KatoTišk cerkven list
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gl. 60 kr., v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 1 o-., ako nui dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečitf XX.
V Ljubljani 20. svečana 1867.
List 0.
MMudic na popotva^Ju in v počitku.
(Konec.)
Potem se poda v neki mlin, obiše zaporedoma tudi še druge rokodelce in obertnike: peka, krojača, čevljarja, usnjarja, branjevca itd. Kakor zelo mu je pri nekterem marsikaj dopadlo, — kajti povsod je našel dobrih prijatlov in znancev: gerdo oskrunjevanje sv. nedelj in praznikov z nepotrebnim delom, z vožnjo in po-potvanjem, dobičkarijo, laž, hinavšino, goljufijo, mlač-nost in lenobo do molitve in Božje službe, ostudne kvante po nekterih delavnicah, zanikernost v spolnovanji svojih dolžnost, nesrečne brezbožne zakone, ponočevanje, po-hujšljive znanja, brezskerbne starše in gospodarje, malopridne otroke in posle, — kakor zlo mu je bilo vse to po volji, dolgo vendar nima nikjer obstanka in miru, zakaj nobena hiša in družina ni bila vsa in cela tako brezbožna in tako popolnoma od Boga zapušena, da bi saj eden ali drugi s tem ali unim dobrim bogoljub-nim delom ne bil se pohvaliti imel, bodi si kaka pobožna molitev, serčno kesanje, vdana poterpežljivost, kako delo keršanske milosti itd. Peklenšček pa je iskal in si želel dobiti kraj, kjer bi ne videl in ne slišal čisto nič dobrega, ampak le hudo in samo hudo tako, kakor je v njegovem peklenskem kraljestvu.
Tako je tedaj prekanjen vsaki hiši mogel dati slovo in silno čmern in poparjen počasno stopa proti neki veliki vasi ali tergu, bilo je ravno pred pustom neko ne-deljo-večer. Sk ;raj je že obupal, da bi našel na zemlji kraj in počitek, kakor si ga je želel, — kar že od daleč zasliši čudne glasove. Kolikor bližej dohaja, tem bolj se zavzema in stermi. Kaj tacega ni še slišal in ne čul, kar hodi po zemlji. Bilo je vriskanje, ropot in razbijanje, da misli, to ne morejo biti človeški glasovi, temuč da stoji pred vhodom v pekel. Ko bližej stopi, vidi, da poslopje, iz kterega dohajajo strašljivi glasovi, je kerčina. Ne ve skoraj, kaj bi počel; vender pa se oserči in stopi v hišo. Zlo se začudi, ko vidi tam v prostorni pa smerdljivi in nakajeni sobi, da se gibljejo ljudje, kakoršni na zemlji bivajo in žive. Z bistrim preveselim očesom se ozira po razberzdani množici. — Tu sliši nekoga pri igri neprenehoma strašne bogokletstva in rotenja bruhati, da njega samega, satana, skoraj groza sprehaja. Prijazno preklinjevavca pohvali in gleda dalje. Tamkaj vidi druzega, bil je rckodelec in oče, ki z ob-upljivim očesom gleda zadnje solde, ki so mu od zaslužka celega tedna ostali in ktere bo kmalo tudi po-žerla igra. Prav po satansko smehljaje se tudi njemu prikima. Med tem s<? nekdo po sobi lovi, z vso težo v njega zarine ter t« epi na tla. Bila je živina s človeškimi udi, govor iii pamet mu je vzela pijanost. Z neznano radostjo se ogleduje nad njim. Po tem prisede
k mizi, od ktere se razlega divje krohotanje in smeh. Kratkočasovala se je namreč družina pripovedovaje si z nesramnim jezikom in prederznim očesom naj gerji in naj nesramniši klatanja in kvante. Med to čudno in zmešano družino mu je naj bolj všeč, in ko sliši in vidi vedno novih, prej še neznanih ostudnost, se naj dalje med njimi pomudi. O, tako dobro se satanu še nikdar ni godilo, toliko radosti in veselja, kakor med to der-halijo in pri tem opravilu, še nikdar ni vžil. Pa nekaj druzega med tem spet njegovo pazljivost budi; meni namreč, da vidi kerdelo divjih, kakor obnorelih ljudi. Bili so pa le plesavci in plesavke, ki so se kakor ob-divjani v kolobaru po sobi vertili. Tu se je v peklenski radosti blisketalo njegovo oko, tu je našel, kar je toliko skerbno iskal, po čemur je toliko hrepenelo njegovo serce. Tu ni bilo slišati kaj dobrega, ampak le samo hudo: preklinovanje, rotenje, nesramne besede in pesmi, ostudni pogovori. Tu ni videl kaj dobrega, vidil je hudobijo, mesenost in pohujšanje; prederzne poželjive poglede, nespodobno, nesramno zaderžanje in obrašanje, spotikljivost v obleki i i še marsikaj druzega, kar se ne more vse povedati in pisati. Sramožljivost in nedolžnost, vest in vera umira; pijanost in zapravljanje, pohujšanje in zapeljevanje, nezvestoba, brezbož-nost in druge strasti tu svoj prostor, svojo domačijo imajo. Tolikoga veselja na zemlji se vdeležiti, tako blago tovaršijo najti, tega bi se satan nikdar ne bil na djal. Da bi svojo popolno zadovoljnost razodel, pr»-serčno torej najprej kot svoje naj bolji prijatle pozdravi in pohvali oštirj.i in kerčmarico, da vesta svojim gostom za tako hvalevredno veselje in kratkočasovanje skerbeti ter jima obljubi, da ju hoče v primernem kraju še posebno priporočiti; pohvali potem godce, ki jih o taki priliki čisla kot svoje rokodelce in pomočnike, in vsakemu po versti kaj pimernega pove, vsem skupaj pa svojo iskreno pohvalo izreče, češ, da se vejo tako vljudno in verlo obnašati, leta svoje mladosti in kreposti hvalevredno vživati, ter da so toliko izobraženi in moški, da se ,,ostrim in nadležnim duhovnom" ne dajo v svojem veselju motiti in od njega odverniti. Tako prav po svoji satanski šegi podžiga in piha ter si prizadeva še spijoče strasti zbuditi, zbujene pa razžigati in vterjevati; in ko vidi, kako po sreči mu gre, poslednjič navdušen v silni radosti zakliče: „To pa, to! — tukaj je moj počitek, tukaj hočem ostati in bivati na veke!" Ves pijan veselja satan meni, da so vse kerčme na svetu take, in gre in dirja iskat Še druzih, da bi ondi zopet novo veselje vžival in morebiti, ko bi bilo moč, še kaj ljubšega vidil. Divjaje zagleda na neki hiši smreko in skob-lanice in — lop! je v hiši. Kaj vidi? kaj sliši? Kerč-mariea ravno moli litanije Marije Device in zadnje molitve po opravljenem rožnem vencu (roženkrancu), der-
žina in nekteri pametni gosti z njo vred klečijo in molijo — vsi trezni in pametni. To je bilo sedem strel za peklenska, — pozabi od samega strahu, kje so vrata, in zažene se skoz okno n* ulice s toliko ihto in močjo, da se vsa hiša strese in spremljajo ga šibre razdrobljenega okna. Vender, ker je v pervi kerčmi toliko veselja našel, še v marsiktere pokuka, in res je našel še mnogo pervi enacih, pa tudi precej poštenih. Posebno vesel je bil, kedar je naletel, da so ljudje med Božjo službo pijančevali, ali tudi kedar je vidil, da se je mlado ljudstvo raznega spola na pare prigibalo in jelo mize zasedati. To je bilo pravo maslo njegove dobre volje in rekel je: „To je tista moja cerkvica, ki čemi tolikrat očitajo, da kjer ima začetnik časov svojo cerkev, tudi moje veličastvo svojo kapelico premore. Ti ljudje so meni ravnokar tudi v uni cerkvi služili — saj sem jih vidil, kako so se obnašali in kako jim je le moja kapelica po glavi brodila, in lejte, kako zvesto so sem pritekli!" —
Nova in silna groza pa ga je spreletovala, ker je naletel v nekem kraju, daje gostilnik gostom bral Baragove „Zlate jabelka" in „pasijon," — nekje drugej od štirih poslednjih reči; — po „Zgodnji Danici," ki je na neki gostilniški mizi ležala, je celo v strašni togoti hlapnil s kremplji, da bi jo kar precej raztergal: pri tisti priči pa švigne strela z zidu od neke podobe Tiste, ki mu je glavo sterla, in verže ga tako hudo za vrata v kot, da se komaj pobere in se potuhnjen dalje vleče, kakor osramoten volk, ki je dobil s kolom po herbtu namesti jagnjeta.
Po mnozih skušnjah, žalostnih in veselih, se pe-klenšek poverne v pervič popisano kerčmo, ker ta se mu je bila kakor pervenka čistega veselja posebno priljubila. In od tistega časa se zapriseženi sovražnik našega zveličanja naj raji potika in sprehaja po umazanih kerč-mah in plesiših, kjer dobivajo potuho zapravljivci, potepuhi, tatovi in zlasti nečiste drušine itd., ker tukaj naj bolj vspešno človeške strasti budi, podpihuje in vnema, ter ima naj obilniši, naj bogateji žetev za svoje kraljestvo.
Od tod pa hodi s svojo mrežo in struno na vse strani. Posebno velikrat pride med duhovnim opravilom k cerkvenim vratom , in nekterih kimežev in starih pijancev in mlajših potepinov celo v cerkev ne pusti; na druge, ki so že v cerkvi, pa od vrat struno in zanjko verže in jih iz cerkve ven potegne. O kako je vesel, kedar ima take ribice v svojih krempljih! — Koliko jih tudi ponoči s postelje zvabi k ponočevanju, pijančevanju itd.!
Oj torej oštirji in kerčmarice! gorje, ako so vaše gostilnice gnjezda pregreh! Ne rečem vam druzega, kakor kar je rekel neki pobožen pisatelj: „Bolji od hiše do hiše kruha prositi, kakor pa plesišče in kerčmo imeti, nad ktero morajo nebesa žalovati, pekel pa se je veseli, kjer jih z vami vred toliko šte/ilo svojo časno srečo, zraven pa še svojo edino neumerjočo dušo zgubi!"
O keršanski mladeneč, keršansko dekle! Ravno zdaj je pustni čas, čas toliko nevarnega plesa in posvetnega razveseljevanja; ne boj in ne vari se zdaj in nikdar nobenega kraja bolj, kakor razuzdanega plesišča in kerčme. Verjemi, da nikjer ni sramožljivost in nedolžnost, notranji mir in veselje, časni in večni blagor v večji nevarnosti. kakor tamkej, kjer je obilna pijača, vabljiva godba in ples. Spomni se, da si se odpovedal, odpovedala Imdeu, njegovemu djanju in napuhu pri svetem ker^tu in >pet pri svetem obhajilu. Derži se zvesto svoje obljub«-, ne podaj se spet njim v sužnost, od ktere tt: j«.- za pmlrago eeno svoje kervi in svojega življenja rešil tvoj Oospod in Zvcličar.
Ako >i pa, kristjan, svojo obljubo prelomil in Bogu liezvot postal, o spoznaj, dokler je še čas, svoje za-
dolženja in veUko nevarnost, v kteri se znajdeš. S skesanim sercem verni k Njemu nazaj, ki je prišel tudi tebe iskat in zveličat, in spomni se: „kaj ti pomaga, naj bi tukaj še toliko veselja vžil in celi svet si pridobil, na svoji duši pa škodo terpel, zakaj svet in posvetno veselje prejde; le kdor spolnuje Božjo voljo, ostane vekomaj."	*—V
b
f isifon r Smledniku.
(Dalje.)
Ob 10 so pa P. Valjavec prerešetovali tiste, ki sovražijo svojega bližnjega. Perva zapoved, so djali, je: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje misli; — in druga je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe. Tedaj ne sovraži ga, ako te je razžalil; če te je, postavim, kaj poškodoval na senožeti, pri njivah, gojzdih itd., — po-terpi; za tisti mali košček zemlje ti bo Bog na drugi strani obilno povernil. — Dobro je bilo govoriti od tega, ker po taki poti se veliko veliko sovraštva naredi med sosedi, in velikrat gre to sovraštvo od roda do roda, marsikterega, se nam je bati, spremi to sovraštvo v grob. Da bi tako ne! Zelo do živega so segali ves čas svojega govora vsem tistim, ki so prizadeti o tem. Nar hujši je pa bilo, ko so jeli govoriti od Jezusa na Križu, ki je prosil za svoje sovražnike, morivce. In ti, so djali, ne bos odpustil, ako te je kteri le razžalil? Vzeli so potem v roko križ, kterega ima vsak jezuit pri sebi, in so ga danes nalaš seboj prinesli na prižnico; kakor deleč so se le mogli, stegnili so čez prižnico roko, v kteri so imeli ta križ, in so vprašali: ali poznate tega? Naenkrat je vse ostermelo, ker se kaj tacega ni nad j al. Ali poznate tega, ki je na tem križu pribit? Ali ga boš zamogel poljubiti, kušniti, ko ti ga mašnik prinesejo enkrat k tvoji smertni postelji? Precej časa še derže v roki britko martro in govore z milim in ginljivim glasom k poslu-šavcem, ter jih ljubezujivo nagovarjajo, da naj ravnajo zanaprej po zgledu križanega Jezusa, ter odpuste vsak svojemu bližnjemu iz serca, ako je bil kaj razžaljen. Drevi ko bo zapel veliki farni zvon, so djali, naj ve vsa fara, da ni ga sovraštva nobenega več v smleški fari. To zvonenje z velikim zvonom naj vam je v znamnje, da vsak poda roko svojemu bratu, s kterim je bil razpert. Ker vedite, da Božjega usmiljenja bi nikoli ne dosegel, ako bi tega ne storil. — Le taka pridiga ima moč vse sovraštva poravnati.
Popoldne ob 3 pa je bila pridiga, h kteri so bile osebne priprave. Bito je več sveč postavljenih na altar, teri se je tudi bolj okinčal, kakor je bila navada druge dneve sv. misijona, in preden so pridigar imeli iti na prižnico, je cerkvenik prižgal vse sveče na altarju, prišli so potem g. fajmošter iz zakristije v roketu, 8 štolo in so sv. Rešnje Telo izpostavili, ker danes je bila pridiga od presv. Rešnjega Telesa. G. misijonar P. Do-ljak namreč so vedili, da ljudje ali pravega zapopadka nimajo od tega Zakramenta, ali pa je mlačnost taka že nastala, da že nočejo skazovati tiste časti, ktera gre Jezusu Kr. v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Djali so kmalo od začetka svojega prelepega, ginljivega govora, da hočemo Jezusa danes prositi odpušanja, ker smo ga velikokrat razžalili s svojim obnašanjem v pričo Njega v zakramentu presv. Rešnjega Telesa. Povedali so najpred, da je Jezus v pušavi, ko je 4<XX) ljudi nasitil, obljubil dati angeljski kruh , namreč svoje meso in svojo kri v jed, kar je potem spolnil pri zadnji večerji, ko je vzel v svoje svete roke kruh in vino, ter oboje spremenil v svoje meso in svojo kri, tedaj v svoje telo. In glejte, še dandanašnji se to godi pri daritvi svete maše. Jezus Kristus je tedaj, ko maš-
nik izreče Čez podobe kruha in vina besede, ktere je Jezus pri zadnji večerji izrekel, pričujoč z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, ves kakor Bog in človek v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Da so pa tega še bolj prepričali poslušavce, povedali so resnično zgodbo, ki se je zgodila v Burgundu na Francoskem. Bila je v tem kraju navada, pervi dan v letu izpostavljati sv. Rešnje Telo in celi dan so ljudje molili pred sv. Reš-njim Telesom. Tudi po noči je ostalo izpostavljeno in sam cerkvenik je čul pri sv. Rešnjem Telesu. Zgodi se, da cerkvenik zadremlje. Vnamejo se šopki (pušeljci) in altar, in gorel je altar. Zbudi se cerkvenik in vidi altar v ognju. Ves preplašen si ne ve pomagati, ker bil je sam v cerkvi. Ko zgori ves altar, vidi, da mon-štranca in Bog v nji je ostala popolnoma nepoškodovana in vidil jo je v zraku stati. Drugi dan, ko se je ta čudež razglasil, privrejo ljudje v cerkev to čudo gledat in duhoven hoče monštranco prenesti v stranski altar, ali ne more je premakniti. Pustiti jo mora v zraku viseti. In glej, monštranca se potem sama vzdigne in plava v zraku po cerkvi na stranski altar. Ljudstvo pa preplašeno od čudeža, ki se godi, vpije kleče na ves glas: Čast in slava in hvala bodi Jezusu v zakramentu presv. Rešnjega Telesa! Čez leto in dan, ko je bil novi veliki altar spet narejen, glej, je monštranca s sv. Rešnjim Telesom spet nazaj plavala po zraku na veliki altar in velika množica ljudstva, ki je to vidila, je klečala in prepevala: Čast in slava in hvala bodi Jezusu v zakramentu presv. Rešnjega Telesa! Glejte čudež, kterega nam je popisal sv. Frančišk Salezij, ki ga je sam vidil. Resnično je tedaj Jezus Kr. pravi Bog, pričujoč v tem presvetem Zakramentu. In ti kristjan vse to veruješ, obnašaš se pa v pričo presv. Zakramenta kakor da bi ne veroval! Ne vkloniš kolena, kedar je Jezus na altarju, naj si že bo pri sv. maši, ali kedar je izpostavljen v monštranci. Vedi, da Jezus prebiva v presv. Zakramentu samo iz ljubezni do nas. Iz ljubezni do nas On stanuje v naših revnih cerkvah, v lesenih, umazanih tabernakeljnih. Na Turškem imajo cerkve kakor hleve *) in Jezus prebiva v njih iz same ljubezni do nas. Oh kristjan, poglej neizmerno ljubezen njegovo do nas! — Kedar si bolan, in ne moreš sem priti, da bi njega prejel, pride On k tebi v tvojo revno bajto, in se da tebi v jed in pijačo. Glej neizmerno ljubezen njegovo! On se spreminja v tvoje meso in v tvojo kri! Bog se sklene s človekom! Oh predragi Jezus! se oberne proti velikemu altarju, kjer je Jezus izpostavljen, oh predragi Jezus, usmili se nas, ki smo tako ravnali, da si bil razžaljen. Oh prizanesi meni nesrečnemu mašniku svojemu, ki sem Te žalil pri sv. maši. Oh usmili se me! 5000 maš sem že bral v svojih 12 letih mašništva, gotovo velikrat sem Tebi delal nečast. Prosim Te tudi za svoje brate duhovne, ki so morebiti tudi po nevredno 5000, 10.000, 20.000krat maševali. Oh Jezus, prizanesi jim! Prizanesi, o dragi Jezus! staršem , ki so te tolikrat po nevrednem prejemali pri ti Božji mizi; glej jih vse tukaj klečati jokajoče, ki te s skesanim sercem prosijo odpušanja. O Jezus, blagoslovi nas vse, mene nevrednega mašnika, blagoslovi moje brate duhovne, blagoslovi starše, fante, dekleta! Obljubimo Ti vsi, nič več Te po nevredno ne prejemati. O Jezus, stopi doli z altarja in požegnaj nas! Glejte, Jezus stopa doli. On že vzdiguje desnico, nas že žegnuje, nam že odpuša. Oh Jezus, hvala, oh čast in hvala Tebi, o Jezus! za to dobroto in usmiljenje na veke. Amen. — Na zadnje ti je bil pa vender tak jjk, da se je pridigar komaj še slišal, ker glas je že pešal pri takem in tolikem trudu.
*) V nekem kraju pod Lihunom sem vidil veliko <l;il»ši cerkev, kakor hlev.	Vred.
Ginljiva in dobrega vspeha pa je bila ta pridiga še zavolj tega, ker je pridigar na zadnje, ko je v imenu vseh pričujočih odpušanja prosil pri Jezusu, klečal in kleče proti sv. Rešnjemu Tel. obernjen in z biretom v roki, milo in milo prosil Zveličarja, da naj vsem odpusti, ki so ga kdaj razžalili v presv. Zakramentu. Po pridigi pa se je zapela na koru pesem: Sveto, sveto, sveto itd., kar je bilo kaj pripravno, da se je precej počastilo presv. Rešnje Telo. Namenili so bili čast. oče vodja na ta dan slovesno procesijo s presvetim Rešnjim Telesom , da bi se bilo tako očitno temu presv. Zakramentu počešenje skazovalo; toda gnječa je bila prevelika. Bilo je res ljudi do sile. Bali so se tedaj g. misijonar kake nesreče, ki bi se znala pripetiti pri tolikem številu ljudstva, ki se ne zna o takih okolišinah deržati lepega reda. Vsak hoče le pervi biti v cerkvi in pervi iz cerkve iti. Kakor smo iz serca želeli imeti ta sprevod, ker s tem bi bil sv. misijon še več pridobil na slovesnosti, srno pa vender veseli, da se je opustil, in da ni bilo kake nesreče.
15. nov., zadnji dan našega sv. misijona, je bila zjutraj ob G pridiga od nebes, ktere so nam popisovali P. Kos. Za rek so si vzeli: Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho slišalo, nobenega človeka serce ni občutilo, kar je Bog tistim pripravil, ki njega ljubijo. Vnemal je pridigar poslušavce k ljubezni Božji, da bi t>» neizmerno veselje enkrat vživali na veke.
Ob 10 pa je bila zadnja pridiga, govorjena po gg. misijonarjih, ktero so imeli P. Valjavec, ter začeli z besedami : Glej, tvoja mati. Dokazal nam je pridigar prav lepo, kako jo Marija naša mati. Kdo se sme, je djal, mati naša imenovati? Mati naša je tista, ki nas je rodila, ki nas redi, in ki nas izreja. Marija je naša mati, ki nas je rodila, nas redi in nas izreja. — Mati, ki nam da življenje od svojega mesa in svoje kervi. Tudi rodi. Marija nam da od svojega mesa in kervi življenje s tim, ko nam d£ Jezusa našega brata, ali glavo našega trupla; mi namreč smo udje Jezusovega telesa, on je naša glava, ki ga je rodila Marija, in po Njem, ki je naš brat in sin Marije D., nam prihaja življenje; tedaj nas je Marija rodila — je naša mati. Marija je naša mati, ker nas redi. Kako nas ona redi? Pri sv. obhajilu prejmemo Tistega, kteremu je Ona dala življenje od svojega mesa in kervi, ki ga ie ona rodila. Mi vživamo tistega, kteremu je dala Marija meso in kri ali telo. Tega mi prejemamo, in Marija nas redi s svojim mesom, je naša ljubeznjiva mati. Marija nas pa izreja. Ona nam sprosi od svojega Sina razsvetljenje naše pameti, da spoznamo, kaj je prav in dobro in nam da spoznati, kaj je hudo; Marija nam ogreva serce za ljubezen do Boga, in nas izreja v Božjem strahu ter nas varuje hudega na duši in na telesu. Izročil je potem častiti Pater ti ljubez-njivi, skerbni materi Mariji vse farmane naše pod njen plajš, pod kterega naj bi ona nas vse vzela; izročil jih je, ter jo je prosil, naj bi ona blagoslovila predrage Smlojce in druge, ki so se vdeležili sv. misijona, obvrrovala vsega hudega v življenju; in naj bi posebno pri smertni postelji vsacega stala, in se serčno vojskovala zoper peklenskega sovražnika. Ginljivo se je potem pridigar poslavljal s Smlejci, ter roko podajal in z Bogom vo-šil staršem, mladenčem in deklicam, in poslednjič proti pričujoči duhovšini obernjen reče: z Bogom, moji duhovni bratje, serčno se vam zahvalim, da ste tako Vrepko te dni deržali v svojih rokah ključe nebeškega kraljestva. — Ni bilo brez solz pri tako ginljivem slovesu, in tudi mi smo v duhu slovečcmu pridigarju in drugima dvema misijonarjema, blagim dušam, vošili: ,,Z Bogom!"
Popoldne zadnjega dno pa se je uiiela postaviti krona našemu sv. misijonu. Komaj smo poobedvali, že smo
jeli se pripravljati, da bomo šli po misijon3ki križ, ki ga je naredil bistroumni mizar v št. Valburgi, Potovec po imenu, kteri tudi druge raznoverstne reči zna moj-stersko izdelovati. Naredil nam je tako lep križ, da ga gg. misijonarji niso mogli prehvaliti in so tudi djali, da takega misijonskega križa še nikjer niso vidili, akoravno so že v mnogih krajih misijonarili. Vsi gospodje, kterih se je ta dan zbralo 34, smo šli oblečeni v roketih, kakih 10 minut deleč od Smlednika na smleŠko polje, kjer je imel čakati naš misijonski križ, lepo ozaljšan z dvema raznobarvenima vencema,^ kterih enega je naredila zastonj neka dobra duša iz Smartna pri Kranju, in druzega ste naredile dve hišni smleške grajšine, kterima se s tim serčno zahvalujemo za ta dar. Spremljala nas je velika možica ljudi vsacega spola tako, da nas je bila lepa dolga procesija. Ko pridemo do sv. križa, ga blagoslove vodja sv. misijona P. Doljak in potem ga vzdigne 24 fantov na svoje rame in vsak je imel dosti nositi, ker križ je bil stesan iz hrasta in je pet sežnjev dolg. Nesli smo ga v procesiji proti Smledniku k farni cerkvi. Okoli cerkve pa je bilo gotovo kakih dva tav-žent ljudi zbranih, ki niso mogli priti v cerkev in so gledali ta lepi sprevod. Veselja nam je igralo serce vi-diti toliko ljudstva in slišati lepo vbrano naše zvonenje, ktero je naznanjalo ljudem v cerkvi in okoli, da ne-semo sv. misijonski križ. Ko pridemo v vas s sv. križem, gnjetlo se je ljudstvo okoli njega, ker vsak ga je hotel viditi od blizo, in otroci zavolj majhne postave svoje plezali so po farovškem drevju, kakor Cahej, ki je bil zlezel na drevo, da bi vidil mem gredočega Jezusa. Položili so ga na tla in potem se je lepo vzdignilo to kraljevo znamnje ter terdo k zidu postavilo v zemljo, kjer zdaj stoji in bo stalo dolge dolge leta zanamcem v spomin, da smleska fara je imela ljudski misijon od 4—15. novembra 1866, kar zapisano stoji z medenastimi svitlimi čerkami na križu. P. Doljak so šli potem na prižnico in so ljudem povedali odpustke, kteri se zadobe pri misijonskem križu. Bil je potem papežev žegen, kte-rega so nam podelili milostni in ljubljeni naš knez in škof, ki so nalas zato prišli daues v Smlednik in so tudi blagovolili gledati s farovškega okna prelepo gin-ljivo procesijo, ki sem jo ravno popisal. (Konce nasl.)
10giet1 po Slovenskem in dopisi*
Iz Ljubljane. (Marsikaj.) Kedar je kazalo, da ima slovenski narod že mnogo slovstva, da lepo napreduje, da je jezik njegov olikan in pripraven za šole in vradnije itd.; so nemški in drugi „liberalci" vseskozi oporekovali: le nekteri duhovni se pečajo s slovensko narodno pismenostjo; kar imajo Slovenci, so le duhovni jim pridobili in spisali itd. Zdaj pa, ko se duhovni z narodom in za narodno reč potegujejo, vpijejo ravno tisti liberalci," kaj da imajo duhovni pri tej reči, da narod vodijo in med njim počenjajo, kdo ve kaj itd.! To je liberalizem.
Zastran šol naj to-le opomnimo. Želeti bi bila tudi po srednjih šolah marsiktera prememba glede na vzajemnost naših časov. Časi se spreminjajo, in ž njimi bi se mogle spreminjati mnogotero tudi šole. Razni narodi so si zdaj veliko bliže memo poprej. Iz tega vzroka naj bi se nekteri stari ali preobširni nauki opustili ali vsaj stisnili, in živim jezikom naj bi se dal veči prostor. Brati je bilo pred nekaj leti, da so z ljubljanske gimnazije prosili, da se sme na nji učiti češki jezik, ali prošnja je ostala v neki miznici, da ni mogla ne naprej ne nazaj. Zdaj se je marsikaj zboljšalo, in tista prošnja naj bi se ponovila, morebiti bode vender le uslišana. Postaviti se ima sedej učitelj za greško-latinsko pa slovensko slovstvo. Ali bi ne bilo prav, da bi se izvolil
tak, ki zna tudi hrovaško-serbski jezik, in bi ga mogel razlagati našim učencem, kakor se je pred časom že godilo. Očitno je, da pri sedanji mednarodni zvezi sta nam zlasti češki pa hrovaški jezik zmiraj bolj živa potreba. Po takih potrebah in okoiišinah naj se ravnajo tudi šole in učne osnove, da bodo v prid in blagor.
—	„Beč, Videm, Dunaj — Dunaj! vpijejo mnogi narodi avstrijanski, in se pritožujejo zoper to vladarsko mesto v raznih rečeh. Tudi mi Slovenci, in zlasti kranjski Slovenci bi imeli marsiktero pritožbo zoper Dunaj. Zdaj naj omenim lete: Kako vladaš in kam zapravljaš naše nadepolne mladenče, ki prihajajo od leta do leta na tvoje visoke šole, in jih vse premalo čvcrstih in značajnih, v dobrem poterjenih pošiljaš nazaj!! — „Kranjska je slovenski Tirol," je djal kranjski rojak pa nemški pesnik. Da bile res bila! Da bi Kranjci imeli dobre snažne pohištva, lepo premoženje, tihi domači mir, terdno in edino vero katoliško, kakoršno imajo Tirolci, pa bi bili srečni. Radi bi še, da bi nas „liberalci" sosedje pustili pri miru, kakor si tudi Tirolci druzega malo vošijo. J
—	V Varaždinu na Hervaškem prične z začetkom sušca izhajati „Prij atelj pueki," ki mu bode naloga: ljudstvu v vsakem oziru na kviško pomagati, da postane to, kar premore v tako blagoslovljeni zemlji biti. Po naznanilu soditi, vrednik gosp. Bartol Francelj, učitelj na realki v Varaždinu, potrebo ljudstva prav razume , ker zraven gospodarskih tvarin itd. hoče podajati zlasti take reči, ki človeštvo nravno blažijo: ,, koje ople-menjuju ljudsko srdce te Čovjeka potiču na dobro." Ako se list res take poti prime, kajti neslanih mesčnih pesmic in pripovestic ima že tudi hervaško slovstvo odveč, bode res blagor za narod, kteremu je „svekoliko gospodarstvo na dosta nizkom stepenu," kar pravi naznanilo, pa tudi v nravnem oziru še marsikaj pogreša, kakor mi drugi. Naročnina je 1 gld. 50 kr. za pol leta.
—	18. sveč. Danes po slovesni sv. maši p. n. velikega namestnika gosp. A. Kosa se je pričel po 11 deželni zbor. Soba za poslušavce je bila tako natlačena, da se pozneje celo ni več vanjo moglo. Naj povemo, da deželni glavar je zopet dr. \Vurzbach, namestnik pa gosp. mestni župan dr. E. Kosta. Z nekolikimi „Hoch" pa z veliko obiluišimi „Slava" po dvorani je g. predsednik pričel zborovanje. Nato je c. k. poglavar baron Bach bral po nemško, deržavni svetnik Rot pa po slovensko vladino sporočilo do deželnega zbora. V tem sporočilu je zagotovljena ustavnost po oktoberski diplomi in svečanskem patentu „vkljub napčnim tolmačenjem," ki so se ser* ter tje razodevale; naznanjena je sprava z Madjari, jpušenje izrednega deržavnega zbora, obetane razprave o nadaljnem razpletanji ali dopolnovanji vstave, avtonomije po deželah, odgovornosti minisierski, zboljšanji sodnijskih zadev, o pošiljanji poslancev itd. Potem je bilo na dnevnem redu sporočilo o volitvah, ki ga je bral poslanec g. Dežman. Poterjene so vse volitve razun treh, v Kranji, Teržiču in Postojni, zastran kterih ima biti v prihodnji seji (danes) še pomenkovanje. V odbor za pretres teh volitev so izvoljeni gg. poslanci: Kosta, Toman, Svetec, Klun, Ravnikar. Pred to volitvijo pa so poslanci predsedniku v roko segli v znamnje, da hočejo svitlemu cesarju zvestobo ohraniti in vestno delati. — Opomniti je vredno, da precej pervi pot je bilo v zboru vse drugo življenje, kakor sicer; — neka posebna zadovoljnost in veselje se je kazalo pri zbornikih in pri poslušavcih kakor zavednost, da zdaj enkrat imamo domač deželni zbor — hvala Bogu! Vse je veselo. Ta dan je slovesen in imeniten. Sama po sebi se v tacih okoiišinah misel zbuja: Kako lahko je nas dobri nar:d zadovoljen storiti, in pa s kolikim pridom bi bila vlaua lahko sama to že kdaj-ti dosegla! Nanašati se je, da bode vlada tudi čedalje bolj spoznavala,
v koliko korist ji bode, ako slovanske narode zadovoljne dela dopustovaje jim to, kar jim po pravici gre, in da bodo tudi nasprotniki izmed velikih posestnikov na narodovo stran prestopili, sej so tudi oni izmed naroda.
Iz Ljubljane. 13. tega mesca zjutraj je nanagloma umeri vse sploh spoštovani tergovec Jože Pleiweis. Ta nepričakovani udarec je za spoštovano rodovino toliko občutljivši, ker ni davno, kar je očeta zgubila in druzega brata.
—	Znani profesor P. Ladislav je izročil slovenski matici rokopis svoje slovensko-latinske slovnice. Kaj tacega je bilo že davno živa potreba; le hitro z njo na svitlo, zakaj kaj malo latinščine priučiti se tudi marsikdo želi, ki nemškega ne zna.
Po odpisu deržavn. ministerstva 3. t. m. bode c. k. deželna vlada premoženje za sirotišnico naše dežele izročila deželnemu odboru v gospodarstvo, kakor „Nov." naznanjajo. Bog daj, da bi se potem hitro jelo pripravljati za to tolikanj potrebno napravo.
—	12. svečana ob 1 in 3 minute je nas neprevi-doma ostrašil precej velik potres, tako da so se poslopja močno guncale in sicer kaki dve sekundi če ne več. Tudi malo pozneje se je dvakrat ponovil, pa manjši in krajši.
—	Društvo v pomoč bolnih in nezmožnih, ki se je vstanovilo lansko leto, šteje čez 100 udov in ima 1413 gold. premoženja. Zdatno podpiralo je društvo lansko leto 23 udov z 250 gold. Izmed teh je umeri eden, ki je v bolezni dobival po 2 gld. na teden, in koj po njegovi smerti je družina še 15 gld. na roko dobila. Tako se z malim plačilom po 10 kr. na teden vsak delavec ali rokodelec precej dobro zamore osker-beti za čas bolezni in nezmožnosti. Ni pa hvale vredno pri udih, da je že pervo leto 157 gold. doneskov na dolgu ostalo, kakor letno sporočilo priča.
—	Gospod Fr. Hrovat, fajm. v predmestni du-hovnii sv. Jakopa v Ljubljani, pojde za vodja v avstri-jansko romarnico v Jeruzalem in se je torej dosedanji službi odpovedal. Bog daj srečo!
Iz Teržiča, 16. sveč. — 9. svečana pokopali smo rajnega Franceta Dekleva petošolca, ki je po dolgi bolezni 7. svečana v 18. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Naj ostane ran j ki svojim sošolcem in pri-jatlom vedno v zvezi molitve in blagem spominu! Prijatli so mu peli sledečo nagrobnico:
ttolsica
na grob Franceta Dekleva.
Mladi potnik gre, potuje Sredi pomladanskih let, Up življenja mu daruje, Sreče zlate pervi cvet. Dalje hodi — ne počije Po stezicah vigredi, Kar mu zadnji zor prisije In mladenča zdajci ni!
Pot končana je življenja, Grob ustavi daljni tek; Unkraj groba premlajenja Se razcveta rajski vek! Ni prijatel te med nami, Iše te zastonj ok6; Truplo vene v čemi jami. Duh se dvignil je v nebo.
Modrih vednost prisvojiti Greš, mladeneč, se učit! Stan prihodnji izvoliti Šel si zgodaj se modrit! Al osoda, Ti nemila , Sklene blagi Tvoj namen, Zemlja merzla izročila Ti grobiček je zelen!,
Glasi Tvoji milo peli Pesmi svete so Bogu, Oh, prekmalo oddoleni So do grobnega miru, V zboru angelov odmeva Unkraj groba naj Tvoj glas, Slavo Božjo naj prepeva Z nebeŠčani večni čas!
Solza! kani na gomilo, Kjer prijatel dragi spi! Zanj ok<5 se bo solzilo, Zanj — dokler ne omedli. Enkrat pa, ko bomo vstali, Zapustili grob, zemljo, Več ne bomo žalovali, — Solza vsaka suha bo.
Hrabroslav Perne.
Iz Cirknega na Goriškem. B. Naj naznani „Da-nica," kaj se je pri nas lepega v cerkvi naredilo. Marsikaj je klicalo že na pomoč. Veliki altar, silno veHk, komaj je že po koncu stal, zakaj les je bil izjeden od červov, in od podob, kterih je bilo brez števila na njem, — je sleherni kaj manjkalo. Opešala sta bila tudi stranska altarja. Vis. čast. gosp. Jože Jeram dekan, vsi vneti za lepoto hiše Božje, sklenili so bili torej o svojem dohodu v Cirkno, težavnega dela se lotiti in vso cerkev prenoviti. Razumni gospod znali so v malo letih denarja pridobiti in prihraniti, znali pa tudi serca ljudi vnemati za lepoto cerkve in jih tako nakloniti, da so jim obilno pripomogli z darili k temu delu. Za-upaje na Božjo pomoč začno delo lansko leto. Za mojstra si izvolijo g. Jakopa Respeta, domačina, kteri pa zdaj v Idriji stanuje. Pridno se je obnašal in preteklo jesen bilo je delo dokončano. Cisto novo se je naredilo iz lesa: veliki, posvečeni sv. Ani, in dva stranska altarja, prenovljena je prižnica in pa druga stranska altarja, in vsa cerkev je rudečkasto prebarvana. Ako stopiš, prijatel, zdaj v cerkev, še podobe od prejšnje ne najdeš. Zdi se, kakor bi stopil v kako stolno cerkev, tako veličasatna stoji zdaj naša cerkev. Serce se človeku od veselja topi, ker vidi sprelepo hišo Božjo, prebivališe Najvišega; zdi se mu, kakor bi v nebeškem raji prebival, in nehote se mora slehernemu serce vneti k goreči molitvi. Res, vsa čast in neizrečeno velika hvala gre gosp. dekanu, da so tako veliko delo pričeli in ga z Božjo pomočjo srečno doveršili. Bog jih nam ohrani še mnogo let! Čast pa tudi gosp. Jakopu Respetu, ker je delo tako čedno dognal. Glej in prevdarjaj podobe in drugo izrezovanje ali pa malarijo, najdel boš, da ta mojster je bistrega uma. Izmalal je tri velike slike; nad velikim altarjem sv. Frančiška, ki Indijanom pridiga, in za dva ^stranska altarja sv. Jožefa, ki umira, in sv. Štefana. Če pogledaš zadnje dve sliki, bodeš ji občudeval, tako lepo ste izdelane. Zraven tega je pa tudi Respet priporočevanja vreden, ker dela po nizki ceni.
Iz Maribora, 27. prosinca, -j- (Miha Pikelj — stolni prošt). „Beati mortui, qui in Domino moriuntur." — S temi besedami so nas mil. knez nagovorili, ko smo danes mertvo truplo stolnega prošta gosp. M. Pikelj na popoldne v stolno cerkev prinesli. — Zapustili so nas naš stolni prošt nepričakovano hitro. Akoravno so že dolgo, — skorej celo svoje življenje v duhovskem stanu bolehali, se vender tako nagle smerti nismo nadjali. Vse nas je tedaj tudi osupnilo, ko smo zvedeli, da v petek, to je, 25. prosinca ob pol sedmih v jutro so njih našli mertve v postelji: mertud, ki jih je po noči zadel, jim je življenje, drago nam, prehitro vzel!
Bili so rajni rojeni 24. kim. 1814 od precej premožnih in pobožnih staršev blizo Celja! Po doveršenih gimnazijskih naukih stopili so v bogoslovnico v Celovcu, ter po doveršenih bogoslovskih naukih mašnik posvečeni bili 4. vel. serp. 1837. Po tem bivši kaplan na več mestih, bili so poklicani 1. 1844 za duh. vodnika ali špi-ritvala v bogoslov. semenišče v Celovec. 4 leta ostali so neutrudljivi v svoji službi, ki, akoravno težavna, je dostikrat le premalo cenjena in nehvaležna. Že 1. 1848 bila jim je, v priznanje njih zaslug, podeljena mestna du-hovnija v Brežcah. Ali zopet le na kratek čas. Nepo-zabljivi škof Slomšek so dobro poznali izverstne lastnosti svojega ljubljenca Pikeljna, ter jih poklicali 1. 1852 v društvo svojih svetovavcev kakor kanonika. Kar so rajni na tem svojem mestu v tej dobi storili dobrega, pričajo celo njih nasprotniki, kterih so sicer malo imeli. Ko so se potem leta 1859 rajni škoi s svojim kapitelom vred preselili v Maribor, bilo je rajnemu odmenjeno mesto ravnatelja semeniškega v mariborski bogoslov-
niči, novo ustanovljeni. Veliko je skritega pred svetom, kar so dobrega storili na tem svojem mestu, kterega so bdi neradi, le na povelje višega svojega pastirja, sprejeli. Bogoslovci so njih ljubili kakor svojega dobrega očeta, in tudi najojstrejši opomini so bili nam le dokaz serčne očetovske ljubezni!
L. 1863 bili so poklicani za stolnega dekana, ter so se odpovedali dosedanjemu ravnateljstvu. Kdor je to ločitev doživel, reči mora, da bila je težka in grenka predstojnikom semeniškim in celi bogoslovnici. Pa še tudi po odhodu iz semenišča so nam pri več priložnostih pogostoma videti dali svojo ljubezen, in serce se je smehljalo vsakemu — videti in imeti njih saj za nekaj časa med seboj. L. 1865 — po smerti rajn. prošta Fridriha — bili so Pikelj po odločitvi sv. Očeta papeža Pija IX cel6 na prestol in v čast stolnega prošta povzdiguj eni. (Ali le kratko so vživali to čast, ker ni še minulo dve leti te njihove slednje časti, in že so vzeli slovo od nas in mertvo leži njih truplo in počiva!). V tej svoji službi in časti bili so rajni popolnoma na svojem mestu. Kakor poprej, je tudi sedaj pri njih vsak našel tolažbo in gostoljubno sprejetje. V redki ponižnosti in očetovski ljubezni sprejeli so tudi narmanjše duhovnike z nenavadno ljubeznjivostjo. Bili so nam zares oča. Mil. škof so v dnešnem nagovoru sami omenili, da so se v najsilniših zadevah škofijskih na njih nasvet radi opirali.
Tako je te^.aj preteklo to blago življenje, prehitro in prenaglo nam -— njih častivcem! Celo naglo njih je milostni Bog poklical, ali mi upamo, da smert jim ni bila nepričakovana, sej 30 rajni, kakor njih dnevnik priča, večkrat na dan svoje smerti omenili! Spremljali smo tedaj danes truplo nam nepozabljivega gospoda k pogrebu. Obilno ljudstva, ne le iz mesta, tudi z dežele, od sosednjih duhovnij se je bilo zbralo: očiten dokaz, da rajni prošt bili so zares v kratkem času tukaj postali ljubljenec ljudstva. Tudi duhovnikov bilo se je obilo vdeležilo, iz bližnjih in daljnih krajev škofije, in ako bi ne bil „Gospodov dan" (nedelja), bilo bi njih še več nazočih — rajnega prijateljev in znancev!
Milost, knez so njih spremljali od stanovanja v stolno cerkev, kjer so v kratkem nagovoru omenili rajnega življenje. Čast. g. dr. Vošnjak, prost iz Ptuja, so pa spremljali truplo rajnega na pokopališče!
Zgubila je škofija pobožnega duhovnika, konzistorij zanesljivega izvedenega svetovavca, cerkva iskrenega branitelja svojih postav in pravic, — zgubili so njih učenci preljubeznjivega očeta in učenika, — Slovenci pa verlega domorodca, kakor so se rajni vselej skazali!
Naj jih Beg za njih zasluženja obilno plačuje! R. I. P.! — •)
Iz Tersta naznanuje škofijski list. Po apotol. pismu 18. grud. 1866 so mil. gosp. J erne j Legat postavljeni ,,Delegatus apostolicus in secunda instantia," za zakonske in druge cerkvene pravde, v kterih sodijo zaderški škof „in prima instantia." — Prečast. gospodu proštu dr. Jožefu Šneiderju so mil. škof podelili pravico pontifikalij (Insignia pontificalia). — Duhovska družba sv. Janeza od Boga v pomoč obnemoglih bratov ima 2594 gold. premoženja. — V duhovskih pogovorih je bil med drugim posvet, da naj bi se svete pesmi v ilirskem jeziku (Tin-gua ill vriea, ali tudi slovenskem V) zbrane na svetlo dale.
A<|/ Je hej novega po domačem in tujem svetu?
\a Poljskem ruska vlada tako silno in neusmiljeno počenja s katoliškimi Poljaki, da bi človek komaj verjel take silovitosti, ko bi jih razni listi ne poročevali,
*» Po n« |»reviilcncm priuierljcju zakasnjin.	Vr.
in pa taki, od kterih je pričakovati, da pišejo resnico. Ko je ruska vlada vzela Poljcem samostojnost in jih oropala vseh pravic, hoče jim sedaj še celo šiloma sv. vero vzeti. Po vsi deželi je bilo nad 200 kat. samostanov, sedaj jih je še kakih 18—20, vse druge je poručala razkolniška vlada ter izgnala iz njih menihe pa nune. Katol. cerkve so priperte, le za vsak obširen okraj je pušena ena sama. Duhovnom po deželi jemljo stanovanja; poslanci pridejo od gosposke pa gospoda spode iz hiše, rekoč: Mi hišo potrebujemo za uradnije. Tu ne pomaga ne prošnja ne nič. V več krajih so soseske prosile pri gosposki, da naj se duhovnom puste stanovanja, pa odgovori se jim na kratko: Ga sami potrebujemo; zidajte mu novo hišo, ali ga pa denite v — hlev. Deželni glavar litvanski je pred se poklical nekaj katoliških duhovnov in jim je kar na kratko ukazal: ^Prestopite k naši veri;" in ker niso hotli tega slišati,, dal jih je s palico tepsti in po tem zapreti. — Tukaj jo imate hvalisano kulturo 19. stoletja!
Dragoceni dar Materi Božji. „Kath. Kirchztg." pripoveduje o redki slovesnosti v Touvens-u (na Francoskem). Hči slavnega generala Bertrand-a, in sedaj žena senatorja Thayer-a, podedovala je bila namreč po svoji materi prekrasne demante silne vrednosti, ktere ji je bil podaril Napoleon I, ko je bil na otoku sv. Helene v pregnanstvu. Te dragocene žlahtne kamence je dala gospa Thayerova vdelati v krasno zlato krono, ktero je poslala v Rim sv. Očetu Piju, da jo blagoslovč in potem jo je darovala Materi B. neke kapelice v Touvens-u. Pred nekaj tedni je bila velika slovesnost, pri kteri so nadškof mesta Bourges-a sami na glavo položili nebeški Devici dragoceni dar; vdeležilo se je pa svečanosti veliko duhovstva in ljudi vseh stanov.
Katoliško slovstvo. O priliki pastirskega lista amerikanskih škofov smo omenili res priporočila vrednega frankobrodskega Broschiiren-Verein-a in kaj važnih znanstvenih obravnav, ktere izdaja po svojih knjižicah. Naj priporočimo danes še neko društvo katoliških .^duhovnov, ki po enakem potu razširja katoliško zavest ter v malih knjižicah podaja izverstnih tvarin iz našega cerkvenega znanstva, ki pa se od frankobrodske družbe v tem loči, da piše prav po domače in o tacih rečeh, ki se prav dobro in koristno porabiti zamorejo v djan-skem pastirstvu. Naj imenujemo nekaj izdanih reči pre-tečenega letnika: „Kdo 30 nek tisti ljudje, ki imajo toliko zoper katoliško vero govoriti in zabavljati?" — ,,Koliko je cerkev Kristusovih?" — „Pomen božjih-potov v kat. Cerkvi." — „Kako in s kacimi pripomočki se je lutrovstvo tako naglo razširilo v 16. stoletji?" •— „So mar katoličanje res slabi deržavljani ?" — „Koliko veljajo besede naših modrijanov: kar ne vidim, tega ne verujem." —„Kako nam je moliti in premišljevati?" itd. Na vsako teh vprašanj daje prav jedernato odgovor knjižica 32—40 strani debela. Vsak mesec izide ena brošura in velja samo en groš v sr. ali po našem navadno 6 n. kr. — delo se imenuje: „Broschuren-Cyclus fiir das katholisehe Deutschland; Soest. Nasse'scherVerlag.
Egiptovska vstava je bila že večkrat po časnikih berskana, in naj se reče, kar je komu drago, čisto prazna reč vender le ni. Vsaka vas je imela dosihmal nekacega župana, ki se imenuje šejh-el-beled (okrajni starašina). Šejh je vojake zbiral in davke pobiral. Po starih šegah in pravicah so imeli prebivavci šejlia voliti; ta šega pa je bila opušena, najberže jo je bil odpravil turški centralizem, in volil je šejha divan fpaša-tova vlada) po posredovanji mudira ... Odsilnnal si bodo šejlie zopet volile okrajine same. Vsi ti šejlii se bodo zbrali v glavnem mestu svoje okrajine in tam si izvolili 3<> oseb, ki so nekak veliki svet. Vsaki veliki svt-t zopet izmed sebe izvoli dva poslanca, ki se vdeležujeta
postavodajnega zboravKairi. Taki zbori dajo 70 poslancev, kteri se pomnožijo še s poslanci iz mest, ki utegnejo biti ali domačini ali pa evropejci, ktere si mesta izvolijo. Ti poslanci imajo pravico: želje in potrebe ljudstva nazDanovati, davke privoliti, in čuti, da se denar prav obrača, kteri je na prevdarek postavljen od na-inestnega kralja. Zbor je vsako leto v Kairi.
jfMeii in Petin. Učenih mož vprašanja in odgovori.
(Posl. M. Turk.)
1.	Zakaj je na svetu malo modrih: Odg. Zato, ker oni, ki modrin iščejo, niso pametni. Ko je nekdo govoril, da ne more modrega najti, je rekel Empedo-kles: Temu ni čudo, ker j e treba, da j e moder tisti, ki modrega išče. Kakor o rokodelstvu le rokodelec, tako more tudi o modrosti le moder soditi.
2.	Kteri doktorji koristijo bolj domovini: zdravniki, pravdoznanci ali bogoslovci? Odg. Ako vsi svoje dolžnosti dobro spolnujejo, naj bolji so bogoslovci, ker dušne bolezni odganjajo; njim naj bližji so pravdoznanci, ker za skupno vladanje skerbe; naj zadnji sledč zdravniki, ker samo telo zdrave. Ce so pa neučeni, najmanj škodijo zdravniki, ker napolnujejo samo grobove; večo škodo delajo pravdoznanci, ker napolnujejo svisli; naj večo pa bogoslovci, ker napolnujejo pekel.
3.	Kteri so naj bolji deržavljani? Odg. Oni, ki se bolj boje za vladarja, kakor vladarja. Alfonz, kralj aragonski in sicilijanski, je rekel: Bolj ljubim tiste der-žavljane, ki se boje, da mi ne bi kdo kaj hudega storil, kakor tiste, ki se boje, da bi jih kaznoval, ali krivico jim delal.
4.	Po čem so modri ljudje nesrečni? Odg. Posreči. Sreča ubija modre ljudi. Sv. Avguštin pravi, da je Salomonu sreča in bogastvo več škodovalo, nego mu je modrost pomagala.
5.	Kako more človek naj bolje uriti svoj spomin? Odg. Ako se spominja, kar je delal. Ciceron pravi: Da si urim spomin, se kakor Pitagorejci vsaki večer vprašam, kaj sem vsaki dan govoril, slišal in delal.
6.	Ktere besede se ne pristoje pametnemu človeku ? Odg. Pametnemu človeku se nikdar ne pristoji reči: Nisem mislil. Scipion Af:ikanski pravi, da je v vojski gerdo govoriti: Nisem mislil. Zato moraš naj-pred videti ono, kar nespametni še le vidi, kedar je že storjeno.
7.	Kdo vsaki dan nekaj zgubi? Odg. Lep človek, ker ni ga dneva, v kterem bi nekoliko svoje lepote ne zgubil.
8.	Kaj je bolje: da nas mnogo ali malo ljudi hvali? Odg. Bolje, da jih je malo, ki nas hvalijo. Ko je modri Antagan videl, da ga vsi hvalijo, je rekel: Ker me mnogi hvalijo, si mislim, da nimam najmanje cene ne; ako bi me le nekteri hvalili, bi mislil, da sem res dober in izversten mož. In res, ako je majhno število onih, ki nas hvalijo, je to prava pohvala, ako so v tem številu samo dobri, ka-koršnih je kaj malo na svetu.
0. Kdo je srečen v življenju? Odg. Nikdo. D e-mokrit pravi, da je tisti srečen, ki se ničemur na tem svetu ne čudi, in ne pazi na to, kar ljudje delajo. Ta-les je vsacega mislil srečnega, ki je zdrav na telesu, in miren v duši. Sokrat je rekel, da je le on srečen, ki taka veselja vživa, po kterih se ne kesa. Ali naj bolje pravi Solon, da se mora vedno čakati poslednjega dne, in da se nikdo pred smertjo srečnega imenovati ne more. (Dalje nasl.)	- —
Lažnjivci, rotivci in krivi prisežniki. poslušajte! ,,Chicago Times" pripoveduje naslednjo dogodbo. Neki krojač Rosenkrist, po rodu Sved, preselil se je pred 8 mesci v Ameriko, ker so ga domd na sumu imeli, da je tat, in ostal je v Cikagi v neki gostilnici; svojo družino pa je poslal unkraj mesta na deželo, ker ga je v velikem mestu kaj težko stalo preži viti jih. Odkar je krojač stanoval v gostilnici, zmanjkalo je večkrat kaj v hiši, pa niso vedeli, kam je prešlo. Kar se pred kratkim zve nova tatvina in vse okoliščine so merile na to, da bi berž ko ne Rosenkrist bil tat. Prijeli so ga; ali naš krojač je vse terdovratno tajil. Ker mu niso verjeli, povzdignil je roke proti nebu, rekoč: „Če sem jaz tat, naj mi koj jezik segnjije v ustih in v tej priči naj me Bog s smertjo kaznuje!" Komaj je mož strastno izgovoril te besede, se je na tla zgrudil in — mertev obležal! Strah je prešinil vse, ki so priča bili te očitne kazni Božje. — Bog je neskončno usmiljen in poterpež-ljiv in grešniku da živeti, da bi se poboljšal, ali ko je mera polna, je toliko strašnejši njegova kazen.
Kje je prostomiselnost? L. 1848. so bili oo. jezuiti iz več evropejskih dežel izgnani in več jih je šlo v Ameriko, kjer so bili drugač sprejemam kakor pa v piškavi in truhljeni Evropi. Pri neki očitni slovesnosti v Georgetownu je eden pervih mož amerikanskega kongresa, protestant, med drugim to-le rekel: „Obdan sem s številom tistih mašnikov, ktere je neotesano samosil-stvo njih soderžavljanov v pregnanstvo podilo. Milujem njih nesrečo, veselim se je pa tudi zavoljo naše domo-movine. Amerikanci, ti možje tukaj so nam prinesli učenosti, ki jih pogrešamo; sprejmite jih s tisto dobro-voljnostjo, ktera se spodobi njih zaslugam: oni bodo vaši učeniki in pa vreani učeniki v vsakem oziru. Naj le pridejo k nam, ti preganjani možje učenosti .... Obširna Amerika jih bo blagoserčno sprejemala ... in srečne se bomo šteli z njimi svojo svobodo deliti." (Le Propa-gat. Cath. 1848.) — Ali niso to čudni leviti za dunajske širokoustneže, ki imajo kulturo in svobodo na jeziku, v resnici pa železje in okove za katoličanstvo.
Kerhelj iz amerikanskih listov.
Neki amerikansk „kulturman" se je na cente jezil čez sveto pismo, ker Davida imenuje „moža po volji Božji" in zmerjal je svetega preroka čez mero neobte-sano. In kaj mu je odgovoril Andrej če v novem Jorku? Rekel je blizo tako-le: Ako se oziramo na grehe ljubih očakov, izgovarjati kaj pa da se ne dajo. LJči pa nas to 1), da sv. pismo resnico govori, ker ne pripoveduje le samo čednost, ampak tudi pomote svojih junakov; 2) da tudi naj boljši ljudje, ako ne čujejo in jih je milost (gnada) zapustila, zamorejo v velike grehe zabresti; 3) da ne smemo serčnosti zgubiti, ako smo grešili, temuč z Davidom moramo svoje grehe ponižno in skesano spoznati itd. Zakaj, ne greh je storil Davida „moža po volji Božji," ampak njegova vera, njegova ponižnost in spokornost.
Kristjan. Andrejče, precej dobro si to reč razložil; vender moraš dervastemu „bušmanu" to še bolj pojasniti.
Andrejče. Bom. Toliko je gotovo, da vsi sovražniki sv. pisma, kolikor koli sem jih poznal svoje žive dni, se zavedo ravno toliko na sv. pismo, kolikor kozel na glasovir ali pa na orgije in sokirice. To so pač ljudje , ki veliko berbajo po umazanih časnikih in nesnažnih novelah, nikoli pa si časa ne privošijo, da bi le pol ure trezno in mirno brali sv. pismo in kako pametno razlago. Veliko šnekedrajo zastran „pošeniljc-vanja" ljudstva, navadno pa so sami, ravno kar učenost v sv. pismu tiče, taki modrijani, da bi jim bilo treba
vsak teden trikrat s krempom na čelu pušati. Ako ta-cega modriha v verskih rečeh nekoliko potreseš, kmali mu bodo jele pleve iz glave ferčati kakor iz vevnika, iz ust in ušes mu bo ajdovica pomolela. Taki „infi-deles" (neverci) so veči del že G resnic in 10 zapoved pDzabili, pa vender hočejo sv. očake, sv. pismo in samega Boga soditi! —
Kratke naznanila. Velikani „Verfassungstreuerji" so se 14. t. m. na Dunaju pomenkovali zastran veliko-nemške politike in med sebojne edinosti; pa je neki niso dosegli. Kaže, da tem možem se čedalje bolj Babilon odpira, ker svoj turn le preveč sami za-se in nad druge narode zidajo. — 15. t. m. pa so se slovanski in nekteri tirolski vodniki dogovarjali na Dunaju, kako naj bi se v edinosti poganjali za pravice narodov po fe-derališki poti; in sliši se, da so naj lepši vspeh svojih pogovorov dosegli. Iz Ljubljane so bili ondi poslanci: Kosta, Toman, Svetec. — Madjari in Nemci so neki dobili zaželeni dvalizem in kmali se imajo ogerski ministri razglasiti. — Severna in južna Nemčija se zmiraj bolj bližate. — Turčija neki počasi prijenjuje ; hrup pa raste. — V Mehiki cesarju Maksimilijanu zopet slabo kaže in blezo se bo mogel prihodnji mesec s Francozi vred v Evropo verniti. — V Rimu je vse mirno. — Cehi in Poljaki se neki za terdno zedinjajo med seboj za zložno pot v narodnih rečeh. — Andrassy je ogerski ministerski predsednik ter ima nalogo še druge ministre ubrati. — 18. sušca se prične na Dunaju deržavni zbor. — Na Irskem rojijo Feniani. —
0 polnoči.
Votlo zvon doni", — Ura bije polnoči; Svitle nebne so planjave, Luči božje slave Brez števila tam gori.
Mir objema vse, —
V	vasi spavajo ljudje, Zdaj jih sk«-rbi ne težijo, Sladko se topijo
V	sanjah duše njihove.
Le prekanjen tat, Tolovaj ne leže spat; Tudi zvesta mati čuje, In bolnik zdihuje — Menda to nce zadnjikrat.
Lahno gaj šumi,
V	njem počivajo zveri, In otožna sova veka; Po dolini reka
V	morje vAlovje dervi.
Zdajci na nebo Burje se pripodijo. Svit nebrojnih zvezd premine; Zmirom pa z višine Skerbno božje zre oko! -
Jaka Gomilšak.
Beračeva kletev.
Pobit brez kruha in brez doma Berač po tujem svetu roma, Od hiše klati se do hiše, Z obraza pot in solze briše.
Tedaj, če pride ti do praga, Ne psovaj revca, duša biaga, V svarilo bodi ti resnobno Spomin na Katro prehudobno.
Spomin na Katro neumilno, Ki 'mela je blag& obilno, Edinega pri blagu sina, Razvajenega fantalina.
Ošabno v gradu je sedela, Zakladov zlate kupe štela, Vse to, vsa pohorska planina Okoli, njena je lastina.
Ubožca pa, siroto bledo, Odganjala je z zlo besedo: ,,Od hiše mi, beraška para, Ki nisi vredna milodara!" —
Enkrat pa starček, siv in medel, K samotnem' gradu je zabredel, Pa prej bi solze led stopile, Ko Katri nje serce 1 »i bile!
Zaluča v glavo mu častito Drobtinja, kričaje serdito: „Poberi se, pri nas ni kruha Za umazanega potepuha!"
Berač si znoj raz čela zbriše, In verne se molče od hiše. Le, žgečo žejo pogasiti, Še hoče k bližnjem' vrelcu iti.
Kar Katrin ljuti sin priteče, Kamenja v studenec nameče: „Zdaj pij, pokveka sivoglava, Za te je kalna voda zdrava!" —
Tako fante se zakrohoče, Pa starček lije solze vroče, — Opešajo mu stori udi, Da se na tla brez svesti zgrudi.
Zdaj grozovitnik mlad' prizove Nad revca divje lovske psove, Ki ž njega z besnostjo pohotno Obleko stergajo životno.
Od tal se zdajci starček vzdigne, Z oči mu jeze žarek švigne, In z roko žugaj e pokliče Iz neba božje kazni, biče:
„Gorje, gorje ti, žena kruta, Brez Boga, serca, in brez čuta! Ki šteješ v gradu kupe zlata, Sirote pa podiš pred vrata:
Ki sina brez strahu odgajaš, Mu serce s strupom še napajaš: Broj tvojih grehov v nebo vpije, In maščevanja ura bije!"
Tako zaklevši, v gozd samotni Premine berž berač togotni, Pa Katra je na pragu stala, In kletvi se posmehovala.
Kar mahoma viharjev sila Na veljki Kapi vzdigne krila,. In koj v oblakov roje černe Vesoljni nebni strop zagerne.
In urno vse naravne moči Razvežejo se v dneva noči,
V	potresu strašnem zemlja poka, Ter grad požre prepad globoka.
In vode reka clo zalije Prokleto gnjezdo hudobije, Na dnu neznane globočine — Tam z zlobno ženo sin pogine.
Tako na pohorski planjavi „ J e z e r o cerno'1 se napravi > Da vernemu rodil bi bilo Vse čase žalostno svarilo.
V	njem ni zeli in ne živali, Gost' mah pokriva mu obali, Okoli dalječ ni cvetlice,
Ne drevja, ne zveri, ne tiče.
Zapuščena je vsa planina, Nekdanja Katrina lastina, Se dandanešnji priča cela, Da kletev zla jo je zadela.
..Tedaj, če pride ti do praga, Ne psovaj revca, duša blaga,
V	svarilo bodi ti resnobno Spomin na Katro prehudobno!" —
Jaka Gomilšak.
EBuhovske spremembe.
V lavantinski škofii. Umeri je čast. gosp. A nt. Jaklin, župnik pri sv. Lorencu v Slov. goricah; za provizorja je postavljen g. BI. Trunk. — Prestavljeni so gg. kaplani: LukaJeriša k sv. Primožu na Po-horji za provizorja; Fr. Smrečnik k sv. Jurju pod Taborom; Jern. Cocaj k sv. Mart. v Rožni dolini; Fr. Pirkovič k sv. Martinu pri Saleku; Jan. Pri-bovšiČ v Gornji grad; Jan. Zorko v Šoštanj. Gosp. Mat. Kosi je imenovan za župnika v gornji s/. Kune-gundi; g. Mart. Kramperger pride na njegovo mesto za kaplana k sv. Marjeti v Pesnico.
Dobrotni darovi.
Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek.
Skupnina prejš. računa 2419 gld. 28 kr. 2 ces. zlata, 3'/, križ. tol„ in 8 dvajsetic. Dalje darovali: Druga zbirka „Zgod. Danice" 51 gold. 30 kr., 1 cesarski zlat, 1 križ. in 2 prosta tolarja. — Velcel A. kmet 1 gl., Čolnik posest., oba v Dervanji, Podreka Fr. žk. v Solkanu, Hrast J. dr. in prof. bog. v Gorici. Ukmar A., vikar v Kanalski Idriji, po 2 gold. V. C. O., O. J. V.y F. H. S. na Kostanjevci v Gorici 3 gold., Kumar J. žup., pri sv. Ignacu, Legiša And. stolni vikar, oba v Gorici po 1 gold. Nekteri člani Ajdovske čitalnice 6 gld. Kukovec J., kaplan pri sv. Jurju na Stavenci, 5 gld. Slaviceva Katreja 1 gld., Spind-larjeva Mica, Imerjekova Katreja, po 50 kr. Pivec G., žpk. pri sv. Mihalu, Lipold J., župk. v Mozirju, po 5 gold. Floriančič Antonija v Berdejih, Mozirska šola z učiteljem, vsaka stranka 2 gold. Kakar M. 1 gld. 20 kr. Višek M. tergovec, Cesar A. podobar, Goričar J. usnjar, Humar J. tergovec, vsi v Mozirju, Mlinar Ana posestnica v Ljubji po 1 gl. Štular J., Končnik J., Vrankovič Liza, po 50 kr. Tratnik Anica posestnica 30 kr., vsi v Mozirju; Marinka J. žk. v Dobiji 5 gold; člani Mariborske čitalnice 10 gold. 90 kr. Skupnina vseh dohodkov 2535 gold. 48 kr., za poštnino potrosili 16 kr., tedaj ostane čistih dohodkov meseca novembra 2535 gold. 32 kr. 3 cesarski zlati 4'/j križasti tolarji 2 prosta tolarja in 8vdvajsetic.
Za sv. Očeta Pij a IX. Po gosp. kapi. Cubru iz sosterške fare (2 zbirka) 8 deklic 8 gold. 40 kr. a. v. in k temu 1 gld. v sr. — Z Vač 1 napoleon. — Za blagoslov za zadnjo uro neka oseba zvezni tol., 1 za 25 kr., 1 st. desetko.—Neka druga 2 gold. sr. — Neimenovan 1 gold. — Eliz. Pavlin 1 gl. sr. Za srečno zadnjo uro.
Za afrik. misij on. G. J. P. 2 gold. — A. K. 1 gold. — (Dalje nasl.)
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Bliiznik v Ljubljani.