Poštnina plačana v gotovini GRADBEN I VESTN IH G IP »G RAD IS« LJUBLJANA: T O PLARN A V LJUBLJANI V IZG RADNJI Hugo K eržan, dipl. inž.: Ob 20. obletnici pod je tja »Gra­ dis« L j u b l j a n a ....................................................................... F ranc Jenko, dr. inž.: S talna ojezeritev Cerkniškega jezera ...................................................................................... 198 F. Jenko: Possible w ater stabilization of the Cerk­ nica Lake Franc Čačovič, dipl. inž.: Uporaba digitalnega elektron­ skega računaln ika pri reševanju statičnih, dinam ič­ nih in napetostnih problem ov s področja gradbeništva 201 F. Čačovič: Use of the digital electronic compu­ ters for solving static, dynam ic, and stress problem s in civil engineering. Mnenje in kritika France Bajželj, dipl. inž.: G radn ja h idrocentrale Trnovo ...................................................................................... 205 Iz naših organizacij H asan Šiljak: O vlogi in m estu organizacij ZGIT v naslednjem razdobju našega r a z v o j a .........................206 M. V.: P lenum Zveze gradbenih inženirjev in tehn i­ kov Slovenije v M ariboru 6. in 7. novem bra 1965 . 209 Obvestila Vodogradbenega laboratorija v Ljubljani Eksperim entalna po trd itev teorije kritičnega prereza 213 Gradbeni center Slovenije Simpozij o organizaciji gradbenih d e l ..............................215 Ustanovitev Evropske komisije za gradn jo na po­ tresnih p o d r o č j ih ...................................................................... 216 Ö dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. U red n išk i odbor: Ja n k o B le iw eis , d ip l. inž., L o jze B len k u š , d ip l. inž. L ojze C ap u d er, V lad im ir Č adež, d ip l. inž., prof. B ogo F a tu r , M a rjan F e r ja n , d ip l. inž., V ekoslav Ja k o p ič , d ip l. inž. a rh ., H ugo K eržan , d ip l. inž., M aks M egušar, dipl. inž., B ogdan M elihar, M irko M ežnar, d ip l. inž., B ogo P ečan , B oris P ip an , d ip l. inž., M arjan P re ze lj, d ip l. inž., D ragan R aič , F ra n c R u p re t, V lado Š ram el, d ip l. inž. R ev ijo izd a ja Zveza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 2 31 58. T ek. ra č u n p ri N aro d n i b an k i 503-608-109. T isk a tisk a rn a »Toneta Tom šiča« v L ju b ljan i. R ev ija iz h a ja m esečno. L e tn a n a ro č n in a za n ečlane 15.000 d in a r je v . U red n iš tv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Petrografske in m ehanske lastnosti okrasnih kam nin v Sloveniji (n a d a lje v a n je ) ................................................... 217 VESTNIH ŠT. 11 — LETO XIV — 1965 Ob 20. obletnici podjetja »Gradis« Ljubljana HUGO K ERZA N , D IPL. IN Ž. G r a d b e n o i n d u s t r i j s k o p o d j e t j e »G r a d i s « j e T u d i d r u g e n o v o s t i v g r a d b e n i š t v u s o k m a l u b i l o u s t a n o v l j e n o 4 . o k t o b r a 1 9 4 5 z n a m e n o m , d a b i u s k l a d i l o n a e n i s t r a n i h e t e r o g e n e i n i z r e d n o m a j h n e k a p a c i t e t e , k i s o o s t a l e p o k o n c u v o j n e , n a d r u g i s t r a n i p a , d a b i s e z v s o s i l o v k l j u č i l o v o b ­ n o v o p o r u š e n e d o m o v i n e . T o j e b i l a z a m l a d k o ­ l e k t i v t e ž a v n a i n o d g o v o r n a n a l o g a , k i j o j e b i l o p o t r e b n o k a r n a j h i t r e j e r e š i t i , s a j v p r v i h p o v o j n i h l e t i h g r a d i t v e t e m e l j n i h o b j e k t o v k a p i t a l n e i z g r a d ­ n j e n i b i l o č a s a z a o b š i r n e j š e i n d o l g o t r a j n e j š e t e h ­ n i č n e p r i p r a v e . K l j u b i z r e d n o h u d i m o r g a n i z a c i j s k i m i n k a ­ d r o v s k i m p r o b l e m o m j e p o d j e t j e »G r a d i s « k m a l u u s t v a r i l o š i r o k o g r a d b e n o e n o t o . T a k r a t n i p r o g r a m n a š e g a d e l a j e o b s e g a l v g l a v n e m g r a d i t e v h i d r o - c e n t r a l i n v e l i k i h i n d u s t r i j s k i h o b j e k t o v , o r g a n i ­ z i r a n i h p o s i s t e m u v e l i k i h g r a d b i š č , k o t s o b i l a H E M a r i b o r s k i o t o k , M o s t e , V u z e n i c a , M e d v o d e , T E Š o š t a n j , L i t o s t r o j , K i d r i č e v o , ž e l e z a r n e J e s e n i c e , R a v n e n a K o r o š k e m , Z e n i c a i t d . P r v o o b d o b j e n a š e g a d e l a o z n a č u j e m o k o t č a s u r e s n i č e v a n j a n a j n u j n e j š i h n a l o g p o v o j n e g r a d i t v e , k i j e t r a j a l d o l e t a 1 9 5 0 . O d t e g a l e t a n a p r e j j e b i l r a z v o j p o d j e t j a i z r e d n o d i n a m i č e n , n a g e l i n p o g o ­ j e n s h i t r o r a s t j o k a p a c i t e t . P r i š l o j e d o v e l i k i h t e h n o l o š k i h i n o r g a n i z a c i j s k i h s p r e m e m b . E k o n o ­ m i k a i n k o n k u r e n c a p r i p r e v z e m u d e l s t a n a s s i l i l i , d a v t e m d r u g e m o b d o b j u n a š e g a o b s t o j a s p r e m e ­ n i m o m e t o d e i n o b l i k e d e la . U s t a n o v i l i s m o o b r a t g r a d b e n i h p o l i z d e l k o v i n o r g a n i z i r a l i p r o j e k t i v n i b i r o v p o d j e t j u , k i j e b i ­ s t v e n o p r i p o m o g e l k u v a j a n j u n o v i h k o n s t r u k c i j ­ s k i h e l e m e n t o v . O b r a t g r a d b e n i h p o l i z d e l k o v p a j e v p r v i d o b i p o m a g a l p r i r e š e v a n j u t e ž a v v o s k r b i z o s n o v n i m m a t e r i a l o m . P r e k n j e g a p a s m o u v a j a l i n o v e t e h n o l o š k e p o s t o p k e , p r e d v s e m p r e d n a p e t i b e t o n , m o n t a ž o , u v a j a l i n o v e l a h k e g r a d b e n e m a ­ t e r i a l e i t d . P r i t e m s m o n a š e d e l o s t a l n o d o p o l n j e ­ v a l i , z a v e d a l i s m o s e , d a v s a k n o v t e h n o l o š k i p o ­ s t o p e k k m a l u o s t a r i , č e g a s p r o t i n e d o p o l n j u j e m o i n i z b o l j š u j e m o . P a t u d i v s e b o l j o s t r e t e h n i č n e z a ­ h t e v e i n v e s t i t o r j e v i n r a z m e r e n a t r ž i š č u s o n a s s p o d b u j a l e k r a z m i š l j a n j u . S m o t r n e j š a o r g a n i z a c i j a i n b o l j š a k v a l i t e t a s t a z a h t e v a l i b o l j š o o p r e m o , u v e d b o n o v i h p o s t o p k o v , u s t a n o v i t e v l a s t n i h s u r o v i n s k i h b a z , s e p a r a c i j z a g r a m o z n e a g r e g a t e , o r g a n i z i r a n o p r i d o b i v a n j e r e č ­ n i h a g r e g a t o v i t d . n a š l a p l o d n a t l a , z a t o l a h k o t r d i m o , d a s m o n a t e m p o d r o č j u v e l i k o d o s e g l i . S t e m p a n i r e č e n o , d a n e m o r e m o p r o i z v a j a t i š e b o l j e i n e k o n o m i č n e j e . V t r e t j i f a z i n a š e g a d e l a s m o o r g a n i z i r a l i š e b i r o z a p r o j e k t i r a n j e , š t u d i j i n r a z v o j i n s t e m s t o r i l i t u d i n o v k o r a k n a p o d r o č j u t e h n i š k e g a i n r a z i s k o v a l n e g a d e la . Š t u d i j n o v i h p o s t o p k o v j e p o ­ s t a l g o s p o d a r s k a n u j n o s t . U v e d b a s i s t e m s k e g r a d ­ n j e z n a m e n o m , d a b i n u d i l i p r e š t u d i r a n p r o j e k t i n s m o t r n o i z v e d b o c e n e j e , k o t j e m o g o č e p r i k l a s i č ­ n e m n a č i n u g r a d n j e , j e p o s t a l a t e h n i č n a z a h t e v a p o d j e t j a . P a t u d i i z p o p o l n j e n a m e h a n i z a c i j a j e o m o g o č i l a b o l j š o o r g a n i z a c i j o i n d v i g n i l a p r o d u k ­ t i v n o s t d e l a . M o č n o i z p o p o l n j e n e k a p a c i t e t e i n s o ­ d o b n a m e h a n i z a c i j a , k i j o u v a j a m o ( v e l i k i s a m o ­ h o d n i s k r e p e r j i , a v t o ž e r j a v » L o r a i n « i t d . ) n a m o m o g o č a j o p r e v z e t i t u d i n a j v e č j a z e m e l j s k a d e l a . O r g a n i z i r a l i s m o t u d i t e h n i č n o p r i p r a v o d e l a , k j e r s s p e c i a l i z i r a n i m i s t r o k o v n i m i t e h n i č n i m i k a ­ d r i p r i p r a v l j a m o k o m p l e t n e e l a b o r a t e z a i z v a j a n j e d e l , k a r f i z i č n i m o r g a n i z a t o r j e m p o m a g a p r i p l a n ­ s k i i n t e r m i n s k i i z v e d b i d e l . N e d v o m n o p a s o p e r ­ s p e k t i v e v n a d a l j n j e m v e č a n j u i n i z p o p o l n j e v a n j u o d d e l k a z a p r i p r a v o d e l a i n d r u g a r a z i s k o v a l n a d e l a v p o d j e t j u i n g r a d b e n i š t v u s p l o h . Z u v e d b o n a j s o d o b n e j š e o p r e m e o b v l a d a m o d a n e s ž e m n o g o t e h n i č n i h p o s t o p k o v ( p r e d n a p e t e k o n s t r u k c i j e , v a k u u m i r a n i b e t o n , u p o r a b o d r s n i h o p a ž e v i t d . ) , k i n a m o m o g o č a j o h i t r o i n e k o n o m i č n o g r a d i t i t e h n i č n o z a h t e v n e s p e c i a l n e k o n s t r u k c i j e . T u d i n a p o d r o č j u i n d u s t r i j s k e g r a d n j e s t a n o ­ v a n j j e p o d j e t j e p r i s p e v a l o v e l i k d e l e ž . O d b i v š i h P B M b l o k o v d o r a z v o j a s e r i j s k i h p o l m o n t a ž n i h h i š s e r i j » G « , » G - 6 2 « d o » G - 6 4 « , s m o d o s e g l i v e l i k n a ­ p r e d e k , k i p r e d s t a v l j a p o s t o p n i p r e h o d n a u p o r a b o i n d u s t r i j s k o i z d e l a n i h k o n s t r u k c i j s k i h e l e m e n t o v v g r a d n j i s o d o b n i h s t a n o v a n j v r a z n i h k o m b i n a c i j a h b l o č n e i n s t o l p n e i z v e d b e . Z u s p e l o u v e d b o i n d u ­ s t r i j s k e p o l m o n t a ž e , t a k o i m e n o v a n e »š a l a r s k e « g r a d n j e v K o p r u , k i j o u p o r a b l j a m o ž e t r e t j e l e t o , s m o u s p e l i v c e l o t i e k o n o m s k o i n f u n k c i o n a l n o o b l i k o v a t i f u n k c i o n a l e n t i p m a l i h h i š i c , p r i m e r n i h z a s e r i j s k o p r o i z v o d n j o . T a k o s e j e p o d j e t j e u s p o s o b i l o z a i z v e d b o n a j ­ b o l j z a h t e v n i h g r a d e n j , s a j j e v e s č a s p o d r o b n o s p r e m l j a l o r a z v o j g r a d b e n i š t v a v i n o z e m s t v u t e r s i p r i z a d e v a l o v n a š i h r a z m e r a h i n v s k l a d u z n a ­ š i m i g o s p o d a r s k i m i t e r m a t e r i a l n i m i m o ž n o s t m i u j e t i k o r a k z n a p r e d k o m d r u g o d p o s v e t u . H k r a t i p a s m o s e l o t i l i t u d i p o d r o b n e g a p r o u č e v a n j a n o ­ t r a n j e o r g a n i z a c i j s k e z g r a d b e , p r i č e m e r s m o p r i š l i ž e d o p o m e m b n i h u g o t o v i t e v , k a r b o o m o g o č i l o , d a b o m o š e g o s p o d a r n e j e k o t d o s l e j s p o s o b n i z a ­ d o s t i t i p o t r e b a m n a š e i z g r a d n j e . Stalna ojezeritev Cerkniškega jezera DK 532:627.17 (Cerkniško jezero) f r a n c je n k o d r . in ž . Dinarski kras je v Sloveniji nižji, zato je pred­ m etno za prehod Podonavje—Jadran ugodnejši, vodnoenergetsko in s tem tudi sicer vodnogospo­ darsko pa neugodnejši. Tako* je po dosedanjih pro­ učitvah ureditev porečja Ljubljanice gospodam ost- na samo z upoštevanjem koristi vodnoenergetske Ljubljanice in Save od Vrhnike do Zagreba in Do­ nave od Beograda do Negotina (HE Djerdap) te r plovbe (ali navodnjavanja Zagreb—Beograd). Do takšne skupne akcije še ni prišlo, zato se skušajo skladno s celoto reševati posamezne vodno­ gospodarske in gospodarske panoge na posameznih področjih krasa (vodna oskrba, melioracije, tu ri­ zem itd.). Tako se pojavlja tudi za Cerkniško jezero težnja za samostojno rešitvijo. Možne so tri rešitve: osušitev, zadržanje ob­ stoječega presihajočega jezera, stalna ojezeritev. V prazgodovinskem in še zgodovinskem času sta bili važnejši voda in ribe, a ne polje. Plemiči in samostani so dajali m ašiti ponikve te r so izko­ riščali jezero v glavnem za ribarstvo' in domačini so pobirali ostanke. Šele z odpravo- tlačanstva pred 100 leti je tudi na samem Cerkniškem jezeru p re­ vladalo kmetijstvo z živinorejo-, začeli so zniževati in čistiti požiralnike, s čimer se je povečala sušnost jezera od 2 1/s na 3 V2 meseca, od tega rastna doba od 1 V2 na 2 V2 meseca, k a r je pri nadm orski višini 550 premalo za kmetijstvo, a zadostno za shiranje ribarstva. Popolna osušitev pa je negospodamostna (stroški pri današnjih cenah blizu 20 m ilijard din pri blizu 2600 ha pridobljenega zemljišča). P reostaja kot edino smotrna izvedba ojezeritve Cerkniškega jezera za ribarstvo (in rakarstvo) te r turizem. Hidrologija in hidravlika stalne ojezeritve Cerkniškega jezera Za proučitev stalne ali vsaj stalnejše ojeze­ ritve Cerkniškega jezera z bolj ali manj popolno stabilizacijo jezera je potrebno poznavanje doga­ jan ja obstoječega jezera, kar je treba preveriti ra ­ čunsko z najustreznejšim i umetnimi ukrepi za pro­ učevanje vplivov in sprememb jezera. Izdelan je idejni projekt in v pripravi je glavni projekt stal­ ne ojezeritve Cerkniškega jezera, v letošnji suši ali najkasneje drugo leto bi se izvedli potrebni ukrepi. V projektu je za določeno obdobje k vsotnici prirod- nega dotoka dočrtana vsotnica umetnega odtoka, po tej grafični proučitvi so se pokazale tr i načel- nejše rešitve stalne ojezeritve Cerkniškega jezera. 1. nepopolna stabilizacija jezera s presuševa- njem poprečno na 5 let trajan ja do 1 meseca, do­ segljiva s pridušitvijo Jamskega zaliva od 5 na 1 m3/s te r s popolnim priprtjem do- kote jezera 552 in popolnim odprtjem nad to koto ponora Velike Karlovice; 2. nepopolna stabilizacija jezera brez občasne­ ga presuševanja (izjemno blizu na 30 let), doseglji­ va s pridušitvijo Jamskega zaliva in jezerskih po- nikev od 5 na 1 te r od 13 na 8 m3/s te r s popolnim priprtjem do kote 552 jezera in popolnim odprtjem nad to koto Velike Karlovice; 3. popolnejša stabilizacija jezera brez presuše­ vanja, dosegljiva s pridušitvijo Jam skega zaliva in jezerskih ponikev od 5 na 1 in od 13 na 1 m3/s ter s popolnim priprtjem do kote vode 552 in popol­ nim odprtjem nad to koto Velike Karlovice. Pri 1. rešitvi dosežemo blizu 3-mesečno po­ daljševanje prirodnega jezera, tako da bi poprečno na 5 let še presuševalo od V2 do 1 V* meseca, v glavnem bi se držalo med kotam a sedanjega obi­ čajnega jezera 549 in 552 .navzgor bi se pojavljali še zmerni velikovodni sunki, po grafični proučitvi 50-letne poplave iz leta 1926 bi se ti prirodni sunki do 1 m povečali do 2 m do kote 554. Redka krajša presihanja jezera bi bila za turizem brez škode, škodljivejša pa za ribarstvo (in rakarstvo), za kar bi bili potrebni vodni bazeni na nepropustnejših delih Cerkniškega polja. Podobna je 2. rešitev, samo da je v projektu grafično poiskan pogoj stalnejše ojezeritve Cerkni­ škega jezera brez občasne presušitve, za k ar je po­ trebno razen pridušitve popolne Velike Karlovice (do kote jezera 552) in nepopolne Jam skega zaliva (od 5 na 1 m s/s) še pridušitev jezerskih ponikev od 13 na blizu 8 m 3/s, kar je še poceni izvedljivo in bo dosežena blizu 30-letna varnost pred osušitvijo. Rešitev 3 je samo pojasnjevalna, ker je skoraj popolna zatesnitev jezerskih ponikev z neposred­ nim odtokom proti Barju tehnično in gospodar- nostno skoraj neizvedljiva. Strem eti je za rešitvijo 2, s kolebanjem jezera v glavnem med kotam a 549—552 površina 1400 do 2600 ha te r vsebino vode 11—74 milij. m 3. Jamski zaliv in neestavelske ponikve bodo z zacementira- njem poklin stalno pridušene skoraj od 5 na 1 in 13 na 8 m s/s. Mala in Velika Karlovica bosta zabe­ tonirani (zaradi videza s kameno oblogo od zunaj), ugodni 350 m severnejši novi vtok v podzemno Ve­ liko Karlovico pa bo z zatvornico' zaprt do kote jezera blizu 552, ko se bo popolnoma odpiral s predvidevano požiralnostjo 40 m3/s. Neosnovana je bojazen močnejšega zatekanja jezera v bodočo priprto Veliko Karlovico ali celo v votlikave Javornike. Velika Karlovica poteka na blizu 800 m ob Cerkniškem jezeru z 0 do 8 m nižji­ mi vodami od jezera, Javorniki so pritočno gorov­ je, v Raku je 40 m nižje pritočišče Prunkovec— Kotlići—Kotel često že dokaj usahlo pri še polnem Cerkniškem jezeru, kras zunaj rovov propušča ne­ znatne vode (količnik propustnosti k = 10-5 — — 10-7 m/s), vse to so dokazi za varnost ojezeritve jezera. Vodnogospodarski vplivi stalne ojezeritve Cerkniškega jezera na porečje Ljubljanice ter Savo in Donavo S popolnim priprtjem Velike Karlovice in pri- dušitvijo Jamskega zaliva od 5 na 1 m3/s se bo odtok proti Raku in Planini ob velikih vodah zmanjšal od sedanjega odtoda m ed nekaj m3/s in 32 + 5 = 37 m3/s na blizu 1 m 3/s (samo pri naj več­ jih vodah in odprti Veliki Karlovici bo odtok celo pojačen na blizu 40 + 1 = 41 m3/s, kar bi delno prestrezala prirodna detenzija Raka), v času malih voda pa se bo odtok pojačal v Raku od sedanjih 0,2 na 1,2 in na Planinskem polju od 1,5 na 2,5 m 3/s, kar je tudi pomembno za ribarstvo in turizem. P o ­ prečni celoletni pretok Planinskega polja bi se zm anjšal od 21 na 16 m3/s, s predvidevano' pridu- šitvijo tudi še jezerskih ponikev od 13 na 8 m3/s in večjim odlivanjem polnega jezera proti Raku (1 + 40 = 41 m 3/s) pa bo vzpostavljena prvotna vodna bilanca. Glede na elektrogospodarstvo in druge vodno­ gospodarske koristi v Sloveniji te r do Beograda in D jerdapa se bo akum ulacija Planina koristila v glavnem pozno poleti in zgodaj jeseni in samo ne­ znatno pozimi (poprečno avgust—september—okto­ ber po 60 in januar—februar po 30 m3/s), s tem pa je največja možna akum ulacija koristne vsebine do 280 milij. m3 prem ajhna že za same sedanje vode Planinskega polja (letno 660 milij. m3) te r je zato zm anjšanje pretočnih velikih voda neškodljivo in pojačenje malih voda koristno. Zato pa bi bilo tudi nesmiselno za ogromne stroške tesniti pro­ storsko še nedognani neposredni odtok s Cerkni­ škega jezera na Barje in ga preusm erjati na Pla­ ninsko polje, ker bi bile tudi to brez oplemenitenja v A Planina samo nekoristne pretočne vode (od 2 m3/s v suši do 13 m3/s v ostalem času). S stalno ojezeritvijo Cerkniškega jezera pa se bodo zboljšale sušne vode od Lubije in Bistre na­ vzdol s koristjo do Djerdapa, nam reč sedanje izgu­ be s Cerkniškega jezera proti B arju poprečno 8 V* meseca do 13 m3/s in v 3 V2 meseca od 13 do 2 m3/s se bodo s stalno ojezeritvijo spremenile v stalne izgube 13, oziroma z delno pridušitvijo v 8 m 3/s. Zelo koristna bo ta okrepitev zlasti sušne L jublja­ nice od 4 na 12 m3/s za odplake, z ugodnim vplivom tudi še po Savi navzdol. Glavna korist pa bo bo­ disi za bodočo vodno energetiko Vrhnika—Zagreb in navodnjavanje Posavine, bodisi za vodno ener­ getiko Vrhnika—Zagreb in Beograd—Djerdap ter plovbo (Zagreb)—Sisak—Beograd, bodisi za vodno energetiko Vrhnika—Djerdap (ene koristi delno izključujejo druge). Navodnjavanje Posavine ter vodna energetika Zagreb—Beograd sta negotovi in odmaknjeni, zato upoštevamo samo energetiko brez tega odseka in plovbo. Od Vrhnike do Zagreba in od Beograda do Djerdapa je padca blizu 178 + 37 = = 215 m, pri sušnem dodatku blizu 3 V* meseca do 8 m3/s je to plemenite elektrike 0,0022 X 8 m 3 X X 215 m X 1051 dni X 86.300 s = 34 milij. kWh se­ danje vrednosti vsaj po 30 din — 1 m ilijarda din letno. Za savsko plovbo (Zagreb)—Sisak—Beograd je v sedanjosti in že bolj v bodočnosti približna korist od vsakega dodatnega m3/s vode v letno- jesenski suši blizu 40 milij. din, k a r je letno 8 m 3/s X 40 milij. din = 320 milij. din. Skupna bodoča korist bi bila torej blizu 1,3 m ilijarde din letno. Od tega bi bila takojšnja in pa skorajšnja korist pri plovbi Sisak—Beograd 320 milij. din in pri HE Djerdap 34 milij. kWh X 37 m/215 m = 6 milij. kWh po 30 din = 180 milij. dinarjev, skupno blizu 500 milij. din letno. Stroške ali vsaj del stroškov stalne ojezeritve Cerkniške­ ga jezera bi morala prispevati v sedanjosti savska plovba in HE Djerdap, pozneje pa še drugi. Gradbeniška izvedba, stroški in ekonomika stalne ojezeritve Cerkniškega jezera Podrobnosti bodo obdelane v glavnem projek­ tu. Hidrotehnična ureditev stalne ojezeritve Cerk­ niškega jezera po omenjeni rešitvi 2 predvideva zabetoniran j e (zunaj s kameno oblogo) vhoda Male in Velike Karlovice, 350 m severno nov vtok z že­ lezno za tvornico (s čimer skrajšamo pristop, p ri­ dobimo 4 m vodnega padca, zaobidemo močno pod­ zemno ožino in povečamo požiralnost od 32 na 40 m 3/s) ter zacementiranje ponorov Jam skega za­ liva (delno Rakov mostek okrog nove zatvomice, Svinjska jama, Kamenje, Narte) te r neestavelskih ponikev Cerkniškega polja (Rešeta, Vodonos, Retje, Ponikve, Lovišča), v zaščito vasi za nekaj povečane velikovodne sunke pa bosta potrebna m anjša na­ sipa Dolenje jezero—Dolenja vas in Lipsenj (hkra­ ti z dvigom ceste). Od drugega bo nujna za pre­ kinjene ceste Dolenje jezero—Goričica—Otok—Laze nova zvezna cesta pod Javorniki in pa odkup je­ zerskih zemljišč, ostalo spada v postopni razvoj ribarstva (rakarstva), turizm a in gostinstva. Približni stroški bodo hidrotehnična ureditev 110 milij. din, cesta 136 milij. din in odkup zem­ ljišč 130 milij. din, skupno 376 milij. din. Sedanja korist v glavnem stelje s cerkniškega poplavišča je blizu bruto 20.000 in neto 10.000 din na hektar letno, s stalnega jezera pa bi bilo rib blizu za bruto 150 kg X 600 din = 90.000 din te r ra­ kov 10 kg X 2 dolarja = 20.000 din ali skupno 110.000 din/ha letno te r s cele površine 2600 ha X X 110.000 din = 286,000.000 din letno, torej več kot če bi rasla pšenica. Največja, težko določljiva, pa bo korist od turizma. Težišče turizm a z odličnimi pogoji bi bilo na gorski in gozdni javom iški strani jezera (kopanje, vodni šport, drsanje, ribarstvo, lov na vodne ptice ter poljske in gozdne živali, gozdne šetnje in dr.), hkrati s širšimi privlačnostmi (Postojna—Rak— Križna jama, grad Snežnik, Slivnica, smučišča Bloke, Javornik in Snežnik, razgled na Julijce itd.). Predvideva se turistična ureditev do 5000 ležišč (zasebne sobe, vikendi, bungalovi, hoteli itd.), od česar bi obilen delež zaradi bližine prehoda (po bodoči vzpostavi prirodno odlične asfaltne ceste zveze Planina—^Cerknica—Delnice—Jadran tudi zaradi neposrednega prehoda) na Jad ran odpadlo na tujce, zlasti pri povezavi m orje — gore. Stalno Cerkniško jezero bo naj večje jezero v Sloveniji (do 26 km 2), do 4-krat večje od Bohinj­ skega in 18-krat od Blejskega jezera (6,6 in 1,4 km2). Kljub plitvini ima lepo zeleno modro barvo, bojazen zagnitja je odveč, ker gre za plitvo valovano jeze­ ro, s svežimi dotoki od 2 do 240 ali poprečno 16 m3/s, zaraščevanje se pojavlja do 1 m globine, ki se bo kosilo s posebno kosilnico na čolnu ali pu­ ščalo za ribe in vodne ptice. F. JENKO POSSIBLE WATER STABILIZATION OF THE CERKNICA LAKE S y n o p s i s The article deals w ith the problem atics of hydro- economical arrangem ent of the Cerknica Lake, w here in fac t th ree solutions are possible: drainage, keeping the present in term itting sta te of the lake, o r changing th is in term itting state into the stabilized, perm anent s ta te of the lake. The au th o r trea ts economical and regional m om ents of the th ree various solutions and gives hydrology and hydraulics d a ta on the w ate r stabilization of the Cerknica Lake. Taking into con­ sideration various aspects, the best solution would be the w ater stabilization. The article also deals w ith the hydro-econom ical influences of w ater stabilization of this lake on the riv er basins of the rivers L jubljanica and Sava. The conclusion gives building works, expen- ces, and economics of the w ater stabilization. Upo raba digitalnega elektronskega računalnika pri reševanju statičnih, dinamičnih in napetostnih problemov s področja gradbeništva DK 621.313:658.564 f r a n c Ca Co v iC. d i p l . m 2 . Pri preračunavanju gradbenih konstrukcij ozi­ roma njihovih elementov so se uveljavile predvsem tiste metode in tisti numerični postopki, kateri so ob zadovoljivi natančnosti najbolj prilagojeni ra­ čunskim pripomočkom, s katerim i razpolaga statik. Do nedavnega sta bila statikova najvažnejša računska pripomočka: logaritmično računalo in pa ročni ali električni računski strojček. Da je bilo možno s tem i pripomočki dobiti rešitev ob dolo­ čeni racionalni porabi inženirskega časa, so se mo­ rali kompliciranejši problemi prim erno poenosta­ viti, kar pa je šlo na škodo bodisi ekonomičnosti bodisi varnosti. Z elektronskim računalnikom je dobil statik nov in sicer zelo učinkovit pripomoček, za katerega problem »zamudnosti« računskega postopka ne ob­ stoji. Seveda elektronski računalnik ne bo izpodri­ nil dosedanjih računskih pripomočkov, vendar bo zaradi svoje velike zmogljivosti prevzemal nase vse več numeričnega izračunavanja. Z uporabo elektronskih računalnikov se bodo uveljavili in uvedli v prakso novi računski postopki reševanja problemov, kateri bodo prilagojeni ne več logaritmičnemu računalu in mehanskim ali električnim računskim strojem, temveč njihovim specifičnostim in sposobnostim. Polna uveljavitev prednosti, katero nam lahko nudi elektronski računalnik, bo zahtevala določen čas. Predvsem je potrebno, da se projektanti spo­ znajo z njegovimi sposobnostmi te r da probleme formulirajo v taki obliki, ki bo za elektronski ra­ čunalnik najprim ernejša. Njihova čim prejšnja uve­ ljavitev pa bo na drugi s tran i' odvisna tudi od eks- peditivnosti računskega centra te r s tem povezani­ mi stroški, ki m orajo biti za naročnika sprejem­ ljivi. Brez dvoma pa so vsi navedeni problemi le začasnega značaja in lahko samo odložijo, ne pa tudi preprečijo polno uveljavitev tega izredno zmogljivega in učinkovitega pripomočka. Cesto se za elektronski računalnik uporablja naziv »elektronski možgani«. Ta »reklamni« naziv zavaja nepoučene, da pripisujejo navedenemu ra­ čunalniku lastnosti, katerih nima. Delo digitalnega računalnika obstoji v bistvu le iz num eričnih ope­ racij: seštevanja, odštevanja, množenja in deljenja, katerih vrstni red določi program er z ozirom na zahtevo naloge te r ga posreduje računalniku v nje­ mu razum ljivem jeziku. Ni nam en tega članka, da prikaže obseg zmogljivosti digitalnih računalnikov različnih tipov, niti njih funkcioniranje in program iranje proble­ mov, pač pa želimo v nadaljnjem z navedbo neka­ terih prim erov samo ilustrirati možnost uporabe teh računalnikov pri reševanju statičnih, dinamič­ nih in napetostnih problemov. 1. Izračun določene količine na osnovi obrazca in danih podatkov Velik del računanja pri reševanju statičnih, di­ namičnih in napetostnih problemov obstoji v tem, da na osnovi danega obrazca in konkretnih po­ datkov izračunamo iskano vrednost. Vse najrazličnejše obrazce lahko zapišemo v splošni obliki: y =' f(x, y, z . .) P ri tem lahko y pomeni vztrajnostni moment, napetost, deformacijo ali kako drugo količino. Namesto, da bi vrednost y izračunali s pomočjo logaritmičnega računala, m ehaničnega ali električ­ nega računskega stroja, lahko to storimo s pomočjo elektronskega računalnika. Rekli smo lahko, kajti kljub temu, da tak izračun ne predstavlja za elek­ tronski računalnik nobenega problema, bomo za na­ vedeni nam en še lep čas uporabljali dosedanje ra­ čunske pripomočke. Težava je nam reč v tem, da takega računalnika nimamo vedno p ri roki. Obi­ čajno rabim o izračunano vrednost takoj za n a ­ daljnji račun in nimamo časa čakati, da pošljemo problem centru, od katerega dobimo rešitev recimo čez dva dni. Seveda obstoji teoretična možnost, da rešimo nek določen problem — katerega rešitev obstoji v izračunavanju vrednosti najrazličnejših obrazcev, pri čemer vsak dobljeni rezultat uporabimo za na­ daljnji račun — le v splošni obliki te r dostavimo tako splošno rešitev skupaj s konkretnim i podatki računskem u centru v končno računanje. Vendar so običajno problemi tako kompleksni in raznovrstni, da zaradi zamudnega program iranja in prepisova­ nja program a na trak ali kartice tak postopek v splošnem ekonomsko ne bi bil utemeljen. Ne glede na začasne težave, ko je število elek­ tronskih računalnikov še razm erom a majhno in ko reševanje naših problemov še ni prilagojeno n ji­ hovi široki uporabi, nam lahko elektronski raču­ nalnik tudi v sedanjih pogojih nudi dragocene usluge pri konkretnih prim erih navedenega tipa. To je predvsem primer, kadar nam je potrebno na osnovi danega obrazca izračunati celo' serijo vrednosti y za najrazličnejše kombinacije neod­ visnih spremenljivk x, y, z . . . (sestavljanje tabel, izračunavanje ordinat vplivnic in podobno). V ta­ kih prim erih se nam reč na eni strani izognemo dolgočasnemu in zamudnemu izračunavanju vred­ nosti y, na drugi strani pa zahtevajo predpriprave v računskem centru razmeroma malo dela. 2. Izračun korenov enačb Predpostavimo — samo kot prim er — da mo­ ramo določiti realni koren enačbe 5 X — cos X + 2 = 0 To enačbo bomo lahko rešili s poskušanjem ali bolje z iteracijo. K er je enačba razmeroma eno­ stavna, bomo z nekaj poskusi tud i uspeli, posebno še, če glede natančnosti nismo preveč zahtevni. Kolikor pa je enačba bolj komplicirana in so za­ hteve glede natančnosti ostrejše, bo pot do rezul­ ta ta znatno zamudnejša. Mimogrede omenjeno: elektronski računalnik bi rešil navedeno nalogo po iteracijski poti po Newton-Raphsonu v ca. tridesetih sekundah z na­ tančnostjo do ene stotisočinke. 3. Reševanje sistema linearnih enačb Verjetno bodo p rav problemi, katerih rešitev je povezana z rešitvijo sistema n linearnih enačb z n neznankami tisti, k je r bo prednost elektronskih računalnikov prišla najprej do izraza. Sistem npr. treh enačb s trem i neznankami " a ii a i2 a i s XI M &21 a s2 a23 x 2Hb2 + 3 1 a32 a33_ X3 [bsj im a rešitev: X i = C u b l + C i2 b ž + C i3b3 X2 = C 2lb i + C22b2 + C2gb3 X3 = C 3lb l + C32b2 + C33b3 V m atrični obliki zapišemo rešitev na naslednji način: M Cll Cl2 Ci3 bi] * h C21 C22 C23 X ' b2 *3 +31 C32 C33. b3J Za rešitev sistema n linearnih enačb z n ne­ znankam i nam torej zadostuje, da najdem o m atrico [Cjj], katera je inverzna m atrici [ay]. To nalogo nam bo elektronski računalnik h itro opravil. S pomočjo dobljene inverzne m atrice nam bo lahko izračunal tudi vrednosti neznank. Seveda število enačb, katere naj reši elektron­ ski računalnik, ni neomejeno in je odvisno od zmogljivosti računalnika. V splošnem je sistem 40 enačb s 40 neznankami rešliiv z vsakim sodobnej­ šim računalnikom. S problemom reševanja sistema n enačb z n neznankami se srečuje statik tako rekoč vsak dan. Do sistema n t. L elasticitetnih enačb pridem o pri statično nedoločenih nosilnih sistemih, ne glede na to, ali uporabimo metodo sil a li metodo deformacij. Čeprav sta vpeljana num erična postopka reše­ vanja navedenih enačb, to je postopek eliminacije po Gaussu in postopek iteracije po Seidlu, raz­ meroma enostavna, sta p ri velikem številu enačb zelo zamudna, zaradi česar smo ju v praksi opuščali na račun novih metod preračunavanja konstrukcij, kot sta metodi Cross in Kani. Uporaba elektron­ skega računalnika bo brez dvoma ponovno uvelja­ vila metodo postavljanja in reševanja elasticitetnih enačb, pri čemer pa bo sedaj njih reševanje pre­ vzel elektronski računalnik. 4. Reševanje Poissonove enačbe S pomočjo Podssonove diferencialne enačbe je mogoče izraziti številne fizikalne količine, med dru­ gim tudi napetostno funkcijo pri torzijskem pro­ blemu. V prim eru torzijsko obremenjenega nosilnega elementa s konstantnim, toda poljubno oblikova­ nim polnim prerezom mora napetostna funkcija zadovoljiti enačbo A 2 y j + 2 = 0 in robni pogoj ip = 0 po celi konturi prereza. Problem lahko rešimo tako, da nam esto gor­ nje enačbe rešimo ustrezni sistem n diferenčnih linearnih enačb z n neznankami. Pri uporabi kvadratne m reže s stranico h do­ bimo npr. za točko 0 (sl. 1) naslednjo diferenčno enačbo rpi + ip2 + 1P3 W i ~ 4 ipo + 2 h2 = 0 Za vsako vozlišče mreže znotraj konture do­ bimo po eno tako enačbo. Za vozlišča blizu ali na konturi bodo enačbe nekoliko modificirane. Ako torej za vsako vozlišče mreže postavimo ustrezno diferenčno enačbo, bomo dobili sistem n enačb z n neznankami, pri čemer bo posamezna enačba vsebovala največ pet neznank. Tak sistem enačb rešimo z elektronskim raču­ nalnikom na enak način kot je to navedeno v prejšnjem poglavju. Ako so stranice mreže paralelne osema x in y, dobimo nato kom ponente strižne napetosti v neki določeni točki — recimo v točki 0 iz naslednjih enačb: ẐX Gy d tp — v>i — = G y --------- d y 2 h Vzy G y y i — m 2 h 5. Reševanje biharmonične enačbe Z biharm onično enačbo se srečamo pri iskanju napetostnega stan ja v stenskih nosilcih pa tudi pri iskanju notranjih statičnih količin v ploščah. V prvem prim eru velja enačba: A A%p = 0 kjer pomeni ip napetostno ali Airyjevo funkcijo, v drugem prim eru pa kjer so w upogibi, p obtežba in k togost plošče. Seveda m oram o v obeh prim erih upoštevati tudi robne pogoje, ki so v prvem prim eru dani z robno obremenitvijo, v drugem prim eru pa z rob­ nimi pomiki oziroma zasuki. (Mešani robni pogoji rešitev zapletajo in zanje naslednja izvajanja ne veljajo.) Biharmonično enačbo rešimo po istem načelu kot Poisson ovo, to je z razrešitvijo sistem a linear­ nih diferenčnih enačb. P ri uporabi kvadratne mreže s stranico h do- bimo npr. za neko točko od konture plošče, difere i 0, ki je dovolj oddaljena nčno enačbo (sl. 2). ►10 F Z 'S % ------' '3 '^— 1 7 \ > n Sl. * 8 2 ^ - 20W0 - 221 Wj - 2-Wk + h4p = 0 i .......... 1—4 j .......... 5 - 8 k .......... 9—12 Ustrezne enačbe za vozlišče mreže, ki se na­ hajajo na konturi ali v njeni bližini, so nekoliko modificirane, ker je potrebno upoštevati bližino konture in dane robne pogoje. Ako torej za vsako vozlišče mreže znotraj konture plošče ali na njej postavimo po eno dife­ renčno enačbo in sistem teh enačb rešimo, dobimo ordinate W, na osnovi teh ordinat pa lahko do­ ločimo iskane notranje statične količine v plošči. P ri problemu stenastega nosilca so razmere analogne. 6. Izračun nihajne dobe in amplitud nihanj za sistem s poljubnim številom prostostnih stopenj P ii seizmičnem statičnem proračunu si često poenostavimo izračun nihajne dobe in am plitud nihanj na ta način, da nosilni sistem objekta visoke gradnje nadomestimo z vertikalno konzolo, pri čemer si mislimo mase objekta koncentrirane v vozliščih. Taka poenostavitev n i nujna, nam pa znatno poenostavi in olajša rešitev. Ako za prej navedeni sistem postavimo enačbe gibanja te r jih nekoliko uredimo, pridemo do na­ slednjega sistema poznanih enačb: (<5n mi p;* — 1) Xu + di2 m2 Pii 2 Xj2 + . . . . . . + fon m n Pi2 Xin = 0 Ö21 mi Pl2 Xii + ((522 mo Pi2 — 1) Xi2 + . . . . . . “h (52n m n p ,2 Xin “ 0 (5„1 mi Pi2 Xii + (5n2 m2 Pi2 Xi2 + . . . . . . + (änn mn Pi2 — 1) Xin = 0 Krožne frekvence, ki so povezane z nihajnim i dobami posameznih tonov z enačbo 2 a dobimo z razrešitvijo determ inantne enačbe foi mi p ;2 — 1, <5i2 m2 Pi2, . . . <5m mn pi2 <521 mi p,2, <522 m 2 Pi2 — 1, • • • fon m n pi2 đni mi pi2, fo2 ms Pi2 • ■ • fon m n Pi2 - 1 Reševanje te determ inantne enačbe je izredno zamudno že v primeru, kadar je n večji od 4, zaradi česar se v praksi krožne frekvence računajo po obrazcih, kateri dajo le približne vrednosti za p;. K er — kot smo že omenili — za elektronski računalnik problem »zamudnosti« postopka ne ob­ stoji, lahko z njegovo pomočjo rešim o gornjo enačbo z natančnostjo, kakršno želimo. P ri tem je možno uporabiti metodo »poskusi in popravi«, ali pa itera- cijski postopek. Ko enkrat imamo krožne frekvence pi, lahko s pridom izkoristimo računalnik še naprej: za iz­ račun amplitud, to je neznank Xjj iz enačb, na­ vedenih v začetku poglavja, za izračun oblikovnih koeficientov in končno za razrešitev statičnega sistema objekta, kateri je obremenjen z izračuna­ nim i seizmičnimi silami. 7. Izračun vztrajnostnega momenta V ilustracijo uporabe digitalnega elektronskega računalnika pri reševanju integralov je v nadalj­ njem navedeni izračun vztrajnostnega mom enta za lik podan na sliki 3. Vztrajnostni m om ent lika z ozirom na os X je definirana z integralom Ix = f y2 dF o Ta integral lahko transform iram o na obliko Ix = .f (y2 £) dy = S Tj dy o o Ce sedaj uporabimo Simpsonovo pravilo za izračun ploščin, dobimo namesto in tegrala za elek­ tronski računalnik primernejši obrazec h Ix = — b?o + 4 771 + 2 r]2 + 4 r ] 3 + 2 774 + 4 775 + r j e ] 3 ki bo dal za vztrajnostni moment tem točnejšo vrednost, čim manjši bo h. Iz navedenega primera lahko tud i vidimo, da so intelektualne sposobnosti elektronskega računal­ nika zelo pičle, saj so njegove metode dela raz­ meroma primitivne. Seveda mu tega ne smemo šteti v zlo, saj so ga ljudje takega ustvarili. Na drugi strani pa navedeno pomankljivost nado« mesti s svojo potrpežljivostjo in h itrostjo raču­ nanja. Sklep Z navedenimi ilustrativnim i prim eri seveda še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti uporabe digi­ talnega elektronskega računalnika na področju, navedenem v naslovu. Vse, k ar lahko izračunamo s pomočjo logaritmičnega računala ali električnega računskega stroja, lahko izračunamo tudi z digital­ nim elektronskim računalnikom. Njegova prednost je predvsem v hitrosti dela, zaradi česar lahko z njim rešujemo tudi take probleme, ki ob uporabi običajnih računskih pripomočkov -— zaradi pre­ velike porabe časa — ne bi bili rešljivi. F. Cačovič USE OF THE DIGITAL ELECTRONIC COMPUTERS FOR SOLVING STATIC, DYNAMIC, A ND STRESS PROBLEMS IN CIVIL ENGINEERING S y n o p s i s The purpose of this paper is to inform the structu­ ral engineers hov the d igita l electronic com puters can h elp them by solving static, dynam ic, and stress pro­ b lem s in C ivil E ngineering. There are briefly exp la i­ ned six of the m ost frequent problem s, w here the use of the digital com puter can be of the great assistance. T hese problem s are: evaluation o f a given function for different va lues of random variables; so lv ing com­ plicate equations; solving the system of n linear equa­ tions w ith n unknowns; finding out the natural fre­ quencies of dynam ic system s w ith m ore degrees of freedom ; solving the harmonic and byharm onic equa­ tions; and evaluation of modulus of inertia for cross sections of irregular shapes. mnenje in kri tika Gradnja hidrocentrale Trnovo Upravni odbor Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo je želel, da se v začetku no­ vembra letos ponovno na kratko seznani z vpra­ šanjem hidrocentrale Trnovo. V ta namen je zbral podpisani po nalogu predsednika Zveze določeno število tovarišev iz v rst naših članov, deloma pri­ znane strokovnjake s področja vodnega gospodar­ stva, deloma znane javne delavce naše Zveze, ki naj bi na podlagi dolgoletnih delovnih izkušenj podali čimbolj objektivno mnenje. Zato naša komi­ sija ni pritegnila k sodelovanju n iti projektantov hidrocentrale n iti drugih interesentov. Komisija tudi ni imela naloge niti namena ugotavljati vseh komparacij in variant, kot bi jih obravnavale svo- ječasno republiške komisije za revizijo investicij­ skih programov ali za revizijo idejnih in glavnih projektov. Komisija je morala v teku 1 tedna pro­ učiti vprašanje predvsem z gledišča in take ravni, ki naj ustreza naši Zvezi. Komisija je prišla soglas­ no do naslednjih ugotovitev in sklepov: 1. P ri pridobivanju električne energije po svetu narašča danes pomen atomskih central, predvsem pa kaloričnih central na plinski pogon. Vendar velja vodna energija še vedno kot najcenejša, če so osnove za to vsaj poprečno ugodne. 2. Projektirana hidrocentrala Trnovo predstav­ lja po do sedaj izdelanih prim erjalnih računih so­ razmerno naj cenejšo možno gradnjo nove hidro­ centrale v Sloveniji. Vse druge hidrocentrale, ki pridejo še nadalje po potrebi v poštev — OSP, PLANINA, TRIBUŠA, SPODNJA DRAVA — bodo šibkejše in sorazmerno na instalirano moč in pro­ izvodnjo energije dražje. 3. K ot dopolnilo hidrocentral bomo morali zelo hitro graditi v Sloveniji tudi termocentrale, čeprav je njih energija dražja od hidrocentral. P ri tem moramo upoštevati dejstvo, da smo sposobni zgra­ diti najmočnejšo hidrocentralo Trnovo brez uvoza opreme, medtem ko bo potrebno za vsako kalorično centralo opremo uvoziti. Menimo, da bi bila od bodočih potrebnih kalo­ ričnih central verjetno najbolj aktualna in najbolj ekonomična v Kopru s pogonom na plin, uvožen po morju. 4. P rojektirana hidrocentrala Trnovo predstav­ lja danes nekako edino realno možno gradnjo aku­ mulacijske hidrocentrale v Sloveniji. Naš energetski sistem danes najbolj pogreša akum ulirano vodo oz. akumulacijsko centralo, ki naj rešuje energetsko situacijo vse Slovenije v kritičnem obdobju nizke vode na obstoječih hidrocentralah. 5. Zgrajena akumulacija pri Bovcu bo ustva­ rila urejene pretočne razm ere Soče od Bovca do Gorice. Znatno bodo zboljšane letne zmogljivosti obstoječih dveh soških central Doblarji in Plave. Ustvarjene bodo osnove za redno nam akanje Vipav- FRANCE B A JŽ E L J, D IPL. INZ. ske doline in osnove za rednejšo oddajo vode za potrebe nam akanja v Furlanski nižini. 6. Vsi gospodarski in energetski razlogi dajejo absolutno prednost čim hitrejši izgradnji hidrocen­ trale Trnovo pred vsemi drugimi še možnimi hidro- centralami. Zato menimo, da ne m ore biti s strani Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije nobenega pomisleka o upravičenosti gradnje takega objekta. 7. Zavedamo se, da predstavlja zajezitev Soče pri Bovcu v višini 80 m nad sedanjo višino vode odgovorno nalogo. Vemo, da je bilo po svetu pri zgrajenih dolinskih in rečnih pregradah veliko hu­ dih nesreč (v Kaliforniji že okoli 300, v Italiji ne­ šteto) te r da bi že samo delno porušenje bodoče pre­ grade pri Bovcu predstavljalo za celo dolino od Bovca do Gorice hudo nesrečo za nižinske predele južno od Gorice do morja, na današnji italijanski strani pa pravo katastrofo. 8. Menimo, da tudi pri nas ni ustrezno urejeno v pogledu pristojnosti in skrbi za varnost gradnje in vzdrževanje take dolinske pregrade ter bi bilo zato potrebno pravočasno in predhodno konkretno precizirati in zakonsko odrediti pristojne organe za kontrolo in inšpekcijo dolinskih pregrad. 9. Pojavljajo se ugovori proti gradnji trnovske hidrocentrale zgolj zaradi bodoče spremembe dose- daj popolnoma ohranjenega naravnega predela v dolini Soče okoli Bovca, predvsem iz bojazni, kakš­ na bodo pobočja ob močnem nihanju vodostaja bodočega jezera nad pregrado in. podobno. Naša skupina je preučila tudi take in podobne pomisleke te r ugotovila: — da lahko ostane načelno bodoče jezero nad pregrado v glavnih sezonskih mesecih polno, ker normalno tak ra t ne bo potrebno izkoriščati bodoče akum ulacijske centrale v občutni meri; — da utegne s takim jezerom Bovec in njegova okolica več pridobiti kot izgubiti; — da se more obrežje deloma takoj za časa gradnje pregrade, deloma še pozneje postopoma urediti (Palisove mreže, razne obloge in pogozditve), da vodno nihanje ne bo kvarilo prirodne lepote v celoti. Da bi pa ostala voda Soče nad Bovcem čista, je potrebno vse predele severno in vzhodno od Bov­ ca res urbanistično zaščititi. Na tem področju ne smejo nastati nobeni novi industrijski in podobni obrati, ki bi onesnažili ali kalili prirodno vodo. Bov­ ško kanalizacijo je speljati v Sočo' pod bodočo pre­ grado. 10. Bodočega bovškega jezera ne smemo pri­ m erjati z zajezitvijo Save pri Mostah ali Zbiljah, k jer se zadržuje nečista voda. Dosedanje zajezitve pri Mostu na Soči in pri Avčah kažejo ob nihanju vodostaja ugodnejšo sliko kot pravkar omenjeni za­ jezitvi na Savi. Ob gornji Soči nad Bovcem so razm ere še ugodnejše kot pri Tolminu ali Avčah. Voda je še čista, planinska, deževne plohe bodo bolj čistile pobočja jezera kot nanašale blato. 11. Menimo, da se istočasno z gradnjo pregrade načrtno in smotrno (z ustreznim i nasadi in pomož­ nimi objekti) urbanistično uredi bližnja in širša okolica bodočega jezera. V ta namen je vzporedno z izdelavo glavnega projekta pregrade predvideti tud i urbanistično eksploatacijo jezera te r se potru­ diti, da bo celoten kompleks še lepši kot je danes. Seveda bodo nekatere današnje atraktivne točke »oslabljene«, vendar utegne biti škoda v celoti mi­ nim alna v prim erjavi s koristjo. Ze p ri gradnji je zadolžiti investitorja in izva­ jalce, da grade tako locirane in take objekte za služ­ bene prostore in za stanovanja delavcev in nadzor­ nih organov, da bodo po dograditvi takoj uporabni za turistične namene in okras okolici. 12. Menimo, da se Slovenija danes ne more do­ končno odreči gradnji edine akumulacijske hidro­ centrale. Zato je potrebno ves teren smiselno zašči­ iz naših organizacij O vlogi in mestu organizacij i Naš III. kongres je v jubilejnem letu, ko preso­ jam o rezu ltate našega dvajsetletnega razvoja v novi Jugoslaviji. K velikem u delu naše celotne izgradnje so vidno prispevali tud i vsi tisti kolektivi in posa­ mezniki, katere štejem o v gradbeništvo naše države v najširšem pomenu besede. Del te mogočne arm ade grad iteljev so bili in so tu d i gradbeni inženirji in teh ­ n iki Jugoslavije, a n jihove organizacije eno izmed krm il našega družbenega m ehanizm a, ki je organizi­ ralo in usm erjalo ak tivnost in napore gradbenih stro­ kovnjakov v njihovem trudu , da čim uspešneje izvršijo svojo važno nalogo in p rispevajo k izgradnji države. Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov Jugosla­ vije deluje in se razv ija že tr in a js t let. R astla je obe­ nem z rastjo in razvojem našega celotnega družbenega m ehanizm a. Ko m erim o bilanco naše poti in našega razvoja, lahko danes z zadovoljstvom ugotovimo, da je b ila razvojna pot naše Zveze v tem elju uspešna. Z nad 12.000 članov, povezanih v osnovnih organiza­ cijah in šestih republiških zvezah, s 13 specialnih strokovnih društev p red stav lja pom em bno družbeno in strokovno silo. Če im am o v vidu pogoje, v ka terih se je izgrajevala, njeno globoko družbeno in dem o­ kratsko vsebino in n jeno strokovno vlogo, lahko ugo­ tovimo, da je ZGIT izpoln jevala svoje poslanstvo in postala pom em bna moč naše družbe v celoti. Ko n a našem III. kongresu analiziram o in ocenju­ jem o dosedanjo aktivnost in razvoj, m esto in vlogo naših organizacij, posebno v razdobju m ed II. in III. kongresom, m oram o vsekakor im eti v vidu dosedanji pom em bni napredek v delu in no tran ji izgradnji Zve­ ze v celoti in več ali m anj vseh n jen ih organizacij, k čem ur so bistveno prispevali mnogoštevilni aktivisti, požrtvovalni družbeni delavci iz v rst gradbenih inže­ n irjev in tehnikov Jugoslavije. S tem nočemo zm anj- titi, da ne bi kakšni nepremišljeni turistični objekti perspektivno še podražili gradnje bovške akum ula­ cije. Pri dosedanjem in perspektivnem pomanjka­ nju električne energije v Sloveniji in Jugoslaviji kakor pri današnjem razvoju atomskih central bo potrebno varovati rezervat za bovško akumulacijo vsaj še 20 do 30 let. Predlagamo, da se glavni p rojekt za trnovsko hidrocentralo tem eljito pripravi, tako da bo mo­ goče takoj pričeti z gradnjo, čim bodo ustrezni kre­ diti razpoložljivi. P ri dopolnitvi glavnega projekta naj se vključijo vsi odgovorni organi in strokovnja­ ki za turizem, urbanizem in naravne lepote tako, da bo z dograditvijo bovške akum ulacije vsa uredi­ tev okolja po možnosti čim ustreznejša in čim lepša. Predlagamo, da bi naša društva na terenu na članskih sestankih podrobneje obravnavala pred­ metno vprašanje te r o ugotovitvah in sklepih obve­ stila našo Zvezo. Pričakujemo tudi strokovnih pri­ spevkov o tem vprašanju za naš »Gradbeni vest­ nik«. sevati celotnega pom ena prispevka naše federacije, ki so ga dale in še dajejo tudi druge organizacije, po­ sebno Socialistična zveza, delovne gradbeniške orga­ nizacije in gospodarske zbornice, sind ikat gradbenih delavcev, splošne organizacije in zveze inženirjev in tehnikov in vsi drugi fak torji n a vseh n ivojih druž- beno-političnih skupnosti v naši državi. II Ko ugotavljam o pomembno stopnjo razvoja naših organizacij, posebno v občinah in okrajih , k a r je os­ novna pridobitev v izgradnji naše Zveze po II. kon­ gresu, kar je razširilo bazo njenega delovanja in vpli­ va in dejavnosti članstva, je še vedno značilno, da predstavljajo gibalno silo forum i in ak tiv isti n a vseh nivojih, m edtem ko je še vedno prem alo čutiti inicia­ tivo ogromne množice našega članstva. P ri tem je treba pripom niti, da je ta iniciativa izrazitejša v bolj razvitih cen trih (zlasti republiških) in v specialnih društv ih kot p a v osnovnih organizacijah izven večjih centrov (četudi im am o tudi tukaj pom em bne in šte­ vilne izjeme) in kot je v aktivih v delovnih organi­ zacijah našega gradbeništva. Z druge stran i je opazno dejstvo, d a je število gradbenih inženirjev in tehnikov, ki niso včlanjeni v naše organizacije, še vedno zelo veliko in se že nekaj let giblje p ri ok. 50 °/o vseh gradbenih inženirjev in tehnikov v državi. P orast članstva je torej nesoraz­ meren s širino baze in z vse večjim prilivom gradbe­ nih inženirjev in tehnikov, ki se vsako leto vključu­ jejo iz šole v prakso. Takšna d anašn ja gibanja v m nožičnosti članstva, v krepitvi in razvoju organizacij naše Zveze — čeprav niso bistveno drugačna kot p ri večjem številu podob­ nih družbeno-strokovnih organizacij v naši državi — predstavljajo tem eljno vprašan je n a področju nada lj­ ZG IT v naslednjem razdobju našega razvoja HASA N ŠILJA K nje izgradnje in razvoja naših organizacij. Zato bi to vprašanje m oralo b iti predm et naše največje pozor­ nosti in podrobne analize v predkongresni dejavnosti, na sam em kongresu Zveze in vsekakor tud i v kasnej­ šem delu vseh naših organizacij. Tega problem a n i mogoče preproste je analizirati, niti ni mogoče n a jti poenostavljenih rešitev, ki bi hi­ tro pripeljale do preobrata. Očitno gre tu za proces, ki ga preživ lja v svojem razvoju naša celotna družba, pa zato zah tevajo njegova gibanja prilagoditev dela in no tran jega razvoja naše Zveze celotnem u družbe­ nem u in ekonom skem u razvoju naše države n a tem elju sam ouprav ljan ja v sedanji etapi našega razvoja. Intenziven dem okratski razvoj družbe n a eni stra­ ni in p resoja te r po treba racionalnosti vsake dejav­ nosti na drugi stran i odločno nalagajo drugačno mesto in zahteve, zah tevajo nove oblike in novo vsebino dela vseh naših organizacij. III. kongres naše Zveze bi moral, razen drugega, opraviti tud i analizo dosedanjega razvoja in dejav­ nosti vseh naših organizacij in načrta ti pot, ukrepe in metode za n jihov n ad a ljn ji dolgoročni razvoj. To je toliko bolj potrebno, ker na našem kongresu sprejem am o novi sta tu t, ki m ora odpreti široke mož­ nosti za n ad a ljn ji napredek dela naše Zveze, k temu nas n av a ja tud i zelo elastični s ta tu t ZITJ. V nada ljn ji periodi bodo sprejeti sta tu ti republi­ ških zvez in p rav ila nižjih splošnih organizacij inže­ nirjev in tehnikov, zato je posebnega pom ena čim pra­ vilnejša orientacija, ki jo moramo fo rm ulira ti n a tem kongresu z našim novim statutom glede osnovnih or­ ganizacijskih vp rašan j in metod bodočega dela vseh organizacij naše Zveze. III P redhodne osnove za določitev m esta in vloge in naših organizacij v družbeno-političnem in gospodar­ skem razvoju naše države n a tem elju sam oupravlja­ n ja daje VIII. kongres ZKJ. Zato m orajo tud i naše projekcije bodoče organi­ zacije in načina delovanja naših organizacij izhajati iz postavk VIII. kongresa ZKJ. Tudi VI. izredni kongres ZITJ, ki je bil jeseni 1964 v Skopju, je dal določeno orientacijo za u trje ­ vanje naše politike v izgrajevanju družbeno-strokovnih organizacij inžen irjev in tehnikov Jugoslavije, pa nam m orajo b iti s ta tu t Z IT J in sklepi VI. kongresa vir orientacije v delu za no tran jo izgradnjo naše Zveze. IV Zato se pred naš kongres postavlja vprašan je in pričakuje nan j odgovor, kako dalje razv ija ti in izgra­ jevati naše organizacije, kakšno vlogo m orajo izvrše­ vati in kakšne naj bodo oblike njihovega prihodnega dela. Poprej kot bi mogli določiti m esto in vlogo naših organizacij v celotnem m ehanizm u naše družbe, bi morali odgovoriti na nekatera osnovna vprašan ja : 1. K atero področje družbene in strokovne dejav­ nosti je potrebno naši družbi v pogojih sam ouprav­ ljanja, n a katerem m orejo in m orajo prvenstveno delo­ vati naše organizacije kot družbene in strokovne orga­ nizacije g radbenih inženirjev in tehnikov in v katerem druge organizacije in institucije ne delujejo? 2. K ateri in čigavi so dolgoročni interesi, ki n a re ­ kujejo, d a n a določenem področju delu jejo organiza­ cije gradbenih inženirjev in tehnikov? 3. K ate ra v p rašan ja m orajo prvenstveno reševati organizacije gradbenih inženirjev in tehnikov in kate­ ra so druga vprašan ja , p ri katerih je nu jno in ko­ ristno njihovo sodelovanje? 4. K ateri so za potrebno in pričakovano dejavnost naših organizacij: a) najugodnejše organizacijske oblike in no tran ja struktura. b) najugodnejši pogoji dela, c) neobhodni m ateria ln i pogoji za to dejavnost. A naliza m esta in vloge naših organizacij in Zveze v celoti v nadaljn jem razvoju naše družbe bi m orala dati odgovore na ta štiri osnovna vprašanja. K o bom o našli te odgovore, ki m orajo odražati naš realistični pogled z ozirom n a vse i-azličnosti pogojev, v katerih m orajo v bodoče delovati naše organizacije, bomo lahko usm erili našo dejavnost v nada ljn ji iz­ g radn ji naše Zveze v naslednjem razdobju. 1. Ko analiziram o, katero je naravno področje družbene in strokovne aktivnosti, n a katerem m orajo prvenstveno delovati naše organizacije, bi bilo to pod­ ročje verjetno naslednje: — aktivnost za napredek stroke (gradbeništva v širšem sm islu besede) kot tehnične, znanstveno pro­ izvodne dejavnosti, in podčrtavanje n jene kompleksne ali parc ia lne problem atike te r postav ljan je argum en­ tiran ih zahtev in predlogov ustreznim institucijam ; — skrb za pravilno tre tiran je in ocenjevanje dela gradbenih strokovnjakov v delovnih organizacijah in strokovnih službah, postavljanje zahtev v rešitev pred­ stavniškim političnim in gospodarskim telesom. Se­ stavni del te aktivnosti je tudi pomoč ali neposredno delo za sporočanje doseženih rezultatov naših stro­ kovnjakov domači in inozemski — v prvi v rsti stro­ kovni — javnosti; — postav ljan je posameznih strokovnih ali gospo­ darsk ih problem ov s področja gradbeništva, ki jih m orajo n a določenih nivojih reševati odgovorni fak­ torji; — borba za vedno višjo kvaliteto strokovnega dela g radbenih strokovnjakov in ustrezni napori med članstvom za uveljavitev in negovanje ugleda grad­ benih inženirjev in tehnikov, za strokovni, družbeni in m oralni lik našega gradbenika ko t člana družbene skupnosti; — skrb za pravilen sprejem , razpored in izkori­ ščanje naših gradbenih strokovnjakov v delovnih orga­ nizacijah, družbenih in drugih službah; — skrb za stalno, kontinuirano in ažurno stro­ kovno izpopolnjevanje gradbenih inženirjev in tehn i­ kov in posebej naših članov; — pomoč v izm enjavi strokovnih m nenj, v svo­ bodnem izražan ju strokovnih iniciativ, ocen predlogov in k ritike v zvezi z reševanjem aktualn ih vprašan j naše dejavnosti (gradbeništva v širokem sm islu be­ sede) ; — pomoč članstvu v ustreznem kon tak tiran ju in izm enjavi spoznanj in izkušenj z ustreznim i strokov­ nim i organizacijam i v inozemstvu; — kon tinu irana aktivnost in pomoč članstvu v realizaciji posam eznih pravic; — pomoč v preskrbi s potrebno strokovno lite ra ­ turo, v p rv i vrsti z revijam i in tiskom, tako dom ačim i kot inozemskimi. Vse te aktivnosti m orajo b iti razgrajene z u strez­ no dejavnostjo organov uprave, delovnih organizacij in n jihovih združenj, izobraževalnih institucij in s tro ­ kovnih te r družbeno-političnih organizacij (sindikatov, strokovnih zvez in društev), ozirom a m orajo b iti ko­ o rd in irane zaradi večje učinkovitosti dela. 2. K adar analiziram o, katero je področje tra jn e j­ ših interesov raznih institucij v naši družbi za aktiv­ nost naših organizacij, potem predvidevam o, d a m o­ ra jo ti in teresi po svoji intenzivnosti izhajati: a) v prvi vrsti od gradbenih inženirjev in teh ­ nikov, b) od družbeno-političnih skupnosti na vseh nivo­ jih ozirom a od njihovih predstavnikov in drugih samo­ upravn ih teles, - c) od delovnih organizacij, n jihovih združenj in gospodarskih zbornic ozirom a njihovih organov u p rav ­ ljan ja , č) od družbeno-političnih organizacij na vseh n i­ vojih, d) od posam eznih sam oupravnih organizmov (sve­ ti obraževalnih in drugih ustanov itd.). P ri obravnavanju tega kom pleksa vprašanj je tre ­ b a predvsem izhajati od defin iran ja interesov sam ih gradbenih inženirjev in tehnikov, ker ti — ko se svo­ bodno in prostovoljno združujejo — ustvarjajo svojo družbeno in strokovno organizacijo, našo Zvezo. Seveda im ajo gradbeni inženirji in tehniki kot posam ezniki tudi svoje konkretne interese, ka tere lah ­ ko dosti bolj uspešno rešu je jo preko Zveze kot svoje družbeno-strokovne organizacije (osebno strokovno iz­ popolnjevanje, svobodna izm enjava strokovnih spo­ znanj in izkustev, spoznavanje tu jih strokovnih rezu l­ tatov, stalno in ažurno sp rem ljan je tekočih gibanj v svoji stroki s pomočjo strokovne publicistike in po­ dobno). Če torej naša organizacija v svoji nadaljn ji de­ javnosti izhaja od tega, da m ora in more organizirano, sistem atsko in tra jno z uspehom reševati in terese svo­ jega članstva v njihovem imenu, potem bo za grad­ bene inženirje in tehnike in za svoje članstvo stalno priv lačna in interesantna. Če pa lahko članstvo svoje konkretne interese uspešno rešu je tud i brez lastne družbeno-strokovne organizacije, potem s tega aspek­ ta organizaciji m anjka eden izmed n jen ih osnovnih razlogov za delovanje in obstoj. Seveda lahko izvrševanje teh nalog naše organi­ zacije zagotovimo samo tedaj, če se organizacije na ustrezen način konstitu irajo in povežejo, če najdejo p rim erna sredstva (od članstva ali iz drugih virov), če razvijejo ustrezni a p a ra t in institucije in podobno. Nedvomno, vsega tega ni mogoče doseči hitro, am pak če nam je to cilj, ga bomo v določenem času tudi ostvarili. D ružbeno-politične skupnosti ozirom a njihova p redstavniška in sam oupravna telesa, družbeno-poli­ tične organizacije in odgovorni organi uprave so tudi do sedaj kazali določen in teres za obsta jan je in delo­ v an je naših organizacij in so v tem sm islu kot dokaz svojega in teresa prožili predvsem m aterialno pomoč. T a interes v pogojih n ada ljn jega razvoja sam o­ u p rav ljan ja ne bi smel b iti m anjši, zato lahko p riča­ kujem o njihovo nadaljn jo pomoč. Toda ta interes družbeno-političnih skupnosti m o­ ram o konkretneje in n a daljši rok raz jasn iti in defi­ n ira ti in se na tem tem elju popolnoma precizno do­ govoriti, v kakšnih v p rašan jih se ta njihov interes izraža, ozirom a kakšen konkretn i program naše dejav ­ nosti bi oni sprejeli in m ateria lno zagotovili. Če se ta interes družbeno-politični skupnosti še vedno ne kaže n a določenih nivojih ali v določenih sred inah , potem to pomeni, d a v danem času s te s tran i ni in teresa za obstanek in delovanje naših orga­ nizacij. Naravno, za vzbu jan je tega in teresa se je treba tu d i boriti, toda ne z apeli, da nas nekdo »prizna«, am pak z aktivnostjo, ki m ora dokazati, d a v tem elju ta in teres obstaja, samo ga ponekod še ne občutijo ali ne uvidevajo. V sekakor je to proces, ki bo te rja l določen čas, da se n a vseh nivojih, zlasti v kom unah spozna ta in ­ te res in potreba aktivnosti naših organizacij, potem p a da se ta interes tud i m aterializira . Dosedanje izkušnje govorijo, da največje število delovnih organizacij v g radbeništvu ne vidi konkret­ n ih interesov dejavnosti organizacij gradbenih inžen ir­ jev in tehnikov in da za to naši aktivi pravilom a ka­ žejo tud i najslabšo dejavnost in zelo m ajhne praktične rezultate. Če tak ih interesov v občinskih dejavnostih de­ lovnih organizacij ni, potem tudi ni opravičila niti rea ln e osnove za delovanje naših aktivov. Toda po­ sebno v razdobju gospodarske reform e je treba delo ak tivov samo pravilno o rien tira ti, pa lahko pričaku­ jem o zainteresiranost organov u p rav ljan ja v delovnih organizacijah gradbeništva za sodelovanje in ustrezno dejavnost naših aktivov. V sekakor je treb a realne m ožnosti n a tem področju skrbno preiskati in šele na takem tem elju razvijati ali likv id irati delo naših ak ti­ vov v delovnih organizacijah. To vsekakor ne pomeni, da ne obsta ja jo posredni interesi našega gospodarstva in naših delovnih orga­ nizacij v celoti n a dejavnosti organizacij gradbenih inženirjev in tehnikov. Ta interes se lahko kaže tudi s strani širših asociacij delovnih organizacij (zdru­ ženj, zbornic), s katerim i bi bilo treb a n a bazi tega interesa s pomočjo konkretnih program ov dela uskla­ diti našo aktivnost v njihov interes, pa bi na tem tem elju potem bilo mogoče dobiti tud i m aterialno pomoč. Na področju kontinuiranega strokovnega izpopol­ njevanja naših gradbenih inženirjev in tehnikov bi mogli postopom a ustvariti znatno večje rezu ltate m ed­ sebojnega skupnega in teresa — če bi to izpopolnjeva­ nje v konkretni obliki prevzele naše organizacije in bi predstavljalo neposredno korist delovnih organiza­ cij in gospodarstva v celoti, kajti v ta nam en imajo podjetja sredstva za njegovo realizacijo. Po vsem tem je povezovanje skupnih interesov odvisno od učinko­ vitosti naših organizacij v uresničevanju te dejavnosti za izpopolnitev kadrov. To z druge stran i zahteva, kot smo že zgoraj omenili, ustrezno bazo, ap a ra t in insti­ tucije, po katerih bi naše organizacije izvrševale to svojo funkcijo splošnega in vsestranskega interesa, vendar bi to m oralo b iti kontinuirano, dobro organi­ zirano in kvalitetno delo. Na podobni način je mogoče n a jti ustrezni interes tudi pri družbeno-političnih skupnostih in raznih orga­ nov na vseh stopnjah naše družbene struk ture. Tu se bo posebno odražala in izstopala družbena vsebina in družbeno-politična funkcija naših organizacij te r je na tem polju naš in teres za široko dejavnost in sodelo­ vanje s politično-družbenim i skupnostm i zelo važen. Dosedanje izkušnje in praksa nam dajejo možnost, da vse te in terese v naslednjem razdobju uspešneje izvršujemo. 3. Če na tem tem elju poiščemo konkretne nosilce skupnih interesov za delo in nadaljn ji razvoj naših organizacij te r njihove dejavnosti, potem bomo lažje prilagodili tako našo notranjo organizacijsko izgrad­ njo, kot tudi m etode in oblike našega dela potrebam naše družbene skupnosti in naše Zveze, našega član­ stva oziroma vseh gradbenih inženirjev in tehnikov. Gotovo je, da d a je razvoj sam ouprav ljan ja v naši državi široko in dovolj jasno določeno polje za aktiv­ nost in uspešno delo naših organizacij. Čim uspešneje bomo kom binirali in terese gradbenih inženirjev in tehnikov ozirom a našega članstva s konkretnim i in te­ resi širokega spektra nosilcev družbene in gospodarske aktivnosti V naši državi, toliko lažje, učinkoviteje in sm otrneje bomo razvijali naše organizacije in pospe­ ševali te r bogatili njihovo dejavnost. In obratno, če bomo skušali razv ija ti naše orga­ nizacije neodvisno od konkretnega in teresa našega članstva oziroma vseh gradbenih inženirjev in tehni­ kov ter neodvisno od konkretnih interesov družbe in gospodarstva ozirom a njihovih posam eznih delov — ne bomo prišli do uspeha. V tem prim eru bodo vsi naši napori za razvoj naših organizacij ostali brez rezultata ali pa bodo rezultati nesorazm erno m anjši od naših naporov in od požrtvovalnega dela naših aktivistov. Če želimo nada ljn ji razvoj naše Zveze, potem moramo prvenstveno s tega zornega ko ta analizirati in ocenjevati tud i naš dosedanji organizacijski napor te r razvoj naših organizacij, in sam o n a tem tem elju form ulirati našo nadaljn jo aktivnost v izgradnji Zveze. P rav tako je treba s tega aspekta gledati in ocenje­ vati vse uspešne ali neuspešne, im provizirane ali orga­ nizirane dejavnosti te r iniciative dela naših organi­ zacij, da razvijajo razne gospodarske in druge dejav­ nosti (osnovanje servisov, oprav ljan je strokovnih sto­ ritev itd.). S tega stališča je tudi treb a analizirati in končno opustiti napore nekaterih naših organizacij, da svoj razvoj in svoj m aterialn i položaj rešu je jo z am a­ terskim oprav ljan jem določenih dejavnosti, ki po svoji naravi ne m orejo in ne smejo dovoljevati am aterstva, am pak m orajo poslovati po načelih gospodarske de­ javnosti (projektiranje, nadzorstvo, op rav ljan je stro­ kovnih uslug itd.). 4. Če želimo dobiti pravi odgovor na vsa ta v p ra ­ šanja, ki se postav lja jo v našem delu, m oram o odgo­ vore iskati v prav iln i vzpostavitvi sklada med in tere­ som članov kot posameznikov in družbenih združenj z ene stran i te r naših ambicij, da dalje razvijam o naše organizacije, z druge strani. Samo če opravim o vsestransko analizo navedenih aspektov, ki rešilno vplivajo na ustvarjan je , izgradnjo in aktivnost naših organizacij, nam bo mogoče začrtati politiko nadaljn jega razvoja naše Zveze v celoti in sprejeti tak statu t, ki bo zagotovil uspešno realizacijo politike, ki jo m ora form ulirati naš III. kongres. V periodi do kongresa in v periodi po kongresu je naša osnovnä naloga, da izvršimo analizo prehojene poti in da z ozirom n a razvoj našega družbeno-poli- tičnega in ekonom skega sistem a ugotovimo prave in­ terese in potrebe, ki m orajo vplivati na profil, mesto, vlogo in osnovno vsebino dela organizacij gradbenih inženirjev in tehnikov Jugoslavije. V K adar govorimo o načelu organiziranja naših orga­ nizacij kot gradbeniških združenj in o konstitu iranju višjih stopenj organizacij (okrajne, republiške zveze in Zveze za Jugoslavijo) na principu delegiranja p ra­ vic, potem gotovo lahko najdem o skupne interese za ustvaritev vertikalno povezane organizacije od komune do federacije. Na nivoju federacije se m orajo koncentrirati splošne naloge razvoja celotnega področja gradbeni­ štva kot gospodarske in posebej kot tehniške in znan­ stvene discipline. P rav tako bi bilo treb a na tem elju federacije skupno obravnavati vp rašan ja šo lan ja ka­ drov (program i itd.), vp rašan ja izm enjavanja izkušenj (simpoziji, posvetovanja in centralni strokovni list); sem spadajo tud i vp rašan ja dela specialnih društev in osnovne oblike m ednarodnega strokovnega sodelo­ vanja (izm ena strokovnjakov, v prvi vrsti predava­ teljev, nastopanje n a strokovnih kongresih v inozem­ stvu, izm enjava cen traln ih listov in inform acij itd.). Na kongresu je treb a vsa ta vprašan ja razčistiti in opre­ deliti načela fo rm iran ja Zveze na nivoju federacije. Plenum Zveze gradbenih inženirjev in v Mariboru 6. in 7. novembra 1965 Po sklepu glavnega odbora Zveze gradbenih in­ ženirjev in tehnikov za Slovenijo in s sodelovanjem D ruštva gradbenih inženirjev in tehnikov v M ariboru je bil organiziran v M ariboru dvodnevni plenum 6. in 7. novem bra 1965. Udeležili so se ga delegati društve­ nih organizacij iz L jubljane, M aribora, Celja, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta, K ran ja in Postojne. P lenum je imel strokovni in organizacijski del. V prvem delu, strokovnem , so udeleženci poslušali razlago pro jek ta S redn ja Drava, ki jo je podal tov. inž. Ivo Senica. N ato so si ogledali gradbišča na Dravi. Tov. inž. Saša M ihalič je razložil hidrom elioracijski sistem Pesnice. Drugi del plenum a je bil nam enjen kritičnem u pregledu dosedanje aktivnosti organizacij v Sloveniji, predvsem pa je obravnaval m esto in vlogo organizacije n a današn ji stopnji družbenega razvoja Tov. predsednik inž. L. Blenkuš je uvodom a pozdravil goste in delegate, prav tako pa tudi predsednik Dru­ V sa d ruga vp rašan ja bi m orali v skladu z načelom delegiranja pravic in pooblastil obravnavati na regio­ nalni osnovi in sm otrneje razv ijati naše organizacije ter bogatiti njihovo dejavnost. T reba je najti pravilni ključ za defin iran je skupnih vprašan j na nivoju re­ publike. Na kongresu je treba samo razsvetliti kon­ cepcijo odnosov podružnica-društvo-republiška zveza, na republiških in lokalnih skupščinah pa bi pri izde­ lovanju konkretn ih statutov treb a zavzeti preciznejša stališča, izhajajoč od dosedanje stopnje razvoja naših organizacij, doseženih iz izkustev in potreb. VI Vsi dosedanji poskusi, da bi v centralnem in iz­ vršnem odboru Zveze defin irali politiko, načela in k rite rije za konstitu iran je in delovanje specialnih dru­ štev n a jugoslovanskem nivoju, ki naj bi bila per­ spektivna in uspešna oblika nadaljn jega organizacij­ skega razvo ja Zveze, niso dali zadovoljivih rezultatov. Z analizo dosedanjega dela naših specialnih d ru ­ štev in s p rim erjavo z izkustvi drugih zvez na tem polju bi m orali n a kongresu form ulirati našo dolgo­ ročnejšo politiko v ustva rjan ju in načinu dela naših specialnih društev. Vse večja delitev dela, d iferenc iran ja znanstvenih in tehn išk ih disciplin in številnost m ednarodnih stro­ kovnih organizacij so bili stalen m otiv delitve ali od­ p iran ja vse novih in novih specialnih društev za ožja področja znanstveno-strokovne problem atike. To je oteževalo skupno obravnavanje določenih problemov v njihovi naravn i celotnosti in povezanosti. Zato je nujno določiti racionalne okvire in norm irane pogoje za u s tv a rjan je specialnih društev, p ri čemer moramo im eti v vidu in te resiran je članstva za takšne organi­ zacije in cilje naše Zveze. Ne da bi oteževali ta re fera t s številnim i drugim i vprašan ji, vezanim i na razvoj naše Zveze in na defi­ n iran je m esta in vloge naših organizacij v sklopu ce­ lotnega m ehanizm a naše družbe, želimo, da kongres usm eri svojo pozornost na osvetlitev teh tem eljnih vprašanj in n a form uliran je politike v osnovnih lin i­ jah nada ljn jega razvoja naše Zveze v tem razdobju, m edtem ko bo obdelava te politike dala sam a zaže­ lene oblike konstitu iran ja naše Zveze. (R eferat predsednika ZGIT Jugoslavije H asana Š iljaka za III. kongres ZGIT Jugoslavije v Beogradu) Prevedel B. F. štva v M ariboru tov. inž. J. Mušič. Nato je tov. inž. L. B lenkuš podal naslednje misli, kot uvod v širšo razpravo: — S talna in redno se ponavljajoča tem a razprav v naši organizaciji in osnovni problem dela na vseh nivojih — tako Zveze, republike in občin — je problem m esta, vloge in nalog organizacije GIT v naši družbeni skupnosti. Tudi letošnji predvideni III. kon­ gres Zveze GIT Jugoslavije nam erava posvetiti tem u vprašan ju glavno vsebino dela in razprav. Teze osnov­ nega kongresnega referata, ki so bile izdelane že fe­ b ru a rja letos, podajajo nekaj osnovnih izhodišč, ki jih je nu jno potrebno razčistiti, če hočemo v bodoče z našim delom in razvojem organizacije slediti razvoju celotne družbene skupnosti in opravičiti obstanek or­ ganizacije. Če želimo po eni stran i prispevati k boljši orien­ taciji, ki jo bodo skušali podati novi s ta tu t in ustrezna stališča predvidenega kongresa glede osnovnih orga- tehnikov Slovenije nizacijskih vprašanj in m etod bodočega dela, in če želimo po drugi stran i dejansko najti pravo mesto naše republiške Zveze te r n jen ih društev v celotnem družbenem — to je gospodarskem in negospodarskem dogajanju, potem je nujno, da z vidika podanih tez analiziram o smotrnost našega obstoja. Ne bi p ri tem posebej kaj več opozarjal n a uinestnost te razprave ravno v sedanjem času, ko celotno naše gospodarstvo in tud i negospodarstvo sto ji pred težkim i nalogam i, ki jih nalaga reforma. V svoji razpravi izhajam in se navezujem n a om e­ n jene teze in to predvsem v vidu polem ičnih prikazov z željo, da današnji plenum v razpravi poda konkretna stališča in odgovore n a vprašan ja. Brez dvom a je, da smo z razvojem naše organizacije v pretek lih tr i­ najstih letih našega obsto ja v m arsičem zaostali za splošnim razvojem naše družbe. V vsem tem obdobju smo stalno sam im sebi postav lja li vprašanja, k je je m esto in vloga naše organizacije v danih pogojih in n a določeni stopnji d ružbenega razvoja. Vseskozi smo se zavedali dejstva, d a se n ikakor ne znajdem o in da se ne prilagajam o družbenim k rite rijem in družbenim potrebam . V prašujem se, k je je osnovni vzrok tem u? Če bi danes podrobneje analizirali naše delo za celotno dobo obstoja Zveze GIT, bi se ob koncu an a ­ lize kot zaključek pojavila b rez dvom a v rs ta perečih vprašan j. N avajam nekaj najbolj karakterističnih , ozi­ rom a najbolj perečih: 1. Zakaj v lada pri večini članov Zveze GIT tako m ajhen in teres za dejavnost njihove lastne o rgani­ zacije? 2. Odkod izvirajo pojavi, da leži glavno brem e aktivnosti (kjer ta sploh obstaja) v glavnem le na odbornikih in na posameznikih, »aktivistih«, in n e na osnovni m asi članov? In s tem v zvezi: zakaj je m no­ go naših društev ozirom a podružnic skrajno neak­ tivn ih? 3. Odkod izvira nezain teresiranost politično te r i­ to ria ln ih organov, gospodarskih in drugih organizacij . za delo naše Zveze ozirom a organizacije? 4. Zakaj rešitve v iskan ju pravega sta tusa naše organizacije m nogokrat iščem o in vidim o le v zah te­ vah, da nekdo »uzakoni« naš obstoj, da naše sodelo­ van je »nekdo predpiše kot obvezno«, ali da n a nas u radno prenesejo nekatere funkcije? 5. Zakaj se prem alo koristijo in upoštevajo p red ­ logi in m išljenja naših članov in organizacije? 6 . Zakaj nekatere izmed naših redkih aktivnosti posebno pritegujejo in teres in zanim anje gradbenih inžen irjev in tehnikov (predvsem m islim tu strokovne teča je in sem inarje te r ekskurzije) in zakaj za druge, kot npr. predavanja, G radbeni vestnik in z njim i v zvezi možnosti široke izm enjave m išljenj ni zani­ m an ja? In če je res tako, se sprašujem , ali to sploh opravičuje obstoj naših organizacij, saj b i za gornje lahko h itro našli ustrezne organizacije, zavode ali in ­ štitu te , kot nosilce om enjene aktivnosti. 7. Zakaj ni možno p rek naših organizacij voditi odločnejše politike za v išjim nivojem naših gospodar­ sko strokovnih rešitev, za najv išjo kvaliteto strokov­ nega dela, za čisti in p rav iln i lik gradbenega inžen irja in tehn ika — vse s ciljem večje afirm acije naše stroke in našega strokovnjaka? Zavedam se, da na ta vp rašan ja in še druga, ki jih ne navajam , bodo pa verje tno v razprav i še postav­ ljena, ni mogoče tako enostavno odgovoriti. Mislim, d a m oram o pri iskanju posrednih odgovorov hočeš nočeš ponovno sami sebe vp raša ti in n a jti odgovor, kako v bodoče razv ijati in izgrajevati našo organiza­ cijo, kakšno vlogo naj im a in kakšne so prav ilne in m ožne oblike dela. S tem v zvezi omenim, da je po­ trebno v osnovi analizirati, ali obstoji p ri današnjem štev ilu organizacij, zavodov, združenj, organov itd. področje družbene in strokovne aktivnosti, na katerem bi lahko Zveza GIT delala kot osnovni akter. N ava­ jam nekaj tez, za katere sm atram , da bi bilo potrebno, d a se današn ji plenum odloči in postavi delokrog dela: — aktivnost n a afirm aciji stroke (gradbeništva v širšem smislu) kot tehnične in znanstvene discipline in stalno odkrivanje n jene celotne ali specifično-parcialne problem atike te r postav ljan je dokum entarn ih zahtev­ kov in predlogov za n jen razvoj in napredek; — skrb za prav ilno obravnavanje in ocenjevanje gradbenih strokovnjakov tako v gospodarskih organi­ zacijah, strokovnih službah, javni uprav i in d rugje — predvsem v strokovnem vidu; — v p rašan ja posam eznih strokovnih in gospodar­ skih problem ov iz dejavnosti gradbeništva, ki jih mo­ rajo reševati odgovorni faktorji na različnih nivojih; — težn ja za kvalitetnejšim strokovnim delom grad­ benih strokovnjakov, težn ja za čuvanjem ugleda grad­ benih inženirjev in tehnikov, za strokovnim , družbe­ nim in m oralnim likom našega gradbenika, kot člana družbene skupnosti in naše organizacije; — težnja in skrb za stalno in tekoče izobraževanje gradbenih inženirjev in tehnikov; — skrb za pravilno nam eščanje, razporeditev in koristnost naših strokovnjakov v delovnih organizaci­ jah, javnih in drug ih službah; — pomoč v izm enjavi strokovnih m išljenj, v stro­ kovnem izražanju strokovnih iniciativ, ocen, predlo­ gov in kritike v zvezi z reševanjem ak tualn ih vprašanj in nalog na našem področju; — najti p rav ilno razm ejitev dela ozirom a vključi­ tev za posam ezna področja glede n a ustrezne dejav­ nosti organov uprave, raznih organizacij, strokovnih in družbenih združenj, inštitutov, zavodov in podobno je še toliko težja, k er se v naši organizaciji p ri tem takoj neusm iljeno postavlja vprašan je m aterialne osnove in verje tno tudi vp rašan je profesionalnega kadra. V prašanje je, ali je mogoče pri današn ji anga­ žiranosti kadrov organizirati, voditi in izvajati širšo aktivnost na tem ali onem področju n a bazi družbe­ nega dela. O bratno p a se takoj postav lja vprašanje, ali je umestno in gospodarno pri sedanji stopnji go­ spodarskega razvoja, p ri doseženem narodnem do­ hodku in pri že tako visoki stopnji proračunske po­ trošnje, še dodatno ustanav ljati profesionalne aparate? Poleg ana liz iran ja in prikaza področja družbene in strokovne aktivnosti naših organizacij je za pravilno postavitev m esta in vloge našega združenja potrebno še predhodno razčistiti vprašan ja: kakšni so in čigavi so dolgoročni interesi, da se postavljajo in da n a odrejenem področju delujejo orga­ nizacije gradbenih inženirjev in tehnikov? Brez dvom a je, če govorimo o in teresih raznih faktorjev, n o tran jih in zunanjih, da m orajo ti interesi prvenstveno izhaja ti iz članstva naše organizacije, to se pravi: no tran ji in teresi so p rim arnega in odločil­ nega značaja. In teresi drugih faktorjev — zunanjih — to je politično te rito ria ln ih enot, gospodarskih organi­ zacij, javne uprave itd., pa so brez dvom a sekundar­ nega pomena za obstoj organizacije. Mislim, da lahko trdim , da je vzbu jan je teh interesov in n jihova in ten­ zivnost odvisna od intenzivnosti osnovnih članskih in ­ teresov. Če lahko glasno razm išljam o pom enu in vlogi interesov naših članov pri dosedanjem delu, se mi ne­ hote poraja ta dva sklepa: — da so b ili interesi, gledano z v id ika širših po­ treb in koristi, zelo redki, mogoče lahko rečem ak ti­ vistični; — in da so b ili drugi interesi gradbenih inženirjev in tehnikov takega značaja, da so v glavnem služili njim samim (strokovno izobraževanje in podobno). Če gledamo našo organizacijo in njeno bodočo orientacijo s tega aspekta, potem je nujno, d a se kva­ lite ta in kvan tite ta članskih interesov bistveno poveča, njihov pomen razširi — sam a organizacija pa mora vse interese članov v njihovem im enu organizirano, sistem atično in stalno reševati. V tem prim eru bi bila organizacija za n jene člane stalno priv lačna in in te­ resantna. Če pa lahko člani svoje dosedanje konkretne interese rešujejo b rez družbeno-strokovne organizacije, potem ta s tega aspekta n im a m otiva za nadaljn ji obstoj. P ostav ljam pred plenum vprašan je: Kako do­ seči bistvene kvalite tne in kvantite tne sprem em be v interesu članov zveze GIT? Glede in teresa zunanjih faktorjev p a je poleg že om enjenega vsekakor potrebno, da tega konkretneje in dolgoročneje razjasnim o in definiram o te r da se na tej osnovi dogovarjam o povsem natančno', n a katerih vprašan jih se ta njihov interes m anifestira, oziroma kakšen bi m oral b iti konkreten program naše dejav­ nosti, da bi bil sprejem ljiv in tudi m aterialno zagotov­ ljen. V zbujanje tega in teresa m ora biti naša dolžnost. Toda ne z apeli, d a nas nekdo prizna, m arveč z aktiv­ nostjo, ki m ora pokazati, da ta interes v osnovi ob­ staja, samo da ga v večini prim erov še ne občutijo in ne spoznavajo. To je stvar procesa, ki zah teva čas, da se na vseh nivojih, predvsem p a v občinah in regijah spozna ta in teres in potreba za aktivnostjo naših orga­ nizacij, in da se p ri tem ta interes tudi m aterializira. Ce bi se nam posrečilo poiskati p rav ilno osnovo za določitev konkretn ih nosilcev skupnih interesov za delo in razvoj naših organizacij te r n jihovih dejavnosti, potem bi tako našo organizacijsko izgradnjo kot tudi metode in oblike našega dela lažje prilagojevali po­ trebam naše družbe in naših članov, ozirom a vseh gradbenih inžen irjev in tehnikov. Čim uspešneje bomo kom binirali in terese gradbe­ nih inženirjev in tehnikov s konkretnim i interesi širo­ kega spek tra nosilcev družbene in gospodarske aktiv­ nosti p ri nas, toliko laže, intenzivneje in enotneje bomo razvijali naše organizacije in njihove dejavnosti. In obratno, kolikor bomo težili k razv ijan ju naših organizacij neodvisno od konkretnih interesov naših članov in neodvisno' od interesov družbe te r gospodar­ stva, ozirom a njihovih posameznih dejavnosti, bomo še nadalje p risiljen i životariti kot več ali m anj do sedaj, ločeno od našega splošnega družbenega in go­ spodarskega dogajanja. Če res želimo dobiti pravilne odgovore na spekter problemov in vprašan j, potem — m islim — da moramo iskati prav ilne rešitve in odgovore v pravilnem po­ stav ljan ju skladnega odnosa med in teresi posamezni­ kov in družbe n a eni stran i te r našim i am bicijam i za nadaljn ji razvoj organizacije GIT n a drugi strani. Zavedajoč se dejstva, da je postalo široko razprav­ ljanje, lahko rečem že filozofiranje o najrazličnejši problem atiki šibka točka našega dela n a vseh področ­ jih, sem nam enom a svoja izvajan ja skušal podati v čim k rajši in čim bolj zgoščeni obliki. Koliko sem bil dovolj jasen in konkreten, bo pokazala razprava. Na­ menoma nisem postavljal svojih stališč in osebnih m išljenj z željo, d a se plenum izjasni in poda določene sugestije. P reden zaključim , bi rad opozoril še n a to, da bo potrebno pri določanju mesta, vloge in nalog naše or­ ganizacije to funkcionalno opredeliti tud i glede na vlogo organizacije v republiškem m erilu (Zveze) in v m erilu občin ozirom a mest. Predvsem m islim tu na vprašan je — kdo naj bo v bodoče osnovni ak te r našega dela — republiška zveza GIT ali d ruštva GIT. Menim, da je nu jno in edino pravilno, da reševanje tega vp ra­ šan ja povežemo z intenci jam i razvoja našega družbe­ nega sistem a nasploh. Razprava Tov. B. Rosina iz M aribora: N egativni pojav — v organizacijskem smislu — je bilo kam panjsko usta­ nav ljan je splošnih društev IT po občinah, k a r je ohro­ milo delo strokovnih podružnic in zrah ljalo povezavo z m atičnim i društv i v bazenskih centrih. Splošna ob­ činska d ruštva v m nogih prim erih niso zaživela in podružnice strokovnih društev so prenehale z delom. Zgrešeno je bilo prepričanje, da se bo članstvo v kom­ plicirani shem i organizacij — po horizontaln i liniji v splošnih d ruštv ih in po vertikaln i strokovni liniji, društveno aktiviralo. A ktivnost m ariborskega d ruštva je bila izrazita pri u stanav ljan ju srednjih in višjih g radbenih šol. Društvo je bilo dejanski nosilec akcije za izgradnjo teh šol. Sodelovanje z upravnim i organi je bilo zelo skrom ­ no, čeprav se je društvo sam oiniciativno vključevalo v razpravo pred pom em bnejšim i odločitvami. O po­ moči upravn ih organov pri akcijah društva žal ni mogoče govoriti. Društvo je podrobno preštud ira lo osnutek u rban i­ stičnega program a za M aribor. Izdelani so bili p re­ štud iran i sklepi z bistvenim i pripom bam i k osnutku ter predani pristo jn im organom. Društvo v M ariboru ugotav lja v več prim erih ne­ prav ilno zasedbo na odgovornih delovnih m estih v upravi in v gospodarstvu, k je r bi m orali b iti gradbeni strokovnjaki. Posledica takega s ta n ja so nestrokovne odločitve, ki im ajo za posledico širok negativen vpliv. Ing. S. Bubnov je razložil problem atiko G radbe­ nega vestnika. Pom anjkanje člankov o naših gradnjah je občutno, čeprav so taki članki najbo lj privlačni. Ne­ koliko lažje je dobiti članke od strokovnjakov n a fa­ kulteti in v inštitutih . Zato odgovorni urednik pred­ laga, da bi izšla posebna številka G radbenega vestnika z re fera ti n a plenumu, tako o izgradnji srednje Drave, kot o hidrom elioracijskem sistem u Pesnice. Opozoril je p lenum tud i n a finančne težave zaradi velikih po­ dražitev v zadnjem času. Č lani dobijo revijo skoraj zastonj, saj znaša le tna naročnina za člane 600 din, doeirn stane ena sam a številka G radbenega vestnika okrog 500 dinarjev. U rediti bo treb a tud i način po­ b iran ja naročnine, ki naj bi znašala v letu 1966 1200 d inarjev ozirom a skupaj s članarino 1800 dinarjev. Končno je tov. ing. Bubnov opozoril tud i na uveljav­ ljan je strokovnosti, ki m ora b iti n u jn a podlaga za re ­ alizacijo reform e. G radbeništvo razpolaga s prim ernim i strokovnim i kadri, mnogo odgovornih m est pa zasedajo ljud je b rez zadostne strokovne kvalifikacije. Tov. C iril S tanič je označil pom anjkanje člankov v G radbenem vestniku kot negativen pojav, ko vemo, da lahko uveljavljam o svoja strokovna stališča prav s p isano besedo in tako vplivam o na javno m nenje. Posluževati se m oram o vseh sodobnih tehničnih sred­ stev za dokazovanje strokovno p reverjen ih stališč. Mogoče bi G radbeni vestnik lahko črpal vesti tudi delom a iz glasil kolektivov. D iskutan t sm atra, da bi m oralo društvo s svojim strokovnim potencialom za­ vzem ati ja sn a stališča pri reševanju urbanistične in gradbene problem atike. N ujno bo treb a organizem prib ližati gradbeništvu in obratno. Tov. S tanič je kot p rim er navedel različna stališča glede gradnje HE Trnovo. To vprašanje daleč presega lokalni pomen in je dejansko slovensko vprašan je. Zato je d isku tan t predlagal, da bi se Zveza aktivno vk ljučila v razpravo in s tem pripom ogla k praviln i odločitvi. Tov. S tanič sm atra, d a b i bilo treb a p retrgati s tradicijo , da so posamezni odborniki-aktivisti nosilci akcij, in iciative m orajo p rih a ja ti od spodaj navzgor. Ing. J. Mušič je načel problem zaposlovanja m ladih ljudi, ki p rihaja jo iz šol. N avedel je, da celo nekateri odlični letošnji diplom anti še niso zaposleni. Pod firm o odkrivan ja no tran jih rezerv zap irajo podjetja v rata , čeprav s tru k tu ra zaposlenih kaže, da je tak pojav ne­ vzdržen. P roblem je v organizaciji naših podjetij, saj bi angažiran je m ladih strokovnjakov le pospešilo n a ­ predek proizvodnje. Posebno vp rašan je je tud i u sm erjan je v delo. Samo m iza in stol nista dovolj. Društvo naj bi aktivno so­ delovalo pri u rejevan ju prip ravn iške dobe. Za aktiv i­ ra n je naj Zveza upostavi povezavo z odbori društev. Tov. ing. Mušič predlaga več koordiniranega dela med Zvezo in podružnicam i. D alje je d isku tan t opozarjal, da prenos funkcij na d ruštva ne bi mnogo koristil. Del našega članstva, ki je zaposlen v institucijah , ne bi sm el več zapirati diskusij v društvenem m erilu. O rganizacije bi m orale sodelovati pri program ih, ki jih obravnava skupščina, sveti itd. Tu je seveda vp rašan je pravilnosti metod dela, ki dajo prem alo vpo­ gleda v strokovnost, vsekakor je prepustnost v m etodah dela upravnih organov prem ajhna, predvsem z ozirom n a strokovne kapacitete naših društev. V konceptu raz­ vo ja tako ne bodo dane možnosti za uveljav ljan je strokovnih meril. Člani v institucijah bi m orali p re ­ našati m ateriale na društva zaradi strokovne diskusije. Ing. L. Blenkuš ugotavlja, da se nismo posluževali kon tak tiran ja s poslanci in prek n jih skušali doseči prepustnost. To bi bila tudi poslancem velika pomoč. Tov. L. Cepuder: Potrebno je, da se pomenimo o m etodah in vsebini dela z vid ika afirm acije organiza­ cije. Gotovo smo pri dejavnosti d ruštva zanem arili vidik osebnih interesov članstva v Zvezi. Skrbeli smo predvsem za strokovno izpopolnjevanje. V endar so in ­ žen irji in tehniki predvsem ljudje, zato jih m ora se­ znan ja ti tudi z delitvijo dela, z odnosi m ed ljudm i itd. Pereče je tudi vp rašan je odgovornosti ljud i na delovnih mestih. Vzemimo kot p rim er samo p rog ra­ m iranje. Zveza m ora zavzeti jasno stališče tudi do zaposlo­ v an ja v proizvodnji. Na posvetovalnici za delo im am o nezaposlene strokovnjake, na m nogih delovnih m estih pa žal nestrokovnjake. Delovne organizacije im ajo gotovo določene koristi od Zveze. P rav gotovo s strokovnim izobraževanjem , s sem inarji in strokovnim tiskom. Večjo vlogo pa naj bi im elo društvo pri uv a jan ju m oderne tehnologije v naša podjetja. D otakniti bi se m orali odnosa do tipizacije ob jek­ tov v podjetjih. Z utem eljenim i pripom bam i bi m orali u stv a rja ti javno m nenje z vsem i razpoložljivim i sred­ stvi. Nismo izkoristili ne radia, ne televizije. Ne zanem arim o problem a vključevanja v m edna­ rodno delitev dela, dalje in tegracije s sodelovanjem strokovn j akov-gradbenikov. V vseh naših organizacijah bi m oral up ravn i od­ bor pokazati večjo aktivnost. Dejstvo pa je, da so za redno in uspešno delo nu jno potrebni prostori. D iskutant predlaga, d a bi naša organizacija n a­ vezala tesnejše stike z adekvatnim i organizacijam i v inozem stvu te r zaključil izvajan ja z opozorilom, da m oram o upoštevati, da je gradbeništvo specifična pa­ noga, k je r se prem ikajo ljudje, g raditelji — proizvodi, ob jek ti p a stojijo. Tov. Raič je v diskusiji poudaril, da k nizki p ro ­ duktivnosti prispeva tud i napačna vzgoja strokovnja­ kov, češ da je cenjen le tis ti strokovnjak, ki im a pri delu lahko bel plašč. V pom anjkljiv i šolski vzgoji im a koren tudi m entaliteta tehničnega kadra, da se ne ud e­ ležuje ku ltu rn ih m anifestacij. Te bistvene pom anjk lji­ vosti tehnične inteligence m ora v bodoče odprav ljati tu d i strokovno šolstvo. Tov. B. Pečan je govoril o nalogah organizacije za afirm acijo gradbeništva in o vključevanju m ladine. M ladina m ora b iti ponosna, da lahko sodeluje v delu organizacije, v izm enjavi strokovnih m išljenj med članstvom. V ključevanje m ladih kadrov naj bo redna akcija društev in podružnic. Tov. ing. R ism ail je med drugim izvaja l: Vsi člani želijo večjo povezavo med društvenim delom in uprav­ nimi organi. Želja po uveljav ljan ju stališč članstva je jasna, so pa stališča dostikrat prem alo konfrontirana. Problem je tudi, kako m nenja v d ruštv ih prikazati upravnim organom , seveda šele tak ra t, ko so preči­ ščena. D iskutant je dalje predlagal delitev dela v or­ ganizacijah po ožjih specializacijah. Končno je pouda­ ril, da društvena dejavnost ni dodatna obrem enitev, temveč način dopolnjevanja izobrazbe v širšem smislu. Tov. ing. S. Bubnov je bil m nenja, da društvo ne more izvrševati funkcije m eritornega strokovnega fo­ rum a, glede n a veliko strokovno raznolikost članstva. Društvo bi s tem omalovaževalo delo znanstveno-raz- iskovalnih institucij in strokovnih organizacij, ki pro­ učujejo strokovne problem e s področja gradbeništva. So pa številni problem i, ki zanim ajo širok krog grad­ benikov kot npr.: strokovno izobraževanje, pravilna zaposlitev strokovnjakov, pomoč oblastnim organom pri izbiri ustreznih strokovnjakov za reševanje dolo­ čenih strokovnih problem ov in podobno. To seveda ne izključuje možnosti izdelave posam eznih strokovnih m nenj, ki bi jih izdelovale ad hoc skupine strokovnja­ kov v okviru d ruštva, vendar je p ri tem treb a upošte­ vati, da takšna m nen ja ne m orem o im eti za m ori torne strokovne ekspertize. Društvo bi m oralo določiti realni delokrog svoje dejavnosti kot družbeno-strokovne orga­ nizacije in se n a ta delokrog omejiti. Predsednik tov. ing. Blenkuš ugotavlja, da je ple­ num obravnaval predvsem družbene naloge organiza­ cije. Zato predlaga ponovni plenum v K opru, k je r bi razčiščevali v p rašan ja organizacije. T ak plenum naj bi bil po možnosti že decem bra letos. D alje je dal na glasovanje predlog odgovornega u rednika G radbenega vestnika glede zv išanja naročnine n a 1 2 0 0 d in letno, kar je plenum soglasno sprejel. PO' tem sklepu bo zna­ šala članarina z naročnino vred v le tu 1966 1800 din. Tov. B. Pečan je predlagal, da Zveza organizira več ekskurzij n a važnejše objekte, ki so v gradnji. Tov. B. Rosina predlaga, d a se osnuje komisija, ki bo predložila stališča ob sim poziju o HE Trnovo. Predlog je bil soglasno sprejet. Predsednik Zveze tov. ing. L. B lenkuš se je za­ hvalil udeležencem plenum a za konstruktivno sodelova­ nje med delom p lenum a in predlagal, d a plenum po­ oblasti glavni odbor za sestavo sklepov. P ri form ula­ ciji sklepov naj bi sodelovali tudi člani m ariborskega društva. P lenum je predlog soglasno sprejel, n a kar je bilo plenarno zasedanje končano. M. V. L J U B L J A N I O B V E S T ILA V O D O G R A D B E N E G A L A B O R A T O R I J A V Eksperimentalna potrditev teorije kritičnega prereza K ritični režim vodnega toka se odlikuje v h idrav­ liki vodotokov s prosto gladino zaradi naslednjih po­ sebnih lastnosti: 1. K jer zarad i sprem em b hidravličnih faktorjev — najčešče zaradi povečanja padca vodotoka — vodni tok z m irnim režim om preide v tok z deročim režimom, se v nekem prerezu te prehodne cone pojavi k ritičn i re ­ žim, in sicer tako, d a je tik od tega prereza navzgor še m irni režim, m edtem ko je takoj od prereza navzdol že deroči režim. K ritičn i režim se pojavi torej samo lokalno, tj. v enem sam em prerezu. 2. V tem singularnem prerezu s k ritičnim režimom „ a ■ v* te r z ustrezno k ritično globino je h itrostna visina —— - g enaka polovični srednji globini, definirani kot t , = — k je r je S ploščina prereza, B pa širina gladine. Na splošno je sred n ja globina kritičnega režim a t s = t k, le v pravokotni strugi s ta enaki. 3. V kritičnem režim u doseže pri dani energijski višini E odtočna m nožina največjo vrednost, ozirom a pretok dane vodne m nožine v kritičnem režim u je mo­ goč pri najn iž ji vrednosti E. 4. H itrost vodnega toka v kritičnem režim u je ena­ ka h itrosti potovanja vodnega vala v p litv i vodi, tj. v = V g • t. Iz tega sledi, da bi dobili enakom erni tok s kritičnim režim om le tedaj, če bi bil padec vodotoka g ■ o ------- --------- I = ——— , kakor sledi iz pogoja vk = j / g - t = C l / R ' t . B * C - ^ K er je Chezyjev h itrostn i koeficient C = — R I /6 je g . n 2 . O* /3 n kritični padec Ik = —g —g 1/3 . Vidimo, da se v istem vodotoku sp rem in ja kritični padec z vodno množino. K ritično globino tk za dano odtočno množino je mogoče določiti računskim potem, če im a prerez vodo­ toka geom etrično pravilno obliko, m edtem ko so za poljubno oblikovane prereze v rabi grafične metode, med katerim i je m anj znana, za nada ljn je izvajanje 1 pa bistvena, m etoda krivu lje g j = f (t). Po te j metodi je k ritična globina določena z ordinato dotikališča a . Q2 tangente, ki jo položimo pod kotom tg ß = - na 1 B krivuljo = f (t), m edtem ko odsek tangente na ordi­ natah osi p redstav lja energijsko višino za kritični re­ žim. Dokaz prav ilnosti tega postopka je takle: S2 2 dS K rivuljo -y- = — X odvajam o in d o b im o ---- 5 5 - = dt S3 = — dX. K er je dS = B . dt, je = a . Q2 ! 2 g = tg f i ­ tz . Q2 Končno dobim o znani pogoj kritičnega režim a —- — = dX 2B = — Dotikališče im a koordinati tk in X k = r r , iz česar sledi, d a je Ek = tk + tg ß . — oz. = tk + a . Q2 S ^ 2 g ' 1 Če presežem o krivuljo — s premico, ki je vzpo­ red n a tangenti, dobimo dvoje presečišč z o rd inatam a tm in td te r odsek E na ord inatn i osi. O rdinati tm in t (1 s ta a lternativn i globini za isto vodno množino, in sicer t,,, za m irni režim vodnega toka, t(] p a za deroči režim . Energijska v išina pa je sedaj v iš ja kot pri k ritičnem režimu, E > Ek. Vodotoki s prosto gladino im ajo najčešče m irni režim toka, torej je E > Ek, v < vk in S > Sk. Če bi se p ri energijski višini E izvajal p retok vodne množine Q v kritičnem režimu, bi potem takem zadoščal m anjši prerez, ki p a bi smel b iti izveden sam o lokalno, ne pa na daljšem odseku vodotoka, k e r bi bilo sicer treba povečati padec vodotoka n a ustrezno kritično v red ­ nost Ik. Za prizm atične struge, k a terih prerez je enostaven geom etričen lik, je mogoče po znanih obrazcih določiti najm anjšo dim enzijo lokalnega prereza, skozi katerega bi se voda p retakala v kritičnem režim u. V elja p a taka rešitev samo za eno vodno množino. Zato smo si zastavili nalogo, poiskati splošno reši­ tev problem a, ki bi velja la za vse prizm atične struge z m irn im hidravličnim režimom, toda s poljubno obli­ kovanim prerezom . Skozi tak lokalni prerez n a jm an j­ ših dim enzij naj bi se voda p re tak a la p ri vseh vodnih m nožinah s k ritičnim režimom, ne d a bi se sprem enila (dvignila) gladina prvotnega prostega toka v strugi in ne d a bi se m enjala energijska v išina zaradi tak e lo­ kalne kontrakcije. Prerez, ki bi po svoji posebni obliki in svojih dim enzijah ustrezal postavljeni zahtevi, je dobil naziv k r i t i č n i p r e r e z . Določitev kritičnega p rereza zahtevanih lastnosti je mogoča po analitični ali p a po računsko-grafični metodi. S ledn ja je splošno uporabna, dana pa m ora biti odvisnost vodne m nožine od globine, tj. odtočna krivulja , in norm alni prerez vodotoka. A nalitična me­ toda im a dve varianti. P rv a p rih a ja v poštev pri vodo­ tokih, k a terih prerez je take oblike, da je mogoče iz­ raziti ploščino in h idravlični rad ij ko t odvedljivi funk­ ciji globine, m edtem ko m orata b iti p ri drugi varian ti ploščina p rereza in odtočna m nožina odvedljivi funk­ ciji globine. R ačunsko-grafična rešitev je dokaj preprosta, ven­ d ar je težko doseči zadovoljivo točnost rezultatov. Iz­ računam o energijske višine, ki p ripadajo različnim odtočnim množinam, nato pa narišem o v koordinatni sistem družino premic, ki izhajajo iz energijskih višin n a o rd inatn i osi in tvorijo z abscisno osjo kote ß , tako ct Qj d a so tg ß i = ------ 2 g Tej d ružin i prem ic — tangen t očrtam o krivuljo, ki se dotika vseh premic. Dotikališča krivu lje s prem i­ cam i določajo s svojimi o rd inatam i kritične globine Yk kritičnega prereza, z abscisam i p a vrednosti X = 1 = — tako da so ploščine kritičnega prereza, p ripada- joče posam eznim globinam Yk dane z izrazom Sjj = \ — Š ir in e Bk iz raču n am o iz pogoja k r itič n e g a re - * X žim a S = 2 tg ß . A nalitično reševanje p ripelje tako do in teg riran ja C lairautove diferencialne enačbe, k a r pa je rešljivo le v enoparam etrski obliki za posam ezne vrednosti p a ra ­ m etra t. Računsko delo je dokaj obsežno. Podroben prikaz računskih operacij bo podan v eni izmed p u ­ blikacij Vodogradbenega laboratorija . Zaradi preveritve teoretičnih izsledkov je b ila v Vodogradbenem laboratoriju opravljena eksperim en­ ta lna raziskava, ki je obsegala ugotovitve h idravličnih param etrov za betonski kanal dolžine 1 2 m, katerega prerez je bil pravokotnik širine B = 0,40 m, nagnjenost dn a pa je b ila 0,8 %o. N ajdeni h idravlični param etri so rab ili za d im enzioniranje k ritičnega prereza, ki je bil nato vgrajen v kanal in m eritve hidravličnih elem en­ tov ponovljene. V prostem kanalu so b ile za šest vodnih m nožin v območju od 4,8 1/s do 42,5 1/s posnete vodne gladine za enakom erni tok, konstru iran a odtočna krivulja , iz­ računana hrapavost kana la po M anningu, ki je znašala poprečno n = 0,0107, izračunan Coriolisov koeficient, ki je dosegel vrednost a = 1 ,1 , k a r je glede n a gladkost sten te r pravilen, sim etričen tok vode visoka vrednost. Račun dimenzij kritičnega prereza je bil n ap rav ­ ljen po I. varian ti analitične metode, račun po II. v a ­ rian ti pa je služil za kontrolo. Ustrezno teoretični predpostavki, da gre le za lo­ kalno zm anjšan je prvotnega prereza n a dim enzije k ri­ tičnega prereza, ki so v obravnavanem prim eru bile znatno m anjše od dim enzij kanala, je bil k ritičn i p re­ rez izoblikovan s pomočjo š tirih blokov, stožčaste obli­ ke, ki so na stiku tvorili k ritičn i prerez. Od stika blo­ kov navzgor je tako nas ta l konvergentni del zožitve, dolg 71,5 cm, navzdol pa p rav tako dolg d ivergentni del, tako d a je skupna dolžina vgraditve znašala 143 centim etrov. K onvergentni in d ivergentni del, oba z istim odklonom 1 :6,5, na j bi zm anjšala energijske iz­ gube zaradi sprem em be hitrosti n a najm anjšo mero, k e r pač popolna izločitev teh izgub ni mogoča. Skozi eksperim entalni žleb z vgrajen im kritičn im prerezom smo nato pustili odtekati iste vodne m nožine k o t v prvi fazi poizkusa. Izm erjen je bil potek g ladine vzdolž vsega kanala te r h itrosti v sam em kritičnem prerezu. Posebno točno pa so bile izm erjene gladine v območju kritičnega prereza. Rezulati za nekaj m erskih točk so podani v na­ slednji tabeli. Q m s/s M erska točka P g lobine p rv o tn e v g r^ ltvi 's raz ­ lika M ersk a to čk a F (k rit. p rerez) ra č u n a n e m erjen e g lob ine 5 raz­ lik a 0,00485* 0,0419 0,0434 2,5 0,0320 0,0364 4,4 0,00728 0,0545 0,0555 1 , 0 0,0417 0,0462 4,5 0,01527 0,0912 0,0924 1 , 2 0,0673 0,0780 10,7 0,02495 0,1290 0,1301 1 , 1 0,0937 0 , 1 1 0 2 16,5 0,03393 0,1621 0,1634 1,3 0,1140 0,1396 25,6 0,04256** 0,1954 0,1947 - -0,7 0,1330 0,1665 33,5 * V I. fazi je b il Q 1,8 */o m anjši. ** V I. fazi je b il Q 1,2 % večji. Iz prim erjave globin v točki P3, ki je b ila situ irana 150 cm od kritičnega prereza navzgor, vidimo, da je zaradi vgraditve kritičnega prereza, katerega ploščina je le 51 % prvotne ploščine, prišlo do neznatnega dviga gladine, in sicer 1,0 do 1,3 mm, če izvzamem o prvi in zadnji poizkus, za ka te ra ni uspelo doseči v II. fazi popolnoma istih vodnih množin kot v I. fazi. Izm erjeni dvigi gladine so posledica energijskih izgub v konver­ gentnem delu vgrad itve in znašajo poprečno le 17,4°/» . (Vi—V2)2 izgub po B ordajevem obrazcu A E = — r—----^ S K ar se tiče izhodne teze, da kritičn i prerez ne povzroči zajezbe, je le -ta dobila z navedenim i rezul­ ta ti eksperim entalno potrditev. P rim erjav a računanih in m erjenih globin v sam em kritičnem prerezu pa iz­ kazuje sistem atično naraščan je razlik z vodno množino (m erska točka P 5 v gornji tabeli!), saj doseže pri Q = = 0,04256 m % raz lika že 17 % globine. Vzrok te izra­ zite diskrepance m ed teorijo in eksperim entom se m ore pojasniti s tem, da v teoretičnih izvajan jih ni mogoče vnaprej upoštevati centrifugalnih sil, k i se pojavijo v kritičnem prerezu kot posledica konveksne ukrivitve tokovnic. Sam a defin icija kritičnega režim a tem elji na postulatu, da tud i v kritičnem režim u hidrostatični p ritisk narašča linearno z globino. V kritičnem pre­ rezu, vgrajenem čisto lokalno, pa zakon linearnega naraščan ja hidrostatičnega pritiska ne ve lja zaradi po jav ljan ja centrifugalnih sil. Od kritičnega prereza navzdol se globine sicer še zm anjšujejo, v endar je tud i najm an jša dosežena glo­ b ina večja od računsko določene k ritične globine. Za­ rad i tega se tud i vsaka sprem em ba višine gladine pod kritičnim prerezom zaznava tud i v gladini nad kri­ tičnim prerezom , tako da kritični prerez še ni odlo­ čilen za višino g ladine v odseku od prereza navzgor. Da bi dosegli take hidravlične razm ere, v katerih bi v išina gladine od zožitve navzgor ne b ila več od­ visna od g ladine pod zožitvijo, smo ustrezno navedbam v strokovni lite ra tu ri in lastn im izsledkom n a modelu V enturijevega žleba izračunali po II. v a rian ti računske metode takšen kritičn i prerez, ki naj b i povzročil 25% povečanje prvotnih globin. Tudi ta k ritičn i prerez je bil preizkušen v eksperim entalnem žlebu, toda poka­ zalo se je, d a teoretična predpostav ljena zajezitev ni b ila dosežena, am pak je znašala le poprečno 18 %. K ljub tem u pa so bile globine v kritičnem prerezu sam em za 6,5 % večje od preračunanih . V območju zožitve so gladine to k ra t močno kon­ veksno napete, se v začetku d ivergentnega odseka zra­ vnajo, nato p a konkavno ukriv ijo in z vodnim skokom preha ja jo v norm alne gladine žleba. V tem prim eru nastopi torej ne samo kritični, am pak celo deroči re ­ žim, saj so na jm an jše dosežene globine p red vodnim skokom le 1/3 do 1/4 norm alnih globin. (Konec sledi.) gradbeni center Slovenije l j u b l j a n a , t i t o v a 9 8 ; p. p. 12; t e l e f o n 3 1 -9 4 5 Simpozij o organizaciji gradbenih del Znano je dejstvo, d a so b ila dosedanja sistem a­ tična proučevanja organizacije gradbenih del zelo red­ k a in nepopolna. To področje je več ali m anj zapo­ stavljeno tudi n a sredn jih in visokih strokovnih šolah, prav tako pa tu d i v raziskovalnih institucijah . V se­ danji situaciji, ko smo po eni stran i p risiljeni zelo om ejiti investicije te r se istočasno vk ljučevati v med­ narodno delitev dela, je očitno, da bomo m orali v do­ mačem gradbeništvu zelo naglo nadoknaditi vse, kar smo zam udili n a področju organizacije gradbenih del. Proces gospodarske reform e, ki tem elji predvsem na povečanju produktivnosti in ekonomičnosti, zahteva znanstveno raziskavo načinov za dosego teh ciljev, pri čem er je jasno, da je treb a vzroke za sedanjo nizko produktivnost v gradbeništvu iskati zlasti v im provi­ zirani te r zato največkra t slabi organizaciji gradbe­ nih del. Doba intenzivne industrializacije gradbeništva, ki pomeni v b istvu novo kvaliteto del, bo brez dvoma pripomogla, d a se tud i naše gradbeništvo čim prej osvobodi zaostalosti in nizke storilnosti, zato p rihaja v prvi p lan nova, sodobna industrijska organizacija gradbenih del v vseh fazah, torej od zasnove do pre­ vzema objekta. Vse navedeno kaže, d a je nem udom a potrebno pričeti s sistem atičnim i, organiziranim i in vztrajn im i proučevanji problem atike razvoja organizacije grad­ benih del v težnji, d a prenesemo' celotno obravnavo te dejavnosti n a strokovni nivo, ki ga te rja jo sicer vsi procesi industrializacije. Zavedajoč se tega, je G radbeni cen ter Slovenije že pred dobrim letom ustanovil v svojem okviru po­ sebno skupino za organizacijo in dvig produktivnosti gradbenih del s poudarkom n a stanovanjski gradnji. Ta skupina je s pomočjo najuglednejših dom ačih in inozemskih gradbenih strokovnjakov p rip rav ila obse­ žen m aterial, katerega najpom em bnejši del bo n a pod­ lagi skrbnega izbora G radbeni center Slovenije pre- zentiral na p rvem sim poziju o organizaciji gradbenih del, ki bo v L jub ljan i od 2. do 4. feb ru a rja 1966. Nam en tega sim pozija je, da ustva ri osnove za spoznavanje sodobnih načel organizacije dela, m erje­ nja, zasledovanja in analize produktivnosti dela, kar bodo lahko s pridom uporabili gradbeni strokovnjaki in delovne organizacije gradbene in gradbeno-obrtne operative, projektive, industrije gradbenega m ateriala te r montaže. Še zlasti glede na današnjo stopnjo p re­ cejšnje razdrobljenosti naporov za uvedbo najp rim er­ nejših načinov organizacije del je n u jn a možnost ši­ roke in vsestranske izm enjave m nenj strokovnjakov iz vse države in tu d i iz inozemstva, za k a r bo nudil priložnost predm etni simpozij v svojem diskusijskem delu. Neposredni cilji sim pozija se torej nakazujejo v naslednjem : — predočiti udeležencem m etode ugo tav ljan ja in objektivni prikaz stan ja produktivnosti dela in stopnje racionalnosti g radnje pri nas in v inozemstvu, — prezentira ti iz p raktičnih strokovnih izkušenj naših in inozem skih strokovnjakov nekatere osnovne prijem e in kvalitetne dosežke s področja organizacije in ekonom ike gradbene proizvodnje, — seznaniti udeležence sim pozija z dosedanjim i dom ačim i izkušnjam i in uspehi p ri p lan iran ju in orga­ nizaciji del, — inform irati o novih m etodah program iran ja dela in kontro le kvalitete proizvodnje, — prikazati pomen, m etode in nekatere dosežke sodobne p rip rave dela v gradbeništvu, — opozoriti n a dosedaj m alo obravnavane pro­ blem e v zvezi s človekom kot neposrednim proizva­ jalcem , m etodam i vzgoje in p riučevan ja te r investi­ ran jem v strokovne kadre v gradbeništvu. Za sim pozij se predvideva ak tivna udeležba p ri­ bližno 250 udeležencev, proizvajalcev, vodilnih usluž­ bencev in strokovnjakov z gradbenega in ekonomskega področja vse Jugoslavije. N aša isk rena želja je, d a bi udeleženci kritično ocenili izražena stališča in predlo­ ge, opozorili v diskusiji na nove m om ente in možnosti in predvsem dali tudi sugestije za nadaljn jo organi­ zirano študijsko razvojno delo n a tem področju. Pro­ blemi, ki jih bodo obravnavali refera ti in koreferati n a tem simpoziju, so brez dvom a nadvse ak tualn i in v redni vsestranskega zanim anja, obdelani pa bodo na tak način, da bo vsak udeleženec dobil stvarno čim popolnejši pregled stan ja in dosežkov n a tem pod­ ročju v tak i obliki, d a jih bo dejansko lahko pričel u p o rab lja ti v praksi. Sim pozij bo tra ja l predvidom a dva in pol dneva, tako da bodo udeleženci poslušali dnevno 4—6 refe­ ra tov te r d a bo zagotovljeno dovolj časa za razpravo. P rogram simpozija, ki je naveden spodaj, je p rire jen tako, da bodo sorodne tem e obravnavane v isti sku­ pini, tako da bo podjetjem omogočeno event, tudi m en javati svoje udeležence. P r o g r a m simpozija o organizaciji gradbenih del od 2. do 4. februarja 1966 v Ljubljani, Trg revolucije 1/1 1. Em il K ocm ur: »Vloga, pomen in organizacija sodobne prip rave dela v gradbeništvu« 2. D ragaš Kalafatović, dipl. inž. gradb. »Načela sodobne organizacije in p lan iran ja g radnje glede na splošni aspekt uporabe pri tradicionalnem sistem u gradnje« 3. Bogdan Budimirov, dipl. inž. arh. V ladim ir Robotic, dipl. inž. arh. Z latko Žokalj, dipl. inž. arh. »Organizacija in p lan iran je po ciklografski m e­ todi p ri sodobni proizvodnji stanovanj n a p r i­ m eru konkretne izgradnje naselja« 4. Igor Blumenau, dipl. inž. arh. »Organizacija paralelne izvedbe finaln ih del pri izvedbi stanovanjskih objektov in naselij« s p ri­ kazom konkretnega p rim era 5. Janez Ajster, v. gradb. teh. »Racionalizacija organizacije proizvodnje pre- fabriciranih »Jugom ont« elementov po sistem u REFA« 6. V ladim ir Š ilhart, dipl. gradb. inž. »Organizacija sodobne tehnične zaščite p ri in ­ dustrijsk ih sistem ih gradnje« 7. Charles Kolb, dipl. gradb. inž. — (generalni sekre­ ta r Poslovnega združenja za povečanje gradbene produktivnosti, Pariz) »Način ugotav ljan ja in nivo produktivnosti gradbeništva v F ranciji« 8. D ragaš Kalafatović, dipl. gradb. inž. Emil Kocm ur »Metode in m erila produktivnosti v g radbe­ ništvu« 9. Edo Rodošek, dipl. gradb. inž. »Produktivnost v g radbeništvu SFR J in SR Slo­ veniji v letih 1957—1964 s posebnim ozirom na gradnjo stanovanj« 10. A leksandar Flašar, dipl. gradb. inž. B ranko Prohaska, dipl. str. inž. D ragaš Kalafatović, dipl. gradb. inž. Edo Rodošek, dipl. gradb. inž. »Prim eri analize tip ičn ih racionaliziranih g rad ­ benih procesov« 11. A ndrej Rogač, dipl. gradb. inž. »Ekonomika jeklenih konstrukcij v visoko- gradnji« 12. S tane Možina, dipl. psih. »Faktor-človek- v gradbeništvu, investicije v ljudi kot neposredne proizvajalce, m etode pri- učevanja kadrov« 13. V ladim ir Šram el, dipl. gradb. inž. »O rganizacija gradbenih del v zimi« 14. A leksandar F lašar, dipl. gradb. inž. »Statistične m etode kontrole kvalite te v grad­ beni proizvodnji« 15. A ndrej Škarabot, dipl. inž. kem. »M režna analiza — sodobna analiza za p lani­ ran je in kontrolo poteka gradnje« 16. A lfred Peteln, dipl. gradb. inž. »Prim er uporabe elektronskega računaln ika za operativno p lan iran je gradbenih del« Po treh do največ štirih referatih je predvidena diskusija, ki jo bo im el vsak udeleženec m ožnost dobro pripraviti, ker bodo vsi prijav ljen i p reje li referate v obliki vezanih zvezkov vsaj 10 dni pred začetkom sim­ pozija. K er se G radbeni center Slovenije dobro zaveda zapletenosti in obširnosti obravnavane snovi, je zato tembolj pomemben prispevek vseh udeležencev k po­ polnejši osvetlitvi teh problemov. Pričakujem o, d a bo simpozij zaradi svoje ak tu a l­ nosti vsekakor vzbudil zanim anje vseh strokovnjakov in organizacij gradbene stroke in da bo dejansko dal pomemben prispevek za napredek in n ad a ljn ji razvoj organizacije gradbenih del pri izvedbi stanovanj in naselij. P repričani smo, da bodo skupni napori orga­ nizatorjev in udeležencev simpozija, ob pogoju pod­ pore s strani družbenih organov in javnosti, pripo­ mogli k temu, d a dobim o ob tej priliki vsaj dovolj iz­ hodiščnih osnov za preučevanje nada ljn jega razvoja tega področja. Ustanovitev Evropske komisije za gradnjo na potresnih področjih V času m ednarodnega sim pozija za gradnjo n a po­ tresn ih področjih, ki je bil v Skopju od 29. septem bra do 2. oktobra 1964 pod pokroviteljstvom UNESCO in Zveznega izvršnega sveta, so se delegati naslednjih držav : Francije, Iraka, Izraela, Italije, Portugalske, Rom unije, Turčije, Velike B ritan ije in Sovjetske zveze soglasno sporazumeli o naslednjem : — ustanoviti je treba Evropsko komisijo M edna­ rodnega združenja za g radnjo n a potresnih področjih; — Jugoslovansko društvo za gradnjo n a potresnih področjih naj skupaj z dr. N. Am braseysom (Velika B ritan ija) in prof. dr. S. V. M edvedevim (Sovjetska zveza) im enuje delovno skupino, ki bi p rip rav ila u s ta ­ novitev Evropske komisije. Osnovni cilji Evropske kom isije naj bi bili: — razv ijati sodelovanje m ed znanstveniki in inže­ n ir ji na področju antiseizm ičnega gradbeništva, — organizirati regularne sim pozije in periodične lokalne ali regionalne sem inarje v Evropi in sosednih državah, — razširiti tehnično sodelovanje v obliki nu jn ih m isij, izm enjave inform acij in izdaje revije. Jugoslovansko društvo za gradn jo n a potresnih področjih je im enovalo delovno skupino v sestavi: dr. N. Ambraseys, S. Bubnov, R. Draškovič, prof. S. V. M edvedev in dr. O. W erner, z nalogo, da p rip rav i sta tu t Evropske kom isije in izvrši potrebne ukrepe za usta­ novitev te komisije. M ednarodno združenje za gradnjo na potresnih področjih (IAEE) je na svojem plenarnem zasedanju dne 25. ja n u a rja 1965 v A usklandu (Nova Zelandija) odobrilo ustanovitev Evropske komisije. Delovna skupina je izdelala osnutek s ta tu ta Evrop­ ske komisije, ki ga je Jugoslovansko društvo za grad­ njo na potresnih področjih skupaj z voliln im listkom za volitev začasnega vodstva Evropske kom isije v za­ četku oktobra t. 1. poslalo predstavnikom 20 držav Evrope in Severne Afrike. V začasno vodstvo Evropske kom isije so bili izvoljeni: predsednik: Jean Despeyroux (Francija), podpredsednik: prof. S. V. M edvedev (SZ), generalni sekretar: Sergej Bubnov (Jugoslavija), sekretar: dr. N. Am braseys (Velika B ritanija). D efinitivne volitve vodstva bodo n a p lenum u Evrop­ ske kom isije ob prvem strokovnem sim poziju te komi­ sije, ki bo predvidom a le ta 1966. PETROGRAFSKE LASTNOSTI OKRASNIH KAMNIN V SLOVENIJI (Nadaljevanje) N ahajališC e B rje , S ežana C eziak D ren o v g rič G o ren je , Š m a rtn o ob P a k i (Špehov kam nolom ) G o rjan sk o G rad ac G o re n ja v as G o re n ja vas V rsta k a m n a B a rv a in v id ez k a m n a _ a) S tru k tu ra a) P o lira n je , b) o b sto jn o s t S esta v a k a m n a b) T e k s tu ra b a rv e , c) šk o d ljiv e p rim e si O < N > < O o > ap n en ec T em no siv a k a m e n in a s p odo l­ g o v a tim i a p n e n im i fosiln im i o sta n k i D ebe lo zrn a ta , d e lno do d ro b n o ­ z rn a ta a p n e n a m asa, d e lno ap ­ n en i fo siln i o s ta n k i in m alo o rg a n sk ih p rim e si a) D eb e lo z rn a ta m alo d ro b n o zrn a ta , k la s tič n a b) H om ogena, d ro b n o b reč as ta a) da se p o lira ti, b) b a rv a je obsto jn a , c) šk o d ljiv ih p r im e s i n im a cez lak it T em no ze lene b a rv e z n ek o lik o d ro b n ih b e lk a s tih peg, k i j ih p o v zro ča jo p re re z i g lin en čev ih in k re m e n o v ih zrn . D elno la h ­ k o p re p re ž e n z raz ličn o š iro k i­ m i b e lk a s tim i a p litsk im i žilam i P re te ž n o avg it, p re c e j g lin en - cev in rogovače, m alo k re m e ­ n a te r zelo m alo sfe n a in ap a- t i ta a) S re d n je z rn a ta b) H om ogena a) p o lira se s re d n je dobro , b) b a rv a je obsto jn a , c) šk o d ljiv ih p rim e si n im a ap n en ec C rn ap n en ec . E n a p la s t im a m an jšo ko lič in o do 25 m m v e ­ lik ih b e lk a s tih a p n e n ih peg in za v itih p a lič a s tih o b lik t e r d e l­ no ta n jš ih b e lk a s tih žil P re te ž n o je d rn a ta ap n e n a m a ­ sa, de ln o b e lk a s t k a lc i t v ob ­ lik i v k lju č k o v in v žilah , re d ­ k i a p n en i o rg an izem sk i o s ta n ­ k i, so razm ern o v e lik a ko lič in a o rg a n sk ih in g lin a s tih p rim e si t e r m alo n een ak o m ern o ra z ­ p o re je n ih z rn su lfid o v a) Je d rn a ta , delno d ro b n o zrn a ta , zelo gosta b) N ehom ogena a) p la s ti, k i n e v se b u je jo lap o r- n a tih v k lju č k o v , se d a jo od­ ličn o p o lira ti, b) b a rv a zelo počasi obledi, c) v se b u je posam ezne k r is ta lč k e p ir ita M m an d e z itsk i tu f S vetlo ze len a p isa n a k a m e n in a s p la v k a s tim a li r ja v k a s tim o d ten k o m . N a p re re z u p ešče­ n eg a izg led a s sv e tlo zeleno osnovo in s tem n o ze len im i in r ja v im i pegam i, v e lik im i do 20 m m , p re te ž n o n e k a j m ili­ m e tro v . M estom a v k lju č u je do 25 cm v e lik e o k ro g la s te v u l­ k a n sk e b o m b e iz podob n eg a m a te r ia la P re težn o ra h lo k a o lin iz ira n i g lin en c i in k a o lin iz ira n a tu f- sk a m asa, p re c e j k lo r ita , d e l­ no roženci, m ag n e tit, m an g a­ n o v e sp o jin e , su lfid i, k a lc it a) K las tičn a b) T u fsk a a) se n e p o lira dobro , b ) , c) m an g an o v e sp o jin e n a j» z ra k u o k sid ira jo in po v zro - -4 ča jo s iv o r ja v k a s ta o b a rv a n ja . V m a n jš i m e ri se p o ja v lja - S jo do 25 cm v e lik a n a k o p i- > č e n ja r ja v ih m an g an o v ih E peg. D ro b n a z rn c a su lfid o v se p o ja v lja jo n een ak o m ern o in lah k o p o v zro ča jo sve tlo r ja v a o b a rv a n ja > r— > Z A O >o z co s ta la k ti t — k a p n išk i k a lc it ap n en ec S v e tlo r ja v a k a m e n in a t r a k a - s te g a izg leda z a ra d i is to u sm e r- je n ih ta n jš ih s lo jev k a lc ita s p o ram i R u m en k a sto r ja v o o b a rv an k a lc it a) D ebe lo zrn a ta , d ebelo p o rozna b) H om ogena, p la s to v ita a) d a se p o lira ti, b) b a rv a je obsto jn a , c) šk o d ljiv ih p r im e s i n im a S vetlo ru m e n k a s t a p n e n e c z ap n en im i o rg an izem sk im i o s ta n k i ru d is to v A p n en a m asa in k a lc it a) J e d rn a ta , z rn a ta b) H om ogena, p se v d o b reč as ta a) se zelo d obro po lira , b) b a rv a je obsto jna , c) posebno šk o d ljiv ih p rim e si n im a ap n en ec ap n en ec M očno ro žn a to o b a rv a n a p n e ­ n e c z d ro b n im i in deln o v eč­ j im i te m n e jš im i in sv e tle jš im i p eg am i t e r n e e n a k o m e rn o z b e lk a s tim i ra z lo m lje n im i ž ilam i S v e tlo s iv la h n o ro ž n a t a p n en ec z d ro b n im i, n ek o lik o te m n e j­ šim i p eg am i in m alo ta n k ih la sn ic P re te ž n o je d rn a ta ap n e n a m a ­ sa, de ln o p r im e s i do lom ita , k re m e n a , h e m a tita , g lin a s tih in o rg a n sk ih snovi, m an g an o v ih sp o jin te r k a lc i ta v ž ilah a) J e d rn a ta b) N ehom ogena a) d a se g ladko p o lira ti, b) b a rv a je p rece j o b sto jn a , c) h e m a tit v ra z p o k a h lah k o p re id e v lim o n it P re te ž n o d ro b n o z rn a ta a p n e n a m asa z m alo p rim e si g lin a s tih in o rg a n sk ih p rim e si te r m an ­ g a n o v ih sp o jin in z rn do lo m ita a) D ro b n o zrn a ta b) H om ogena a) p o lira se zelo dobro , b) b a rv a je p rece j obsto jn a , c) šk o d ljiv e so v eč je g lin aste la sn ic e (na p rostem ) N ah a ja lišče V rsta k am n a B a rv a in v id ez k a m n a G o ren ja vas G o re n ja vas Jo s ip d o l K az lje K o p riv a— —G abro v ica K o sta n j ev ica— —G orica K o sta n jev ica L esno b rd o a p n e n e c S vetlo siv ap n en ec , p re p re ž e n z b e lk a s tim i in sv e tlo r ja v im i ž i­ lam i a p n en ec C rn apn en ec , p re p re ž e n s š te ­ v iln im i ž ilam i in p eg am i to n a li t S vetlo siv k a m e n z m an jš im i b e lk a s tim i in tem n o siv im i do č rn im i pegam i, k i j ih p o v zro ­ ča jo m in e ra li ra z lič n e b a rv e T em n i: tem n o siv p isa n ap n en ec z d ro b n im j in večjim i sve tlo s iv im i fo siln im i o s ta n k i in n j i ­ h o v im i od lom ki S v e tli: sv e tlo s iv p isa n ap n en ec z d ro b n im i in v eč jim i pod o l­ g o v a tim i do 10X1 cm v e lik im i a p n e n im i v k lju č k i t e r ta n k im i n e e n a k o m e rn o ra z p o re je n im i žilicam i P isa n a p n e n e c s sve tlo sivo osnovno ap n e n o m aso in s š te ­ v iln im i r ja v k a s tim i siv im i ap n en im i fosiln im i o s ta n k i s p re re z i v e lik im i do 20 m m s ta la k ti t — Do 3 cm v e lik i r ja v o o b a rv a n i k a p n išk i k r is ta l i k a lc ita , de ln o razp o re- k a lc i t je n i is to sm ern o s p o ram i a p n en ec P isan a p n e n e c sve tlo sive do la h n o k re m b a rv e s š te v iln i­ m i d ro b n im i in v eč jim i tem ­ n e jš im i ap n en im i fosiln im i o s ta n k i. T i o s ta n k i so pod o l­ govati, zav iti in ra v n i a p n e n e c S vetlo siv la h n o ro ž n a t a p n e ­ nec , m esto m a tu d i sve tlo r u ­ m e n k a s t s š te v iln im i sve tlo s iv im i, siv im i in ro žn a tim i p eg am i t e r z r ja v im i ž ilam i S esta v a k a m n a a) S tru k tu rab) T e k s tu ra a) P o lira n je , b) o b sto jn o s t b a rv e , c) šk o d ljiv e p rim e si P re težn o je d rn a ta do s re d n je - z rn a ta a p n e n a m asa s k a lc ito m v ž ilah te r z m alo p r im e s i o r­ g an sk e in g lin a s te snov i, d ro b ­ n ih z rn su lfid o v t e r razp o k ah z m alo železovo m an g an o v ih p rim e si a) J e d rn a ta do s re d n je z rn a ta b) P sev d o b reča sta a) , se zelo d obro po lira , b) b a rv a je ob sto jn a , c) m ala k o lič in a d ro b n ih z rn su lfid o v g lin as te in o rg an ­ sk e snov i n i n e v a rn a Je d rn a ta a p n e n a s so razm ern o v eč jo ko lič ino p rim e si z rn k r e ­ m en a (ca. 50 %) te r z m alo o r ­ g an sk e in g lin as te snov i a) Je d rn a ta , zelo gosta b) H om ogena a) se od lično po lira , b) n a z ra k u č rn a b a rv a zelo počasi ob led i P re te ž n o b e lk as ti g linenci, p re ­ cej k re m e n a in b io tik a , de ln o rogovača , sfen , m a g n e tit, o r tit, ep id o t, c irk o n , a p a ti t a) D ro b n o zrn a ta b) H om ogena a) b io tit n e p r i je m lje p o litu re , b) b a rv a v sp lošnem obsto jna , c) železo v m ag n e titu , rogova- č i in b io titu lah k o povzroča zelo počasi r ja v k a s ta o b a r­ v a n ja A p n en a m asa z o rg an sk o g li­ n a s tim i p rim e sm i in z z rn i k a l­ c ita v šk o ljk a h a) J e d rn a ta in z rn a ta b) H om ogena, p se v d o b reč as ta a) da se g ladko p o lira ti, b) počasi b a rv a obledi, c) p o se b n ih šk o d ljiv ih p rim e si n im a P re težn o d ro b n o z rn a ta in je d r ­ n a ta ap n e n a m asa, de lno a p n e ­ n i o rg an izem sk i o s ta n k i. P r i ­ m esi g lin en e in o rg an sk e sno ­ v i im a sk u p a j 0,3 % a) J e d rn a ta in z rn a ta b) H om ogena, p se v d o b reč as ta a) d a se od lično p o lira ti, b) b a rv a je obsto jn a , c) p o se b n ih šk o d ljiv ih p rim e si n im a R jav o o b a rv a n d eb e lo z rn a t k a lc it a) D ebelozrnata , debelo p o rozna b) H om ogena, d e lno n ek o lik o p a ra le ln a a) da se d obro p o lira ti, b) b a rv a je obsto jn a , c) šk o d ljiv ih p rim e si n im a P re te ž n o d ro b n o z rn a ta ap n en a m asa, de ln o je d rn a ta ap n en a m asa, a p n e n i o rg an izem sk i o s ta n k i te r p o d re je n a ko lič in a g lin a s tih in o rg a n sk ih p rim e si a) D ro b n o zrn a ta , de lno d eb e lo z rn a ta b) H om ogeno, p se v d o b reč as ta a) d a se od lično p o lira ti, b) b a rv a je ob sto jn a , c) v n e k a te r ih d e lih so z rn a p ir ita , k i p re p e re v a jo v r ja v i železovec P re te ž n o je d rn a ta in d ro b n o z r­ n a ta ap n e n a m asa, de lno k a lc it v ž ilah , z o k ro g 2 °/o p rim e si tu fsk e g a m a te r ia la in p re p e re ­ l ih g lin en cev p red v sem v ž ilah te r z m alo g lin as te in o rg a n ­ sk e p rim e si te r m an g an o v ih sp o jin a) P sev d o b reča s ta b) N ehom ogena a) p o lira se dobro , b) b a rv a n e o b led i a li zelo p o ­ časi dob i n a p ro s te m sv e t­ le jšo p a tin o , c) tu fsk o k lo r itn a , g lin as ta in o rg a n sk a snov (skupaj ca. 1,9 %) bo le po v e č jih ra z ­ p o k a h in la sn ic ah n e v a rn a N ah a ja lišče V rsta k a m n a B a rv a in v id ez k a m n a L ip ica a p n en ec L ip ica a p n en ec O p a tje selo— ap n en ec —G orica O p lo tn ica , to n a lit C ezlak P e ra č ic a an d e z itsk i tu f P o d p eč a p n en ec Š ta n je l ap n en ec T em en ica ap n en ec T o m aj ap n en ec P isa n a p n e n e c k re m sv e tlo sive b a rv e z v e lik o d ro b n ih a p n e ­ n ih fo s iln ih o s tan k o v P isan ap n en ec k re m sve tlo sive b a rv e s š te v iln im i d ro b n im i in v eč jim i n e k o lik o te m n e jš im i in sv e tle jš im i ap n en im i fosiln im i o s ta n k i in n jih o v im i o d lom ki A p n en ec k re m sve tlo s iv e b a rv e s sv e tle jšo osnovo in te m n e j­ šim i p o d o lg o v a tim i ap n en im i fo siln im i o s ta n k i, ra z p o re je n i­ m i v zp oredno . P rib ližn o is to - sm e rn a ra z p o re d ite v fo siln ih o sta n k o v d a je k a m e n in i p ro ­ g a s t izg led S vetlo siv k a m e n z m a n jš im i b e lk as tim i in tem n o siv im i do č rn im i pegam i, k i j ih p o v zro ­ ča jo m in e ra li raz ličn e b a rv e . D elno p re p re ž e n z raz ličn o d e ­ b e lim i b e lk a s tim i a p litsk im i ž ilam i S vetlo in te m n o z e len k as to p i­ san a k a m e n in a s sv e tlim i in te m n e jš im i v k lju č k i T em no s iv a p n en ec z v e č jim i b e lk a s tim i p o d o lg o v a tim i a p n e ­ n im i o rg an izem sk im i o s ta n k i šk o ljk e L ith io tis T em no sivo do sv e tle je sivo o b a rv a n a p n e n e c se s ta v lje n iz ra z lič n ih kosov T em no siv p isa n ap n en ec s p re ­ težn o sv e tle jš im i in de ln o te m ­ n e jš im i d ro b n im i in v eč jim i ap n en im i o rg an izem sk im i o s ta n k i. Im a m alo ta n k ih v i ju ­ g a s tih žil T em no siv n e e n a k o m e rn o te m ­ no p e g a s t a p n e n e c s š te v iln i­ m i ta n k im i tem n im i la sn ic am i in sv e tle jš im i zav itim i a p n e n i­ m i o rg an izem sk im i o sta n k i S esta v a k a m n a a) S tru k tu ra b) T e k s tu ra a) P o lira n je , b) o b sto jn o s t b a rv e , c) šk o d ljiv e p rim e si J e d rn a ta do s re d n je z rn a ta ap n e n a m asa (60 %>), a p n en i o r- g an izem sk i o sta n k i in n jih o v i od lo m k i (40 ’/o), p o d re je n a k o ­ lič in a g lin a s tih in o rg an sk ih p rim e si P re te ž n o je d rn a ta in d ro b n o ­ z rn a ta a p n e n a m asa, so razm er­ no p re c e j a p n e n ih o rgan izem - sk ih o s ta n k o v te r m alo p r im e ­ si g lin as te in o rg a n sk e snov i P re te ž n o je d rn a ta in d ro b n o zr­ n a ta a p n e n a m asa, de ln o a p ­ n e n i o rg an izem sk i o s ta n k i, p o d ­ re je n a k o lič in a g lin a s tih in o r ­ g a n sk ih p rim e si P re te ž n o b e lk a s ti g linenci, p re ­ cej k re m e n a in b io tita , de lno rogovača , k lo r it, m ag n e tit, sfen , a p a tit , v i r i t P re te ž n o k ao lin iz ira n i g linenci, k a o lin lz ira n a tu fsk a osnova in p re c e j k lo r ita , roženca , k a lc ita P re te ž n a a p n e n a m a sa s pod o l­ g o v a tim i o b lik am i z rn k a lc ita K osi s ivega in tem n o sivega a p n e n c a ra z lič n ih d im en z ij z ap n e n im vezivom P re te ž n o d ro b n o z rn a ta ap n e n a m asa, de ln o a p n e n i o rg an izem ­ sk i o s ta n k i t e r m alo je d rn a te a p n e n e m ase, o rg a n sk ih in g li­ n a s tih p rim e si P re te ž n o d ro b n o z rn a ta do s re d - n je z rn a ta ap n e n a m asa, de lno a p n e n i o rg an izem sk i o stan k i, so razm ern o p re c e j o rg a n sk ih p rim e si, k i so n ak o p ičen e v sk u p in a h in la sn ic a h te r de ln o g lin a s ta snov a) K las tič n a b) P ešč en o b re čas ta a) D ro b n o zrn a ta , je d rn a ta , de lno d eb e lo z rn a ta b) B re č a s ta a) Je d rn a to d ro b n o z rn a ta b) H om ogena, p se v d o b reč as ta a) D ro b n o zrn a ta s p reh o d o m v sre d n je z rn a to b) H om ogena, z ra h lim p reh o d o m v p a ra le ln o a) K las tičn a b) T u fsk a a) J e d rn a to - z rn a ta b) P sev d o b reča s ta a) J e d rn a ta b) B rečas ta a) D ro b n o zrn a ta , de lno d eb e lo z rn a ta b) H om ogena delno p se v d o b reč as ta a) D ro b n o zrn a ta do sre d n je z rn a ta , de lno d eb e lo z rn a ta b) N ehom ogena a) se d o b ro p o lira , b) b a rv a je obsto jn a , c) g lin a s tih in o rg a n sk ih p r i ­ m esi je 0,09 */• in n iso n e ­ v a rn e a) se d obro p o lira , b) b a rv a je ob sto jn a , c) šk o d ljiv ih p rim esi n im a . G lin a s tih in o rg a n sk ih p r i ­ m esi je 0,35"/» a) se d obro p o lira , b) b a rv a je obsto jn a , c) šk o d ljiv ih p r im e s i n im a a) b io ti t in k lo r it n e p r i je m ­ l je ta p o litu re , b) b a rv a je d ru g ače ob sto jn a , c) železo v p ir itu , b io titu , ro - govači, k lo r itu la h k o po ­ v zro ča r ja v k a s ta o b a rv a n ja a) se slabo po lira , b) b a rv a je obsto jn a , c) k a o lin lz ira n a osnova n i od ­ p o rn a p ro ti zm rzo v an ju a) se p re težn o zelo dobro po lira , b) b a rv a n ek o lik o obledi, c) p o seb n ih šk o d ljiv ih p rim e si n im a a) se zelo d obro po lira , b) b a rv a n ek o lik o obled i, c) posebno šk o d ljiv ih snovi n im a a) se d o b ro po lira , b) b a rv a počasi obled i, c) n ezap o ln jen e ra zp o k e bodo n e v a rn e p r i zm rzo v an ju a) d obro se po lira , b) b a rv a h itro obledi, c) v se b u je p osam ezne k r is ta lč ­ k e p ir ita , k i lah k o p ovzro ­ ča jo r ja v a o b a rv a n ja MEHANSKO-FIZIKALNE LASTNOSTI OKRASNIH KAMNIN N ah a ja lišče in raz liček k a m n a P ro s to r- n in sk a teža g/cm 3 S pec i­ fičn a teža g/cm* P oro z­ n o st N am oč- ljiv o st •/. O brus cm 3/56 cm 2 v suhem k g /cm ' B r j e .......................... . 2.70 2.79 0.03 0.16 20.9 13702000 C e z l a k .................... . 2.95 3.11 0.05 1.17 10.97 17901920 Drenov grič . . . 2.70 2.76 0.02 0.08 18.6 21002470 G orenje Š m artno od Paki 2.21 2.58 0.14 6.4 32.2 500 679 G r a d e c .................... . 2.69 2.70 0.01 0.27 24.7 15701870 H otavlje (rdeč in roza) . . 2.71 . 2.74 2.73 2.90 0.01 0.06 0.10 0.36 29.5 575 1602 H otavlje, sivi . . 2.69 ’ 2.71 2.74 2.86 0.01 0.06 0.09 0.23 27.1 28.7 530—1095 1230—1623 H otavlje — Lučna . . 2.70 2.72 0.007 0.14 16.6 16502190 J o s ip d o l.................... 2.642.66 2.67 2.74 0.01 0.03 0.35 0.51 6.415 6.49 2000—2700 2540—2980 K o p r iv a .................... . 2.67 2.68 0.004 0.28 20.5 15382085 G abrovica . . . . . 2.69 2.68 0.015 0.37 20.4 15652115 K ostanjevica sta lak tit . . . . 2.60 2J6 0.06 0.80 48.5 441 583 K ostanjevica . . . . 2.67 2.78 0.04 0.25 49.3 10151610 Lesno brdo . . . 2.70 2.75 0.018 0.10 22.6 21002470 Lipica, svetli . . . 2.67 2.72 0.02 0.46 21.1 21752345 Lipica, rožasti . . 2.67 2.74 0.03 0.46 20.1 19052040 O patje selo . . . . 2.68 2.85 0.06 0.17 24.0 15001720 O plotnica . . . . 2.66 ' 2.67 2.71 2.74 0.02 0.03 0.31 0.48 9.0' 9.5 1690—1880 2095—2560 P eračica . . . . 2.103 2.45 0.142 9.61 23.7 —- P o d p e č ..................... 2.70 • 2.71 2.72 2.78 0.007 0.05 0.13 0.30 19.4 2260—2270 2440—2590 Tem enica . . . . . 2.68 2.78 0.04 0.16 19.6 14601604 T o m a j ..................... . 2.68 2.75 0.03 0.118 22.7 12421818 V rhovlje . . . . . 2.69 2.77 0.03 0.116 20.7 12901730 T la čn a t rd n o s t U po- M odul s ta n ju po n a m a k a n ju po zm rzo v an ju g ibnatrd n o s t e la s tič n o sti E p r i n. 50—600pop rečn o k g /cm ' pop rečn o kg /cm ' pop rečn o kg /cm ' 1750 13901690 1560 1540 1950 1804 780 986600 847600 1862 15101950 1804 1575 1915 1733 336 215300 328600 2297 1890 1760 N apetost 2720 2364 2710 2299 197 5—400774000 595 327469 421 346 455 411 — — 1710 6901250 1000 1110 1470 1320 — — 872 1378 1200 1750 1508 1570 2130 1878 — — 826—1239 960—13801570—1990 1210—1560 1100—1200 1270—1550 1180—1372 — — 2046 18702540 2190 1440 1850 1668 — — 2234—2774 2010—25202670—2830 2318—2698 2080—2510 2500—2820 2312—2684 — — 1883 17232050 1847 1570 1830 1718 — — 1819 1635 1942 1720 Napetost 2400 2370 1982 198 25—200684000 576 279646 525 266 734 427 — — 1355 12801730 1538 1234 1676 1492 226 717500 740500 2297 1890 2364 1760 N apetost 2720 2710 2299 197 5—400774000 2259 16752085 1816 1755 2040 1889 — — 1962 15102105 1810 1420 2135 1829 — — 1609 13502130 1636 1314 1815 1598 576 849000 782000 1934—2270 636 2364—2460 1610—1800 2270—2360 1916—2008 — — — — 1560—2220 2270—3080 1902—2558 380—1900 1890—2360 820—2036 — — 1530 11801920 1503 1369 1773 1593 — — 1545 13501730 1562 1450 1990 1665 — — 1506 10101570 1398 1620 2000 1740 621 888300 761000 C R A M E X L J U B L J A N A , K U R I L N I Š K A 1 0 s svojima poslovalnicama na Lavrici in Vrhniki in s svojimi predstavništvi v Beogradu, Zagrebu in Reki, želi vsem poslovnim prijateljem , sodelavcem in potrošnikom uspeha polno v Novem letu 1966 in se priporoča za nadaljnje tesno poslovno sodelovanje »GRAMEX«, L J U B L J A N A R aziskovalno delo je o sn o v a za m odern izacijo in n a p re d e k pro izvodn je V svojih labo ra to rijih in n a te ren u izvršuje zavod raziskavo materiala: za L jub ljana D im ičeva 12 v se p re isk av e s p o d ro č ja g ra d b e n ih in investicijsk ih m ateria lo v in konstrukcij m Svojim naročn ikom in so d e lav cem želi s rečn o in u sp e šn o novo leto 1966