Lahko samo ugotavljamo, da je to eden od dokazov, da ssi ženske v združenem delu, kljub ustavnim določilom in nenehni ter intenzivni družbenopolitični akciji niso v celoti izborile enakopravnega položaja. SPECIFIČNI PROBLEMI DELOVNEGA ČASA Kot smo že povedali, je največ žensk, tako po številu kakor tudi po deležu, zaposlenih v trgovskih in go stinsko-hotelskih te- meljnih organizacijah. In prav trgovina in gostinstvo sta dejavnosti, ki imata vsled svojih posebnih uslužnostnih nalog zelo neugodno razporejen delovni čas. Prva značilnost teh dejavnosti glede urnika je, da imata dvoizmensko delo s posebno težo na drugi, popoldanski oz. večerni izmeni. Razumljivo je, da je v trgovinah mnogo več prometa v popoldanskem času. Če hočemo temu prilagoditi tudi personalno organizacijo in istočasno racionalno izkoristiti čas delavcev, bi morali delavci v trgovini delati dva tedna popoldan in en teden dopoldan. Tak delovni (Nadaljevanje na 14. strani) Struktura 3500 zaposlenih žensk po strokovni usposobljenosti v obravnavanih OZD EMONE, ki zajemajo trgovino (maloprodajno in zunanjo), ži-vilsko-predelovalno industrijo, gostinstvo in skupne službe, je glede na zahtevnost in strukturo del, ki v teh organizacijah prevladujejo, še nekako zadovoljiva in ustrezna. Imamo 1,2% z visoko izobrazbo in 2,3% VK delavk, največji odstotek je 4,1 z višjo oz. 7,8% s srednjo in kar 47,3% kvalificiranih delavk. Po drugi strani pa je še vedno 12,8% delavk z nižjo oz. osnovnošolsko izobrazbo in 18% nekvalificiranih ter 6,4% pol kvalificiranih delavk. S tem stanjem se seveda ne moremo popolnoma zadovoljiti, posebno če upoštevamo dejstvo, da so s tako izobrazbo, strokovno usposobljenostjo delavke že prišle v naše delovne organizacije in da profil poklicev večkrat ne ustreza strukturi del, ki jih opravljajo. Zato so bili primorani v mnogih organizacijah iti na prekvalifikacijo delavk, da so se tako naknadno usposobile za opravljanje del, na katera so bile razporejene. V trgovini se zaposlujejo delavke iz drugih suficitarnih strok, kot npr. frizerke, in se za delo prodajalk priučijo na delu. Najpogostejši in najboljši ter stalen vir pridobivanja in vzgoje kadrov za poklice, ki jih potrebuje predvsem trgovina in gostinstvo, so učenci v gospodarstvu. Ta vir gojimo in razvijamo v naših organizacijah že v začetku. Vsako leto se v ustreznih šolah in ob praktičnem delu izobražuje od 300 do 500 učencev v gospodarstvu. Med njimi prevladuje ženska mladina, mladi fantje so izjeme in praviloma le za poklice mesarjev in kuharjev. Ti kadri najdlje ostajajo v svojih organizacijah in ob dopolnilnem izobraževanju tudi napredujejo. Če zasledujemo nadaljnje izobraževanje in usposablja- nje žensk ob delu, opažamo, da večina po pridobitvi začetne šolske izobrazbe ali strokovne usposobljenosti ne kaže dodatnega interesa za dopolnilno izobraževanje, temveč je njihov glavni cilj redna zaposlitev in ustrezen osebni dohodek. Posebno pride to do izraza v času, ko si ženska ustvarja družino in zaradi obveznosti v družini in pri vzgoji otrok nima možnosti za izobraževanje. Zato je toliko bolj pomembno, da dobe mlade delavke v pripravi na zaposlitev dovolj široko splošno, strokovno in družbeno izobrazbo, na kateri lahko kasneje ob delu stalno dopolnjujejo svoje znanje. V TOZD EMONE smo doslej premalo storili za usmerjanje zaposlenih delavk v nadaljnje izobraževanje. V kolikor so se delavke sicer vključevale v razne oblike izobraževanja ob delu, so se odločale po lastnih željah in interesih -nismo pa storili dovolj, da bi sposobne in nadarjene delavke usmerili v tiste izobraževal- ne smeri oz. poklice, ki jih za razvoj TOZD in posamezna dela potrebujemo. Pri osebnem odločanju delavk za izobraževanje je bilo često, razen interesa za pridobitev višje izobrazbe, prisotna tudi želja, da se iz neposredne operative »preseli« v administracijo ali celo izven naše delovne organizacije v dejavnosti, kjer so pogoji dela ugodnejši (nedeljen delovni čas, proste sobote, višji OD). Čimprej bomo morali v vseh naših TOZD izdelati kadrovske in izobraževalne načrte (glede na sedanje in perspektivne potrebe) ter na osnovi teh zagotoviti načrtno usmerjanje, pogoje in organizacijo izobraževanja že zaposlenih delavk. Pri ugotavljanju pogojev izobraževanja pa bomo morali upoštevati ovire, ki zaposlenim delavkam-materam otežujejo enakopravno vključevanje v izobraževalne oblike (varstvo otrok, prilagoditev časa izobraževanja, posebne ugodnosti pri študijskem dopustu itd.) Razen strokovnega izobraževanja in usposabljanja bomo morali razvijati tudi druge oblike vzgoje in izobraževanja vseh zaposlenih (družbenopolitično, kulturno, psihologijo kupca itd.) ter s tem zagotoviti višje kulturno delo, boljše odnose in večjo samoupravno angažiranost vseh delavcev. Nadaljnjega razvoja trgovine, gostinstva in drugih dejavnosti v SOZD EMONA si brez zaposlovanja žensk ne moremo predstavljati. Kako bomo ekonomsko, samoupravno napredovali, kakšni bodo odnosi, ne le med delavci, temveč predvsem do občanov, katerim so naše dejavnosti namenjene - je odvisno tudi od tega, kako bodo naši delavci uposobljeni širše, družbeno in kulturno vzgojeni ter razgledani. Mnogo bolj kot doslej se bomo morali angažirati tudi pri poklicnem usmerjanju mladih v poklice naših otrok, in to že v osnovni šoli - predvsem pa skupno s strokovnimi šolami na vseh stopnjah usmerjenega izobraževanja. ■ DRUGI O NAS (DELO) MOČ SVETA POTROŠNIKOV ČRNOMELJ - Kljub temu, da so delavci Emoninega marketa v Črnomlju sklenili, da ob sobotah popoldne ne bodo delali, bo edina črnomaljska trgovina, ki je bila doslej odprta tudi v soboto popoldne, še vnaprej poslovala kot doslej. Tako, je namreč sklenil svet potrošnikov pri črnomaljski krajevni skupnosti. organizacijah SOZD Emona • TOZD Zunanja trgoma v DO Emona Commerce v ustrezne organiza-Cliske enote. 2. DO Emona Centro-^erkur preneha, s tem pre-neha tudi delovna skupit, delavci pa bodo razmejeni v delovne organi-2acjje oz. temeljne organizacije, kamor se združujejo ^OŽD, deloma pa tudi v plovno skupnost SOZD ^hiona in eventuelno dru-f® organizacije v sestavi trnone. . 3. Sredstva in viri, s kakimi so upravljale TOZD, Prenesejo v nove organi-. a.ctie tako, kot se vključuje v TOZD s tem, da se ^odhodno na te TOZD azPoredijo še sredstva, ki 0 bila sedaj združena na ravni DO. Navedeni sporazum bo-Tozd do 15. 11. dostave v vednost delovnim organizacijam, v katere se nružujejo, s predlogom, 1 a ta sporazum kot predaj na zborih obravnavajo T na referendumu odloči-;° 0 vključitvi teh TOZD v Ustavo nove DO. Delavci posameznih te-s ®ljnih organizacij, ki so edaj v sestavi DO Centro-» erkur, bodo morali na re-rendumu sprejeti tudi Porazume o združitvi v k°Ve DO. Ti rererendumi edo predvidoma v času P 4. do 15. decembra. p' V DO EMONA BLAGOVNI CENTER V-Ta DO bo morala pripra- S,T dopolnitev ekonom-lte8a elaborata o reorgani- zaciji, zlasti o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti. Na podlagi tega elaborata bo sestavljen skupni elaborat o reorganizaciji nekaterih DO v sestavi SOZD Emona; 2. predloge sklepov o organiziranju temeljnih organizacij (za vsako TOZD posebej). Ti predlogi so temeljni akti za ustanovitev TOZD. Sprejmejo jih delavci, ki bodo vključeni v bodoče TOZD; 3. predlog sporazuma o združitvi v DO; (Pripravi ga Pravna služba ŠOZD); 4. predlog sporazuma o razdelitvi sredstev; v tem sporazumu bo treba med drugim urediti tudi obveznost jamstva do TOZD Hoteli Bernardin t. j. razporeditev te obveznosti na TOZD in pri tem upoštevati, da se v to DO oz. v eno izmed TOZD združuje TOZD iz Centromerkurja, ki za te obveznosti doslej ni odgovarjala; 5. predlog kandidatnih list za: - organe za delegate delovne organizacije (t. j. za delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo), - delegate za organe posamezne TOZD (t. j. za delavski svet, samoupravno delavsko kontrolo in disciplinsko komisijo), - delegate za zbor interne banke, - delegata za skupščino temeljne banke; 6. pripraviti potrdila pristojnih inšpekcij o pogojih za opravljanje dejavnosti za vsako posamezno TOZD. Vsi navedeni akti in predlogi, razen dopolnitev elaborata o reorganizaciji ter inšpekcijskih potrdil, bodo morali biti pripravljeni do zborov delavcev, ki bodo v času od 20. do 28. 11., medtem ko bo treba dopolnjen elaborat o ekonomski utemeljitvi reorganizacije (na podlagi katerega bo sestavljen skupni elaborat) pripraviti najkasneje do konca oktobra t. L, inšpekcijska potrdila pa bo treba pripraviti do 20. decembra. Za pripravo sklepa o organiziranju TOZD ter za vsebino zapisnikov zborov delavcev ter materiale za izvedbo referenduma bo pripravila pravna služba SOZD ustrezne vzorce teh aktov. 33. V DO EMONA COMMERCE Za reorganizacijo DO Emona Commerce velja vse isto, kar je povedano za DO Emona Blagovni center, z dodatkom, da bo morala ta DO pribaviti še ustrezna potrdila za opravljanje zunanje-trgovinske dejavnosti za posamezne TOZD. 3. V DO EMONA MERKUR 1. TOZD Trgovina Obala Koper bo morala na zboru obravnavati elaborat o izločitvi iz DO Emona Merkur in vključitvi v DO Emona Jestvina Koper. Ta elaborat pripravi ta TOZD skupaj z DO Jestvina Koper. Svoj sklep, ki ga bo sprejela na referendumu, ki je predviden za 31. 10., mora sporočiti vsem TOZD v sestavu DO Emona Merkur in delavskemu svetu DO Emona Merkur. TOZD Emona Merkurja imajo v roku 30 dni pravico do ugovora. To pomeni, da bodo morali delavski sveti v TOZD in DO Emona Merkur o morebitnem ugovoru zoper tako odločitev sklepati o tem meseca novembra. 9. kongres ZSS 2. Delavci TOZD Maloprodaja v poslovni enoti Market v ulici JLA 8 v Kopru, bodo morali obravnavati elaborat o izločitvi iz te TOZD in o tem odločati z referendumom. Ta svoj sklep bodo morali delavci dostaviti delavskemu svetu TOZD Maloprodaja, ki ima pravico v 30 dneh ugovarjati na ta sklep. 3. Delavci v vseh TOZD DO Emona Merkur bodo morali na svojih zborih obravnavati sporazum o reorganizaciji DO Emona Centromerkur in na referendumu sprejeti sklep, da se v DO Emona Merkur vključi kot nova TOZD Emona Centromerkur Maloprodaja. 4. DO Emona Merkur bo morala imenovati skupaj s predstavniki sedanje TOZD Obala Koper in predstavniki Poslovne enote Market v Kopru posebno komisijo, ki bo pripravila posebni sporazum o ureditvi načina medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z izločitvijo teh enot. Tu bo treba urediti glede eventnalno združenih sredstev TOZD Obala Koper ter prenosa sredstev, pravic in obveznosti za poslovno enoto Market Koper. Urediti bo treba tildi prevzem obveznosti do TOZD Hoteli Bernardin. 5. DO JESTVINA KOPER 1. Dopolni predlog elaborata o reorganizaciji z ustreznimi podatki; 2. delavci bodo na zborih obravnavali sklepe TOZD Obala Koper in delavcev Poslovne enote Market in z referendumom odločili, da se ti dve enoti združita v to DO, ki še nadalje ostane enovita DO; pripraviti bo treba akte za spremembo vpisa poslovnih enot v sodni register in za to preskrbeti eventnalna potrebna inšpekcijska potrdila; 4. zaradi vključitve novih enot in zaradi sprememb v samoupravne organe bo potrebno spreme-niti.tudi statut te DO. Spremembe statuta bo treba obravnavati na zborih in o njih odločiti na referendumu; 5. za zbore bo treba pripraviti predlog delegatov za dopolnilne volitve v organe DO. Te volitve bi lahko izvedli istočasno z referendumom. Ob koncu razprave je komisija sprejela še naslednje zaključke: 1. Kot že navedeno, bodo DO pripravile dopolnitev svojih elaboratov o reorganiziranju najkasneje do konca t. m. (vključno s predlogi o delitvi sredstev, pravic in obveznosti). Te dopolnitve naj DO dostavijo Službi za plan in analize v delovni skupnosti sozd; 2. Na podlagi tako dopolnjenih elaboratov bo posebna delovna grupa pripravila predlog skupnega ekonomskega elaborata in sicer do 10. 11. Takrat se bo ponovno sestala skupna komisija in dokončno oblikovala predlog skupnega elaborata tako, da bo ta v ustreznem številu dostavljen vsem TOZD najkasneje do 16. 11. 11. 3. V času od 16. do 22. 11. bodo delavski sveti ta elaborat obravnavali in razpisali referendume za čas med 5. in 15. decembrom, med tem časom pa sklicali tudi zbore delavcev. 4. V navedeni delovni skupini bodo sodelovali: Ivan Muhič - predsednik, Borut Lasič - DO Blagovni center, Stojan Grili *8 DO Emona Commerce, Pavel Groznik - DO Emona Merkur, Božo Ostanek - DO Jestvina Koper, Gvidon Planinšek -Pravna služba SOZD Emona, Majda Popovič - Služba za plan in analize, Vlado Brišnik - Interna banka. Predsednik strokovne komisije: IVAN MUHIC Delavka v združenem delu ■ DRUGI O NAS (VJESNIK) Veliki načrti Emone Zagreb, oktobra - Sestavljena organizacija združenega dela Emona iz Ljubljane je na zagrebškem jesenskem velesejmu organizirala tiskovno konferenco, na kateri smo zvedeli, kako ta velika delovna organizacija posluje, načrtuje, investira in se organizacijsko utrjuje, kar zadeva pestro strukturo. Do 1982. leta bo ogromna sredstva vložila v proizvodnjo. V načrtu ima gradnjo (povečanje) svinjske farme, rekonstrukcijo mesne industrije, gradnjo silosov za koruzo ter hkrati v načrtu je gradnja (nove) tovarne močnih krmil. Velika prizadevanja Emone so usmerjena v povezovanje proizvodnje s trgovino, izvoza in uvoza. Namen ima tudi razširiti plantažo kave v Afriki, tako da bi jo do 1980. leta razširila na 700 hektarjev, z nadaljnjim krčenjem pragozda v sodelovanju z drugimi potrošniki kave pa na tisoč do 1200 hektarov - do 1982. leta. (Nadaljevanje s 13. strani) čas se postopoma že vpeljuje. Podobne ugotovitve veljajo tudi za gostinstvo, le s to otežujočo razliko, da je druga izmena pomaknjena v pozne večerne ure. Druga značilnost teh dveh dejavnosti je delo v dnevih, ko je večina ljudi prostih. Vse trgovine so odprte v soboto dopoldan, kar je s strani potrošnika povsem normalno. V zadnjem času je čutiti tudi pritiske, da bi uvedli tudi sobotno popoldansko delo in še več dežurstev tudi ob nedeljah. Še slabša je ta situacija v gostinskih organizacijah. Tak razpored delovnega časa najbolj prizadene matere z otroci, med njimi pa še posebej tiste s predšolskimi. Pričakuje se, da bodo otroci v popoldanskem in večernem času v varstvu očetov. Toda zadeve niso tako preproste. Največkrat slišimo mnenja, da se očetje zaradi svoje tradicionalne mentalitete, ki sloni na strogi delitvi dela, tem nalogam umikajo. Take trdi tve pa danes v našem kul-turno-socialnem krogu veljajo le v manjši meri. Problem je drugje in vse premalo o njem razpravljamo. To je dejanska dolžina dnevnega delovnega časa, ki spada v področje metae-konomije, kar pomeni, da tega pojava nobena ekonomska ali druga statistika ne registrira in ne upošteva. Iz posameznih oz. delnih raziskav vemo, da večina aktivnega prebivalstva -kar velja predvsem za zaposlene - dela dnevno občutno več kot 7 ur. Delovni čas v skupnem dnevnem seštevku znaša povprečno od 10 do 12 ur neposredno pridobitnega dela. Med delavce, ki dnevno opravijo »šiht« in pol, ne sodijo le polproletarci. Veliko število je raznih delavcev, ki sami ali pri drugih opravljajo popoldansko obrt ali opravljajo druga manj kvalificirana dela. Nadalje je ogromno prostih ur porabljenih za individualno gradnjo, ki največkrat poteka po »združniškem« principu - to se pravi: sedaj bom pomagal jaz tebi, ti pa boš drugič meni. In ne nazadnje sodijo v to kategorijo popoldanskega dela tudi intelektualne zaposlitve. Verjetno ni nič manj načrtov, elaboratov in pravilnikov narejenih honorarno kot v rednem delovnem času. Med taka intelektualna dela pa sodijo tudi najrazličnejše izobraževalne storitve (predavanja, instrukcije itd.). Še daljši pa je delovni čas tistih, katerih delo ni neposredno (ali nikakor) vrednoteno. To je delovni čas zaposlenih žensk, ki jih po rednem delu v delovni organizaciji čakajo še vsa gospodinjska dela in delo pri vzgoji otrok. Ta dela pa v največ primerih, kot smo ugotovili, le težko delijo z možmi, ki hitijo za dodatnimi zaslužki. Zavedati se moramo, da je naš razmeroma visok slovenski standard v veliki meri produkt dvojne zaposlenosti in še posebej dvojne zaposlenosti žensk. Šele ob takem realističnem gledanju na naše delovne razmere nam je bolj pred očmi položaj zaposlene matere, ki dela v pogojih dvoizmenskega dela in v prostih dnevih. Ta položaj je še bolj zaostren pri materah z mlajšimi otroci, saj si ravno mlade družine najbolj prizadevajo, da si zagotove osnovni standard ob razmeroma nizkih osebnih dohodkih iz redne zaposlitve. Kot osnovni standard mislimo stanovanje, stanovanjsko opremo in konec koncev tudi avto. Največ dodatnih sil pa je prav gotovo žrtvovanih reševanju stanovanjskega problema. Upoštevajoč vse to je gotovo, da vprašanj varstva in vzgoje otrok zaposlenih mater ne bomo rešili s stalnim ponavljanjem zahtev, da si morata mož in žena enako deliti naloge pri vzgoji otrok, varstvu in pri domačih delih. To bo mogoče šele takrat, ko bosta imela oba le 7 urni delavnik pri pridobi-tvenem delu. Prav tako ni realno, da bi si prizadevali za odpravo popoldanskega in sobotnega dela v trgovini ter še nedeljskega dela v gostinstvu oz. hotelirstvu. Naša skupna prizadevanja bodo morala biti usmerjena drugam. Smatramo, da bomo vsa ta vprašanja zadovoljivo rešili tako: S da bomo povsod dvignili produktivnost dela tako, da bomo ustvarili tak dohodek, ki bo zagotavljal tako visoke osebne dohodke, da bodo zadostovali za doseganje zadovoljivega življenjske- ga standarda tudi brez dodatne zaposlitve. To pa ne velja le za gospodarske organizacije. Enako pomembno je, da bomo tudi družbeno infrastrukturo do največje mere racionalizirali, saj nam ta danes zaradi svoje neracionalnosti, ekstenzivnosti in dvojnosti pobere več kot polovico dohodka; • da bomo vodili stanovanjsko politiko tako, da bodo za mlade družine dosegljiva stanovanja brez nenormalnih preobremenitev oziroma dvojnih zaposlitev; • da bomo še intenzivneje razvijali otroško varstvo in, kjer je to mogoče, uvajali tudi varstvo otrok v drugi izmeni, kar pa naj bo le izhod za silo. Kajti celodnevno odrivanje otrok v izvendružinsko varstvo - tu mislimo na 14-16 urno odsotnost - je prav gotovo negativno. Prav tako ni primerna rešitev, da bi imeli posebne vrtce, kamor bi pripeljale matere otroke, kadar delajo v drugi izmeni. To se pravi, da bi otrok obisko- val dva različna vrtca. Še za odraslega človeka je menjanje okolja pravi stres, lahko si predstavljamo, kako negativno bi to vplivalo šele na otroke; • da bomo intenzivneje urejali celodnevni pouk v osnovnih šolah; • da bomo postopoma podaljševali čas dopusta materam po porodu oziroma, da bomo uvedli poseben status materam do otrokove starosti 3 let. Znano je, da imajo zaposlene matere ravno v tem času največ problemov in da v tem času tudi največ izostajajo z dela zaradi najrazličnejših bolezni otroka. Te bolezni so v večina primerih psihosomatskega izvora, osnovni vzrok pa je ravno situacija v kateri se znajde v tem času otrok, ki si ga podajajo razne »varuške« in prav tako mati s svojimi psihofizičnimi in delovnimi stiskami; • da bomo tudi z interno personalno organizacijo, kolikor je to sploh mogoče, olajšali življenje materam z otroci na ta način, da bi bile več zaposle- ne v prvi, dopoldanski izmeni in da bodo oproščene sobotnega dela. STROKOVNO IN DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE Naj zaključim z besedami: z množično udeležbo v naši revoluciji so si ženske izbojevale pravico, da so tudi v povojni graditvi novega, boljšega družbenega reda odločujoč dejavnik. Ženska je in bo aktivna soustvarjalka v novih družbenih razmerah, ki ji omogočajo popolno enakopravno sodelovanje in odločanje o svoji usodi. Rezultati referendumov v TOZD in 00 LJUBLJANA, 27. oktobra - Od 10.174 volilnih upravičencev je 662 kme-tov-kooperantov, tako da je vseh zaposlenih (vključno z učenci v gospodarstvu) 9512. Od teh je glasovalo 8210 ali 86,3%. Od vseh volilnih upravičnecev ni glasovalo 1573 delavcev ali 15,5%. Od teh je bilo opravičeno odstonih (predvsem bolezen, dopusti itd.) 1180 ali 11,6%. Za spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD je glaso- valo 78,8% vseh volilnih upravičencev oz. 93,3% vseh, ki so glasovali. Za statut SOZD je glasovalo 78,8% vseh volilnih upravičencev oz. 93,2% vseh, ki so glasovali. Za spremembe sporazuma o združitvi v Interno banko Emona je glasovalo 78,9% vseh volilnih upravičnecev oz. 93,3% vseh, ki so glasovali. V enakih odstotkih so delavci glasovali še za sprejem nekaterih drugih splošnih aktov svojih TOZD ali DO v sestavu SOZD Emona. Štev. G 1 asova 1 o za Zap. volil. Gloso- Spremembe samoup. Spremembe sporazuma o $t. DO, TOZD upravi- val o % sporaz.o združ.v Statut SOZD združitvi v interno čencev SOZD banko števi lo % število % število % i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 i. DO AGROEMONA Del .skupnost _ TOZD Pol jed.-gov. 13 235 12 221 92.0 94.0 12 213 92,0 90,7 12 215 92,0 91,5 12 214 92.0 91.1 - TOZD Prašičereja 104 99 95,2 94 90,3 93 89,4 92 88,4 - TOZD Tov. moč. krmil 96 86 89,6 72 75,0 70 72,9 72 75,0 2. DO KMET. KOOP. 32 30 93,7 30 93,7 30 93,7 30 93,7 - Kooperanti 662 391 59,1 358 54,1 365 55,1 368 55,6 3. DO MESNA IN D. $57 484 83/9 461 79, 9 451 78, 2 46o 79, 7 4. DO RIBARSTVO-EKP. 30 30 100 30 100 30 100 30 100 5. DO E-COMMERCE 468 389 83,1 381 81,4 385 82,27 381 81,41 6. DO E-BLAGOV. C. 640 550 85,9 481 75,2 481 75,2 484 75,6 7. DO E-MER KUR Del. skupnost 94 87 92,6 83 88,3 85 90,4 83 88,3 - TOZD Maloprod.Lj. 1165 1043 89,5 1014 87,0 1016 87,2 1006 86,3 - TOZD Maximarket 622 551 88,6 528 84,9 523 84,1 533 85,8 - TOZD SM Ljubi j. 235 214 91 185 78,7 186 79,1 189 80,4 - TOZD Trg.obr.Koper 127 109 85,8 101 79,5 97 76,4 100 78,7 - TOZD SM Osijek 166 139 83,7 130 78,3 132 79,5 135 81,1 - TOZD SM Maribor 110 93 84,5 89 95,8 90 96,8 86 92,5 - TOZD Pekama Centei 178 139 78,1 124 69,7 125 70,2 122 68,5 8. DO E-ILIRIJA 345 280 81,6 273 79,6 272 79,3 273 79,6 9. DO E-POSAVJE Delovna skupnost 72 69 95,8 65 90,3 66 91,7 » 93,1 - TOZD Trg.na vel. 44 42 95,5 31 70,5 31 70,5 35 79,5 - TOZD Trg.na malo 316 300 94,9 274 86,7 273 86,4 2 77 87,7 - TOZD Gostinstvo 82 73 89,0 69 84,1 68 82,9 67 81,7 10. DO E-DOLENJKA Delovna skupnost 37 36 97,3 31 83,8 32 86,5 31 83,8 - TOZD Engro-detajl 389 344 88,5 296 76,0 294 75,5 296 76 - TOZD Detajl Čr. 107 99 92,5 86 80,4 90 84,1 89 83,2 11. DO CENTROMERKUR 727 659 90,6 500 68,8 503 69,2 508 69,9 12. DO E-JESTVINA 395 350 89,0 315 80,0 312 79,0 310 79,0 13. DO E-MERKUR PTUJ 162 145 89,5 144 88,9 145 89,5 144 88,9 14. DO E-hoteli Del. skup. 4 4 100 4 100 4 100 4 100 - TOZD Hotel Slon 215 165 76,7 157 73,0 159 74,0 157 73,0 - TOZD Hotel Slavijo 142 122 85,9 107 75,3 104 73,2 94 66,2 - TOZD Hotel Evropa 59 53 89,8 52 98,1 52 98,1 51 96,2 - TOZD Hotel Riviera 259 215 83,0 200 77,2 195 75,3 195 75,3 - TOZD Hotel Bernard 379 296 78,1 278 73,3 279 73,6 278 73,3 - TOZD Zdr.Čat.top. 292 267 91,5 257 88,0 258 88,4 265 90,8 - TOZD Gr.h.Union 219 159 72,6 143 65,3 147 67,1 141 64,3 - TOZD Igral. Casino 12 12 100 12 100 12 100 12 100 15. DO E-GLOBTOUR 146 141 96,5 141 96,5 141 96,5 141 96,5 16. DO e-inženiring 65 55 84,6 55 84,6 55 84,6 55 84,6 17. DO ER C 64 59 92,2 56 87,5 56 87,5 56 87.5 18. DELOVNA SKUP. SOZ! 48 44 91.7 43 97,7 43 97,7 43 97 9 12^. INTER. BANKA EMONA 39 39 100 39 100 39 100 39 100 SKUPAJ jlo. 174 8.. Gol 84,5 8.ol4 78,8 8. ol6 78, 8 8.o25 78, 9 I AVTORALLV EMONA - DOLENJKA 78 Emonkein Emonci za volanor Množična udeležba avtomobilistov iz Elektronsko-računskega centra - Naglica tudi škoduje - Tudi s starim avtomobilom se daleč pride - Konec dober, vse dobro Ljubljana - Za tekmovanje ta četrtem tradicionalnem Kmoninem avtorallyju se je Prijavilo 45 tekmovalcev, od katerih jih 10 ni prišlo na štart. Tekmovalna proga je 'etos potekala po prelepi Do-'enjski od Ljubljane, preko Grosupljega, Krke, do Dvora Pri Žužemberku, kjer je bila Prva časovna kontrola in kjer so se sovozniki pomerili v streljanju z zračno puško. Vožnjo so nadaljevali do Norega mesta, kjer je bila prehodna kontrola, ki so jo orga-Pizirali športni delavci DO Emona Dolenjke, ki je bila Pokrovitelj te zanimive prireditve. Tretja etapa vožnje je vodila po stari cesti mimo Otočca, Škocjana, Mokronoga, Mirne do Trebnjega, kjer k bila druga časovna kontrola - pred novim marketom Oolenjke in nato po glavni cesti Zagreb-Ljubljana do cilja Pa Šmartinski cesti v Ljubljani. Celoma proga je bila dolga J86,5 km, čas vožnje pa je znašal glede na določena povprečja kar 4 ure in 5 minut. . Nekaj nesporazuma, ki pa se le hitro rešil in ni s kazenskimi točkami škodoval nobenemu tekmovalcu, je povzročilo določilo v pravilniku: Za streljanje (in ogled ribogojnice) je 20 minut »nevtraliziranega« časa. Nekateri tekmovalci so ga odštevali, nekateri pa prištevali k idealnemu času. Mea culpa -smo rekli organizatorji, prav tako pa naj rečejo tudi tisti, ki jim je bilo vse »jasno«. Škodovalo ni nikomur in tako je prav, za prihodnjič pa izkušnja več! Pa brez športne zamere! Med vožnjo so tekmovalci reševali teste iz NOB, o poznavanju Emone in iz cestno-pro-metnih predpisov. Veliko preglavic so tekmovalcem delala vprašanja: »Dolenjska v borbi«. Nad vasjo Žalna so morali poiskati spomenik iz NOB in prepisati besedilo s spominske plošče. Več razmišljanja so potrebovali za drugo vprašanje - Kdo je napisal simfonično delo »Ilova gora«? Na voljo so bili napisani štirje odgovori in sicer: Karel Pahor, Marjan Kozina, Rado Simonitti in Bojan Adamič. Veliko se jih je odločilo za Rada Simonittija, nekaj za Karla Pahorja in Bojana Adamiča, večina pa za Marjana Kozino, kar je tudi pravilno. II. ekipa Blagovnega .centra, ki je zasedla tretje mesto Dober šofer: Vid Pavlakovič, Blagovni center V zanko, ki smo jo nastavili v tretjem vprašanju: »Kakšno oznako je imela baza Glavnega štaba NOV in POS v Kočevskem Rogu«, se je ujelo več kot dvajset tekmovalcev. Navedli smo tri odgovore: »Baza 3« - »Baza 20« in »Baza 24«. Ker je baza 20 najbolj znana in se o njej tudi največ govori so se odločili zanjo in jo obkrožili. Pravilen je odgovor »Baza 24«. i (Vse podatke smo črpali iz knjige Ladislava Kiaute -»Na bojni črti osemnajste divizije«, (op. E-Informatorja). Dokaj kazenskih točk so si nabrali tekmovalci v naslednjih dveh vprašanjih: - Kdaj je bila postojanka okupatorja v Žužemberku dokončno osvobojena in kateri dve slovenski brigadi sta napadali in osvobodili Žužemberk? Bili sta to Gubčeva in 10. ljubljanska brigada, boji pa so trajali od 1. do 4. maja 1944 leta do 4 ure zjutraj. Manj oziroma skoraj nobenega problema pa niso imeli tekmovalci z zadnjim vprašanjem: - Kje je bilo prvo zasedanje SNOS-a in kaj pomeni ta kratica? Le štirje so se odločili za Kočevje in dva od teh za Ajdovščino (prva slovenska vlada) vsi ostali pa pravilno za Črnomelj, dva sta zapisala da pomeni SNOS: Skupščino narodne osvoboditve in ne Slovenski narodno osvobodilni svet kot je pravilno. Kazenske točke so »padale« dokaj pogosto tudi pri vprašanjih: »Poznaš DO Emona Dolenjko«? Očitno tekmovalci niso prebirali zadnjih številk »E-Informatorja« kjer smo obširno predstavili to delovno-organizacijo, ko se je združila v SOZD Emona. Objavili smo, da ima DO Emona Dolenjka dve temeljni organizaciji združenega dela, da je lani praznovala 25-letnico svojega obstoja, (zakaj potem številni odgovori, da je bila ustanovljena leta 1977), da je letos junija odprla novo blagovnico v Trebnjem (Lepa Dolenjka v Trebnje, E-Informator štev. 83, julij 1978) itd. Za odgovor na vprašanje, koliko prodajaln ima Dolenjka v Mokronogu pa je bilo potrebno le prešteti 4 zelene deteljice, ki označujejo Dolenjki-ne prodajalne in so vse v glavni ulici Mokronoga skozi katerega je peljala tekmovalna proga. Nekaterim šoferjem toplo priporočamo, da občasno vzamejo v roke knjižico o cestnoprometnih predpisih in obnove oziroma osveže svoje znanje, kako voziti, kaj je dovoljeno in kaj prepovedano. Vožnja bo tako veliko cenejša in predvsem varnejša! Kar 150 kazenskih točk so si nabrali za tri nepravilne odgovore naslednji vozniki: Tomislav Hvastja, Janez Miklič, Ljubo Baša, Vid Pavlakovič, Marko Potokar, Bojan Jevni-kar, in Irena Hočevar, rekord s 300 kazenskimi točkami pa je odnesel Jože Menart, ki je nepravilno odgovoril na vseh šest vprašanj. kave pa sta osvojila voznik in sovoznica Peter in Nataša Tičar iz ERC-ja. Edkipno je zmagala ekipa Emona blagovni center z vozniki: Potokar, Pajsar in Pintarič, 1.238 KT, ki so osvojili prehodni pokal Emone, pokal za prvo mesto v trajno last in vsi trije prevleke za sedeže darila DO Emona Dolenjka in DO Ilirija iz Ilirske Bistrice. Ekipno drugi so bili vozniki: Jeršin Žunič in Briški iz ERC-ja 1445 kazenskimi točkami in so prejeli pokal v trajno last ter vsak komplet varnostnih pasov darilo Emona Blagovni center. Tretje mesto ekipno pa so dosegli vozniki iz Blagovnega centra: Pavlakovič, Jean in Ahačič. Ekipa je prejela pokal in vsak po 1 kg kave, darilo Emona Commerce. Posebne nagrade prireditelja so prejeli: Franc in Ivica Rutar kot edina, ki sta brez napak rešila test: »Dolenjska v času NOB«. Prejela sta darilo hotela Riviera, Portorož - vikend pension za dve osebi v hotelu Riviera. Za tri najboljše v reševanju testa: »Poznaš DO Emona Dolenjko« je moral odločiti žreb, saj jih je bilo kar trinajst. Darilo Mesne industrije iz Zaloga - Emona šunko - je prejel voznik Dušan Jeršin, ostali dve nagradi Emona blagovni center - komplet varnostnih pasov - pa sta prejela Vid Pavlakovič in Radomir Novakovič. Žreb je odločal tudi za tri najboljše pri reševanju vprašanj iz cestno-prometnih predpisov. Nagrado DO Posavje Brežice - vrednostni bon za ^T° O * —.J78 < EMONA - DOLENJKA LJUBLJANA NOVO MESTO EMONA - DOLENJKA LJUBLJANA NOVO MESTO Z-%i Ostra kontrola: Zvone Gjurin (pod belo kapico) v vlogi razsodnika 1.000 din - je dobil tekmovalec iz ERC Dušan Žunič, nagradi dva kompleta varnostnih pasov, darilo Emona blagovni center pa sta prejela Miloš Pertovt in Aleš Semulič. Najboljši v spretnostni vož- nji voznik Janez Pajsar je prejel darilo DO Emona-Dolenjke - meglenki za avto - in darilo E-Commerce, 1 kg kave. Voznik Anton Cerar iz tozd Prašičereja Ihan je bil najboljši v streljanju z zračno puško in je prejel nagrado Supermarketa Ljubljana - vrednostni bon za 500 dinarjev. Tatjana Cerar iz MIZ-a je bila najboljše uvrščena ženska tekmovalka. Priborila si je nagrado tozd Maloprodaja - darilni karton v vrednosti 300 din in darilo Emona Ribar-stvo - 2 kg postrvi. Franc Zupančič iz E-Bla-govnega centra je kot najstarejši tekmovalec prejel nagrado kompleta 6 steklenic pijače, darilo hotela Union in 1 kg kave naše zunanje trgovine ter tolažilno nagrado v spretnostni vožnji kjer je prevozil ciljno črto ne da bi se ustavil še 1 kg kave (E-Commerce). Tolažilno nagrado kot zadnje uvrščeni - 50 kg pšenice, darilo tozd Poljedelstvo - govedoreja Domžale in komplet varnostnih pasov, darilo E-Blagovnega centra - je prejel Janez Miklič iz DO Emona Blagovni center. Za udeležbo z najstarejšim avtomobilom - 10 let starim fičkom - pa je prejel nagrado Maximarketa - darilni paket in 1 kg kave - voznik Anton Cerar iz DO Agroemona, tozd Prašičereja. Veliko število kazenskih točk so si nabrali tekmovalci zaradi prehitre vožnje. V vasi Krka je bila radarska kontrola PPMM Ljubljana, ki tokrat voznikov ni ustavljala temveč le beležila prekoračeno hitrost vožnje. Zaradi gradnje novega mostu čez reko Krko je bila hitrost omejena na 30 km na uro. Devetnajst tekmovalcev je dovoljeno hitrost prekoračilo. Za vsak km (nekateri so prekoračili tudi za 15 km) so prejeli po 10 kazenskih točk, glede na določilo v pravilniku, da se za vsak prometni prekršek, ki nima posledic za ostale udeležence v prometu, prejme 100 kazenskih točk, ki so jih tudi prejeli, saj smo v pravilniku lepo povedali: Vozi se po cestno-prometnih predpisih! Toliko v pomislek za danes, jutri in za prihodnje leto, ko se zopet srečamo. E-INFORMATOR Miloš Pertovt, direktor ERC, med najboljšimi v znanju cestno-prometmn preapisoi (nagrada: komplet varnostnih pasov). Najboljši in nagrade: Posamično je zmagal voznik Aleš Semulič s sovoznico Natašo Smodič iz Emona Merkurja, dobil je le 209 kazenskih točk. Prejel je pokal in nagrado v vrednosti 1.500 din, ki jo je prispeval pokrovitelj DO Emona Dolenjka in 1 kg kave, prispevek DO Emona Commerce. Drugo mesto posamezno sta osvojila Franc in Ivica Rutar iz tozd Maloprodaja, prejela sta nagrado DO Globtourja - trodnevno potovanje po Jugoslaviji in 1 kg kave, darilo naše zunanje trgovine ter seveda pokal za drugo mesto. Tretje mesto ter nagrade -pokal, vikend pension za dve osebi v hotelu Bernardin, darilo hotela Bernardin ter 1 kg X. KONGRES ZSMS Sposobnost mladine Nova Gorica, mesto mladih, je te dni gostila delegate zveze socialistične mladine Slovenije, ki so se zbrali na X. kongresu ZSMS. V predkongresnem obdobju, ki ga lahko smatramo od zadnjega kongresa leta 1974, ki je bil v Moravcih, smo mladi aktivno sodelovali pri preoblikovanju družbenopolitičnega sistema, pri sprejemanju nove ustave, delegatskega sistema, pri sprejemanju Zakona in oživljanju zakona o združenem delu ter s svojimi mladinskimi delovnimi akcijami (lokalnimi, zveznimi in republiškimi) prispevali svoj delež, k nesebičnemu razvoju naše samoupravne socialistične Jugoslavije. X. kongres, ki je trajal od 12. do 14. oktobra v Novi Gorici, so pozdravili; Mitja Ribičič, Dr. Anton Vratuša, Adem Vlasi in Edvard Kardelj s svojim pismom. Poleg omenjenih so otvoritveni slovesnosti pri- sostvovali še Vida Tomšič, Lidija Šentjurc in drugi. Delo kongresa je potekalo v komisijah, kjer so se mladi dotaknili najbolj perečih problemov, ki zadevajo vse nas, ter sprejeli resolucijo, ki vsebuje nadaljne delo vseh nas mladih. Težko bi bilo v kratkih besedah in skopo odmerjenih vrsticah povedati vse, kar se je te dni dogajalo v Novi Gorici, zato naj sestavek zaključim z besedami Ljuba Jasniča, dosedanjega predsednika RK ZSMS: »Prav gotovo se bomo po kongresu vsi mi manj ubadali z dilemo, kaj delati vnaprej. Sprejeti sklepi pomenijo mobilizacijo vseh naših sposobnosti, da bomo hitreje napredovali, hitreje uresničevali tisto, kar smo si zadali. Zdaj nas čaka ogromno dela. Izpolniti moramo tisto, kar smo sklenili, kar smo na kongresu obljubili našemu članstvu, našemu POTROŠNIŠKI INFORMATOR ZA MALČKE, DEČKE IN FANTE Fischer tehnik Za igro učenje in hobby 1 Konstrukcijska igra za otroke - mladino. Fischer tehnik je igrača, ki bo očarala otroke in odrasle. Ima sedem prednosti: Edinstven osnovni gradbeni material, visoko kvalitetni delovni meteriali, konstrukcijsko funkcionalna usposobljenost modelov, programi, ki se dopolnjujejo in se med seboj ujemajo, neomejene možnosti konstruiranja, neomejeno eksperimentiranje do področja elektronike in sistem, katerega nikoli ne prerastete. Set 200 - a rt. št. 302005 je srednje velik set z večjim številom gradbenih elementov in večjimi konstrukcijskimi možnostmi. Cena: 433,42 dinarjev | s*«*-' ! "js-sr* * »•■•»»..■t i $ 1 Ž ,.’«no«l..-■ 13 | ’ '—i f » ■ «1» i Ifrm-* t ^ ^ f VIB—« t i i ^ ■si Mm* Elektromotor - mot 3 je elektromotorček 6 V z zobnikoma Z 20 in Z 10 s sponkami in ustreznim kablom. Cena: 279,64 dinarjev. Za transformator mot 4 z regulatorjem pa boste odšteli 507,42 din. V Supermarketu na Ajdovščini in Trgovski hiši Emona - Maximarketu so vam na voljo prospekti za vse gradbene in dodatne programe konstrukcijske igre Fischer tehnik. delavcu, dijaku, študentu, kmetu, kar smo obljubili našemu delavskemu razredu.« Poleg rednega dela v komisijah, so delegati X. kongresa izvolili tudi novo vodstvo slovenske mladine. Enoglasno so izvolili za predsednika Borisa Bavdka, za podpredsednico Vido Mikuž in za sekretarko Nevenko Grgič. JURE KRIŽNAR Veselje po zmagi pred MM: moštvo Blagovnega centra ■ E-BLAGOVNI CENTER NA VINSKEM SEJMU Na mednarodnem vinskem sejmu, ki je bil septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je v sklopu rastav-nega prostora DO Emona Commerce razstavljala tudi našo DO in sicer gaggia kavo-Ena izmed specialitet našega razstavnega prostora je bila flambirana gaggia kava z ruskim konjakom, ki je imela izredno veliko pokuševalcev! JURE KRIŽNAR MESNA INDUSTRIJA ZALOG IN IZVOZ MESO, PRŠUT, KONZERVE V naši Mesni industriji Zalog letno predelajo in razkosajo 6,4 milijona kg mesa v salame, konzerve, paštete, pršute, pancete, budžole itd. LJUBLJANA, oktobra -Sveže meso izvaža MIZ v Trst in v Italijo, in sicer po 30 ton mesečno, medtem ko ga na domači trg daje po 200 ton vsak mesec, največ junetine. Prav zdaj se odpirajo možnosti za širši izvoz v Grčijo - junetina - vendar je po sredi vprašanje cene in tudi mesa. Kar zadeva mesne izdelke in izvoz, ima MIZ bogato tradicijo, ki pa ji spričo razmer na domačem trgu in v klavnični industriji nasploh, pojema sapa. MIZ letno v vasi Lokev (in ne Lokve!) na Krasu pri Sežani posuši okoli 200 ton ali 30 tisoč kosov pršutov ki jih - kakor kdaj - od ene tretjine do ene polovice -10 do 15 tisoč kosov izvozi, največ v Italijo in ZR Nemčijo. Panceta letno pred- stavlja 250 ton, v Italijo pa jo izvozijo do 50 ton ali kakih 20 odstotkov. Budžola: 5 ton na teden, 200 ton letno, so pa letno pripravili že tudi po 400 ton budžole, če smo natančni. Trajne salame predstavljajo letno proizvodnjo okoli 300 ton: emonska salama, posebna, domača kranjska klobasa, salamini - prekajeni in v plemeniti plesni. Izvoz za 50 milijonov din. Celotni letni promet MIZ se giblje okoli 600 milijonov din ali 60 starih milijard dinarjev. Letni zakol: 80 tisoč pujskov, 15 tisoč glav govedi, 2000 talet ali skupno 6,4 milijona kilogramov mesa, ki ga v dobršni meri prodajajo kot svežega, ostalega pa predelajo (z dokupljenim) v suho meso, klobasi- čarske izdelke, paštete, konzerve itd.: suhega mesa 1500 ton, konzerv 1000 ton, klobas 3 tisoč ton. Konzerve: MIZ je usposobljeno za izvoz konzerviranega golaža v ZR Nemčijo in Veliko Britanijo, ki se zanima predvsem za preša-no šunko, ki so jo, predlanskim za primer izvozili na ta trg 600 ton. Med pripravljenimi jedmi so najbolj popularne »6 dni - 6 jedi«, paket konzerv - segedinar, sarma, polnjena paprika, ravioli v omaki, goveji zrezek v omaki, kranjska v kislem zelju. MIZ je izvažala tudi pol-konzervirano šunko, pleč-ka v dozah, in sicer na Nizozemsko, Švedsko in v SZ in konzervirane hrenovke v ZR Nemčijo. Danes se pojavljajo težave okrog uvoza pločevink, PRED REORGANIZACIJO TOZD IN DO V delu trgovskih organizacij združenega dela, ki predvidevajo, da se ob novem letu reorganizirajo, trajajo intenzivne priprave za končno izdelavo elebo-rata, ki bo dan v javno razpravo v novembru, da bi šli v začetku decembra na referendum. Te delovne organizacije so predvsem E-Commerce, E-Blagovni center in E-Centromerkur ter organizacije obalnega področja. Komisije, ki so jih po predpisanem postopku imenovali samoupravni organi v posameznih TOZD oz. DO, so imele več skupnih sestankov, na katerih so bili izdelani »delni« elaborati o ekonomski združitvi. Elaborati, o katerih so bili že seznanjene DPO in delavci ter delavski sveti v teh kolektivih, so bili osnova za skupni sestanek 17. oktobra pod vodstvom predsednika skupne komisije tov. Muhiča. Dosedanje delo komisij je pokazalo, da v spremenjenih in še težjih pogojih gospodarjenja ni dilem, da se ta organizacija mora uresničiti. Problemi nastajajo predvsem v »izvedbenih« fazah, ki pa so za nas delavce še kako pomembne. Vedeti moramo, kako bomo te dobre cilje uresničevali. Eden takih problemov so še postopki okoli registracije, drugi pa okoli delitvenih bilanc. Seveda so največji predvsem tisti »naši človeški« subjektivni problemi, kje in kaj bomo jutri delali in kakšen bo osebni dohodek. V tem smo še v zamudi, zato je tudi puščen rok v novembru, oz. določen v začetku decembra. Ker je bilo to vprašanje morda v E-Centromerkur najbolj aktualno, se je moralo nekatere »faze preskočiti«, ker so se porajale delovne naloge, ki so zahtevale takojšnje ukrepe. Zato so DSSS na svojem zboru dobili razpored bodočih delovnih nalog, ki jih pa deloma že sedaj opravljajo. Seveda je bilo in bo pri tem nemalo nervoze, ki pa ni vedno utemeljena. Toda prvi rezultati so že tu, posebno zato, ker že pripravljamo nove naloge za delo v prihodnjem letu. Podobne težave, vendar na drug način, se pojavljajo pri enovitih delovnih organizacijah, ki si morajo istočasno še deliti premoženje in se deliti na TOZD. Ob teh reorganizacijah posameznih DO in TOZD smo dobili tudi vso podporo DPO zunaj našega SOZD, saj gre naša odločitev v smeri, ki jo je začrtal XI. kongres ZKJ. Od reorganizacije OOZK ter konkretni pomoči komitejev pričakujemo prve rezultate ravno ob teh naših odločitvah. Takoj ko bodo izdelani elaborati, se bomo morali do podrobnosti pogovoriti z delavci. Ekonomska situacija namreč zahteva, da brezkompromisno iščemo notranje rezerve ob boljšem načinu dela. JOŽE SNOJ NAGRADE za E-križanko Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 300 din: TONČKA ŠTEFANČIČ, DO Ilirija 66250 Ilirska Bistrica; 2. nagrado - vrednostni bon za 200 din: JANI FUGGER, E-market Savsko naselje, Ljubljana; 3. nagrado - vrednostni bon za 150 din: HERMAN VRABEC, DO Emona Blagovni center, Ljubljana, Šmartin-ska c. 102; 4. nagrado - vrednostni bon za 100 din: CILKA BENČEK, TOZD Maloprodaja, E-mar-ket Savsko naselje in 5. nagrado - vrednostni bon za 50 din: PANIČA TOMŠIČ, DO Ilirija Ilirska Bistrica. Čestitamo! Rešitev nagradne E-križanke -i:-: ji**'* Hr;’M J‘PEKARNA CENTER o s t r i n a~: r i a r a ' = K E" A G --f-S C OREL • R E <$ATA B A B A HA a k / m H o r e J-f* a n-t? ... • l o a r a T Ontario i. t o m a č a v E\k S T£ Z) s; / A/ K U B A T OR 'TOMOS - 8 / ISA/ 7 A M R S V/V / -KALI C S S TR KAL O..O. TRAPA R J /to r/s z oko v/ Ate ikre !z£BP o l / o:: a k n a , i r j e / k' O ORT L AB J A I I TN MAf A U RU IDI OT K A A S k 7 U&LOANA: A si- T sanitarnih zahtev, postopne modernizacije, da bi se dokončno lahko uveljavili na tržiščih ZDA in ZR Nemčije, ki sodita med zanimivejše odjemalce mesnih izdelkov. Tu je potem še nova tehnologija klanja, kovinska oprema - vse to do konca 79. leta - ko bo MIZ ponovno s polnim zagonom štartala v izvoz. Ostali problemi okrog živine in cen so znani, zato jih tokrat ne bomo pogrevali. Vsa čast in priznanje pa velja nad vse požrtvovalnim delavcem MIZ, ki delajo v izredno težkih pogojih - za razmeroma preskromne zaslužke. Toda tudi le-ti bodo še prišli na vrsto, samo da naša mesna industrija spet sede na svojo izvozno zeleno vejo. J. EMONEC Priprave za referendum ZAHVALA Ob smrti najine drage mame se iskreno zahvaljujeva vsem najinim sodelavcem in sodelavkam Emona Interna banka posebno v plačilnem prometu ter Regatnemu skladišču za darovana venca in izrečenega sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. LAZNIK MINKA IN SILVA GORIŠEK ZAHVALA! Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem, sindikalni organizaciji in članom OOZK Mesne industrije Zalog za vence in izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. POSAVEC IVAN rs informator glasilo delavcev SOZO emona l|ut*irV1 Izhaja enkrat mesečno - Ureja uredniški odbor; glavni In odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int-225 ali 316-472 - Tisk: ČOP »Delo«, Ljubljana - naklada: 10.000 izvodov - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.