LETO Ll, št. 38 PTUJ, 24. SEPTEM BERI 998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN j StFoh pred kolUino Od nekdaj je bilo tako, da je bogastvo jeseni človeka veselilo, saj mu je zagotavljalo varno zimo in preživetje do naslednje sezone pobiranja sadov. Obilnejša je bila letina, srečnejši so bili pridelovalci. Tako je še danes mnogokje po svetu, predvsem tam, kjer hrane primanjkuje. Se pred desetletjem in pol je bilo tako tudi pri nas in vodili smo politične in strokovne kampanje za čim večji pridelek. Tudi danes nas veseli, če je jesen bogata, vendar nas poleg količine ali še bolj kot količina zanima kako- vost, ki je tudi materialno vse bolj zanimiva. Tako je pri poljščinah, pri mleku in še najbolj pri grozdju oziroma vinu. Prav vino je postalo z lanskim letom naš veliki problem. Pri- delovalci so se z leti pospeševanja pridelave grozdja razvadili in postali prepričani, da je ves pridelek nekdo dolžan prevzeti in plačati po visoki ceni. Ob tem jih ni kaj prida zanimalo, kako je s prodajo končnega produkta, saj to pač ni bil njihov problem. Dokler se ni v zadnjih treh letih pridelava grozdja večala in v lanskem letu dosegla kritično zgornjo mejo ter zastavila resno vprašanje, kam z vinom. Nesporazum med pridelovalci in pre- delovalci grozdja je vse večji prav zaradi kakovosti in cene. Imamo poplavo namiznega vina, ki ga je mogoče doma in v tu- jini prodati po ceni, ki skoraj ne pokriva pričakovane cene grozdja, delež vrhunske kakovosti pa je majhen. V Sloveniji go- vorimo o 18 ali 20 tisoč hektarjih vinogradniških površin, ima- mo pa jih bistveno več, saj so katastri daleč za realnostjo. Trta, kije preobložena z grozdjem, ne zagotavlja kakovosti, to pa je na prezaloženem in zato razvajenem trgu še edino mogoče tržiti. Pa smo znova pred pomembno nalogo, kako doseženo količino požlahtniti s kakovostjo. In znova je pred izzivom stroka, tako kmetijska kot enološka in na koncu trgovska. »RMOZ / ZAČETEK SPRAVILA SLADKORNE PESE 1300 hektarlev ^eč/e površine !tos je bilo v Sloveniji posejanih s sladkorno peso 7.600 hektar- ev kmetijskih površin. Na območju Ptuja je bilo pesi namenjenih okoli 1600 hektarjev, od tega približno 1000 hektarjev v koopera- cijski proizvodnji in okoli 600 hektarjev njiv KK Ptuj. Zaradi vremenskih razmer je posevke sladkorne pese v letošnjem letu pogosteje kot sicer napadala glivična bolezen cerkospora in nepravočasni ukrepi, predvsem zamujanje pri prvem škropljenju, so povzročili, da so posevki v slabšem stanju, kot so pričakovali. V zadnjem času se je stanje sicer nekoliko popravilo, kljub temu pa bo v primeru, da boste peso pospravili nekoliko kasneje, po 15. oktobru, potrebno še eno škropljenje. Spravilo pese se je začelo v ponedeljek. Glede na to, da je posejanih kar 1300 hektarjev več kot lani, je potrebno z delom pohiteti. 20- odstotni delež vseh posevkov je na širšem območju Ruja. Puljenje pese traja v naših vremenskih razmerah do 10. novembra, predelava do sredine decembra. Za spravilo do 1. oktobra je predvidena stimu- lacija kot nadomestilo za izpad v prihodku, ki bo posledica manjše vsebnosti sladkorja. Stimulacija bo najvišja v prvih dneh spravila, do začetka oktobra pa se bo izenačila z osnovno ceno. I^inamika spravila je s strani tovarne natančno določena. Ker ima ptujsko območje 20-odstotni delež v pridelovalnih površinah, bo 20- odstotni tudi vsakodnevni prevzem pese s tega območja, ta delež pa se enakomerno deli na posamezne prevzemne postaje, ki so v irnovski vasi, Markovcih, Moškanjcih, Turnišču in Kidričevem. Kme- tijski kombinat sodeluje z deležem 7 odstotkov in bo oddajal peso to- varni po dinamiki, ustrezni njegovemu deležu. Glede na dogovor naj bi bila letošnja okvirna cena kombajniranja od 43 do 45 tisoč tolarjev na hektar. Lahko pa je cena tudi višja, če je njiva ^pleveljena oziroma ni bila pravilno pripravljena za kombajniranje. J. Bračič Zgodnje sorte jabolk že obirajo - za zimo bo dovolj za zdravje pomembnih vitaminov ... __Foto: Tatjana Mohorko PTUJ / Z 8. IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA PriiuiHmu nispremenA Osma izredna seja sveta mestne občine Ptuj, ki je bila sklicana 18. septembra zaradi sprejema ustreznih aktov za nemoteno iz- vedbo splošnih volitev za člane mestnega sveta in župana mestne občine Ptuj ter članov svetov četrtnih skupnosti, je pote- kala v znamenju takšnih in drugačnih prekinitev, tudi zato ker se kljub petim dosedanjim sestankom, na katerih so vodje pos- lanskih skupin in predsedniki političnih strank v glavnem razp- ravljali o določitvi volilnih enot, o njihovem številu niso mogli sporazumeti. V petek so z minimalno večino enajstih proti dese- tim glasovom sprejeli amandma poslanske skupine SDS, s kate- rim so določili, da bodo v mestni občini štiri volilne enote (pred- loga sta bila še za eno in pet enot), v katerih bo voljenih 29 čla- nov mestnega sveta. Amandma o poklicnem opravljanju županske funkcije ni dobil potrebne podpore, kljub temu da so svetniki iz pogovorov z občani zaznali to potrebo. Prva volilna enota obsega območje mestnih četrti Breg in Center, v njej pa bodo volili 9 članov sveta, v drugi volilni eno- ti, ki obsega območje mestne četrti Ljudski vrt, bodo volili osem članov, v tretji volilni eno- ti, ki obsega območje mestne četrti Jezero in primestne četrti Rogoznica, bodo volili sedem članov, v četrti, ki obsega območje mestne četrti Panorama in primestne četrti Grajena, pa pet članov mestnega sveta. Svet- nik Liste KS mesta Ptuj Franc Štrucl je, nezadovoljen zaradi določitve števila volilnih enot in ker bo MČ Breg skupaj z MČ Center, napovedal pritožbo. Brez bistvene razprave so ptujski svetniki v petek sprejeli odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sve- ta občin Hajdina in Markovci. Na Hajdini bodo volitve v dveh volilnih enotah, v Markovcih pa v treh. Imenovali so tudi volilni komisiji v novih občinah ter imenovali Simona Starčka za novega člana občinske volilne komisije mestne občine Ptuj; za- menjal je dosedanjega člana Andreja Koterja. Sprejeli pa so tudi sklep o določitvi števila čla- nov svetov mestnih in pri- mestnih četrti. Zaradi odhoda nekaterih svet- nikov na druge dolžnosti (v os- predju so bile strankarske) iz- redne seje sveta niso izpeljali do konca, ker ni bilo potrebne dvotretjinske večine za sprejem sprememb in dopolnitev statuta, ki jih je potrebno sprejeti za ne- moteno izvedbo četrtnih volitev. V petek prekinjeno sejo so na- daljevali v ponedeljek. Od amandmajev je po pričakovanjih največ razprave sprožil amand- ma poslanske skupine LDS o nu- jnosti profesionalizacije županske funkcije. Podprli so ga ga v vseh poslanskih skupinah razen v SKD in SDS, ker naj bi po njihovem že dosedanji statut omogočal poklicno opravljanje županske funkcije in ker ne gre za nujno uskladitev z zakonom. Novela zakona o lokalni samoup- ravi namreč županom prepušča, da o svoji poklicnosti ali nepo- klicnosti odločijo sam.i. Nekateri so tudi menili, da profesionaliza- cija županske funkcije sama po sebi ne prinaša zagotovila, da bo župan delal bolje. Nekateri svet- niki pa so izražali bojazen, da bodo zaradi preuranjenih spre- memb in dopolnitev občinskega statuta naložili dodatno delo no- vim svetnikom. Župan Luci pa je ob tem povedal, da je njegova želja, da bi o profesionalizaciji ali neprofesionalizaciji odločil mestni svet. Za amandma o pro- fesionalizaciji županske funkcije je po izčrpni razpravi glasovalo 21 svetnikov, 9 pa jih je bilo pro- ti, kar pomeni, da ni dobil potrebne dvetretjinske večine. Ptujski svetniki in svetnice so z amandmajem določili sedež mestne četrti Jezero (v Belšakovi 20). Glede na to, da so četrti pravne osebe, pa so dali pobudo, da naj bi za vse opredelili sedeže. MG 2 četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK AKniALNO PTUJ / KRAJANI ZAGREBŠKE SO SE SEZNALI Z GRADNJO ASFALTNE BAZE Obiani ne odstopajo od svojega ALI JE MESTNA OBČINA RES DALA POZITIVNO MNENJE H GRADNJI ASFALTNE BAZE? Na sedežu Cestnega podjetja Ptuj in uprave družbe Tam- pon, d.o.o., je bila 17. septembra predstavitev projekta za izvedbo asfaltne baze Ptuj, na katero so povabili skupino občanov z Zagrebške ceste v Ptuju, ki so bili eni od sedmih pritožiteljev na izdano lokacijsko dovoljenje za gradnjo as- faltne baze na mestu, kjer je bila nekoč betonarna. Občani na tem območju zaradi po njihovem mnenju dodatne obre- menitve prostora, ki je že sedaj zasičeno z industrijo oziro- ma njenimi posledicami, te gradnje ne sprejemajo. To so odločno povedali tudi ob tej priložnosti. Prepričani so namreč, da bi kljub vsem ukrepom in zakonskim omejit- vam pri gradnji asfaltna baza prinesla dodatno prometno obremenitev tega okolja, smrad, prašne delce in drugo. Po predstavitvi vseh dosedan- jih postopkov z ene in druge strani, od katerih vsaka varuje svoje interese, je bilo največ žolča zlitega na mestno občino Ptuj, ki ni zagotovila varovanja interesov občanov tega območja, predvsem pa se ji ni zdelo vredno, da bi jih o izdaji loka- cijskega dovoljenja obvestila, čeprav so ga v njenih službah sprejeli že 7. julija. Krajani so zanj izvedeli šele iz sredstev javnega obveščanja in še to v zadnjem trenutku, ko se je že iz- tekal pritožbeni rok. Čeprav štu- dija vplivov gradnje asflatne baze na Zagrebški cesti v Ptuju navaja, da njene emisije ne bi presegle z zakonom predpisane količine, o tem občani Zag- rebške močno dvomijo, saj vsaka nova dejavnost v prostoru pri- naša obremenitev. Ker kot so prejšnji četrtek poudarili predstavniki investitorjev, ne želijo živeti v okolju, ki njihove ekonomsko utemeljene investi- cije ne sprejema, so prizadetim občanom ponudili, da jih popel- jejo na ogled ene od asfaltnih baz. Cestno podjetje oziroma njena družba Tampon, ki nastopa kot investitor, bo dobilo vse sklepe iz dosedanjih razprav o gradnji asfaltne baze v proučitev, posta- vili pa naj bi tudi monitoring za presojo vseh obstoječih vplivov na okolje na tem območju, s tem da bi opazovalno točko postavili tudi na Perutnini. Odgovor za svojo ponudbo pričakujejo in- vestitorji v najkrajšem razum- nem času. S projektom predvi- dene gradnje asfaltne baze na Zagrebški cesti v Ptuju, ki je v bistvu nadomestna gradnja na lokaciji, kjer je bila prej betonar- na, a so jo zaprli, naj bi se sezna- nili vsi občani v mestni četrti Breg. Študijo o presoji vplivov na okolje so predstavniki inves- titorja na četrtkovem sestanku izročili svetniku v mestnem sve- tu, ki izhaja iz mestne četrti Breg, Francu Premužiču, da se z njo podrobno seznani. Maks Šajn, predstavnik prizadetih občanov Zagrebške ceste, pa še vedno čaka, da bo glede na zah- tevo s podobnega sestanka na mestni občini Ptuj, ki je iz nje- mu nerazumljivih razlogov pote- kal brez prisotnosti javnosti, v vpogled dobil zapis oziroma ugotovitve zdravstvenega inšpektorja in vodnega gospo- darstva o predvideni gradnji as- faltne baze na Zagrebški cesti, ki ji kot investiciji krajani Zag- rebške sicer ne nasprotujejo, zahtevajo le, da zanjo investitorji poiščejo primernejšo lokacijo. Se posebej pa so prizadeti, ker so pri varovanju svojih interesov ostali sami, zelo težko pa so tudi prišli do ptujskega župana, ki bi jih moral prvi varovati. Zupan je po njihovem tudi zelo težko po- dpisal pritožbo mestne občine na to gradnjo, ki jo je v bistvu iz- silil mestni svet na seji 17. julija letos. Občanom pa bo po vsej verjetnosti potrebno še podrobno obrazložiti, kaj pome- ni "pozitivno mnenje mestne občine Ptuj z dne 28. 5. 1996" v lokacijskem dovoljenju za gradnjo baze, če v mestni občini zatrjujejo, da so izdali le predhodno mnenje glede predvi- dene gradnje baze^o katerem go- vori tudi investitor. Čeprav so prizadeti občani Zagrebške ceste prejšnji četrtek dobili prve prave in celovite in- formacije o gradnji asfaltne baze, to ni omajalo njihovega naspro- tovanja. Ferdo Veingerl, direk- tor Cestnega podjetja Ptuj, je po- vedal, da sta od nakupa zemljišča do dokumentacije ozi- roma do izdaje lokacijskega do- voljenja preteklo že dve leti. Za to lokacijo so se odločili iz ekonomskih razlogov, to območje je pokrito z infrastruk- turo, tudi plinom, ker je lokacija last Tampona, pa je še toliko pri- mernejša. Pred tem pa so ugoto- vili možnosti razvoja po obsto- ječi prostorski in urbanistični dokumentaciji. Ugotovljeno je bilo, da predvidena zemljišča za gradnjo ležijo v območju, ki je opredeljeno kot industrijska cona. Za cestarje je surovina iz- rednega pomena, sedaj asfalt vo- zijo iz Varaždina. Do izdaje lo- kacijskega dovoljenja so opravili vse, kar je bilo potrebno, pri terji pa "ni bilo želje, da postopek ne bi bil javen". Predvsem pa pou- darjajo, da so postopke vodili skladno s pravili in navodili v lej družbi, na podlagi veljavnih ak- tov. Če pa druge strukture niso opravile svojega, to ne more biti njihova krivda. Prvo vabilo vsem, da se seznanijo s projek- tom, je bila "javna" razprava z javnim naznanilom". O dogod- kih, ki so sledili, smo v Tedniku že večkrat pisali, zato jih tokrat ne bomo ponavljali, tudi zato ne, ker se bodo razprave na to temo še nadaljevale. Naposled se je zanjo obvezal tudi svet mestne občine Ptuj. Asfaltna baza, ki jo želi zgradi- ti družba Tampon, ki je odvisna družba v 100-odstotni lasti Cestnega podjetja Ptuj, je mon- tažnega tipa z zaprtim sistemom, kakršnih je zlasti veliko v Švici, kjer jih postavljajo celo v bližino bolnišnic. MG ORMOŽ / PROBLEM POSODABLJANJA CESTNE INFRASTRUKTURE Okrog W kihm^mv novSi test v teh dneh v večini krajevnih skupnosti občina Ormož hi-i tijo z odpravljanjem svojih cestnih problemov, saj jih vre-i me že priganja, dolgo pa tudi niso vedeli, koliko denarja^ imajo na razpolago. Vse krajevne skupnosti so se prijavile; na razpis za pridobitev državnih sredstev, ki jih je v; ormoško občino za potrebe cestne infrastrukture prišlo ok-! rog 33 milijonov. V občinskem proračunu so za ceste na-j menili 20 milijonov, in ker se dolgo niso mogli dogovoriti, i kako bi jih razdelili, so se tik pred počitnicami na hitro do-^ govorili, da tako kot lani: polovica denarja - 10 milijonov - \ se razdeli med vse krajevne skupnosti enako, ostalih deseta pa glede na dolžino krajevnih cest. j V ormoški občini bodo kra- jevne skupnosti letos asfaltirale okrog 10 kilometrov cest. Vrednost projektov znaša okrog 100 milijonov tolarjev. Če vemo. da bo iz občinskega in državnega] proračuna na tukajšnje ceste pri- - teklo 53 milijonov tolarjev, bodo; krajani na tak ali drugačen načini - po pogodbah ali s samopris-| pevkom - morali zagotoviti še i skoraj enkrat toliko. i KS IVANJKOVCI v krajevni skupnosti Ivanjko-: vci so modernizirali cesto Miha- i lovci - Pavlovski Vrh v dolžini; enega kilometra. Dela so stala 10 ^ milijonov tolarjev, zagotovili pa so jih iz samoprispevka in; sredstev po pogodbah z občani.; Te dni končujejo tudi cesto j Runeč - Ključarovci mimo j Dobrovščaka v dolžini 600 met-; rov. Potrebnih 8 milijonov bodoi zagotovili krajani po pogodbah,- del iz samoprispevka, nekaj pa si obetajo tudi sredstev za demo-; grafsko ogrožene. Pripravljajo se i na modernizacijo odsekov cesti Žvab I. in Žvab II., vsak v j dolžini 300 metrov. Na nekate-; [j;ih odsekih so uredili tudi odtoki meteornih vod. ! KSKOG v krajevni skupnosti Kog ima-^ jo 30 kilometrov cest. Letos■ bodo uredili 1800 metrov ceste i Vitan - Kajžar. Predračun za tal projekt znaša 18 milijonov tolar-* jev. Osem milijonov bo zago-| tovljenih iz sredstev za demo-| grafsko ogrožene, ostalo pa bodo j zagotovili po pogodbah s kraja-« ni, iz samoprispevka in sredstevi občine. Poleg tega bodo opravili tudi manjša gramoziranja. \ KS ORMOŽ v ormoški krajevni skupnosti so pod Humom asfaltirali 740 metov ceste, kar je stalo 7,4 mili- jone tolarjev. Tri je prispevala država, ostalo pa KS Ormož. Za asfaltiranje je že pripravljenih tudi 640 metrov na Humu pri Praprotniku in kilometer na re- laciji Hum - Krčevina. Če bodo sredstva dotekala, kot je dogo- vorjeno, pričakujejo, da bo tudi tukaj kmalu asfalt. Pripravljenih je tudi 250 metrov ceste v Pušen- cih, kjer asfaltiranje zamuja za- radi tega, ker še niso urejene vse pogodbe s krajani. KS PODGORCI v KS Podgorci se s cestno problematiko ukvarjajo zelo sis- tematično. Letos so dela poteka- la na več cestnih odsekih na rela- ciji Strjanci - Ritmerk v skupni dolžini 2350 metrov. Gre za na- daljevanje, povezovanje in do- končanje več odsekov. Dela bodo skupaj znesla 19 milijonov tolarjev - 6,5 naj bi jih zagotovili iz samoprispevka, prav toliko naj bi zbrali med občani, 4 mili- jone si obetajo iz sredstev demo- grafije, kakšna 2 milijona tolar- jev pa iz sredstev občinskega proračuna. Na ta načim^ bodo svojo investicijo pokrili. Čeprav je dela še veliko, so zadovoljni, saj so tako dokončali v minulih letih pričeto delo in sedaj že vsi prebivalci štirih od skupno sed- mih vasi v KS Podgorci pridejo v beU svet po asfaltu. KS SREDIŠČE OB DRAVI v Središču so že vse {pripravili za asfaltiranje odseka Šalovci - Loperšice. Dela bodo vredna 7 milijonov tolarjev, ki jih bodo zagotovili iz državnega pro- računa, sredstev občanov in kra- jevne skupnosti. Poleg tega so gramozirali več cestnih odsekov, uredili izkop jarkov, občani pa so uredili cesto proti Presiki. KS SVETI TOMAŽ v krajevni skupnosti Sv. Tomaž so modernizirali 450 metrov ceste v Pršetincih pri Magdiču. Za to potrebne 3,5 mi- lijone tolarjev so zagotovili kra- jani, krajevna skupnost in občina. V Koračkem Vrhu je prišla na vrsto preplastitev 1330 metrov ceste, ki bo stala okrog 4 milijone tolarjev, milijon pa 130 metrov dolg odsek v Hranjigo- vcih. Pri Sv. Tomažu se pripravljajo na modernizacijo ceste v Sejancih, ki naj bi jo iz- vedli prihodnje leto. Gre za 1650 metrov in uresničitve tega pro- jekta si brez pomoči države ne znajo predstavljati. Letos so s pomočjo občinskega projekta uredili tudi vodovod v Rakovcih in Rucmancih. Zgrajenega je bilo okrog 3 kilometre primar- nega voda in priključili so 21 od- jemalcev. Krajani so s pogodbo za vodovod prispevali po 2500 nemških mark. KS VELIKA NEDELJA v KS Velika Nedelja so večino del že opravili. Največ dela je zahtevala cesta Senešci - Sodinci v dolžini 1204 metrov, ki je stala 15 milijonov tolarjev. Večino de- narja so zagotovili s samopris- pevkom, dodatnim samopris- pevkom krajanov in okrog 3 mi- lijoni tolarjev iz sklada za demo- grafsko ogroženost. V izgradnji so tudi ceste Senešci dolina - Palčič - Kosi v dolžini 151 met- rov. Za 1,5 milijona vreden od- sek bodo 60 odstotkov sredstev prispevali krajani, 40 odstotkov pa bo iz sredstev samoprispevka. Na asfalt čaka še 153 metrov ces- te v Veliki Nedelji - kmetijska zadruga - Golob. Če bo denar, imajo v načrtu še ureditev 480 metrov ceste v Šardinju. Pri zbi- ranju denarja za ceste imajo težave s slabim plačevanjem kra- janov, saj nekateri še niso po- ravnali niti lanskih terjatev. vki TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, s 041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; » (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5: tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik @ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: \/mw. radio-tednik, si E-pošta: nabiralnik ® radio-tednik. si LENART / REBALANS PRORAČUNA Na obzorju politiaio zanimivo dogajanje? KAJ POMENI DODATNO ZADOLŽEVANJE OBČINE LENART IN KAKO BO PREDVO- LILNI ČAS VPLIVAL NA POTRDITEV RE- BALANSA LETOŠNJEGA PRORAČUNA V občini Lenart, ki je praktično ni več, saj se je razde- lila na štiri nove, se \ teh dneh lotevajo zadnje razprave o rebalansu letošnjega občinskega proračuna. Po no- vem naj bi znašal proračun zdaj še skupne občine mili- jardo in 213 milijonov tolarjev, to je za dobrih 2,5 odstotka več od prvotnega obsega, saj je znašal milijar- do in 183 milijonov tolarjev. Za tekoče obveznosti bodo letos porabili dobrih 790 milijonov, za financiranje naložb in druge investicijske odhodke 407 in za odp- lačilo glavnic kreditov skoraj 15 milijonov tolarjev. Letos bodo morali najeti še 34 milijonov tolarjev posojil, saj je prišlo do izpada nekaterih prihodkov, predvsem pa je manjši delež denarja iz naslova zagotovljene porabe. V rebalans letošnjega občinskega proračuna so vključili tudi 59 milijonov tolarjev nenamenskih prihodkov, ki so jih dobili med letom kot pomoč za odpravo posledic naravnih in elementarnih nesreč. Največ škode so v osrednjih Slovenskih goricah povzročile po- letne ujme s točo. Med znižane prihodke so uvrstili premostit- veni kredit za zidavo prizidka k osnovni šoli v Cerkvenjaku v višini 20 milijonov tolarjev. Pričakujejo, da jim bo ministrstvo za šolstvo in šport ta denar nakazalo. Iz naslova zagotovljene po- rabe so dobili za 16 milijonov tolarjev manj sredstev, kot so prvotno načrtovali. Za dobrih 7 milijonov tolarjev bodo nižji prihodki iz gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, delež sredstev za sofinanciranje naložb pa se zmanjšuje za skoraj 47 milijonov tolarjev. To pomeni, da bo ob koncu leta občina Lenart de- jansko razpolagala s 73 milijoni tolarjev manj sredstev, kot so jih načrtovali v letošnjem proračunu. Delno nameravajo izpad prihodkov nadomestiti s premostit- venim kreditom za dozidavo prizidka osnovne šole Cerkvenjak, ki naj bi ga odplačali prihodnje leto, ko računajo na sofinancers- ki delež ministrstva za šolstvo in šport. Skupaj s krediti stano- vanjskega sklada bo znašalo letošnje zadolževanje dobrih 34 mi- lijonov tolarjev. Zdaj je skupna zadolženost občine 6-odsiotna. V začetku septembra letos so imeli za 43 milijonov tolarjev kre- ditov, skupaj s kreditom stanovanjskega sklada pa že nekaj več kot 49 milijonov tolarjev. Ocenjujejo, da bo skupna kreditna za- dolženost ob koncu letošnjega leta znašala 10 odstotkov zago- tovljene porabe, kar bi bilo v skladu z zakonom še sprejemljivo. Večji del kreditov je dolgoročnih, v preteklosti pa so denar pora- bili zlasti za pospešeno modernizacijo cestnega omrežja in druge infrastrukturne objekte in šolske prostore. Že zdaj je slišati, da bo razprava o rebalansu proračuna na občinskem svetu živahna in polemična, zlasti še zaradi dolgov? ki bodo všteti v delitveno bilanco bodočih občin. Prav zaradi slednjega je slišati veliko pripomb in kritik. Nekateri menijo, da bo ena zadnjih sej lenarškega občinskega sveta prav zaradi tega znova spet zanimiva.Pred volitvami lahko potegnejo iz arhiva tudi nekaj že pozabljenih umazanih iger, ki so v začetku tega mandata po svoje pospešile razpad občine. Bomo videli? M. foi f CDNIK - Četrtek, 24. september 1998 3 Izvedeli Sin O 44> SEJA 28. SEPTEMBRA Ptujski mestni svetniki in svetnice se bodo 28. septembra sešteli na 44. seji. Predvidoma bodo razpravljali o 20 točkah dnevnega reda. Med drugim bodo obravnavali strategiji razvoja osnovnega zdravstvenega varstva in športa v mestni občini, ki sta pripravljeni kot delovno gradivo. Na uveljavitev nove prometne ureditve Ptuja pa so vezani odlok o komunalnem nadzoru, pravil- nik o dopolnitvah pravilnika o odstranjevanju nepravilno ustavlje- nih in parkiranih vozil ter pravilnik o postavitvi klešč za blokiranje vozil. DNEVI EVROPSKE KULTURNI DEDIŠČINE Včeraj so no ljubljanskem gradu svečano odprli letošnje dneve evropske kulturne dediščine v Sloveniji. Gre za prireditev, ka- tere začetki segajo v leto 1984. V Ljubljani bodo razglasili rezul- tate in nograde natečaja Fotografska izkušnja, ki je bil sestavni del letošnjega projekta dnevov evropske kulturne dediščine v Slo- veniji. Med prvih pet sta se s svojimi fotografijami starega ptujske- ga mestnega jedra uvrstila ptujska gimnazijca Črtomir Goznik in Blaž Ivanuša. V SOBOTO Nfl PTUJSKI TV Vtokratni oddaji, ki prinaša vrsto zanimivih prispevkov, še po- sebej opozarjamo na avkcijsko prodajo slik za dobrodelne namene - kot pomoč Alešu Pintariču, ki je zaradi bolezni priklen- jen na posteljo. Pobudnik avkcije je dr. Lojze Arko, izvedli pa jo bodo v okviru Rotary cluba Ptuj, ki ga vodi Edi Stropnik. Avkcija bo v soboto potekala v živo in se bo končala v ponedeljek med 12. in 15. uro na telefonski številki 773-481. Za začetek bodo proda- jali pet slik, ki so ostale od akcije odstranjevanja arhitektonskih ovir. V akcijo zbiranja pomoči za Aleša pa se lahko vključijo tudi drugi, ki želijo pomagati z denarjem. Prispevke bodo zbirali na žiro računu številka 52400-678-87119 - Rotary club Ptuj. Pripravila: MG Izvedeli sme SLOVENSKA BISTRICA / DO SEDAJ ZNANA DVA ŽUPANSDKA KANDIDATA Bodo stranke združile svoje moti? Na prvih lokalnih volitvah v občini Slovenska Bistrica je imela skoraj vsaka stranka svojega kandidata. Tokrat pa je drugače. Koalicija LDS, ZL in Desus je mi- mull četrtek predstavila svojega skupnega kandidata, znanega bistriškega podjet- nika mag. Jožeta Pipenbaherja, stranke SDS, SKD in SLS pa ta ponedeljek tudi svojega skupnega kandidata, dosedanjega župana dr. Ivana Žagarja. V strankah LDS, ZL in Desusu so se odločili združiti moč in znanje, je bilo minuli četrtek med drugim slišati na njihovi tiskovni konferenci. Pristanek mag. Jožeta Pi- penbaherja, znanega bistriškega podjetnika, da sprejme ta izziv jim je v veliki meri olajšal dogovore. Prepričani so, da bo njihov županski kandidat pravi človek, ki bo v občino - ta že nekaj let stagnira v svojem razvoju - pripeljal nove ideje in premaknil "leno gospodarstvo. Ob predstavitvi je omenil, da ima njegov program štiri poglavitve točke. Mednje sodijo proračun, njegov.a povezava s tržnim segmentom, vzpodbuda za dotok svežega kapitala v občino in kot četrta točka kmetijstvo, kjer je potrebno dati večji poudarek sadjarstvu in vinogradništvu. Ta je sicer zaradi stečaja Ritoznojčana v zatonu, vendar pa je tudi na tem področju zadnja leta viden napredek. . V ponedeljek je svoje poglede o kandidaturi povedal tudi dosedanji župan dr. Ivan Žagar. Omenil je, da je njegova odločitev povezana predvsem z dogovorom koali- cijskih strank, ki so tudi v sedanjem mandatu uspešno vodile občino. Tudi v prihodnje tio dan velik povdarek enakomernemu razvoju celotne občine - tako mestnega sre- tlišča, njegovega obrobja in podeželja, saj kot poudarja, je bilo to tudi njihovo vodilo v sedanjem mandatu. "Upam si trditi, da so kazalci na vseh področjih ugodni, na 'Mnogih pa je naše delo žal omejeno z zakonskimi okviri, ki izhajajo iz trenutne zako- nodaje," je med drugim povedal dosedanji župan dr. Ivan Žagar. VT P^mm SE... Da j>o ponovnem uspehu ^ii]čank na lepotnem tekmovanju ^Manvzatorji le-tega razmišljajo, da ^Makoleine izbore poslej organizi- rali kar v Ptuju, med Ptujčankami. ••• Da bi v primeru, ko bi ptujska lepota uspela tudi v svetovnem me- ta del naroda postal zanimiv kloniranje. - Da so na nedavnem državnem P^oenstvu v kotaljenju vinskih so- ti vijugali po ptujskih ulicah in zaletavali v pločnike in stene. Če jih videl kak policaj, bi jim dal ^'^Sotovo pihati. ■ r>A dethlovenske politike toliko gavon o nujnosti sprave, da ji bo us- pelo narod celo skregati. ... DA pa se v Ameriki kregajo za- radi tega, ker so se imeli nekateri preveč radi. ... DA se je v novonastalih občinah vnel boj za županski stolček. Zanj se borijo vsi tisti, ki so se v zahtevah po novih občinah borili zgolj za "in- terese občanov". ... DA bo letos vina v potokih, de- narja zanj pa v obrokih. ... DA mestjani menijo, naj as- faltno bazo zgradijo kje na deželi. Samim je že tako žal, da niso na deželi zgradili tudi ptujskega mesta. ... DA je mestna občina pred krat- kim slovesno izdala statut iz leta 1376. V njem lahko v nemščini pre- beremo, kaj se sme in kaj ne, kaj je moralno in kaj amoralno. Upajmo, da si bodo 622 let stare nauke preb- rali tudi kandidati za novega župa- na. ... DA je pred dnevi peljal stan železniški "puhač" na izlet pljučne bolnike. Romantično puhanje nje- govega dima pa jim ni seglo do srca, temveč do občutljivih pljuč. POROČAMO, KOMENTIRAMO PTUJ / IZŠEL STATUT PTUJA IZ LETA 1 376 Edinstveni pmvni doku- Po nekajletnem znanstvenoraziskovalnem delu Je izšel faksimile Statuta mesta Ptuj iz leta 1376 s spremno študi- jo. Za to nevsakdanjo publikacijo so si pričeli na Ptuju prizadevati že v času nemške oblasti pred 90 leti, izdati pa jo je uspelo Zgodovinskemu arhivu Ptuj s sredstvi ptujske občine in Ministrstva za kulturo. Edini izvod tega najsta- rejšega evropskega celinskega statuta hranijo namreč v nemški knjižnici v Wolfenbuttlu, zato je bil strokovni in siceršnji javnosti doslej tako rekoč nedostopen. STATUT MESTA PTUJ 1376 Nastarejšl pravni doku- ment, ki je nastal na ce- linskem delu slovenskega ozemlja, ponovno Izdan v svoji prvotni podobi Strokovnjaki štejejo ta statut med najpomembnejša besedila slovenske pravne zgodovine. Je edini srednjeveški mestni statut, ki je nastal na celinskem delu slovenskega ozemlja, in najob- sežnejši pravni dokument, ki je nastal v srednjem veku na slo- venskem ozemlju. Statut je bil ponovno opažen šele konec prejšnjega stoletja in je doživel nemško razpravo ter nato 1939 slovenski prevod, vendar so pravnozgodovinski strokovnjaki menili, da je potrebno 600 let star dokument pravne zgodovi- ne ponovno objaviti. S temi Ar- gumenti se je Zgodovinski arhiv Ptuj odločil za izdajo faksimilne izdaje statuta, ki je po besedah založnika Primoža Premzla na- jnatančnejši posnetek originala kateregakoli dela na Slovenskem nasploh. Statut je napisan v nemščini v gotski majuskuli, zato je ob njem izšla tudi spremna študija s transkribiranim besedilom in prevodom ter razlagami, za kar so poleg urednice Marije Hemja Masten poskrbeli sedaj že pokojni dr. Sergij Vilfan, znanstvena sodelavca dr. Dušan Kos in dr. Igor Kramberger ter tuji strokovnjaki. Faksimilna izdaja statuta mes- ta Ptuj iz leta 1376 je izšla v nak- ladi 270 ročno oštevilčenih izvo- dov. 195 členov je natisnjenih na 104 straneh, listi so ročno veza- ni, knjiga ima lesene, v usnje oblečene platnice in medeninas- te sponke. Skupaj s spremno štu- dijo jo je mogoče kupiti za 84.000 tolarjev. MZ Znanstveni sodelavec dr. Dušan Kos, urednica IS/larija Hernja Masten, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Lovrenčič in založnik Primož PremzI so na gradu predstavili faksimilno izdajo Statuta mesta Ptuj Iz leta 1376 in spremno študijo Osrednja pozoritesf dole&tvam volilnih enot SLOVENSKA BISTRICA / SEJA OBČINSKEGA SVETA Prva podopustiška seja občinskega sveta v Slovenski Bist- rici je bila v znamenju sprejemanja raznih odlokov, med drugimi tudi o določitvi volilnih enot ob bližajočih se lo- kalnih volitvah. Precej časa so svetniki namenili še vprašanjem, pobudam in odgovorom nanje. Pri določitvi volilnih enot v občini Slovenska Bistrica so bile predlagane štiri variante. Največ glasov je dobila varianta s petimi volilnimi enotami. Ta je po mnenju večine najbolj spre- jemljiva predvsem zaradi enako- merne razpršenosti števila svet- nikov; teh bo po novem 31. V prvi volilni enoti so krajevne skupnosti Makole, Studenice in Poljčane (sedem svetnikov). V drugo volilno enoto sodijo Les- kovec - Stari Log, mesta kra- jevna skupnost dr. Jagodica, La- porje in Crešnjevec (šest svetni- kov). V tretji volilni enoti so Pragersko, Spodnja in Zgornja Polskava ter mestna krajevna skupnost Alfonza Šarha (sedem svetnikov). V četrti volilno enoti so Kebelj, Tinje, Šmartno na Po- horju ter mestna krajevna skup- nost Impol (pet svetnikov). V peti volilni enoti so združili mestno krajevno skupnost Po- horski odred ter Zgornjo Ložnico in Vrhole - Preloge (šest občinskih svetnikov). V nadaljevanju odlokov iz vo- lilnega paketa so svetniki potrdi- li še število volilnih enot v novi občini Oplotnica, kjer so potrdi- li tudi predlagano volilno komi- sijo, ter o povrnitvi stroškov vo- lilne kampanije za volitve članov občinskega sveta in župana v obeh občinah - Slovenski Bistri- ci in Oplotnici. Soglasno so sprejeli sklep odlo- ka o spremembah in dopolnit- vah odloka o krajevnih skupnos- tih v občini Slovenska Bistrica in potrdili poročilo o realizaciji proračuna občine Slovenska Bistrica za prvo polletje letošnje- ga leta. Sprejeti so bili tudi odlo- ki o občinskih cestah v občini Slovenska Bistrica ter o njihovi kategorizaciji, spremembi obmo- čij nekaterih naselij in imen na- selij na območju občine Slo- venska Bistrica ter o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Z nekaj pripombami so sprejeli soglasje k povečanju nagrade za delovno uspešnost zaposlenih v zavodu ZD Slovenska Bistrica, precej več pa je bilo povedanega okoli tožbe med ZD Slovenska Bistrica oziroma občino Slo- venska Bistrica in darovalcem stavbe Pranjem Marinškom. Slednji je slovenjebistriškemu ZD z darilno pogodbo za njiho- ve potrebe podaril stavbo, ven- dar je 1991. leta zaradi svojega slabega premoženjskega stanja vložil tožbo za njeno razveljavi- tev. Toženi stranki - občina Slo- venska Bistrica kot lastnica zgradbe ter Zdravstveni dom Slovenska Bistrica kot njen up- ravljalec in nosilec osnovne zdravstvene dejavnosti v občini - sta tako v sodnem postopku že sedem let. Pranju Mariniču, ki se pri razveljavitvi darilne po- godbe sklicuje na poslabšanje svojega materialnega stanja, je bila na zadnji obravnavi na Višjem sodišču v Mariboru s strani toženih strank skladno s sklepi občinskega sveta ponuje- na mesečna renta v višini tisoč nemških mark. V zvezi s to ponudbo je Marinškov odvetnik posredoval toženima strankama poravnalno ponudbo, kjer je raz- vidno, da tožnik zahteva izp- lačilo kapitalizirane rente v višini 100.000 DEM, pri čemer se sklicije na dokazila o pos- labšanju materialnega stanja tožnika že od 1988. leta, in povrnitve vsaj polovice pravdnih stroškov, ki znašajo nekaj čez pol milijona tolarjev. V tej zvezi so občinski svetniki pooblastili občinsko upravo, da se glede tožbe za razveljavitev darilne pogodbe pogaja o izp- lačilu kapitalizirane rente. Vida Topolevec 4 četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK KULTURA, IZOBRAZEVAMJe PTUJ / SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH Znanie prithbivii na pomemš Od enoodstotnega prispevka od bruto plač delavcev pri sa- mostojnih podjetnikih, ki ga plačujejo delodajalci, se bo pri skladu za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetni- kih Ptuj, ki dela za območje devetih občin na Ptujskem, le- tos zbralo 18 milijonov tolarjev. Od tega bodo za različne oblike izobraževanja delavcev porabili 12 milijonov. Letos se bo v vse oblike izo- raževanja, ki jih razpisuje in izvaja sklad, vključilo 1000 od 1800 dela- vcev, kolikor jih zaposlujejo sa- mostojni podjetniki na Ptujskem. Predvsem je pomembno to, da se delavci v veliki večini izobražujejo za potrebe obratovalnic. V vseh oblikah študija ob delu se letos izobražuje 15 delavcev. Največ pa se jih udeležuje različnih tečajev, ki jih sklad po besedah sekretarja sklada Vlada Petroviča in Marja- na Hvalca, predsednika sklada in sočasno upravnega odbora sklada, načrtuje v povezavi s strokovnimi sekcijami Območne obrtne zbor- nice Ptuj glede na izkazane potre- be. To so najpogosteje strokovni tečaji oziroma seminarji za gostin- ce, frizerje, avtomehanike, avtoe- lektrikraje in podobno. Odstotek prispevka sklada pri stroških izobraževanja je različen. Glede na pravilnik v 80 odstotkih refundira osnovni tečaj iz higienskega mini- muma, ki ga potrebujejo delavci v živilski stroki, prav tako pa tudi stroške seminarjev za varstvo pri delu in iz požarnega varstva. K stroškom strokovnih ogledov ter ekskurzij sklad prispeva 70 odstot- kov, pri šolanju ob delu je ude- ležba sklada glede na pravilnik 80- odstotna, če je sklenjena tripartit- na pogodba med delodajalcem, de- lavcem in skladom, če pa samo med delavcem in skladom, pa je vračilo stroškov šolanja 50-odstot- no. Pri Skladu za izobraževanje dela- vcev pri samostojnih podjetnikih Ptuj, ki deluje že od leta 1974, ugo- tavljajo, da se zanimanje za izobraževanje povečuje tudi zato, ker je obveščenost večja. K temu v zadnjem času pomembno prispe- vajo tudi Obrtniške novice, ki jih prejemajo poleg obrtnikov tudi vse obratovalnice, ki zaposlujejo delavce. Iz leta v leto pa narašča tudi zanimanje za ogled sejmov, ki so po zanimanju druga oblika izobraževanja - takoj za tečaji, ki imajo daleč največ udeležencev. Letos so si ogledali že sedem speci- aliziranih sejmov v tujini in doma. Množično pa so se delavci pri za- sebnikih na Ptujskem udeleželi tradicionalenga srečanja na Golo- vcu v času celjskega sejma. Predvsem pa si v skladu prizade- vajo, da bi vse vloge, ki so upra- vičene, obravnavali in tudi pozi- tivno rešili. Sredstva za šolanje, ki so jih včasih vračali 100-odstotno, se sedaj glede na zanimanje v us- treznem odstotku glede na rešene vloge znižujejo. Pri reševanju vlog za izobraževanje imajo prednost tisti prosilci, ki se izobražujejo za potrebe obrti. Upravni odbor skla- da se sestaja enkrat mesečno oziro- ma po potrebi. Ima osem članov, štirje so iz vrst podjetnikov, štirje iz vrst delavcev. Podobno je tudi pri sestavi 4-članskega nadzornega odbora. Sekretar Vlado Petrovič je edini, ki je pri skladu redno zapos- len. Dobro delo sklada izhaja iz dobrega sodelovanja z Območno obrtno zbornico Ptuj oziroma nje- nimi strokovnimi sekcijami. Dobro pa sodelujejo tudi z mari- borskim skladom, s katerim načrtujejo tudi skupne ekskurzije. Za enotno politiko delovanja skla- dov pa je pomembna koordinacija skladov, v kateri so Ptujčani ak- tivni udeleženci. Pomemben delež bodo predstavniki ptujskega sklada imeli tudi na posvetu obrtnih dela- vcev Slovenije, ki bo jutri v Ra- dencih, na katerem bodo med dru- gim govorili o novostih iz zavaro- vanja za primer brezposelnosti in o konkurečnih prednostih pri za- poslovanju in ohranitvi zaposlitve. Organizator posveta je republiški odbor sindikata obrtnih delavcev Slovenije, soorganizatorji pa skla- di za izobraževanje delavcev pri sa- mostojnih podjetnikih. Že v kratkem bo ptujski sklad pripravil program dela za leto 1999, ki ga bodo objavili decem- bra, da bo načrtovanje in odločitev za izobraževanje v prihodnjem letu lažja. MG FRANC HDERSEK/ZLATI JUBILEJ ČASOPISA TEDNIK - 37 Naše rojstne lete 1949 K temu še podatek, da je čez mejo v leto : 1948 z območja vse države pobegnilo na . vzhod okoli 250 osumljenih IB; koliko jih ] je bilo iz Slovenije, ni podatka, z območja ptujskega okraja so bili kar trije. Iz istega vira je tudi podatek, da so že v letu 1949 z ] Golega otoka odpustili 1270 ljudi kot \ prevzgojene, ne pa nedolžne. Ti so bili še j naprej pod stalno kontrolo in marsikateri ' od njih je bil znova aretiran in kot povrat- j nik se je spet znašel na Golem otoku, kjer je ^ prestajal še večje nasilje. V vseh letih in-1 formbirojevske gonje naj bi bilo v Jugosla- : viji "evidentiranih" 55.663 oseb, ki naj bi ; neposredno ali na različne posredne načine 1 podpirale Stalinove akcije. Med njimi so i bili mnogi nedolžni, po krivem ovadeni, 1 navadno od takih, ki so s tem prikrivali I svojo naklonjenost IB. Na splošno pa velja ocena, da so bile preventivne akcije veliko i preostre in preširoke. Prav ti dve besedi - preširoke in preostre • - skrivata v sebi trpljenje in uničeno nor-; malno napredovanje v družbi mnogih po ] nedoložnem osumljenih in matretiranih \ ljudi, tragedije njihovih družin. Tega so se ■ pisci povojne zgodovine namerno izogibali: ali dogodke omenjali mimogrede in jih ' podkrepljevali z opisi primerov resničnih j fanatičnih stalinistov oziroma infbrmbiro-1 jevcev. Toda resnica si je vse bolj, čeprav i počasi, utirala pot v javnosti, predvsem osemdesetih letih, ko je totalitarizem, vedno bolj popuščal, svoboda govora in j javne besede se je vse bolj uveljavljala. To velja tako za žrtve dahavskih procesov kol; za tiste, ki so trpeli na Golem otokuin po| raznih zaporih. Pisci dogajanj v letu 1948 in v naslednjih! letih ob spopadu z Informbirojem so; vzhičeno opisovali le tisti del dogajanj, ki so resnično pomenile "ne Stalinu", za-1 molčevali pa so vse tiste za mnoge ljudi krute ukrepe, s katerimi so poskušali Stali- nu in njegovim dokazati, da gremo pri nas| dosledno po poti marksizma-leninizma. Delček tega obdobja, predvsem v letu 1948, sem poskušal osvetliti na konkretnih pri- merih dogajanj v ptujskem okraju. Pri tem sem opisal primere le nekaterih med ljudmi znanih in cenjenih ljudi. Nisem na-: vajal vseh, med drugimi ne Jožeta Ju-\ rančiča, takratnega zveznega poslanca za ptujski okraj, ki so ga zaprli takoj, ko se je vrnil v zasedanja skupščine v Beogradu,, čeprav je takrat zasedal položaj pomočnikaj ministra, pet let je trpel na Golem otoku,; pozneje pa je bil rehabilitiran. Prav tako ne| nekaterih drugih, kot jurisia Janka Segu- la, ki se je izognil ponižanjem in torturi v| zaporih s tem, da je napravil samomor ...j Dogajanja nekega pomembnega obdobja^ moramo poznati z vseh strani, le po tem; mu lahko zgodovinarji dajo pravo oceno. 1 Dejstvo je tudi, da je takratno državno in politično vodstvo znalo pridobivati ljudi, zlati mladino, za "svetle cilje izgradnje so- cializma". Ti cilji so se jim takrat zdeli kot sanje lepi in prepričani so bili, da jih bomo dosegli - ne v daljni prihodnosti, temveč v nekaj letih. To jih je spodbujalo, da so z navdušenjem udarniško gradili zadružne domove, pomagali zadružnikom obdelova- ti zemljo in pri pospravljanju pridelkov, pomagali pri gradnji tovarn in železniških prog. Predvsem so, nekateri s podeželja tudi pod pritiskom, odhajali z mladinski- mi delovnimi brigadami na delovišča po državi, zlasti pa na gradnjo Nove Gorice, železniške proge Sežana - Dutovlje, na raz- ne lokalne in gozdne delovne akcije. Z de- lovnih akcij so se vračali sicer z žuljavimi rokami, vendar ponosni in navdušeni. To navdušenje je pri mnogih ostalo tudi po tem, ko so doma prepričevali starše za zad- ružništvo in dosledno izpolnjevanje tiste- ga, kar jim je nalagala oblast. TO JE DEL NAŠE ZGODOVINE Danes je marsikomu težko razumeti, kako je mogoče, da so ljudje pred pol sto- letja vse to prenašali, trpeli nasilja in po- manjkanje, a vseeno pridno delali, se prila- gajali spremembam, ob novih udarcih po- zabljali na prejšnje in po stari navadi vedno zabavljali čez oblast, ki človeku ne da diha- ti. Pritiske za vstop v obdelovalne zadruge in sodbe za "kulaških procesih" je čez nekaj let potisnil v ozadje spomina zakon o zemljiškem maksimumu in odpravi viničarskih odnosov. Slednjič je tudi to od- hajalo vse bolj v pozabo. Otroci z zemljiškim maksimumom prizadetih kme- tij so se zaposlovali v industriji in bili celo zadovoljni, da jih ni preveč obremenjevala obsežna kmetija. Mnogi so lahko študirali in se zaposlovali v raznih uglednih pokli- cih. Veliko se je gradilo, napredek je bil vi- den na vseh področjih, spreminjal se je vi- dez mest, naselij in vasi. Mnogo jih je od- hajalo na delo v tujino, tam garalo, zas- lužek pa vlagalo doma. Ljudje so gradili in obnavljali hiše, se opremljali z motorizaci- jo in mehanizacijo, gradili in asfaltirali ces- te. Mnogi so v vinorodnih predelih kupo- vali zemljo, si tam postavljali počitniške hišice, urejali nasade z vinsko trto, kar so skupno imenovali z iz angleščine izposoje- no besedo vikend. Teh je danes precej več, kot je bilo nekoč viničarij. Ob vsem tem so naši ljudje pogosto sestankovali, sejali in zborovali, delavci so se prepirali po tozdih, ozdih in sozdih, ponavljali že povedano na sejah delegacij za najrazličnejše skupščine sisov, na sejah teh skupščin odločali o že odločenem in v ožjih krogih dogovorje- nem. Razumsko so se odločali na referen- dumih za vaške, krajevne in občinske sa- , moprispevke, saj so vedeli, kje in za kaj se \ ho porabil ta denar. Radi so odhajali na ■ sindikalne, turistične in nakupovalne izle- ' te v tujino, mnogo tudi v države vzhodnega bloka, kjer so za "pod roko" kupljene devize j lahko poceni kupovali in jedli. Oh prihodu domov pa je marsikateri vzdihnil: "Srečni ] smo lahko, da ne živimo v takih razmerah kot tam." i Ob koncu 70. let je bilo splošno žalovanje \ ob smrti E. Kardelja in v javnosti so pogos- | to ponavljali njegov stavek iz zadnje knjige ' Smeri razvoja "Srečo si lahko ustvari i človek sam." Leto za tem so jokali, mnogi j tudi resnično iskreno, za ljubljenim tova- \ rišem Titom, bili ponosni, da je na njegov , pogreb prišla večina državnikov sveta. ' Po Titovi smrti je javna beseda dobivala vse več svobode. Po vojni s silo potlačeno sovraštvo je začelo pronicati na dan. Na- jprej med posameznimi "bratskimi" narodi in republikami v besedah in grožnjah, ki so | se v devetdesetih letih začele krvavo ures- \ ničevati. Slovenci smo ob pravem trenutku pokazali resnično enotnost, se pravilno odločili, zapustili "balkanski kotel" in si iz-'^ bojevali svojo državo. Skozi vsa ta dogajanja skozi štirideset let I so naši ljudje postopno pozabljali na pres-' tane težave, vse manj se ozirali v preteklost, pogled in korak pa usmerjali naprej, da bi čimprej dohiteli razvitejši svet. Vsa ta| pestra zgodovina je kar dobro opisana na« straneh našega Tednika. Prelistati je treba| posamezne letnike in z razumom ocenjeva-J ti čas, v katerem smo živeli. Izrečena bese-1 da, naj bo še tako lepa ali polna sovraštva, J lažna ali resnična, je kmalu pozabljena. Tudi če nas je globoko ranila v dušo in srce, čas rane zaceli. Beseda, ki je bila napi-| sana, pa za zgodovino ostane, takšna, kakršna je bila zapisana ... Naj za konec ponovim besede, ki sem jih zapisal v začetku tega feljtona: "Če slavimo neko visoko obletnico rojstva, navadno nej brskamo po tem, kdo in v kakšnih oko- liščinah je jubilanta spočel, kako je zagle-J dal beli dan, temveč jubilanta ocenjujemoj po tem, kakšno pot je prehodil, kaj je dobrega in koristnega naredil." Tednik in z| njim vsi, ki so skozi pol stoletja polnili nje- ^ gove strani, si zaslužijo priznanje, da je čas- nik iz okrajnega glasila prerasel v ugleden^ pokajinski časnik, bil ogledalo časa in' prostora. Feljton o tem, kako je Tedniki nastal in kaj vse se je dogajalo v letu njego- i vega rojstva ter kakšen vpliv so imeli do- godki tistega leta za življenje cele generaci-J je, sem napisal bolj za zgodovino kot za" večino današnjih bralcev, ki pod nujo časa; na hitro prelistajo časnik, tu in tam kaj pre- berejo, potem pa ga odložijo. 1 ffonec, L.J.!!ll!M'/lN!IIM.lfTTTn Novosti iz zbirke Mini Knjige iz zbirke Mini niso drobne knjižice, kakor bi tahko sklepali iz naslova zbirke, ki jo iz- daja založba Slovenska knjiga. To so kratke zgodbe avstrijske pisateljice Christine Nostlinger, ki jo uvrščamo med najboljše avtorje za mlade bralce. Knjižna zbirka nosi naslov Mini po glavni junakinji mičnih, humornih, a tudi poučnih zgodb. In sedem- letna Mini sploh ni majhna, saj po višini prekaša celo starejšega brata Marka. ^ Hermina Žep, takšno je dekličino celo ime, odrašča v povsem običajni družini ter doživlja vsakdanje pripetijo prvošolcev (strah pred vstopom v šolo, smola pri nakupovanju daril ...). V pravkar novih prevo- dih iz zbirke Mini pa deklica Mini razreši kriminalni primer ter preživlja sicer osovražene smučarske počitnice. MINI RAZREŠI KRIMINALNI PRIMER Minijin starejši brat je pogosto prava pokora za Mini, kar je ugotovila tudi njena najboljša prijateljica Maksi. Toda deklica je na brata zelo navezana in težko se odloči za povračilne ukrepe. Ko ji končno prekipi, sklene, da z bratom lep čas ne bo spregovorila. Molčeče stanje prekine obupna novica, ki se širi po šoli: Marko je ukradel denar- nico! Mini je ogorčena in nikakor ne verjame, da je njen brat tat. A kaj, ko tako misli edino ona. Marko zboli in Mini se odločno poda v iskanje resnice. Sprva se zdi, da bo ta tudi za Mini zelo boleča. Slednjič Mini uspe doka- zati bratovo nedolžnost. Pisateljica je v to malo »krimi- nalko« vešče zavila odnose v družini in šolski skupnosti: mar- sikateri bratje in sestre si skačejo v lase, a v stiski so ne- razdružljivi zavezniki. Žal je tudi res, da mnogi odrasli prehitro obsodijo otroke dejanj, ki jih niso zakrivili. MINI MORA NA SMUČANJE Smučanje je mnogim zimski šport številka ena, tudi Minijinim staršem in njenemu bratu. Mini pa je spuščanje po bregu na- ravnost odvratno. Zato mora Mini na smučanje, tudi babica ji ni v oporo. Ubogo Mini najprej zvije vožnja na visokogorsko smučišče, da je vsa zelena od slabosti. Naslednjič se Mini do- misli zvijače s tušem in mokro glavo in za ves dan je rešena smučarije. Prav imenitno se za- bava: v hotelu pomaga pripravi- ti pogrinjke, bere knjigo, pri kosi- lu pa spozna sorodno dušo: Pe- ter si je izmislil drisko, da je lah- ko ostal v hotelu. Peter in Mini skujeta zaroto: zamenjata smuči v skladišču, da bosta lahko tudi naslednji dan preživela po svoje. Nakana se jima bogato obrestu- je in preživita čudovit zimski dan na sprehodu, na sankanju in ko- panju. Njuni starši (stari znanci) prevaro razkrijejo in skupaj ne- razumevajoče tarnajo nad prek- lasto Mini in debelušnim Petrom. Z Markovo pomočjo se le spa- metujejo in dovolijo Petru in Mini, da po svoje uživata zimske radosti. Obe knjigi sta namenjeni sta- rejšim otrokom od sedem let, a tudi manjši jim bodo z veseljen%j prisluhnili. Zraven imenitnega besedila dajejo knjigam pose- ben čar ilustracije Chrisfine Nostlinger mlajše ter odlična oprema. Knjigi je prevedla Mile- na Žnideršič, uredila pa Danica Štumerger. Zbirko Mini pripo- ročam tudi za bralno značko na razredni stopnji osnovne šote, zgodbe pa dajejo odlične iztočnice za pogovore na raz- rednih urah. Vse knjige pisatelji- ce Christine Nostlineger so tudi na policah v mladinski knjižnici Ivana Potrča, Mali grad, Prešer- nova 35, kjer vas pričakujejo vsak dan od osme do devet- najste ure (ob sobotah do dvanajstih). Ulltina Klemenili FILMSKI KOTIČEK Izgubljeni v vesolju (Lost in Space) Pretekli teden smo si ob Smrtonosnem orožju 4 lahko v kinu ogledali pravo robinzoniado v vesol- ju. Po dveh urah znanstvene fantastike je bila vrnitev v sedanjost več kot dobrodošla, proble- me prihodnosti pa smo rade volje prepustili našim zanamcem. O vsebini filma že v veliki meri pove njegov nas- lov - družina Robinson na poti proti ciljnemu pla- netu zaide s poti in se nato znajde v velikih težavah. Ker vam ne želim izdati celotne vsebi- ne, vam bo zaupala le nekaj najpomembnejših filmskih pojmov: velikanski pajki, časovni mehur in Blawp. Vsebina vam verjetno ni nič bolj jasna, toda morda vas je zamikalo, da bi tudi sami občutili domišljijo ustvarjalcev filma. Ob številnih efektih nas preseneti tudi igralska zasedba, ki je dokaj zveneča: Mimi Rogers, Gary OIdman in Matt LeBlanc - še en "prijatelj", ki se je odločil posneti svoj film. Si ga lahko predstavljate v vlogi pogumnega vesoljskega bojevnika, ki občasno poskuša osvojiti eno iz- med hčera družine Robinson? Vsaj s slednjo po- tezo je zadel v črno - ostala je v mejah njegove- ga igralskega talenta. Med oglušujočim streljan- jem in neverjetnimi posebnimi efekti (da ne omenim teorije potovanja skozi čas, ob kateri bi se Einstein obrnil v grobu) smo vseeno soočeni z resno temo: spoznamo očeta, ki je prezapos- len, da bi se ukvarjal s svojimi otroki. Problema se ne loteva dovolj resno, ko pa se po zaslugi neverjetnega izuma sreča s svojim sedaj že odraslim sinom, se zave svojih napak. Na žalost današnji starši še nimajo časovnega stroja, da bi predčasno občutili posledice svoje vzgoje. Si- cer pa nič ne skrbite - tudi producenti Izgubljenih v vesolju živijo po načelu konec dober - vse dobro. Le "ljubitelji" pajkov še enkrat razmislite, ali^si boste film ogledali. Nataša Žuran fEDNIK - Četrtek, 24. september 1998 5 PO NAŠIH KRAJIH JVIEZGOVCI / MIRKO DONAJ VNOVIČ MED SEJEMSKIMI NAGRAJENCI / prUakovanju ifira/sefletnice delv |7. september Je bil za obrtnika Mirka Donaja iz Mezgo- vcev 3/c v občini Dornava velik dan, prav tako pa tudi za Območno obrtuo zbornico Ptuj: po petih letih se je vnovič ^phal med nagrajence mednarodnega obrtnega sejma v (^elju. Že drugič je za svoje kvalitetne izdelke - odlitke pre- jel bronasti ceh Obrtne zbornice Slovenije. Letos je predstavil le odlitke nabožnih podob. Nagrada sovpada z bližajočo (ivajsetleinico uspešnega dela obratovalnice barvnih kovin, ki bo 16. oktobra, zato je Mirku ponaju še toliko dražja. Čeprav ni najbolj zdrav, ostaja prvi na čelu obratovalnice. Jubileja se veseli skupaj z družino in zvesti- mi sodelavci kolektiva, ki šteje dvajset ljudi. Ob odprtju 14. oktobra 1978 je imela obratovalnica, ki je merila 22 kvadratnih metrov, le enega zaposlenega, od strojev pa le kovaško poljsko kovačnico. Danes je to obratovalnica, ki se lahko pohvali s kvalitetnim proizvodnim in tehnološkim razvojem. Opremljenost so iz- boljševali iz leta v leto, letos so kupili tudi stroj za tlačno litje 400 t in novo talilno peč, tako da imajo trenutno že šest talilnih peči. Livarna je ekološko čista, preglede opravlja pooblaščena strokovna institucija. Livarna se je v preteklih dva- jsetih letih uveljavila z livarski- mi izdelki iz aluminija, svinca, cinka in medenine, s storitvami (varjenje aluminija), kmetijskim programom (izdelavo napajalni- kov vseh vrst in reporeznic) in lastno orodjarno. Izdelujejo li- varske odlitke, težke od 5 dag do 200 kilogramov. V tem obdobju so osvojili preko 800 odlitkov za potrebe Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Švice, Franci- je in Amerike. Na praznovanje jubileja se je Mirko Donaj temeljito pripravil. Med drugim je izdal ličen kata- log s podrobno predstavitvijo dela livarne barvnih kovin, ki ga je namenil svojim poslovnim partnerjem in prijateljem ter vsem, ki ga bodo obiskali ob 20- letnici njegove obratovalnice. MG Z litjem v pesek izdeluje- jo v livarni Mirka Donaja različne nabožne kipe po želji kupcev; na sliki sv. Florijan Mirko Donaj, lastnik livar- ne iz Mezgovcev, je na letošnjem celjskem se- jmu prejel bronasti ceh Obrtne zbornice Sloveni- je za kvaliteto odlitkov iz aluminijaste zlitine. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / ODPRLI NOVI ZASEBNI ZDRAVSTVENI AMBULANTI lasebttiki so za sodehvanje Na Ormoški 5 v Ptuju, v bivši Brenčičevi hiši, sta od ne- davnega odprti dve zasebni zdravstveni ambulanti. Eno je uredila Zorica Berič, dr. med., drugo pa Aljoša Toš, dr. med., specialist kirurg, ki je tudi prvi zasebnik s kirurško ambulanto na Štajerskem. Ob svečanem odprtju obeh ambulant, ki je bilo 11. septem- bra, je kirurg Aljoša Toš govoril v imenu obeh in izrazil upanje, da bo z vsemi, s katerimi je že do sedaj strokovno sodeloval, sode- loval tudi v bodoče. Podobno si želi tudi Zorica Berič. Odprtja se je udeležilo veliko število zdravnikov s Ptujskega in tudi iz drugih krajev. S svojo prisot- nostjo so pokazali, da odhod v zasebništvo ne more biti ovira za sodelovanje med javnim in za- sebnim zdravstvom, ki jo mnogi postavljajo umetno. Če bo vse po sreči in ne bo novih dodatnih ovir, bo na lokaciji Ormoške 5 kmalu odprta tudi tretja zasebna zdravstvena ambulanta. Zorica Berič, dr. med., je ob odprtju svoje ambulante poveda- la, da ji zasebništvo pomeni iz- ziv, predvsem pa je sama svoj šef. Z medicinsko sestro Marijo Božičko-Kozel, ki dela pri njej, sta povedali, da so pacienti očitno zadovoljni, saj so vsi (ok- rog tri tisoč jih je) odšli z njima. Zadovoljivo pa so se rešili tudi problemi glede vključevanja za- sebnikov v zagotavljanje nepre- kinjenega zdravstvenega varstva, v katerega se vsak vključuje enkrat mesečno. MG Zorica Berič, dr. med., specialistka splošne medici- ne. Foto: Kosi Aljoša Toš, dr. medicine, specialist kirurg. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / AMBULANTA SPLOŠNE IN DRUŽINSKE MEDICINE 6i zdnvnSi la vso dimno Zdravnik Izudin Kanlič, dr. med., ki je bil doslej zaposlen v Zdravstvenem domu Ptuj, je v novem poslovnem centru Ornega na Osojnikovi cesti 3 v Ptuju uredil novo, sodobno •opremljeno zasebno ambulan- to splošne in družinske medici- tie. Pomembno pridobitev je okoli 70 povabljenim zdravni- kom, drugim gostom in javnos- ti predstavil v sodelovanju s fir- Pfizer v petek, 4. septem- bra. Kot je povedal, je na zahodu že '^^kaj časa prisotna tradicija 'družinskih zdravnikov, pa tudi v svetovni zdravstveni organizaci- '1 dajejo vse večji pomen temu, ^3 se en zdravnik ukvarja z vso 'dj^žino, saj tako bolje spozna ■njihovo zdravstveno stanje in 'druge razmere, ki lahko vplivajo to. Prihodnje leto n^j bi tudi ^ Sloveniji uvedli specializacijo ^ružinske medicine, zato se je 'd^- Izudin Kanlič odločil, da po- zudin Kanlič, dr. med. (levo) skupaj s svojo ženo Samro (skrajno desno) ter s prvimi gosti v novi ordi- naciji. Foto: M. Ozmec leg splošne uvede še družinsko ambulanto. Ordinacija Izudina Kanliča je v prvem nadstopju centra Ome- ga pacientom na voljo vsak dan od 7.30 do 14.30, razen ob sre- dah, ko ordinira od 12.30 do 19.30, njihov telefon pa je (062) 779-079. -OM PREJELI SMO O VINSKI CESTI, VINOTOČIH IN TURIZMU V HALOZAH! če se mi ne bi danes že ne vem katerikrat dogodilo, da so me turisti tu gori na Janžu - na Peskovem - spraševali o vinski cesti, vam verjetno ne bi pisal. No, danes me je prese- netil celo Nemec iz Miinchna, ki sije že drugič želel ogleda- ti to našo haloško znamenitost in popotovati po njej. Ne samo da je že lani jeseni bil tu, tudi letos je zopet prišel (vkljub slabi organiziranosti in ponudbi!), a glavno prese- nečenje zame je bila zemljevidna karta Haloz z lepo označeno vinsko cesto in z vsake toliko na njej vrisanimi rdečima grozdi, ki to cesto označujejo. A kaj, ko se na terenu po njej ne moreš ravnati. Ceste tu gori še niso označene in urejene, označenih vinotočev ni, niti se ne ve, kdo je ta, ki naj bi smel ponuditi kaj iz svoje kleti Manjkalo primerne lične oznake cest, vinogradniških hiš in njihove ponudbe. S posebnimi zaščitnimi oznakami bi se preprečila divja in nekvalitetna ponudba. Res je, da je tu gori v Halozah dovolj dobrih vinogradni- kov s tradicijo in dovolj ponudbe. Morabopa bi se zagotovi- ti, da bi se s tem lahko ukvarjali res le tisti s svojo proiz- vodnjo in to le domačini, ne pa tudi hobi vinogradniki - vi- kendaši, saj imajo ti svoj zaslužek v dolini in je vikend tu gori v Halozah itak ža znak prestiža in dobrega standarda. Lepe in mogočne so table, ki doli v dolini oznanjajo vinsko turistično cesto. Toda katero cesto? Kje je ta cesta? So to mišljeni bifeji, gostilne in bistroji tam doli v dolini? Ne, turisti si želijo te ceste gori v Halozah in to tam, kjer ras- te trta, kjer so stare kleti in kjer vince zori. Treba bi bilo omogočiti ljudem tu gori sredi Haloz, da jih preuredijo v zgodovinsko-naravni muzej z vsem, kar sodi tu zraven, kot so: stara črna kuhinja, starinska oprema, stare vinske preše itd. Kot prvo bi bilo treba urediti ceste, pomagati in svetovati interesentom urediti okolico, omizja, kleti, izdelati kažipote, ki bi z vsakomur razumljivimi simboli pokazali, kje se kaj nudi. Ob cesti pa tudi nekaj panojev - vitrin, ki bi tudi nu- dili informacije o Halozah in njihovih posebnostih. Ampak, prosim, ne da pride zopet nekdo s torbo, polno paragrafov in odločb! Moral bi biti nekdo, ki bi znal ljudi navdušiti in res v praksi svetovati, ne kak birokrat! Turist hoče degustirati, uživati in sedeti ob vinogradu ali vinski kleti, išče pogovor s pridelovalcem o njegovem delu in življenju (in nikakor ne gostilniško vzdušje, pač pa domačnost). Ako pa bi se poleg tega dobilo še kaj iz kible, pa domači kruh in klobase, bo go- tovo zadovoljen in se bo vedno znova vračal. Ve se: ustna reklama je najboljša! Sam sem bil dolga leta gastronom in v Nemčiji tudi vključen v vinsko cesto. Na tej cesti je bilo več kot 10 posto- jank in VSI smo dobro živeh. Za začetek smo imeli sestanek (le enega!), pregled postojank, zmožnosti, želje - in na delo! Obvezali smo se za kvaliteto storitev in pijače. Reklamirala se je ta cesta iz skupnega fonda štirih občin, skozi katere je potekala. Dvakrat letno je bil velik sprevod po celi dolžini te ceste z okrašenimi vozili in enkrat je bil izbor vinske kralji- ce. Vse je snemala TVin radio, pa je bila tudi reklama zas- tonj! Vsak lokal je imel poleg svoje table - napisa - še pose- ben znak vinske ceste. Prodajali smo lahko le svoje kletarje- no vino ali vino svoje zadruge. Vsi smo dobili enake kozar- ce, nalepke, razglednice in vpisne knjižice. V te so nato tu- risti zbirali posebne žige, kar jih je vzpodbujalo inprimoralo k obhodu prav cele poti - pa če ne v enem dnevu, so se pač vračali tudi večkrat, saj bi lahko alkoholno obnemogli Za priznanje so nato dobili lično značko za na klobuk ali za spomin. No, povrh vsega so si tisto knjižico m značko lahko le kupih. Vinska cesta mora biti odsev dela in življenja ob njej, lju- di, vinogradov in predvsem lastnih pridelkov! Upam in želim, da bi tudi v Halozah ljudje postavili na noge nekaj takšnega, pa čeprav morda tudi v manjši obliki. Predvsem pa prosim odgovorne in za to plačane, preidite že bolj na de- janja in manj bla-bla! N. Pesek HALOZE SO NA ZAČETKU TURISTIČNEGA RAZVOJA (Komentar k reportaži: Ceste so, toda ne vinske in ne tu-; ristične - Tednik št. 35) Spoštovana novinarja g. Bračič in ga. Mohorko Kljub neštetim študijam o možnostih turizma, ki so se, se in se v bodočnosti še bodo delale o Halozah, ne smemo po- zabiti, da so Haloze šele na začetku turističnega razvoja. Upam, da se s to ugotovitvijo obojestransko strinjamo in da je kakršnokoli razpravljanje odveč. Cilj mojega pisanja ni poučevanje Vas, ptujskih turističnih delavcev in še koga, abecede turistične ponudbe, čeravno obstaja velika potreba. Vsem brez izjeme je znano, da Ptuj med drugim gospo- darsko in tudi turistično trži z imenom Haloze. Dovolim si omeniti dva primera: Kmetijska zadruga in pustovanje. Vaš Ptuj se bohoti s pridevkom: mesto trte in vina, pa razen nekaj vinskih trt, ki ste jih pred nedavnim zasadili v mestnem vinogradu, in nekaj ne omembe vrednih brajd, s katerimi si preganjajo dolgčas ptujski vrtičkarji, ne obstaja kakršenkoli namig, s katerim bi si Ptuj to zaslužil. Turis- tična ponudba Ptuja niti slučajno ni tako pestra, da se tu- risti ne bi poželjivo obračali proti Halozam ali pa Slovens- kih goricah. Turistov dandanes ne zanimajo več gradovi, muzeji, toplice ampak doživetja, ki se trajno vtisnejo v spomin. Je mar tako težko dogodivščin željnim turistom v jesenskem času ponuditi haloško trgatev z moštom, kostanji ali pa ličkanje nekje na Ptujskem polju vključno s pesmijo? Bog ne daj, da se uporabi to, kar se nahaja v glavi! Raje napotimo turiste na Gcrrenjsko, Štajersko preko meje kot pa v Haloze pred nosom! Bom tudi čez pet let v Tedniku preb- ral: Haloze - slabe ceste, zaprti kmečki turizmi, smeti... Ni tudi v interesu Ptuja in širše okolice, da Haloze čimprej najdejo priključek k postmodemi družbi; k civiliziranemu svetu, ki se pri prebiranju Vaše reportaže začne šele pri tabli z napisom PTUJ? So Haloze res terra incognita? Z Vašega zornega vidika - žalja! Upravičeno se sprašujem, če ne bi bilo bolje, da spoštovana novinarja napišeta kaj o životar- jenju Haloz v nekdanji ptujski občini, o praznih obljubah, s katerimi ste in so nas Haložane sitili desetletja, začenši z Ljubljano, in pa kako sedanje novonastale haloške občine poskušajo rešiti, kar se rešiti da. V zadnjih 3-4 letih so haloške občine vložile toliko denarja, truda, vztrajnosti, kot ga nekdanja ptujska občina ni bila sposobna vložiti v treh desetletjih obstoja in ga verjetno ne bi vložila tudi v nas- lednjih treh, če bi še obstajala. Haložani vemo, da je kravo potrebno osemeniti, preden bo dala tele, v mestu očitno ne. Vam je morebiti po nakl- jučju znano, kolikokrat Haložan obrne vsak tolar, preden ta postane prepotreben vodovod, cesta, telefon ...? V mestu Vam ni potrebno sofinancirati te osnovne infrastrukture, kajti to imate pred pragom, na podeželju pa so potreba. Res žalostno je na tem svetu, da se tega ne zavedate, pa četudi bi se vsak dan spotaknili in padli preko praga! Vsekakor se Haložani tega zavedamo, vemo pa tudi, da brez teh osnov ne bo turistov, še manj pa krvavo potrebnih delovnih mest ali zaslužka. Če bi nekdanja ptujska občina v zadnjem de- setletju svojega obstoja namenila Halozam le 10% denarja, ki ga je potrošila za obnovo mesta in še česa, bi haloške ceste danes bile vinske, kraji turistični; pa tudi Ptuj se ob polletju ne bi hvalil z nekaj tisoč turisti, ampak z očitno večjim šte- vilom. Tako pa... Dajem Vama dober nasvet, spoštovana novinarja, pre- den se zopet ustavita pred kakšnim haloškim smetiščem: napišita kaj o Jureckovi domačiji (Curlekovi, kot smo ji pravili domačini) iz Sestrž, ki, mimogrede povedano, ležijo pri Majšperku in ne Ptuju, kot ste to zapisali ob razglasitvi sovaščana g. dr. Dolenca za častnega občana mesta Ptuj. Propadla Vam je sredi mesta, pa ne zaradi biblijske starosti, ampak zaradi malomarnosti in nesposobnosti odgovornih. Za zaključek tega meni nepotrebnega komentarja Vam, spoštovana novinarja, v razmislek in mnogim Ptujčanom v strog opomin še tole: če se boste Haloz spomnili le, kadar Vas bo dajala lakota in žeja, ko bodo zreli kostanji, rastejo gobe, se za nameček pripravlja trgatev - ostanite tam, kjer ste! To ni zavračanje gostoljubnosti Haložanov "potencial- nim turistom", ampak žalostna realnost. Star, priložnosti prikrojeni slovenski pregovor pravi: Kdor nič ali pa slabo seje, ta tudi nič ali pa malo zanje! Dokler tega vsi v tem ko- mentarju omenjeni, vključno z Vama, spoštovana novinar- ja, ne boste spoznali, se boste iz Haloz vračali lačni in žejni, kot premnogi turisti iz Ptuja. Do takrat pa: Dober tek in Na zdravje! Robert Jus, diplomant prava na Univerzi Johannesa Gu- tenberga v Mainzu 6 Četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK KEPOKTAŽe VELIKA VARNICA/ PLANINSKI POHOD IN ODPRTJE ETNOGRAFSKEGA MUZEJA Haloške posebnosti se vračo/o Planinsko društvo Haloze v občini Videni je prejšnji konec tedna znova poskrbelo za organizacijo pohoda po haloški planinski poti, tokrat od Nove Cerkve pri Podlehniku do zaselka Dolgo pri Veliki Varnici na območju KS Leskovec. Pohod so planinci posvetili mesecu športa in rekreacije, udeležilo pa se ga je 78 pohodnikov, med njimi tudi člani sosednjih planinskih društev in celo pohodniki iz Koroške. Ob zaključku prehojene »na- porne« poti med haloškimi hribi in dolinami so bili udeleženci pohoda kar izmučeni, zato jim je pri »gasilski trojki« v Veliki Var- nici še kako teknilo okrepčilo, ki so ga pripravili domačini. Kot je povedal predsednik PD Haloze mag. Ivan Božičke, je tradicio- nalni pohod izredno dobro us- pel, k dobri volji je pripomogla tudi lepa, sončna sobota. Z ljudsko pesmijo so pohodnike pozdravile ljudske pevke iz Les- kovca, v haloškem narečju sta jih nagovorila učenca leskovške šole, za dobro voljo vseh pa so skrbeli člani ansambla Haloški črički. Ob tej priložnosti je govo- ril tudi predsednik KS Leskovec Janko Kozel, zbrane pohodnike in domačine pa je pozdravil še videmski župan Franc Kirbiš, ki je bil tega dne tudi eden iz- med pohodnikov. Se zadnjič le- tos bo planinsko društvo po- hodnike v novembru povabilo na Martinov pohod po Halozah, seveda po drugi poti. ODPRLI ETNOGRAFSKI MUZEJ Sobotni pohod pa so združili s krajšo svečanostjo ob odprtju et- nografskega muzeja. Samo v ne- kaj mesecih je pri manjši hiški, sedežu »gasilske trojke«, zrasel velik lesen objekt, zgrajen v tipični starejši haloški arhitek- turi, v njem pa je razstavljeno et- nografsko gradivo - kmečko in drugo orodje prebivalcev Haloz, v muzeju pa je mogoče najti tudi orodje, značilno za ravninska naselja Dravskega polja. Zanimiv in že na pogled iz- redno vabljiv lesen objekt je delo mag. Ivana Božička, ki je pose- bej zanj pripravil idejni načrt in vso projektno dokumentacijo, pri tem pa upošteval vse značil- nosti gradnje hiš v Halozah nekoč; vse to je bil njegov brezp- lačni prispevek k ohranjanju kulturne dediščine. Mag. Božičko je povedal, da je objekt izdelan izključno iz lesa iglavca, vsa tesarska dela so opravili domači mojstri in je razdeljen v dva dela. Prvi, zaprti prostor služi za hranjenje etnografskega gradiva skoraj že neprecenljive vrednosti, v celoti je opremljen in bo v prihodnje lahko služil kot prijetno počivališče popotni- kov ter bo v zgornjem delu ponudil tudi prenočišča. V dru- gem, na pol odprtem prostoru pa je razstava orodja, pretežno upo- rabnega v vinogradništvu, ki je bilo še do nedavnega razstavlje- no kar na prostem in mu vreme ni prizanašalo. Objekt je zaščiten pred slabim vremenom, soncem in vlago, narejen je po zadnjih standardih, mogoče pa ga je tudi širiti in dopolnjevati. Po eni strani naj bi lesen ob- jekt bil muzej, je dejal mag. Božičko, na drugi strani pa naj bi služil tudi kot prostor za vaške prireditve, na katerih bi lahko obujali stare ljudske običaje; že jeseni bi to lahko bila trgatev po haloško. Temu pri- merno so domačini zraven ob- jekta postavili še haloški klopo- tec. Prvi koraki pri ohranjanju kulturne dediščine tega konca Haloz so torej narejeni, sedaj morajo domačini samo resno razmisliti, čemu vse bo služil ob- jekt, kaj se bo čez leto v njem do- gajalo in kako ga bodo ponudili na ogled tudi drugim. Dobro bodo morali označiti pot do mu- zeja, saj ga je med haloškimi hri- bi kar težko najti, še manj opazi- ti na daleč, prav gotovo pa več ne bodo tarnali, da etnografskega gradiva nimajo kam dati. Bogato etnografsko zbirko si je vsekakor vredno ogledati, pri muzeju za kratek čas posedeti in se nekoli- ko razgledati po Halozah. Tatjana Mohorko Le nekaj kilometrov od Leskovca je na vrhu hriba postavljen lesen etnografski muzej Vrata muzeja je svečano odklenil videmski župan Franc Kirbiš. Foto: TM GRADIŠČA / PRAZNOVANJE ŽIVLJENJSKEGA JUBILEJA Marija Emeriii dopolnila 90 let Na turistični kmetiji Emeršič v Gradiščah so se ob koncu minulega tedna zbrali sorodniki in prijatelji, da bi prosla- vili 90. rojstni dan gospe Marije Emeršič. Z njimi je slavljenka delila srečo in veselje ter sprejemala čestitke in dobre želje ob visokem prazniku. Sončna sobota je bila ravno pravšnja za praznovanje med haloškimi hribi, kjer so klopotci s svojim topotanjem že naznan- jali letošnjo trgatev. In prav med temi hribi je preživela vsa svoja leta tudi Marija Emeršič. Rodi- la se je 18. septembra 1908 v Do- lanah pri Cirkulanah, potem se je preselila v Gradišča, kjer z vnukom Marjanom živi še danes. Imela je skromno in težko življenje haloške ženice, skupaj z možem sta delala na manjši haloški kmetiji in mar- sikdaj je morala kakšen dinar zaslužit tudi drugod. V zakonu je povila šest hčera, danes živita samo še Pepca in Elica. Veselje in radost so v Marijino življenje prinesli tudi vnuki in že pravni- ki; ponosna je na 10 vnukov in 10 pravnukov, čeprav si njihova imena sedaj že kar težko za- pomni. Ko pa Marijo Emeršič povprašaš, kakšen je recept za tako dolgo življenja, se ti najprej nasmehne in pove, da ga skoraj ne pozna, kajti zmeraj je živela skromno in delala na haloških tleh. Kljub visoki starosti ji zdravje še dobro služi, le malce ji nagajajo noge in sluh, ne manjka pa ji veselja in dobre volje, še po- sebej kadar je ob njej zbrana cela družina. Obljubili so ji, da se bodo v takem številu znova zbra- li čez desetletje, ko bo gospa Ma- rija dopolnila 100 let. Slavljenki Mariji Emeršič iz Gradišč pri Cirkulanah voščimo ob njenem prazniku vse dobro tudi iz uredništva Tednika. r. Mohorko s slavljenko sta praznovali tudi hčerki in njuna moža. Foto: TM GRAJENA / ZGODBA IZ DOMAČEGA RASTLINJAKA Po 100 pamdanikm na steblu Kmetija Ide in Srečka Esiha iz Grajene 13 je Ptujčanom, še posebej tistim, ki redno obis- kujejo ptujsko tržnico, verjetno dobro znana tako po prvih spo- mladanskih jagodah kot po pr- vih breskvah, češnjah, ter nas- ploh po domačem, na ptujskem koncu pridelanem sadju in ze- lenjavi, ki jo povrhu vsega po- nujajo še ceneje od tistega, kar prihaja iz južnih krajev. O tem, da letošnji pridelek sodi med boljše, obilnejše, smo v Tedniku že pisali. Objavili smo fotografije rekordnih plodov. Tudi paradižnikove velikane smo že objavljali, nikoli pa nis- mo videli kaj podobnega, kaj tako velikega, visokega in plo- dov polnega, kot je zraslo v Esi- hovem rastlinjaku. Med šestimi sortami sadik paradižnika, ki so jih vzgojiH sami, je prav ta na- jbolj rodna. Na posameznem steblu je okoli 100 plodov, to je od 15 do 20 kg, kar je zagotovo za knjigo rekordov. Pa naj še kdo reče, da doma ne znamo pridela- ti ... -OM Ida Esih med svojimi paradižnikovimi "drevesi", ki so skoraj meter višja od nje, na vsakem pa je okoli 100 paradižnikov. Foto: M. Ozmec PTUJ / POGLED NA ENEGA OD PRIVLAČNIH CVETLIČNIH VRTOV Rtoe so »le« svef Svoj cvelični vrt, na katerega nas že dolgo časa opozarjajo nekateri Ptujčani, zlasti še tis- ti, ki si prizadevajo za urejenost mesta, nam je prejšnjo soboto za trenutek predstavila Francka Ceh iz Zoisove 2 v Ptuju, ki je v Ptuj prišla živet pred štirimi leti. Okolico hiše je zasadila z vodenkami, regi- nami in astrami, mešanico rož, ki tvorijo prelepo cvetlično preprogo. Samo vodenk je čez tristo. Cehova vse sadika pravi- loma sama vzgoji. Z rožami ima veliko veselje, čeprav je hkrati z njimi, če želiš, da lepo rastejo, veliko dela, pravi. Ob obisku nam je pokazala še eno posebnost svojega vrta, čez me- ter dolgo bučo, ki si je za svojo rast "izbrala" slivo. MG Francka Čeh med svojimi rožami. Foto: Črtomir GozniK 7 fCDNlK - Četrtek, 24. september 1998 i ^NSKI VRH / 52. OBLETNICA MATURE Srcianje prvih povoinih maturantov l^edavno so se na 52. obletnici mature zbrali učenci prve povojne generacije nižje gimnazije v Ormožu. Za kraj pri- jetnega druženja so izbrali izletniško kmetijo Kolarič, kjer so se prepustili kulinaričnim užitkom, sproščenemu Uepetu in prijetnim spominom. Zbralo se je 12 sošolk in sošol- cev, nekateri so prišli tudi s svoji- mi partnerji. Sošolci so se prvič na obletnici zbrali leta 1965, nato 78, '86, od leta 1993 naprej pa se srečajo vsako leto. Odziv je vedno zelo dober in le sošolci, ki jih je življenjska pot zanesla malo dlje od domačega kraja, tu in lam kakšno srečanje iz opravičljivih razlogov "prešpricajo". Zelo so ponosni na sošolce, ki so postali znani strokovnjaki različnih področij znanstvenega in kulturnega življenja. Kot vo- jno generacijo pa jih veže skup- na izkušnja vojne, zato so vezi med njimi še posebej trdne. V prvih povojnih letih je bilo v šolstvu veliko improvizacije. Učenci so bili razseljeni po vseh koncih in so se po letih izgnanstva vračali domov. Go- vorili so najrazličnejše jezike, nekateri so obiskovali nemško, drugi romunsko šolo in le redko- kateri je imel spričevalo, zato so ^orali opravljali izpite. Priman- jkovalo je kvalificiranih učitel- jev in tudi tisti, ki so imeli izobrazbo, že vsaj štiri leta niso poučevali. Povojna šola ni poznala učbenikov in učil. Učenci so vsak dan pešačili v šolo tudi po deset kilometrov v eno smer in prav na takšnih po- teh so se dogajale najbolj zani- mive reči. Kljub temu pa tudi v najslabših razmerah mladost očitno vse zmore. Pripravili so si celo izlet, ki jih je vodil na Donačko goro. Peljali so se s to- vornjakom in očitno je izlet ostal nepozaben, saj se ga spominjajo še po 52 letih. Zaupali so mi še nekaj tipično šolskih dogo- divščin in pobalinstev, ki jih go- tovo z veseljem počnejo tudi današnji šolarji. Časi se spremin- jajo, učenci pa bolj malo. vki Razpoloženje je na srečanjih prve generacije ormoških povojnih maturantov vedno zelo veselo. PTUJ / SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV Pol Stoletja od mature Foto: Langerholc Leta 1948 so se za nami zaprla gimnazijska vrata, 26 maturantov je odšlo v svet. Po petdesetih letih nam jih je 12. septembra ponovno odprl Er- vin Hojker, ravnatelj OŠ Olge Meglic, ki je nasledila naše nekdanje gimnazijsko pCos- lopje. Prisrčno nas je pozdravil v razredu, kjer smo se posedli tako kot nekoč. Predstavil nam je osnovno šolo, govoril o vzgo- jnih problemih otrok in mladi- ne. Povedal je, da je ponosen na tradicijo šole. Za tople bese- de se mu iskreno zahvaljujemo. Z minutnim molkom smo se spomnili pokojnih profesorjev in naših šestih pokojnih sošol- cev. Z njimi nas veže spoštljiv spomin. Šolali smo se v skromnih razmerah, a za zmeraj bodo ostali spomini na ta prva povojna gimnazijska leta. Vsi smo dogradili svoj lik, vztrajali smo na svoji začrtani poti in za delo minulih let na kakršnem koli področju lahko rečemo: "Ena iver je pa le moja!" Srečanje smo zaključili v pri- jazni restavraciji Ribič z beseda- mi: "Na zdravje in živeli ob 60. obletnici!" S. A. UNZ MARIBOR / PREDSTAVILI SPECIALNO VOZILO ZA SPREMLJANJE PROMETA Hod diikake s cn/i/fl/m voahm m kamen Predstavniki inšpektorata policije pri Upravi za notranje zadeve Maribor so pred kratkim predstavili novo sredstvo za nadzor cestnega prometa, ki bo služilo predvsem za umirjanje hitrosti "cestnih dirkalcev". Še v letošnjem letu se bodo omenjenemu vozilu pridružila štiri. Kot je povedal vodja inšpekto- rata policije Slavko Breznik, gre za posebno civilno vozilo Opel vectra ljubljanske registracije, ki je opremljeno s specialno video- kamero, videorekorderjem, mo- nitorjem in opozorilnim prika- zovalnikom. Omenjeno vozilo bo z uniformirano policijsko posadko bdelo predvsem na vseh glavnih, hitrih in avtocestah. Kršilcem omejitve hitrosti, predvsem tistim, ki bodo pri prekoračitvah pretiravali, bodo '2 vozila od zadaj natančno iz- merili hitrost in vse to skupaj z vožnjo tudi posneli. Zatem bodo zapeljali pred kršitelja, ga ob pomoči displeja za zadnjim stek- lom in napisom "Policija - sledi- mi" (tudi v nemškem in angleškem jeziku) ustavili in op- ravili postopek. Naj dodamo, da je vozilo sicer na videz civilno, upravljata pa ga voznik in sopotnik, ki bosta v vsakem primeru oblečena v uni- forme, saj tako zahtevajo pravila službe. Ob preizkusu delovanja so prejšnji petek na avtocesti Maribor - Dramlje ujeli rekor- derja, ki je vozil kar 220 km/h. V skladu z 28. členom novega zakona o varnosti v cestnem pro- metu lahko omenjeno civilno, sicer specialno policijsko vozilo vozi hitreje od predpisane hit- rosti. Z drugimi besedami: voznik-policist pri "lovu na kršilca" lahko vozi še hitreje, vendar tako, da pri tem ne ogroža svoje in druge varnosti. Torej še en vzrok, da se tudi na hitrih in avtomobilskih cestah držite omejitve hitrosti. Beli opel vectra je na delu noč in dan! -OM policist kaže notranjost novega vozila, opremljeno s 3n-iero, merilci in drugimi instrumenti. Foto: OM 8 četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK NASI KRAJI IN UUDje PTUJ / 58. VIKTORINOV VEČER Tnie saniwstmi - tri iisoife ZGODOVINSKI UTRINKI PTUJSKIH SAMOSTANOV V PETEK, 25. SEPTEMBRA, OB 19.30 URI Iretji Viktorinov večer v septembru (po Ptujski Gori in proštijski cerkvi sv. Jurija) je ponovno na stari lokaciji, v var- nem zavetju minoritskega samostana, edinem od treh ptuj- skih samostanov, ki živi od svojega začetka do danes. Trije ptujski samostani - tri usode, bolj žalostne kot obetavne. Prvi je na ptujskih tleh zrasel dominikanski samostan. Leta 1230 jim je Mehtildis,' vdova Friderika Ptujskega, podarila zemljo na zahodnem obrobju mesta - čez leto so njihove mo- litve in petje že odmevali po del- no zgrajenem samostanu. Leta 1786 je bil zapuščen; namesto menihov so celice zasedli voja- ki. Nekoliko kasneje so manjši Frančiškovi bratje na vzhod- nem obrobju mesta, spet ob Dravi, gradili minoritski sa- mostan. Zaradi spleta okoliščin je samostan preživel sedem dol- gih stoletij, zadnjega pol brez svoje duše, cerkve. Leta 1615 so na Ptuj prišli bratje kapucini. Zunaj mestnega obzidja, nasproti cerkve sv. Ožbalta, so zgradili cerkev in jo posvetili sv. Frančišku Asiškemu in po desetih letih je ob cerkvi zrasel samostan. Jožefinske reforme nismo priza- nesle tudi njemu. Jutranje mo- litve in večernice so nadomesti- la vojaška povelja in današnji ostanki ob Potrčevi cesti ne kažejo podobe samostana. V srednjem veku in tudi poz- neje so bili samostani centri izo- braževanja, kulture, umetnosti in tudi umnega gospodarjenja. Ne glede na velike razdalje med takratnimi evropskimi mesti je skoraj neverjetno, kako hitro so potovale novice in kako blizu so bili umetnostni tokovi ptujskim samostanom. Samostanski brat- je so gojili koralno pesem - sveto pesem zahodnega krščanstva. Privrela je iz meditacije, iz mo- litve duše tistega, ki razmišlja o Bogu. Papež Gregor Veliki (6.-7. st.) je dal zbrati obsežno gradivo cerkvenih koralnih napevov in jim določil mesto izvajanja v li- turgiji. Gregorijanski koral je enoglasno ali monodično petje, popolnoma zaupano glasu pevca brez instrumentalne pomoči. Vedno je v službi besede, v ust- varjanju duhovnega ozračja. O ptujskih samostanih bosta spregovorili Polona Selinšek iz Pokrajinskega muzeja na Ptuju in Kristina Šamperl Purg iz Zgodovinskega arhiva. Gregori- janski koral, glasbo srca in duše, bodo izvajali patri ptujskih sa- mostanov ter nekateri člani Zbora sv. Viktorina na Viktori- novem večeru v petek, 25. sep- tembra, ob 19.30 v refektoriju minoritskega samostana na Ptu- ju. Prisrčno vabljeni. Boiena Čaikevli NYIREGYGAZA / SP RADIOAMATERJEV Medf športom in Ao6if em v nedeljo, 6. septembra, so se s svetovnega prvenstva v Nyire- gygazi na Madžarskem vrnili člani slovenske radioamaterske reprezentance. Tekmovanja se je udeležilo 11 Slovencev, ki so tekmovali v konkurenci 249 tekmovalcev iz 31 držav. Po- merili so se v dveh tekmah na kratkem in ultrakratkem valu, tekmovanje pa je potekalo v petih kategorijah. Tajnik Radiokluba Ormož Jože Kosi je povedal, da je bila organizacija svetovnega prvenstva odlična. Tudi vse spremljajoče slovesnosti in ak- tivnosti so bile na visokem ni- voju, kar kaže na to, kako visoko cenijo radiogoniometrijo na Madžarskem. Tam je to pril- jubljen vrhunski šport, ne pa dejavnost nekje na pol poti med športom in hobijem, kot je to pri nas. Časopisi so bili ves te- den polni poročil in številnih fotografij s svetovnega prvenst- va. Poročali so o vseh podrob- nostih, številna je bila tudi pu- blika, v mestu pa se je čutila prisotnost prvenstva. Rezultati naših letos niso tako izstopajoči kot lani. Kosi je to pripisal spe- cifičnemu terenu, ki je zahteval predvsem dobro pripravljene at- lete in je bil po tehnični plati precej nezahteven. Teren je bil popolnoma raven in je ustrezal predvsem tekmovalcem vzhod- noevropskih držav, ki so le izje- moma spustili katerega za- hodnjaka med prvih deset. Na prvi tekmi v ultrakratkem valu je med 45 juniorji Zoran Furman iz Slovenskih Konjic dosegel 28. mesto. Marko Keber iz Sevnice 33., Mitja Štrman iz Tanja Kosi na cilju Ormoža pa 41. mesto. Med 48 ženskami je bila naj- boljšeuvrščena Slovenka Cvetka Mavsar iz Krškega na 37. mestu, Tanja Kosi iz Ormoža pa je bila takoj za njo. Med seniorji je bilo 64 tekmovalcev, najbolje pa se je med našimi odrezal Ormožan Andrej Rakuša s 37. mestom, Ivo Jereb iz Radomlja je bil 43., Boris Hrovat iz Domžal pa 47. Med veterani sta nastopila dva slovenska predstavnika - Jože Kosi je bil 21., Ivan Lazar pa 52. Starejši veteran Jože Onič iz Slovenskih Konjic je bil 26. Ekipno je Slovenija osvojila 13. mesto v vseh kategorijah, le med seniorji je bila 15. Po izkušnjah prve tekme so v drugi tekmi na kratkem valu tekmovalci že vedeli, kakšni so pogoji, in dosegali tudi boljše rezultate. Marko Keber je dose- gel 22. mesto med juniorji, Ormožan Mitja Štrman je bil 35. Tanja Kosi je v ženski kon- kurenci dosegla 35., Andrej Rakuša pa v konkurenci junior- jev 36. mesto. Med veterani je bil Jože Kosi 19., Ivan Lazar pa 40. Starejši veteran Jože Onič je zasedel 15. mesto. Tudi v tek- mah na kratkem valu se je Slo- venija ekipno uvrstila okrog 13. mesta. Prihodnje leto bo v neposred- ni bližini - v Varaždinskih To- plicah na Hrvaškem - evropsko prvenstvo v radiogoniometriji in spet nova priložnost za domače tekmovalce. vki OD TOD IN TAM ZAVRČ% Konec tedna drugi občinski praznik v občini Zavrč bodo ob koncu tega tedna potekale slovesnosti in kulturno-športna srečanja v počastitev 2. praznika občine. Jutri bodo praznovali osnov- nošolci in delavci šole, ko bodo v popoldanskih urah v uporabo predali novo igrišče. Sobotni popoldan bo v znamenju gasilst- va, saj pripravljajo člani PGD v sušilnici KK Ptuj gasilsko-tak- tično vajo. Zvečer ob 19.30 uri bo v kulturni dvorani koncert ljudskih pevk in godcev, v ne- deljo pa bo osrednji dan prazno- vanja. Dopoldan ob 9. uri bo za- sedal občinski svet na slavnost- ni seji, ob pol desetih pripravlja- jo športniki zanimivo športno srečanje nogometnih ekip na završkem športnem igrišču. Gre za nogometno tekmo, ki so jo poimenovali "Člani 88 - Člani 98". V ekipi Člani 88 bodo nas- topili završki veterani, igralci, ki so bili registrirani v NK Zavrč pred izstopom iz MNZ Ptuj, ekipo Člani 98 pa zastopa- jo predvsem mladi igralci, čeprav se najdejo med njimi tudi tisti, ki so barve Zavrča zas- topali še kot člani ekipe iz ob- dobja pred razpadom stare države. Kljub generacijski razli- ki pa se obe ekipi med seboj že dobro poznata, saj bo to že tretje preverjanje moči med "starimi in mladimi". Na srečanje so or- ganizatorji povabili tudi bivše predsednike društva, predstav- nike drugih društev in zvez. Točno opoldan bodo pri novi OS v Zavrču pričeli osrednjo svečanost ob 2. občinskem praz- niku. Na njej bodo podelili naj- višja občinska priznanja, pri- pravljajo bogat kulturni pro- gram, slavnostni nagovor pa bo imel župan Franc Majcenovič. TM GORIŠNICA • Včeraj otvoritev nove dvorane Gorišničanom se je uresničila dolgoletna želja, saj so bogatejši za sodobno, veliko večnamen- sko dvorano, ki stoji ob osnovni šoli. Objekt je eden najsodob- nejših daleč naokoli, opremljen po zadnjih standardih in je hkrati največja ter najdražja pri- dobitev v obstoju občine Gorišnica. Otvoritvena slove- snost je bila včeraj. TM JURŠINCI • Prvi praznik ribiškega društva Po novem bo 29. september uradni praznik Ribiškega društva Juršinci, ribiči pa bodo praznovanje počastili s slavnost- nim občnim zborom to nedeljo, 27. septembra, ob 11. uri. Ribiški praznik in veliko srečanje domačih ter okoliških ljubiteljev ribištva bodo pripra- vili pri juršinski ribiški hišici, kjer bodo predstavili društvo in spomnili na opravljeno delo, ki je prineslo mnogo delovnih in športnih uspehov. Ob tej pri- ložnosti bodo najzaslužnejšim ribičem podelili posebna društvena priznanja, podelili ju- bilejni prehodni pokal po zakl- jučku ribiškega tekmovanja in se spomnili tudi tistih članov ribiškega društva, ki so umrli v zadnjih letih, je povedal pred- sednik Franc Štrucl. TM PIRAN/ EX TEMPORE Nagradi Simo- niču in Foltinu Za mednarodni ex tempore v Piranu se je prijavilo kar 321 slikarjev iz Slovenije in tujine, oddali pa so 265 likovnih del. Slikali so drugi teden v sep- tembru. Med njimi je bilo pet ptujskih slikarjev, članov DPD Svoboda Ptuj. Mednarodna žirija je dodelila veliko odkup- no nagrado tudi prof. Francu Simoniču in odkupno nagrado prof. Jožetu Foltinu. Mednarodna žirija, ki so jo sestavljali Janez Mesesnel iz Ljubljane, Enzo Di Martino iz Benetk, Nives Martin iz Pirana, Gorka Ostojič - Cvajner iz Pule in Toni Biloslav iz Pirana, je od 265 likovnih del izbrala za raz- stavo 95 del. Na razstavi, ki bo odprta do 11. oktobra v prosto- rih Obalne galerije in v križnem hodniku minoritskega samosta- na v Piranu, so tudi dela Ptujčanov Jožeta Foltina, Fran- ca Simoniča in Branka Gajšta. Vse druge slike pa so bile raz- stavljene v nedeljo na Tartinije- vem trgu. Na piranskem ex temporu je sodelovalo pet ptujskih slikar- jev: Jože Foltin, Franc Simonič, Branko Gajšt, Cecilija Bernjak in Leon Pišek. Žirija je kar dve- ma Ptujčanoma dodelila odkup- no nagrado. Franc Simonič jo je prejel za sliko "Marina", Jože Foltin pa za "Istrsko krajino". M2 PLANINSKI KOTIČEK Sreianje mladih planin- iev Podravja in Pomurja Planinsko društvo Ruj vabi v soboto, 3. oktobra, vse mlade planince z mentorji planinskih skupin, starši, dedki, babica- mi prav tako pa tudi vse mlade po srcu na 1. Srečanje mladih planincev Podravja in Pomurja, ki bo na DonačkI gori. V dopoldanskih urah bi se povzpeli na vrh Donačke gore (883 m), od koder je lep razgled na okoliške vrhove in razgibano po- krajino. Na vrh se je možno povzpeti po lahki ali zahtevni poti ob jeklenicah, ki jo bodo z vrvmi dodatno zavarovali člani alpinis- tične sekcije PD Ruj. V primeru dežja ali močne vlage ta dostop na vrh odsvetujemo in priporočamo-iahko pot na vrh gore. Sledi prihod skupin do Rudijevega doma, kjer bo ob 13. uri začetek kulturnega programa. Sledile bodo družabne igre, peka prvih letošnjih kostanjev ... PD Ruj bo organiziralo avtobusni prevoz za otroke šol, ki spa- dajo v to društvo in se bodo na srečanje prijavili. O urniku vožnje avtobusov Vas bomo obvestili v naslednji številki Tedni- ka. ff.Š., Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj KOLESARSTVO 2. frenkov kolesarski ffloraf on po Halozah V nedeljo, 27. septembra, organizira podjetje "Kolo", d.o.o., iz Ptuja kolesarski maraton po Halozah, posvečen spominu na Franca Polan- ca - Frenka, ki je tragično umrl pred dvema le- toma. Bil je pobudnik in organizator maratona z gorskimi kolesi po Halozah. Prvega je organi- ziral že leta 1993. Žal mu je prezgodnja smrt preprečila uresničitev mnogih načrtov, med drugih ustanovitev kluba gorskih kolesarjev. Start maratona bo ob 9.30 uri na Ptuju pred cerkvijo v Novi vasi. Proga je srednje zahtevna in dolga 65 km. Cesta je skoraj v celoti asfaltirana. Maraton poteka na relaciji: Ptuj - Podlehnik - Soviče - Gradišče - Cirkulane - Leskovec - Pod- lehnik - Gorca - Sela - Ptuj. Prireditev je izlet- niško - rekreativna, zato čas vožnje ni omejen. Vozi se po cestnoprometnih predpisih in na svo- jo odgovornost. Maraton poteka ob normalnem prometu. Startnina je 1.000 SIT. Vsi udeleženci bodo na cilju dobili spominsko medaljo in mali- co. Če bo slabo vreme, bo maraton v nedeljo, 4. oktobra. Vabljeni na prijetno vožnjo po vinorod- nih Halozah. NAMIZNI TENIS 3. spominski turnir Urlia Strašila Namiznoteniški klub Petovia Ptuj bo v ne- deljo, 27. septembra, ob 9. uri v dvorani Cen- ter organiziral turnir namiznoteniških igral- cev in igralk, ki bo posvečen spominu na tra- gično preminulega ptujskega igralca Urha Straška. Turnir je že dobil stalno mesto v koledarju Namiznoteniške zveze Slovenije na začetku vsakokratne tekmovalne sezone in je dobra priložnost za ugotavljanje nivoja pripravljenosti. Na letošnji turnir so organizatorji povabih igralce in igralke iz slovenskih in sosednjih hrvaških klubov. Med nastopajočimi bosta tudi lanska zmagovalca Tomaž Kus iz Radelj in igralka domačega kluba Katarina Golič. Večina nastopajočih bodo prvoligaški igralci in igralke, med katerimi velja omeniti državno prvakinjo Biljano Todorovič. Ljubitelji namiznega tenisa vabljeni, da si ogledajo to zanimivo in kvalitetno tekmovan- je. Organizatorji se zahvaljujejo vsem sponzor- jem, ki so omogočili organizacijo turnirja. Bojan Terbut JERUZALEM / SREČANJE PLANINCEV Vreme ekrnilo If e- viHneiie udelihe v soboto, 12. septembra, so si^ na Jeruzalemu srečali planin- ci Podravja in Pomurja. Vreme srečanju ni bilo najbolj na- klonjeno, kljub temu pa so udeleženci napolnili gostišče na Jeruzalemu pri vodnem stolpu. Predsednik ormoških planin- cev Ciril Ambrož je pozdravil goste na 340 metrih nadmorske višine, na četrti kontrolni točki ormoške planinske poti, in na kratko nanizal lanskoletno delo društva. Ormoški planinci so zelo zadovoljni, da še vedno na- daljujejo tradicijo planinskih ta- borov. Letos je bil že 19. in go- tovo ni veliko društev, ki bi se lahko pohvalila s tako dolgo tra- dicijo kontinuirane skrbi za mlade planince. V lanskem letu so v 37 akcijah v planine popel- jali 850 planincev. Zbrane je pozdravil tudi župan Vili Trofenik in izpostavil pris- ten odnos planincev do narave in soljudi. Slavnostni govornik srečanja pa je bil predsednik meddruštvenega odbora Po- dravja Janko Kovačič. Poudaril je pomen planinstva v prete- klosti zlasti pri razvijanju slo- venske narodne zavesti. Danes pa planinci negujejo humanitar- ne in globoko človeške usmerit- ve, medtem ko drugi športi vzpodbujajo večinoma le tek- movalnost. Sicer pa je planinst- vo tesno povezano s kulturo in fizkulturo, pri čemer je bilo, po Kovačičevem mnenju, vedno bližje kulturi. Planinstvo je go- vornik označil za način življen- ja. "Čeprav smo si olajšali dos- top na goro, ima gora še vedno svojo moč. Vzpodbuja čista in plemenita dejanja. Gore imamo radi zaradi tega, kar delajo iz nas," je zaključil Janko Kovačič- Srečanje na Jeruzalemu je s svojo prisotnostjo in pesmimi obogatila planinka Erna Meško fEPNIK • Četrtek, 24. september 1998 9 OD rOO IN TAM PTUJ / VANDALIZEM NA STAREM POKOPALIŠČU Hdo moff veini pokoj? V ponedeljek nas je poklicala občanka mestne občine in opo- zorila na vandalizem, ki ga je opazila tega dne ob sprehodu skozi staro mestno pokopališče v Ptuju. O tem, kar smo videli nima smisla izgubljati besed, saj je fotografija dovolj zgovor- na. Ostaja le boleče vprašanje: ^do lahko oskruni grob pokojni- ka. Sicer pa smo ob našem obisku v "spominskem parku", kot je bilo že nekajkrat slišati za nekdanje mestno pokopališče, lahko opazi- li, da je slabo vzdrževano, saj je predvsem stare grobove prerasel bršljan in drugo zelenje, vse več spomenikov je porušenih in pre- maknjenih. Zakaj? Mar si naši predniki ne zaslužijo mirnega po- koja v večnosti? -OM Ta kamniti pokrov grobnice je težak nekaj sto kilogramov, zato ga zagotovo nista mogla dvigniti in premakniti le eden ali dva. Foto: M. Ozmec Janezu Klingeriu v slovo Nemočni, potrti in z bolečino v srcih smo sprejeli kruto resnico, da ga ni več in da je njegova priljubljena har- monika za vedno utihnila. Čeravno smo vedeli za njego- vo bolezen, še zdaleč nismo pomislili na najhujše. Bil je poln življenjske moči in takšne narave, da je znal po- končno premagovati tudi šte- vilne osebne in družinske nes- reče ter kljubovati boleznim, ki žal tudi njemu niso priza- nesle. Spoznati smo pač mora- li, da nam skrivnostna pota našega življenja pišejo večkrat nerazumljivi naravni zakoni in da smo le začasni tuzemski po- potniki. Ko sva z ženo na silvestrovo leta 1973 postavila na noge otroško folklorno skupino, sva kar lep čas iskala godca na dia- tonično harmoniko - in našla sva ga. Janez se nam je z vesel- jem pridružil. Zelo hitro je obvladal glasbo že ustaljenih domačih ljudskih plesov in tako postal nepogrešljiv godec pri otroški in odrasli skupini. Bil je prvi ljudski godec, poln dobro volje in humorja, ki nas je znal razvedriti tudi takrat, ko nam ni šlo vse tako, kot bi radi. Prav zato so nam ga mnogi zavidali - češ kaj boste pa takrat, ko ga ne bo več? Da, nastala je velika vrzel, ki jo bo težko zapolniti. Prav letos je napolnil že 25 let aktivnega ljubiteljskega dela. Za seboj je imel - verjeli ali ne - čez šeststo nastopov, za katere pa ni nikoli postaveijal vprašanja plačila. Ob sebi je imel na srečo zelo raztunevajočo ženo Katarino, ki je morala v času njegove odsotnosti kar ve- likokrat poskrbeti za vse štiri ogale pri hiši - predvsem pa ta- krat, ko smo bili zdoma veliko- krat na večdnevnem gostovanju v tujini. Odveč ali skoraj nemogoče bi bilo naštevati vse nastope, občinska in medobčinska ter področna srečanja in gostovanja v tujini. Pa vendar naj omeni- mo, da smo ob njegovi harmo- niki preplesali dobršen del prejšnje skupine države - mirno lahko rečemo, da od Triglava do Ohrida, kar 26 krat pa smo po- nesli prelepo domačo slovensko pesem in sloves markovske fol- klore v svet in to kar v sedem evropskih držav - Italijo, Av- strijo, Nemčijo, Liechtenstein, Švico, Francijo in Češko. Ob moji nedavni sedemdesetletnici mi je tudi Janez prišel čestitat. Segla sva si v roke in nekoliko poklepetala. Malo je potarnal o svojem zdravju - Pa pustiva to, bo že boljše. Spomnil sem ga na pred leti dano obljubo: Janez, ob mojem zadnjem slovesu pa mi vseeno moraš zaigrati na harmoniko. Zaplavale so mu oči, kar pri njem ni bilo opaziti niti v najtežjih trenutkih - Veš, Franc bom - če bom le ... Stavka ni dokončal. Šele te dni močno razmišljam, kaj mi je hotel po- vedati. Janez, kaj naj Ti še povem ob koncu? Naj ti bo večna zahvala za vse, kar si v letih svojega dol- goletnega delovanja storil za naš domači kraj. Ohranili Te bomo v lepem spominu! Franc Kolarič PREJELI SMO PREimiŠUEVANJE - mil (Tednik št. 36, stran 9) Ne mislim odgovarjati gospodu Karlu Ceplu, saj je njegovo pre- mišljevanje njegova pravica. Moj odgovor je treba razumeti predvsem kot pojasnilo bralcem. Pri nas se vse bolj v praksi uvel- javlja demokracija, zato tudi v časnikih objavljamo doslej pot- lačene in zamolčane travme, če je to povezano s tistim, kar je bilo objavljeno v časniku. V konkret- nem primeru se "premišljevanje" g. Cepla nanaša na vsebino pod- listka v Tedniku. Da je to podlis- tek, tega g. Cepi takrat, ko je vzel v roke Tednik, ni vedel. Prebral je moje 34. nadaljevanje feljtona, mislil, da je to samostojni čla- nek, se usedel za pisalni stroj ter napisal pismo meni in "pre- mišljevanje" za Tednik. Gospoda K. Cepla sem spoznal le po vsebini pisem bralcev, ki so zadnja leta pogosto objavljena v Sobotni prilogi Dela in v Večeru. V njih izraža svoje poglede in razmišljanja, dobiva pa tudi ostre odgovore in očitke za svojo preteklost. Sam mi je v pismu zaupal, da je doma iz Krčevine, nečak Draga Hasla, dodal pa je tudi nekaj grdih pridevkov, s ka- terimi ga obkladajo posamezniki iz nomenklatur bivšega režima, vendar tega ne bom ponavljal. Sedaj živi že 41 let v Nemčiji, os- tal je zaveden Slovenec, bil izvol- jen za predsednika tamkajšnjega kulturnega društva, od leta 1989 pa je nastopal kot "govorec De- mosa za Nemčijo". Veliko piše in se kot amater ukvarja s proble- matiko, zakaj je razpadel sociali- zem. Za tem sva govorila po tele- fonu, bil je namreč na zdravljen- ju v ptujskih Termah, in se dogo- vorila za morebiten osebni raz- govor. Do tega ni prišlo, zato mi 1^ 8. septembra napisal vljudno pismo. Omenil je svoje pre- mišljevanje, ki ga je poslal odgo- vornemu uredniku Tednika, in dodal: "Pogoltnem metlo, da moje kritike ne bo objavil." Dvo- mim, da bo glede te obljube ostal mož beseda. To navajam bolj za popestritev. Resno sem vzel nje- govo navedbo, da je v Ptuju in okolici govoril z mnogimi Ijud- '^i in kakih 30 jih je vprašal, kaj '^^nijo o mojem podlistku. Bil je ^•izočaran, ker so bojda vsi ^'Prašani naročeni na Tednik in j|iti eden ne bere tistega podlist- Y' Odgovora sam ni našel, le slutil je nekaj o "hlapčevanja va- '^iiih dušah". ^^2na se, da g. Cepi že nad 40 živi v tujini, zato je marsikaj, •^^r se je v tem času dogajalo pri ^^s, šlo mimo njega. O razmerah ^} nas razmišlja tako, kot da bi '»1 vse do izbojevanja samostoj- države živeli v razmerah, ki so ^ie značilne za najmračnejše ob- j.^oje administrativnega socia- •zma - stalinizma. Dogajanja v letu 1948 na ptujskem območju sem v glavnem z enakimi in po- dobnimi besedami opisal v feljtonu "Prelomno 1948", ki ga je ob 40-letnici Tednik objavil v 30 nadaljevanjih. Takrat je pri nas vladalo še enoumlje, objavl- jeno je bilo, ko je še precej ljudi - na eni in drugi strani - bilo ude- leženih v dogajanjih leta 1948, pa me nihče ni zaradi tega napadel, se javno ob mene obregnil. To je povsem razumljivo, saj sem pisal resnico, povrh pa je do takrat izšlo že več knjig s spomini preživelih žrtev dahavskih pro- cesov, celo CK ZKS je 3. marca 1988 sprejel pobudo, da se tem žrtvam postavi spominsko zna- menje. Prav tako so v raznih čas- nikih objavljali raziskave o Go- lem otoku, tiskali so knjige s spomini tistih, ki so tam trpeli ponižanja. Takrat so ljudje to z zanimanjem brali, danes pa je za večino to preteklost, s katero se mladi ne želijo obremenjevati! Še nekaj stavkov v premišlje- vanje gospodu Ceplu. Ni pošteno, še manj pa kulturno iz nekega daljšega besedila iztrgati nekaj besed in stavkov, ki se nanašajo na določene skupine ljudi in na določen čas, potem pa tisto posploševati na vse in na ce- lotno obdobje, ob tem pa si dajati duška in sproščati desetletja pot- lačeno sovraštvo in travme. Bese- do o čistki, ki se je nanašala na takratne upravne odbore kmetij- skih zadrug, je uporabil za našte- vanje vsega zločinskega - od po- vojnih pobojev do genocida in holokavsta. Naj to ponazorim z naročilom mamice svojemu prvošolčku: "Zradiraj tisto čačko v zvezku!" Toda zgodovina poz- na podobno besedo nemškega kaiserja Viljema "ausradiren", ki naj bi pomenila, da je tako treba napraviti z neko državico. Tudi tisto znano Hitlerjevo naročilo štajerskim nacistom in kultur- bundovcem aprila 1941 v Mari- boru je pomenilo zbrisati sloven- ski živelj na tem delu naše domo- vine! Pisec veliko razpreda o lomljenju ljudi in to prenaša celo v današnji čas. Jaz sem v svojem feljtonu ta izraz uporabil za lju- di, ki so prišli v mline takratnih preiskovalnih organov. To so bile žrtve dahavskih procesov, ki so po "zaslugi" preiskovalcev pred sodiščem priznavali vse, za kar so jih obtoževali, bili obsoje- ni, nekateri tudi usmrčeni. Po desetletjih pa se je izkazalo, da so bile obtožbe lažne. V lažji obliki so tako zlomili tudi Ceplovega strica Draga Hasla, saj so mu pri izreku sodbe šteli kot olajševalno okoliščino to, da je "nastopal od- kritosrčno in končno krivdo v celoti priznal". Ali se g. Cepi ni vprašal, v kakšnem položaju bi se takrat znašel vsak, ki bi se posta- vil v bran za Draga Hasla? Bilo bi podobno kot skok neplavalca v deročo reko, da bi rešil človeka, ki so ga odnašali valovi. Človek se je v vseh težkih razmerah učil od narave. Zakaj se upognejo vit- ka drevesa v gozdu, kadar bučni vihar preko njih? Zato, da se lahko zopet zravnajo. Enako vel- ja za travne bilke in drugo mlado rast. Tudi ptice letijo z viharjem, da jim ta ne polomi krila. Naš ve- liki Prešeren je v enem od sone- tov nesreče povedal: "Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne, zanj ni več pomoči rešnje." Preden g. Cepi ljudi iz tistih let obklada s strahopetci, bi moral pomisliti na prvega apostola Pe- tra v tisti noči po zadnji večerji. Jezus Kristus mu je kot človek odpustil, ker ga je trikrat zatajil, ker je kot Bog spoznal človeško slabost in videl, kaj bi bila na- hujskana podivjana množica sto- rila s Petrom. Za konec še nasvet: Ne obsojaj- mo ravnanja ljudi, ki se znajdejo v stiski in hudih preizkušnjah, ker ne vemo, kako bi sami ravna- li, če bi se znašli v podobnem položaju. Franc Fideršek OBVim TURNIŠia pjuaa V začetku septembra, ko so nas ponovno vabili v Savinjski gaj in ko so se ljudje, željni sprostitve, ki jo nudi pogled na lepo urejene površine s cvetjem, po sivem vsakdanjiku trumoma valili v Mozirje, sem se spomnila ideje, s katero sem že pred leti seznanila takratnega občinskega ministra za turizem in ki se mi zdi še ved- no zanimiva. Skupina zanesenja- kov je v Mozirju iz zapuščene gmajne ustvarila zavidanja vre- den park. Moja ideja je bila, združiti danosti in možnosti, ki jih ima Ptuj. Predvsem sem ime- la v mislih propadajoč in zane- marjen turniški park, ki bi s svo- jimi občudovanja vrednimi dre- vesnimi eksponati in ribnikom ter grajskim poslopjem nudil osnovo. Pri obnovi parka bi mo- rala svoj interes videti še kmetij- ska srednja šola in semenarna. Prva v okviru praktičnega dela in s tem predstavitve znanja svoj- ih gojencev, slednja pa s promo- cijo svojih semen in sadik. K temu bi morali priljučiti številne ptujske in okoliške vrtnarje in cvetličarje. Vsak bi z ureditvijo svoje gredice ali večje površine pokazal, kaj zna in zmore. To je istočasno reklama za posamezni- ka - od šole preko semenarne do posameznega vrtnarja. Ptuj in okolica, predvsem pa Turnišče, bi s tem ogromno pridobila, in kar je bistveno, preprečili bi uničevanje še tistega, kar je od lepega turniškega parka in graščine ostalo. Domačini vemo, da se je z izselitvijo kmetijske šole začelo strmo propadanje naše kulturne dediščine v Tur- nišču. Prepričana sem, da bi tudi marsikateri posameznik zasukal rokave, ko bi videl, da gre za res. S tem bi v graščino in park vrnili življenje in z obiskom ljudi nare- dili pogoje tudi za druge dejav- nosti - od gostinskih do kultur- nih. Zelo bi bila vesela, če bi moja ideja zaživela in bi imeli svoj gaj kar v Ptuju, kar bi bila pestra do- polnitev oživljene konjeniške dejavnosti, ki je nekoč že pri- vabljala na sedaj preorani in s pšenico posejani hipodrom. Na koncu bi rada povedala le še to. Lepo skrbimo za parkovne površine in v te površine bi mo- rali v prvi vrsti šteti okolico ptuj- skega gradu. Starejši občani se bodo spomnili, da je nekoč graj- sko dvorišče dišalo po pušpanu in vrtnicah, kar je dajalo poseben pečat vtisu, ki si ga dobil med grajskimi zidovi. Zdaj raste tam samo trava in nekaj cvetja, ki ga posadijo posamezni stanovalci bližnjih grajskih poslopij in ki po svojem izvoru bolj sodijo v kmečki vrt. Zato mislim, da bo v planu za prihodnje leto hortikul- turna ureditev grajskega hriba morala najti svoje mesto. Že večkrat je Ptuj dobil priznanje kot najbolj urejeno mesto in tega sem zelo vesela. Mislim pa, da ne bi smeli zaspati na lovorikah in z novimi idejami ter z njihovo rea- lizacijo ta laskav naslov zadržati. N. Vamberger KIDRIČEVO / LETNI SHOD ŽRTEV KOMUNISTIČNEGA NASlUA Povabili naivišie državne predstavnilie Združenje žrtev komunističnega nasilja pripravlja v soboto, 26. septembra, v Kidričevem letni shod. V Kidričevem je bilo po drugi svetovni vojni taborišče za vojne ujetnike in civiliste. Tam je bilo poleg Slovencev veliko Hrvatov, Nemcev in Avstrij- cev. Komunisti so v Kidričevem leta 1945 izvensodno pobili okoli 10.000 zapornikov in ujetnikov; mnogi pa so umrli zara- di bolezni. Na shod so organizatorji povabili predstavnike slovenske države, predsednike parlamentarnih strank razen Jelinčiča, predstvnike lokal- ne oblasti, predsednika domobranske Nove slovenske zveze. Zveze združenj borcev NOB in Združenja svobodnih partizanov, veleposla- nike Hrvaške, Nemčije in Avstrije, predstavnike mednarodne asocia- cije nekdanjih političnih zapornikov ter predstavnike sorodnih združenj iz Hrvaške in Nemčije. Spravna svečanost bo od 10. do 12. ure Ob 10. uri bo sveta maša s pridigo v cerkvi sv. Družine v Ki- dričevem. Maševal bo prelat in stolni kanonik mariborske škofije Franc Zdolšek, nekdanji politični zapornik v taborišču Kidričevo, somaševali pa duhovniki - nekdanji politični zaporniki. Ob 11. uri bo polaganje venca in prižiganje svečk pri spomeniku žrtvam komunizma zraven cerkve. Kdor bo želel, bo lahko tam kupil svečko in jo prižgal. Na spravno svečanost so povabili slovensko in hrvaško občinstvo. Od 12. do 15. ure bo občni zbor zdrtiženja, je sporočil predsednik Združenja žrtev komimističnega nasilja dr. Ludvik Čanžek. Ur ANKETA PtuUani o novem Igor Majnik: "Naj bo Ptujčan in naj ima rad Ruj!" Janez Rižnar: "Menim, da mestna občina Ruj potrebuje profesionalnega župana. Razsežnost občine in problemov je tolikšna, da se ji mora v ce- loti posvetiti. Nasploh pa menim, da je županska funkcija nezdružljiva s poslansko in še kakšno. Če je človek še tako sposoben, ne more kvalitetno opravljati več odgovornih funkcij hkrati." Bojan Miško: "Moja edina želja je, da novega župana dnevno vidim in srečujem v našem mes- tu." Sanja Pintar: "Prepričana sem, da župan v no- benem primeru ne more opravljati treh nalog. V delovnem času mora biti v Ruju, da lahko vsak Rujčan pride do njega. Zavzemati se mora za Ruj in Rujčane. Bolj pa bi moral skrbeti tudi za nas mlade in urediti primerne prostore, da se bomo lahko shajali, da ne bomo hote ali nehote pre- puščeni gostilnam in podobnim prostorom." Darko Vidovič: "Kot prvo mora biti profesiona- lec. Vsega mojega spoštovanja bo vreden tisti župan, ki bo vrnil staremu mestnemu jedru življen- je." TekstdVIG Fotografije: Črtomir Goznik, KOSI Igor Majnik, Janez Rižnar, Bojan Miško, Darko Vidovič in Sanja Pintar 10 četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK MASveri ICvImrsId nasveti Slive Vse pridne gospodinje se v tem času lahko pohvalijo s polno shrambo različne konzervirane zelenjave in sadja, ki so jo pol- nile v drugi polovici poletja. Najbrž pa še niste vsega končale, saj na primer slive razen nekaterih ranih sort šele zorijo. Kljub temu da nam tržišče ponuja nešteto različnih vrst mar- melad in džemov, najbolj uživamo, če lahko uporabimo doma pripravljeno marmelado ali džem. Za pripravo džemov in marme- lad, moramo narezano sadje sku- paj s sladkorjem kuhati do stopnje želiranja. Sadje vsebuje veliko sladkorja, sadnih kislin in tudi naravno želimo sredstvo pektin. Le s pravim razmerjem med slad- korjem, kislino in pektinom lahko sadje želira oziroma se zgos- ti. Džeme delamo iz narezanega sadja, lahko tudi iz mešanice sad- ja, in v končnem izdelku še vedno najdemo male koščke sadja, iz ka- terega je džem narejen. Marmela- do pripravljamo prav tako iz nare- zanega sadja, sadje lahko tudi zmeljemo, vendar v končnem iz- delku ni majhnih koščkov, ker jo pred polnjenjem v kozarce fino prepasiramo. Nekatera nova med- narodna pravila govorijo, da je marmelac^ le izdelek iz agrumov. To sadje vsebuje tudi veliko kisli- ne in ravno iz sadja, ki vsebuje ve- liko kisline, dobimo najboljše marmelade in džeme. Najboljšo marmelado iz agrumov dobimo iz pomaranč. Vendar bomo za domačo uporabo še vedno pri- pravljali marmelado iz nam dos- topnejših vrst sadja. Veliko kisline vsebujejo jabolka, rdeči in črni ribez pa tudi slive. Med vrste sadja, ki vsebujejo malo pektina, spadajo češnje, breskve, jagode in hruške, zato temu sadju dodajamo pri pripravi džema sad- je, ki ima veliko pektina ali celo buče hokaido ali pa dodamo čisti pektin. Pri dodajanju čistega pek- tina, ki ga lahko kupimo v trgovi- nah, moramo biti natančni, saj pri prevelikem dodatku lahko dobite premočno zgoščeno marmelado ali džem, ki je zelo podobna žele bonbonom. Dodajanje kisline sadju, ki je nima dovolj, je nekoliko enostav- nejše, saj lahko dodamo limonin sok. Na en kilogram in pol doda- mo 2 žlici limoninega soka. V trgovinah pa dobimo tudi pose- ben želirni sladkor - mešanico kristalnega sladkorja, čiste citron- ske kisline in jabolčnega pektina. Da bo naša pripravljena marmela- da ali džem imela daljši rok tra- janja in da se izognemo plesnim in gnitju, mora končni izdelek vsebovati 60 odstotkov sladkorja. Pravzaprav priprava marmelade in džema ni tako zahtevna. Pri- pravimo jo tako, da sadeže opere- mo, po potrebi olupimo, raz- koščičimo in odstranimo poško- dovane dele. Velike plodove narežemo, maj ne lahko pustimo cele. Za marmelado iz agrumov med razrezanimi koščki kuhamo tudi cele sadeže in jih kasneje raz- pečkamo in razrežemo. Če pri- pravljate marmelado iz agrumov, dodajte za boljši okus na tanke re- zance narezano in nepoškropleno lupinico. Sadje, ki vsebuje veliko pečk in koščic, je priporočljivo pečke in koščice zavezati v gazo in jih kuhati zraven marmelade, da bodo oddale pektin. Marmelado ali džem kuhamo vedno v veliki kožici z velikim premerom, da se celotna vsebina enako močno se- greva in enakomerno zgosti. V zadnjem delu kuhanja se marme- lada rada prijema, zato jo je po- trebno intezivneje mešati ali pa posodo postavimo v pečico na 145C in zadnji del zgoščevanja iz- vedemo v pečici. Preizkusi, kdaj je marmelada dovolj zgoščena, so različni. Eden izmed njih je, da žličko vroče marmelade damo na hladen krožnik, počakamo nekaj sekund in krožnik obrnemo; če marmela- da ne pade s krožnika, je dovolj kuhana. Ali pa vzamete kozarec čiste mrzle vode, v katero daste prav tako žličko vroče marmelade, in če se marmelada in voda med seboj ne pomešata, je dovolj zgoščena. Džeme pa danes izboljšujemo tudi z dodatki, kot so orehi, lešniki in pistacije. Vedno izbere- mo le eno vrsto lupinastega sadja. Preden orehe uporabimo, jih gro- bo sesekljamo; če jih sesekljamo fino, lahko povzročijo plesnivost džemov. Sesekljane orehe damo v vroč džem, ki ga bomo kuhali še vsaj 20 minut, da se orehi enako- merno porazdelijo po vsebini in da se s temperaturo uničijo mi- krobi. Preizkus, kdaj je džem do- volj gost, je enak kot pri marmela- di. Tako pripravljen džem upora- bimo kot samostojni namaz pri zajtrku ali pri pripravi sladic. Nada Pignar, učiteljica kuharstva PISE: ING. MIRAN GLU5IC / V VRTU * Vrt v jesenski podobi "če je Matevž (goduje 21. septembra) vedren, bo še prijetna jesen." Jesen je čas, ko vrt spreminja podobo: zeleno listje drevnin prične pred odpadanjem šelesteti v živopisanih jesenskih barvah, pozne okrasne cvetnice se še zadnjič Izkazujejo pred jesenskimi slanami, z gredic pa se bodo umaknile še poslednje vrtnine, da si bo zemlja lažje spočila za naslednjo letino. v SADNEM VRTU se konec septembra zorenju in najprimernejšemu času za obiranje jesenskih sort jabolk in hrušk pridružuje spravilo lupinastih vrst sadežev - orehov in lešnikov. Orehi dozorevajo postopoma, nakar zreli odpada- jo z drevesa. Ni dobro, da jih na silo otresamo, ker v tem primeru odpadejo tudi nezreli, te pa le stežka izluščimo iz zelene lupine, če pa jih v lupini pustimo dlje časa, pa luščina zelo potemni. Naj- bolje jih je sproti pobirati s tal. Plodovi, ki ležijo na tleh ali v rosni travi več dni, radi plesnijo in jedrca se kvarijo. Orehove plodove, očiščene od zelene lupine, razgrnemo le v eni plasti na suh in zračen prostor, da se čimprej dobro posušijo. Po potrebi jih premešamo. Če smo pobirali mokre, je potreb- no mešati vsak dan, dokler so toliko vlažni, da bi jih utegnila napasti plesen. Če bi jih sušili v sušilni- ci, temperatura ne sme biti višja od 38 stopinj Cel- zija. Večina sort lešnikov v naših vremenskih razmerah dozori konec septembra. Le pri malokateri sorti se zreli plodovi že v grmu zlahka ločijo iz ovojnice, zato opazujemo, ko z grma ali drevesa prično od- padati zreli plodovi z ovojnico vred, in takrat grme otresemo ter plodove poberemo. Čimprej jih očis- timo oziroma izluščimo iz ovojnice, da masa zara- di vlage, ki jo vsebuje ovojnica, in slabe zračnosti ne prične plesniti in kvariti plodu. Plodove lešni- kov enako kot orehe razgrnemo v plitvih plasteh po podu v zračnem in suhem prostoru, po možnosti s prepihom, ali prav tako v eni plasti v plitve lesene sadne platojčke, kjer naj se v krajšem času osušijo na 12% vlažnost, pri kateri jih lahko trajno hranimo. Kakovost in trpežnost pridelka orehov in lešnikov je odvisna od pravočasnega pobiranja, čiščenja plodov in uspešnega sušenja. Orehova in lešniko- va jedrca imajo 50 do 65% maščob, te pa se pod vplivom toplote, vlage in zaradi drugih sprememb lahko hitro pokvarijo, postanejo žarke, za zdravje škodljive in neuporabne. v OKRASNEM VRTU je konec septembra že čas za sajenje čebulic zgodaj spomladi cvetočih nar- cis. Te najbolje uspevajo v s humusom bogatih peščeno-ilovnatih tleh. Kot večina drugega okra- snega rastlinja tudi narcise ne prenašajo tal, prav- kar gnojenih s svežim hlevskim gnojem. Ob pri- pravi zemlje gnojimo z dobro preperelo in preseja- no kompostovko, tik pred sajenjem pa v tla vmešamo še organsko gnojilo biogreno. V mokrih in kislih tleh narcise ne uspevajo. Čebulice sadi- mo v skupine, če jih sadimo v mešane cvetlične nasade ali v trato, oziroma v vrste, če jih sadimo v čisti nasad za rezano cvetje, v medvrstno razdaljo 15 cm ter 15 cm globoko. Tulipanov še ne sadimo. Pri zgodnjem sajenju bi lahko preveč zrastli, takšnim pa bi lahko škodila zimska pozeba. Pravi čas za sajenje tulipanovih čebulic je v naših vre- menskih in talnih razmerah sredi oktobra, ko je čas setve pšenice. ZELENJAVNI VRT v zgodnjem jesenskem času najhitreje spreminja svojo podobo. Vse več vrtnin končuje vegetacijo, pridelki zorijo, z njihovim spra- vilom pa se gredice praznijo. Ne glede na na- daljnjo namembnost rabe vrtnih gredic, ali jih bomo zasejali s poznimi jesenskimi posevi ali pa jih z globoko obdelavo pripravili na prezimljanje, jih skrbno očistimo vseh ostankov vrtnin in pleve- lov ter vse to kompostiramo. Ostanki vrtnin na gre- dicah na samo da kazijo podobno vrta in njegove- ga okolja, pač pa predstavljajo žarišče okužbe z rastlinskimi boleznimi in škodljivci za kulture, ki bodo tamkaj sledile. V drugi polovici septembra pričenjamo spravilo oziroma presajanje vrtnin, ki smo jih namenili vložiti v svežem stanju v zimsko hrambo. Eden takšnih načinov je vlončenje peteršilja. Za to izbe- remo najmočnejše, dobro razraščene in zdrave rastline peteršilja. Rastlino previdno izkopljemo, ne da bi se ji koreninska gruda sesula, in jo takoj vložimo v lonce, napolnjene z dobro vrtno prstjo, da korenine na zraku ne bi preveč ovenele. Za ko- renaste vrste peteršilja uporabimo globlje lonce kot pa za listne sorte. V lonec rastlino sadimo tako globoko, kot je prej rastla na gredi. Vlončene rast- line peteršilja pustimo na prostem vse do nastopa jesenskega mrazovja, ko bi jih ogrožala pozeba, tako zgodaj - že konec septembra - pa jih je po- trebno vlončiti zato, da bi se do vnosa v zaprt prostor, zavarovan pred zmrzaljo, rastlina še do- volj obrastla in utrdila za nadaljnjo vegetacijo čez zimo v zaprtem prostoru. Vlončene rastline vnese- mo v zaprt in sorazmerno topel prostor; najboljša so okna ogrevanih prostorov, kjer rastline enako negujemo, kot smo jih med letom na prostem. Ob dobri negi bo rastlina toliko priraščala, da bo vso zimo na voljo dovolj svežega jušnega dodatka. Miran Glušič, ing.agr. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA -191. NAD Zakon, druiinu in dluševno mdruvie 52. nadaljevanje Družina nevrotične' ga otroka - 6. nad. Otrok v vlogi nado- mestka za neki del osebnosti staršev Ko govorimo o otroku v taki vlogi, vidimo, da v tem primeru starši ne doživijo otroka kot na- domestne figure za nekega nji- hovega življenjskega partnerja, temveč preprosto kot del oziro- ma nadaljevanje lastne biti; v otroku iščejo znake lastne oseb- nosti. Največkrat je tako, da iščejo starši v otroku to, kai" so sami (torej sami sebe), ali pa kar so nekoč bili, pa tudi tisto, kar bi želeli biti, in tisto, kar sami niso smeli biti. Pa si poglejmo najprej otroka kot vemo podobo staršev. V tem primeru iščejo starši v otroku samega sebe. To pomeni, da zahtevajo od otroka, da točno reproducira podobo, ki jo imajo o samem sebi, vključno s svojimi zaščitnimi mehanizmi, iluzijami in ideologijami. Značilnost teh staršev je viso- ka stopnja samovščečnosti. Se- veda se za tem skriva veliko ne- gotovosti in dvomov. Zaradi tega preprosto ne prenesejo, da bi kdo presojal njihovo podobo o samem sebi. Če take ljudi ok- olje ne potrjuje v njihovi lastni oceni, se hitro znajdejo pred po- polnim duševnim zlomom. Po- leg tega je tem ljudem dokaz, da je z njihovo osebnostjo vse v redu, če vidijo okoli ljudi z isti- mi potezami, kot jih imajo sami. Pri otrocih se to zgodi toliko lažje, saj se otrok že tako nagiba k posnemanju in identifikaciji. Mnogo teh samovšečnih staršev živi v veri, da so popolni. Pred seboj zanikajo, da v tej svo- ji želji po življenju le delno uspejo in da bi končno ohranili I iluzijo o sebi, pričnejo zanikati | kakršnekoli življenjske ideale, j Zato tudi otroku ne dopustijo, | da bi imel kakoršnekoli lastne j življenjske vzore. [ Seveda je samo dejstvo, da 1 otroci posnemajo starše, popol- i noma normalno. Toda patološki vpliv opisovanega nevrotičnega odnosa je negativen v delu, ker starši z enostranskostjo in inten- zivnostjo zahtev otroku ne omo- gočijo razviti lastnih pote/ oseb- nosti. Poleg tega je otrok prisil- jen živeti v lažni predstavi o tem, da je popoln. Namesto da bi stopal po lastni poti, tako zapade v iste probleme in prevare kot njegovi starši. Najhujše je to, da ne sme ničesar narediti "bolje kot starši", če pa to poskuša, mu nevrotičen oče ali nevrotična mali vcepita strah in onemo- gočita kritično presojo realnosti - otrok sme videti le to, kar vidi- jo oni. V tej vlogi služi otrok staršem po pravilu za pomočnika v boju s socialnim okoljem. Naloga otroka je, prevzeti nase del zu- nanjih socialnih napetosfi in se boriti na strani enega od staršev. Naslednjič pa o vlogi otroka kot nadomestka za ideale staršev. mag. Bojan Sinko ANTONIJA KRAJNC 8 Pri nabiranju zdravilnih rastlin moramo poznati nekaj pravil: 1. Barva določa njihovo osnovno zdravilnost: - rdeči cvetovi ali plodovi zdra- vijo predvsem težave z ožiljem, krvno sliko, hrbtenico; - oranžni cvetovi ali plodovi zdravijo težave z ledvicami, me- hurjem, ginekološke težave, de- presivna stanja, povezana s po- manjkanjem vitalnosti; - rumeni cvetovi ali plodovi zdravijo prebavne težave (želodec, žolč, jetra); - z zelenimi rastiinami zdravimo srce; - z modrimi dihala - grlo, pljuča; - z vijoličnimi glavobole; - z belimi cvetovi pa vse težave v telesu, predvsem pa v krvi. Seveda pa je to splošna slika | iskanja zdravilnih rastlin, ki nam v prvem trenutku pokaže, v kateri smeri naj iščemo. Ce si namerava- mo sami urediti domačo zeliščno lekarno, moramo znati nabirati in sušiti rasdine. O nabiranju in sušenju rastiin se moramo poučiti, preden se odpravimo na- birat zdravilne rastline. Samo ne- kateri deli rastline vsebujejo prave kombinacije in količine zdravil- nih snovi in samo s pravilnim sušenjem in shranjevanjem jih lahko pravilno ohranimo. Poznati moramo čas nabiranja zdravilnih rastiin, in to letni in dnevni čas.Rastiine nabiramo samo določeno obdobje v letu ob lepem, sončnem vremenu, ko v zraku ni vlage. Nabiralec zdravilnih rastiin mora biti ljubitelj in poznavalec narave, ki ne nabira zaščitenih rastiin. Lahko pa jih vzgojimo tudi na vrtu, vsaj poskusimo lahko. Ved- no nabiramo na ekološko ustrez- nih mestih (hribi, območja, v ka- terih ni možnosti onesnaženosti iz okolja). Nadzemnih delov zdra- vilnih rastiin pred uporabo in sušenjem ne smemo oprati. Predvsem se izogibaj mo nabiran- ju rastiin blizu cest (prah, svinec), polj in drugih obdelanih površin (umetna gnojila, pesticidi). Korenine izkopavamo običajno takrat, ko so popolnoma razvite. Lubje odluščimo z mladih vej, na- vadno spomladi. Za shranjevanje ali uporabo, je potrebno večino zdravilnih rast- lin shraniti. Sušenje je konzervi- ranje zdravilnih rastiin in naj bi bilo opravljeno hitro, potem ko smo jih nabrali. Rastline posušimo na senčnih mestih, do- bro prezračenih. Nabrane rastline razprostremo v tankem sloju na beli papir ali mrežo, da se enako- merno sušijo. Debelejše korenine moramo pred sušenjem razrezati, gomolje pa narezati na tanke rezine. Pra- vilni posušene zdravilne rastline, shranjujemo v dobro tesnečih po- sodah, na njh napišemo ime zdra- vilne rastiine in datum ali leto na- biranja. V vsaki posodi naj bo samo ena zdravilna rastlina. Naj- bolje je, da vsako leto obnovimo našo zeliščno lekarno, saj po določenem času zdravilne rastline izgubijo svojo zdravilno moč. Učinek zdravilnih rastiin je v veliki meri odvisen od pravilne priprave. Kvaliteme zdravilne rastiine kupujemo v lekarnah ali v posebnih domači lekarnah. Čaj je najpogostejša oblika pri- prava zdravilnih rastiin. Lahko ga pripravimo iz ene same rastline, če smo pa dobri poznavalci rast- lin, naredimo mešanico več zdra- vilnih rastiin. Čaj je vodni izvleček zdravilnih učinkovin, ki ga dobimo s kuhanjem Veliko- krat lahko rastiino samo namaka- mo v vodi (hladen način priprave čaja). Pozanimajmo se pri poznavalcih ali v literaturi o najboljšiem načinu priprave določene izbrane rastiine. Upoštevati moramo tra- janje postopka, pravilno izbiro posode za pripravo čaja. Ko pri- pravljamo čaj za zdravljenje svojih težav ali težav drugih, nam ne sme manjkati časa ali dobre volje. Za pomembno delovanje je po- membno tudi ustrezno sladkanje (ali pitje brez sladkorja), vedeti moramo, ali naj pijemo čaj ohla- jen ali topel, ob katerem času (pred jedjo ali po njej) in na kak način (po požirkih, žličkah ipd.). Čaj lahko uporabljamo notranje ali zimanje (obkladki, kopeli, in- halacije). Iz rastiin lahko izdela- mo mazila, pripravimo tinkture, zdravilna vina, rastiinske sokove. Zdravilne rastiine so zelo učin- kovita pri lajšanju nekaterih bo- lezni, če jih uporabljamo na pravi način. A njihove lastnosti še niso povsem znanstveno raziskane. Se nadaljuje Krvodajalci 8. SEPTEMBER - Slavko Laura, Gorišnica 139, Alojz Ploj, Drbetinci 41, Janez Ljubeč, Gibina 17, Janko Pignar, Vitomarci 54/a, Andrej Ploj, Drbetinci 41, Boštjan Žunkovič, Grdina 2, Silva Rojs, Jurovci 25, Vlado Šamperl, Drbetinci 32, Dušan Najvirt, Celestri- na 11, Peter Najvirt, Ložane 6, Franc Štumberger, Nova vas 83, Rudolf Jernejšek, Stoperce 52. 10. SEPTEMBER - Avgust Kodrič, Čermožiše 98, Mi- ran Artič, Prepolje 37, Michael Nešovič, Ul. 9. maja 24, Miklavž na Dravskem polju, Irena Čeh, Vinski Vrh 65, Miran Valenko, Draženci 10/b, Irena Munda, Volk- merjeva22, Ruj, Maksimiljan Drevenšek, Zg. Hajdina 99/a, Robert Plošinjak, Stojnci 81, Alojz Strelec, Bu- kovci 62/a, Janez Veselic, Moškanjci 90/b, Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a, Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj, Janez Zamuda, Placerovci 14, Franc Malek, Žabjak 14/a, Martin Vozlič, Zamušani 4, Ivan ModriČ, Poljska cesta 38, Ptuj, Franc Murko, Slovenski trg 10. Ptuj, Vlado Cvetko, Formin 32/a, Milan Muršič, Zago- jiči 19, Milan Herga, Drstelja 29, Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ptuj, Marjana Sok, Formin 1/a, Drago Robnik, Markovci 67/a, Andrej Matjašič, Krčevina pi^' Vurbergu, Miran Fras, Majeričeva 10, Maribor, Albin Filipič, Gajzerjeva 20, Ptuj, Jože Herjavec, Ul. 25- maja 25, Ruj, Janez Goričan, Placar 11/a, Franc Pe*' ko, Ihova 34, Milan Pihler, Podvinci 24, Franc Marinič. Osluševci 57/a, Peter Dukarič, Slovenjegoriška 1' Ruj, Slavko Horvat, Varaždinska 17, R Hrvatska, Igo^ Anžel, Vintarovci 21/b. fCDNIK ■ Cnuk. 24. september 1998 11 PfSM4 BIUU.CBV, ZANIMIVOSTI PREJELI SMO 0 "KLOFUTAH" }Co sem prebral "uvodnik" letošnjega fednika št. 37, ki komentira pismo slo- ^rgnskih škofov in izjavo glede šolstva, ni- jgjn točno vedel, ali gre za resen komentar jli poskus resnega komentarja ali za ko- mentar zaradi komentarja ali za nepozna- vanje problematike. Zato tudi nisem ve- jel, ali naj se zaradi nekaterih kontradik- tornosti izjav nasmejem ali napišem to svoje razmišljanje ob branju. Storil sem slednje. G. Marjan Toš, pravilno ste zapisali, "da ta reč vendarle ni tako enostavna in sveto preprosta", a ste ji po drugi strani vendarle namenili tako kratek komentar in tako hi- tro in zlahka prišli do nekaterih "zelo ja- snih" sklepov. Vzemimo tega, da "lahko o tem zares odločajo starši", ne pa toliko tis- ti, kot je razbrati, "ki otrok nimajo". Smešno. Podoben logičen sklep bi lahko naredili, če bi rekli, da o bolezni raka in njegovem zdravljenju lahko najbolje spre- govorijo tisti, ki so zboleli za rakom, ne pa profesorji - zdravniki, ki predavajo na me- dicinski faktiltati in ne bolehajo. Ne čudim se, če se bodo ob takšnih (ne)na- mernih pojasnihh "kopja v prihodnje lo- niila". Zapisali ste tudi, da naj ima pri tem vprašanju "odločilno besedo stroka", ne pa "celo Cerkev". Sklepati je, da menite, da Cerkev o predmetu o religijah oz. verstvih ni strokovno podkovana. Vprašujem vas, o čem pa naj bo. Pojdite si pogledat pred- memik na Teološko fakulteto (TF) v Ljubljani, ki je sicer v sklopu Univerze. Ali potemtakem tudi diploma, ki jo štu- dent tu-adno dobi ob sklepu študija, ni "strokovna"? Sicer pa so se v polemikah pojavljale tudi trditve, da diplomati TF naj ne bi poučevali tega predmeta na osnovnih šolah. Potem pa ga naj diplomi- rani kemiki ali matematiki! Vaša je trditev "javna šola naj bo javna šola", obenem pa v članku odrekate kater- koli pravico do izražanja mnenja Cerkve. Če prav razumem vašo javnost, Cerkev ni javna ustanova ali njeni posamezniki (ver- niki, duhovniki, škofje) ne spadajo v jav- nost! Cerkev nima in niti ne želi imeti v rokah nobenih vzvodov oblasti, da bi ka- korkoli vsilila vsem učencem ta predmet, meni pa, da ga nobena oblast v demokraci- ji po drugi strani ne sme prepovedati tis- tim, ki bi se zanj odločili. Z demokra- tičnimi sredstvi želi samo sodelovait pri oblikovanju vsebine, saj gre tudi o njeni snovi, ki verjetno spada k njej kakor mati k otroku, če sem vas prav razumel. Strin- jam se s trditvijo, ki ste jo zapisali, da naj ne odloča o teh vprašanjih politika. Sicer pa ali ni v Narodnem ktilikulamem svetu prevladala politika? Celo v dnevniku "Delo" z dnem 18. septembra v članku Vse za laičnost šole je pisec jasno priznal, da bo šlo za neke vrste "trgovanja", saj bo. ZLSD podprla ministra Gabra, ker jim je "zagotovil, da ne bo klonil pod pritiski ni- kogar (potemtakem mdi stroke ne!), ki bi hotel šoska vrata odpreti Cerkvi". Kako me boste potem še prepričali o "čistosti stroke" in da tukaj ni odigrala svoje vloge politika? Se o laični šoli in laičnosti. Osebno me- nim, da kakršnakoli informacija ali znanje iz religioznega ali teološkega slovarja na kakršnikoli šoli ne bi bila odveč nikomur, še najmanj pa novinarjem. Vse prevečkrat se dogaja, tudi v omenjeni številki Tedni- ka, da pri nekaterih novinarjih pri poročanju o dogodkih iz življenja krajev- ne cerkve priplava "laičnost" na področju nekaterih strokovnih izrazov. Mimogrede sem se spomnil nekega akademsko izo- braženega arhitekta, ki je svoj študij že končal z diplomo. Prišel je k profesorju umetnostne zgodovine na TF z namenom, da bi mu z nasveti pomagal pri načnovan- ju cerkve. Ko ga je ob že izdelanih osnut- kih vprašal, kje ima predviden prostor za tabernakelj, ga je previdno vprašal: Kaj pa je to? Naj torej živi "laično"! Bojim se, a zna se zgoditi, da bomo kot prvošolčki nekoč nerodno spraševali Evropo o njeni kulturi in lunetnosti, ki skoraj vsa temelji na krščanskih virih. Razumem vas, g. Marjan, da ste za ko- mentar morali pač nekaj aktualnega napi- sati in da širšim "strokovnim" razpravam Tednik v prvi vrsti tudi ni namenjen. Tudi jaz ne bom zahajal v to. A kljub temu moram razveseljujoče povedati, da stvari "na terenu" vsepovsod tudi niso takšne, kot nam jih včasih borbena teoretičnost hoče prikazati. V mnogih krajih poročajo o lepem sodelovanju šole s krajevno cer- kvijo. V omenjeni št. Tednika zraven vašega komentarja (in za podobno poročanje tako vašemu časopisu kakor tudi radijski postaji iskrena zahvala!) poročate o slovesnem odprtju dvorane in prenovljene osnovne šole na Destrniku. Kolikor vem, je tam čudovito sodelovala tudi župnija, o čemer sicer Tednik ne poroča, ki je v dobro kraja, predvsem pa otrok, odstopila od zahteve po denaciona- lizaciji zemljišča, da so tako lahko nemo- teno in v kratkem času končali zidavo pri- zidka in športne večnamenske dvorane. G. šolski minister se te slovesnosti sicer ni udeležil. Morda to sodelovanje preveč kali podobo o "pohlepni Cerkvi", ki z denacio- nalizacijo zahteva preveč za dobro ljudi. Morda se je g. minister bal te "klofute"! Tudi v Vidmu pri Ptuju so čudovito so- delovali tako šola kakor župnijski urad, dokler je trajala izgradnja nove šole. Lahko bi se sicer nagajalo tako z ene ka- kor z druge strani, a komu bi to koristilo? Gre za višje spoznanje, da so to vendar isti otroci, otroci našega kraja. Verjemo bi se našlo še več podobnih primerov, a zaen- krat dovolj. Morda še nekaj o "preostrih metodah" in "klofutah" ki jih dajejo slovenski škofje s pastirskim pismom Trdite, da je ta "način izražanja pustil veliko dvomov". Kakšnih dvomov, g. Marjan? Če mi boste odgovo- rili, da v demokracijo, vam pritrdim. Bili so časi, ko ni smelo biti nobenih dvomov in drugačnih mišljenj! Se vam morda toži po njih? Vse bolj pa ugotavljam, da jasna, razumljiva in predvsem iskrena beseda ni več zaželena. Takoj jo označimo za "klofu- to". Zaradi pragmatičnih interesov mnogo raje "ribarimo v kalnem". Kaj imate kot človek v privatnem življenju rajši: iskre- nost ali neiskrenost? Mar ne velja to tudi za družbeno življenje? Poglejmo naše časopise, v katerih vse mrgoli polresnic, da človek, tudi če bi ho- tel, ne utegne popravljati in doplnjevati. Človek, ki kakšno področje vsaj malo bol- je pozna, lahko kaj kmalu spozna, da ima- jo članki prvi in osnovni namen ustvarjati "ustrezno mnenje". Čim več jih je, bolje je, saj če človek desetkrat prebere laž, ta laž nato postane že resnica! Ali se vam zares zdi, če iskreno premisli- te, glede na zgoraj omenjena dejstva, da si Cerkev ne želi sodelovanja in da ima s tem namen obremenjevati "že tako pregreti slovenski politični prostor", ko pa nekate- ri krajevni dokazi pričajo drugače? Kdo torej ne želi sodelovanja in deli slovenski prostor? Kdo potem klofuta? Mnenja se bodo spet delila! Nikogar nočem premisliti, da se strinja z menoj! Zaradi tega pa tudi ne nameravam drugačemislečega obsoditi, zakaj v iskanju svoje resnice misli dru- gače, ali da mi daje klofute! Ob sklepu pisanja sem se spomnil in naj tudi končam z resnično zgodbo, ki si jo bralci komentirajte sami! Pred leti je šel ptujski katehet v imenu vseh katehetov, predvsem pa v imenu staršev, ki so prosili, ker si sami niso upali, na OS Breg s prošnjo, da bi otroci, vsaj nižjih razredov, lahko po pouku imeli verouk v šoli. Slo bi samo za izposojo prostora, dogovorili pa bi se tudi o morebimo zahtevanem pris- pevku ogrevanja. Razlog, da smo si to upa- li prositi, je bil v tem, da bi vsaj najmlajšim otrokom zagotovili večjo pro- metno varnost in olajšali skrb nekaterih staršev v hladni žitni, dežju in snegu, ker so otroci zaradi svojih in tudi naših neus- klajenih ur morali čakati zunaj pred cer- kvijo sv. Roka (Menim, da je to v skladu s pisanjem g. Toša, da lahko "o tem zares odločajo starši, tisti, ki imajo otroke in zelo dobro vedo, kaj to pomeni v vsakdan- jem življenju.") Seveda je ravnateljica šole lepo odreci tirala novosprejeti zakon in na- vodila ministra Gabra, da je to nemogoče! Prav. Ravnala je v skladu z zakonom! Se- veda pa mi je ob tem bila poznana tudi drugačna praksa na terenu. Ta je govorila v prid temu, da se z dobro voljo in predvsem pozitivnim mišljenjem da vse urediti. Po nekaterih šolah so tudi to ure- dili - v nasprotju z zakonom. Najprej sem mislil, da se mi ravnateljica res lahko sme- je, ker sem dobil, aktualno rečeno, dobro klofuto. Nato pa sem ugotovil, da je ni- sem. Vem pa tudi, da je ni dobila niti rav- nateljica, saj se je pozimi iz tople sobe pri- peljala v toplo šolo, še manj jo je dobil šol- ski minister Gaber, ki se je prav tako iz to- ple sobe pripeljal v udobni parlamentarni stolček. Klofuto pa so najbrž dobili naj- manj krivi, to so otroci in njihovi trmasti starši, ki so sicer bili v večini, ker so vztra- jali, da njihov otrok obiskuje verouk! Ker se je uvodni komentar v prejšnjo številko Tednika začel z vprašanjem, naj še jaz končam z vprašanjem. Klofute so lahko teoretične, morda je to pastirsko pi- smo, ker v njem nočemo videti dobrona- memosti, ali praktične. Kdo zares daje klofute komu in kakšne vrste in katere bolj bolijo? G. Marjan Toš, prosim, da ne razumete tega pisanja kot klofute! Ne želim se z vami "klofutati". Moj pisni prispevek je nastal v iskreni želji pojasnjevanja in ilu- striranja vašega pisanja z dogodki, ki bi naj sami prispevali k čistejši resnici! p. Daniel Holc MOJ ŽUPAN- ŠE ENKRAT IN ZADNJIČ! Tudi to pismo je zasebno in jasvno. ^ Pismo je zasebno, ker je nasloveljeno na Zupana Občine Kidričevo g. A. Šprah-a in je javno, če je objavljeno v sredstvih javne- ga obveščanja. Prvo je namenjeno osebni, drugo javni rabi. Takšno naslavljanje se- veda zahteva, da spregovorimo o stvari (zadevi) in ne o osebi. Niti prvo niti drugo in namenjeno obrekovanju. Zato imam tudi jaz pravico pričakovati osebno pismo - odgovor g. Zupana. Spodobilo bi se. Če odmislim tisto, kar ste g. Župan pisali o meni, ker ni vredno odziva, moram iz zapisa v Tedniku (17.9.1998) izluščiti dve tezi. Te se ne pojavljajo le v Občini Ki- dričevo. Prava teza govori o (ne)pristoj- nosti Župana tako, da se ta sklicuje na Svet Občine oziroma na njegove sklepe. Preberite še enkrat Zakon o lokalni sa- moupravi in na določilo, ki pravi, da lahko Župan oporeka in zadrtiži izvajanje sklepa Sveta, seveda, če se za to odloči in če ima za to pravno podlago. Na sodišču pa gotovo ne bi obveljal izgovor, da TIS- TI, ki je samo držal vrčo, ni kriv, ker so DRUGI dajali vanjo, nekaj morale je pri opravljanju javne fimkcije trebas imeti, v demokraciji pa se je treba tega še zavedati. Drugi teza se nanaša na sklicevanje na vedno zatirani kmečki stan, ki da naj ima samoumevno pravico na nevednost. Ni prav, da tako sodite o kmečkih ljudeh. Imel sem možnost spoznati delovnost in sposobnost ljudi iz okoliških vasi. Narava in zahtevnost opravil je res velikokrat ust- variala rezlike med tistimi, ki so opravljali bolj enostavna od tistih, ki so opravkljali zahtevnejša opravila. Na začetku razvoja je bila razlika v sociološki podobi med na- siljem in vasjo seveda očima. To je za nami. Zato skrivanje za "kmečko vlado" in iskanje zatočišča pri občasnih kmečkega stanu ni korektno. Pa tudi prikrivanje z "zelenci" po skoraj končanem štiri lemem mandatu ne bi smeli več uporbljati. Pre- prosteje je ostati pošten. Če pa pride čas zakonkreten in javen dialog g. Župan, ver- jemite, da je znanih še več odgovorov. Spoznali boste, da se z "gnojnico" kot pišete, polivati sami. To pa mi je res žal. Javna beseda je bila namenja očiščenju in toej lepši podobi Občine Kidričevov jav- nosti. Vojteh Rajher Kidričevo IZJAVA ZA JAVNOST Glede na zadnja dogajanja na področju šostva, ki vznemirjajo vso slovensko jav- nost, se je združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Slo- venije odločilo, da javno pove svoja sta- lišča. Šolski prostor je vse prej kot poligon za politične in ideološke boje. Vznemirjanje, ki se ga povzroča, nikakor ni v prid mir- nosti in ustaljenosti, ki smo ju v osamo- svojitvenih letih uspeli doseči v šolskem sistemu. Začetka šolskega leta ne moremo prepustiti valovom nebrzdanih "pastir- skih" strasti, kjer bi lahko vsakdo nekaj dodajal ali odvzemal. Ravnateljice in rav- natelji osnovnih šol smo odločeni, da ohranimo slovensko osnovno šolo kot strokovno podkovano institucijo, ki bo nudila otrokom široko, splošno znanje in jih hkrati vzgajala v duhu razgledanosti, poštenja, spoštovanja in pozitivne samo- podobe. Integriteta šolskega prostora nas zavezuje, da se upiramo misli o ozki ideo- loški in s politično voljo prežeti šoli. Stro- kovne institucije, komisije in organi so začrtali pot - prenovo osnovne šole, ki smo jo s strpnostjo prejeli. Sedaj jo pomagamo sooblikovati in pripraviti za življenje. Za- vedamo se, da je pot vsakega novorojenca, četudi sistemskega, polna ovir. Zato ne pričakujemo čudežev. Le želimo si, da ob vsej vloženi energiji v prenovo ne bo slo- venski sistem sam zaradi nrnenj posamez- nikov požrl svojega otroka in da bomo ohranili inercijo ustvarjalnosti in vero v uspešnost in znanje slovenske šole še v na- prej. Pričakujemo trezno parlamentarno odločitev in stabilnost v našem šolskem sistemu. Za zdnižerge ravnateljev in pom. rav- nateljev OS Slovenije: Oton Račečič TILEN MRGOLE/STRANISCAV ANTIKI IN POIZKUS HIPOTETIČNE POSTAVITVE JAVNIH IN ZASEBNIH STRANIŠČ V PETOVIJ Oprostite, lqe f e stranišie? 13. Na levem bregu Drave se je raz- tezala upravno-pravna četrt. Tu je bilo središče mesta. Četrt je obse- gala prostor od rimskega mostu do grajskega griča, grajski grič, del Vičave, spodnja pobočja Panora- me, na vzhodu pa je segala tja do potoka Grajene. Tu so bile javne stavbe, obokane trgovine in tlako- vana cesta. Tu je stal tudi fortmi. ^^a grajskem griču se je bohotil Ju- pitrov tempelj, pod njim mitrej (IV. mitrej), bila pa so še druga svetišča. Pod Panoramo, na Vičavi, je bil gosto pozidan stanovanjski predel. Lastniki hiš so se ponašali z lepimi in velikimi ter bogato opremljene- mi hišami. Arheologi so pri neki stavbi odkrili celo stebriščno obokano dvorišče, sicer pogost po- jav v stavbarstvu, in domače kopa- lišče z vročo in mrzlo vodo. Hiše so imele napeljan vodovod, katere- ga trasa je tekla po Panorami. Na- selje je bilo dobro opremljeno tudi s cestami in kanali za odtok vode. Ob muhasti in deroči reki, ki je spreminjala svojo strugo, je del centra mesta Drava preprosto od- nesla.^ Vzhodno od potoka Grajena (Ra- belčja vas) se je razprostirala obrt- niška četrt (odkrita v sredini se- demdesetih let). Arheologi so našli del državne rimske ceste in most preko potoka Grajene. Severno in južno ob cesti so bile velike gospo- darske in stanovanjske stavbe, vodnjaki, opekarske, lončarske, steklarske, kovaške in kamnoseške delavnice. Najbolj me je presene- til podatek, ko mi je ga. Jevremova povedala, da je bila neko gospodar- sko poslopje dolgo celih 100 m. V obrtniški četrti je bil odkrit tudi V. mitrej. Petovija se je konec 2. stoletja ponašala s 40.000 prebivalci, ki so bili razporejeni v: - najstarejšo trgovsko četrt (da- nes Sp. Hajdina), imenovano Vi- cus Fortimae, - reprezentančno četrt (danes Zg. Breg), - upravno-pravno četrt - center mesta (Mestni trg, grajski grič, Vičava, Panorama), - obrtniško četrt (bivša Rabelčja vas). Glede na velikost (40.000 preb.) in pomembnost mesta (carina) menimo, da so prebivalci Petovije imeli ne le fonmi in cel kup sve- tišč, temveč tudi druge javne zgradbe: ^terme, amfiteater, gleda- lišče ... Žal jih arheologi še niso odkrili, to pa ne pomeni, da jih v resnici ni bilo. In v njih so gotovo bila tudi javna stranišča. VODOVOD Rimske legije niso skrbele le za varnost ozemlja, gradili in vzdrževali so tudi ceste, mostove, vodovode in kanalizacijo. Rimska legija XIII. Gemine je postavila prvi vodovod, ki so ga zgradili z opeko iz legij skih ope- kam. To vemo zato, ker so opeko žigosali.^ Omenjeni vodovod je ne- kaj časa mestu nudil dovolj pitne vode. Kasneje pa so za Petovijo zgradili še en vodovod. Ta je bil speljan od Vurberga do Ptuja. V Pokrajinskem muzeju Ptuj hranijo bogato foto teko o izkopa- vanjih in med številnimi fotografi- jami smo našli tudi take, na kate- rih vidimo rimski vodovod. Ses- tavljen je iz lončenih cevi. Speljan je bil tudi v mestno jedro in gotovo oskrboval z vodo javne vodnjake, javna stranišča in bogate hiše v mestu. VODNJAKI Kakor v vseh rimskih mestih so bili tudi v Petoviji javni vodnjaki. Gotovo so bili v forumu in ob glav- ni ulici. Dokaz? V lapidariju Po- krajinskega muzeja Ptuj hranijo kamnito Jupitrovo glavo, del jav- nega rimskega vodnjaka, iz katere je nekoč tekla voda. Seveda pa so prebivalci imeli tudi svoje vodnjake. Posebej so bili potrebni tam, kjer ni bil spel- jan vodovod, poleg tega pa ob last- nem vodnjaku ni bilo potrebno plačevati pristojbine za priključek na vodovod. Takih vodnjakov so arheologi našli kar veliko. Na sliki vidimo vodnjak, ki so ga izkopali pod vodstvom g. Jevremova na Hajdini leta 1976. SLIKA 28: Poleg vodovoda so meščani uporabljali tudi svoje vodnjake. PMP, fototeka, R- 20605. Opombe: ^ Jevremov, tipkopis, str. 6. ^ JevTemov, tipkopis, str. 7. ^Curk, Ptuj, str. 15. J^6' prvega rimskega vodovoda (Pohorje - Fram - Hajdina). Najdišča Hajdina, 7976. PMP, fo- ^°*e/ca R- 20599 in R- 20600 Poleg vodovoda so meščani uporabljali tudi svoje vodnjake. PMP, Fototeka, R-20605 12 četrtek, 24. september I99>s - TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV PTUJ / EVROPSKO TEKMOVANJE "NARODI V RAZCVETU" Pfu/ edini iz S/oueni/e Mesto Ptuj se je kot edino slovensko mesto vključilo v ev- ropsko tekmovanje pod naslovom Narodi v razcvetu, v okviru katerega skušajo ugotavljati kvalitetno življenja v okolju starega mesta. Rdeča nit celotnega tekmovanja je v ekologiji oziroma v vprašanjih nenehnega izboljševanja kakovosti življenja v starih mestih. Predsednik Turističnega dru- štva Ptuj Albin Pišek je pove- dal, da se je mesto prijavilo na to tekmovanje, ker je na področju izboljševanja skrbi za okolje v zadnjih letih zelo napredovalo. Ima urejen odvoz odpadkov, njihovo reciklažo, opazni pa so tudi drugi kvalitetni posegi v okolje, s katerimi se izboljšuje kvaliteta življenja v mestu nasp- loh. Iz leta v leto pa je več tudi zelenih in ocvetličenih površin, čeprav še vedno premalo z dru- gimi okolji. Sedež tekmovanja Narodi v razcvetu je v Londonu, pred dnevi pa je Ptuj postal član is- toimenskega združenja. Ves potrebni slikovni in pisni mate- rial o mestu so te dni poslali v Montreal v Kanado, kjer je usta- novljena posebna sodniška eki- pa, ki se bo v začetku oktobra sestala in pregledala ter ocenila celotno dokumentacijo našega mesta, predvsem pa skušala ugotoviti, ali lahko za svoje prebivalce doseže še višji vseživ- Ijenjski standard, takšnega, kot ga imajo podobna evropska mesta. Albin Pišek ocenjuje, da imamo vse možnosti, da se vključimo v finale tega tekmo- vanja, ki bo februarja leta 1999 v Združenih arabskih emiratih. Ptuj pa čaka še eno medna- rodno tekmovanje: prihodnje leto bo sodeloval v tekmovanju v okviru Združenja cvetočih mest, ki ima sedež v Bruslju. Letos sta se iz Slovenije tega tekmovanja udeležila Slovenske Konjice in Ziče. Predstavniki tega združenja so bili prejšnji teden v Ptuju, kjer so si ogledali pre- težni del mesta. Z videzom in ureditvijo mesta so bili zelo za- dovoljni, manj pa s številnimi deli, ki v tem trenutku potekajo v središču mesta, še manj pa s prometno urejenostjo starega mestnega jedra. MG V Ptuju bi moralo biti več cvetličnih gred. Ptujski grb v begonljah, darilo ptujskih cvetličarjev, se je šele v jeseni polno razcvetel. Foto: Črtomir Goznik LITMERK / IZ VINOTOCA TURISTIČNA KMETIJA Tumtmia kmetUa s urenomS Na Litmerku pri Ormožu je pred sedmimi leti nastal vinotoč družine Bogša, ki pa je v teh letih doživel veliko sprememb, posodo- bitev in od letošnjega poletja se ponaša z nazivom turistična kmeti- ja. Pri Bogševih so se že od nekdaj ukvarjali z dopolnilnimi de- javnostmi na kmetiji, sedaj pa so za svojo dejavnost našli tudi pri- merno organizacijsko obliko. Gostje jih najdejo na vinski cesti Ormož - Litmerk - Strezetina, in ker tudi vinska cesta na ormoškem koncu ni označena, kot bi morala biti, so se pred kratkim opogumili in postavili svoje table, Id vabijo goste na Litmerk. Kmetija Bogša je manjša kmetija z dobrim hektarjem obdelovalnih površin, nekaj vinograda, kjer pride- lajo vino za goste, redijo pa tudi pujske. Odojek je namreč specialite- ta, po kateri je na turistični kmetiji Bogša največje povpraševanje. Pečejo jih vsak petek, pa tudi po naročilu. Poleg tega ponujajo meso iz tunke, domač kruh, sirove pogače, gibanice in druge jedi po naročilu. Skoraj vse, kar ponudijo, pridelajo doma. Najraje se gostje odločajo za stare jedi, ki se jih spomnijo iz svoje- ga otroštva: ajdove žgance za zajtrk, pa smetanove in gobove juhe. Seveda se prilagodijo tudi željam gostov, saj to pri Bogševih ni problem. Gospo- dinja ima namreč srednjo gostinsko šolo, sin Boštjan pa je kuhar in nata- kar. Ko je treba, pa na pomoč pris- koči tudi sin Ivan. Na turistični kmetiji se zberejo najrazličnejše družbe ob raznih priložnostih, precej pa je tudi lovcev iz sosednje Avstrije. Gospodar Ivan je namreč tudi sam lovec. Ob turistični kmetiji je tudi trgovina, ki pride prav prebi- valcem Litmerka in gostom. Letos so svojo ponudbo dopolnili še s prenočišči. Na voljo je šest dvo- in večposteljnih sob. Vse so lepo ure- jene, z lastno kopalnico, velikim bal- konom, goste pa razvajajo tudi s savno. Poleg lovstva jih k njim priva- bijo še sprehodi po krasni okolici, sodelovanje v trgatvi, kopanje v ptujskih termah in Banovcih. vki Viktorija in Ivan Bogša za šankom svoje turis- tične kmetije Nagradno turistično vprašanje Poletje se je dokončno poslovilo in z njim v glavnem tudi prireditve na prostem. Letošnje poletje jih je bilo izredno veliko tako v Ptuju kot v okolici. V GIZ Poetovio vivat in v nekate- rih drugih okoljih pripravljajo podrobnejše ocene poletnega dogajanja. Že sedaj pa je znano, da niti med Ptujčani niti med obiskoval- ci Ptuja ni imelo odziva podaljšano odprtje mu- zejskih zbirk na gradu in mu- zejske kavarne ob sobotah in nedeljah v juliju in avgustu. Si- cer pa je med obiskovalci mu- zejskih zbirk le pet odstotkov Ptujčanov. Od jesenskih prireditev so v ospredju marunovanja, v katere se letos prvič vključuje tudi fes- tival domače zabavne glasbe. Še v tem mesecu pa bodo v Poeto- viu vivat pričeli priprave na ku- rento vanje 1999. Tokratne priprave so še posebej pomem- bne, saj gre za 39. prireditev, ki bo eno leto pred 40-letnico ptujskega kurentovanja v letu 2000, ko naj bi se v Ptuju srečale v okviru evropskega združenja karnevalskih mest vse skupine, ki so podobne kurentom. Za Ptuj pa so jesenski dnevi po- membni tudi zaradi sodelovanja v že tradicionalnem projektu Turis- tične zveze Slovenije "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Komisija zveze si je mesto in okolico že drugič temeljito ogledala. Uvrstit- ve iz prejšnjih let pa že vzbujajo zavidanje v številnih drugih kra- jih. ••• Rimska peč, o kateri smo povpraševali v prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju, je razstavljena na Rimski ploščadi nasproti trgovi- ne Rimska peč. Nagrado prejme Jože Prapotnik iz Kajuhove 5, Ptuj. Čestitamo! Tudi pri reševanju današnjega turističnega vprašanja naj bo v pomoč fotografija in nekaj teksta, ki ga je pripravila Irena Bezjak iz Ptujskih vedut. Obsežna obrtniška četrt rimske Poetovione, ki je danes prekrita s sodobnim na- seljem blokov, se je na robovih nadaljevala v gro- bišče, od katerega so danes vidni le skromni de- tajli. Na mestu najdbe je razstavljena tudi mar- mornata skulptura leva. Sprašujemo po imenu ulice, kjer je razstavljena. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 2. ok- tobra. Nagrada za pravilen odgovor so spominek in katalog ptujske turistične ponudbe, darilo GIZ Poetovio vivat, ter vstopnica za ogled muzejski^ zbirk, ki jo podarjajo Ptujske vedute. Na fotografiji je marmorna skulptura leva. Foto: Črtomir Goznikl fEDNIK - Četrtek, 24. september 1998 13 PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / PRVI SLOVENSKI VINSKO-KULINARICNI FESTIVAL Štiri dni z vinom In o vinu fr\i slovenski vinsko-kulinarični festival v Ptuju je po stro- l^ovni plati v celoti uspel, v zabavnem delu zadnji dva dni pa je nekoliko premalo obiskan. So pa na svoj račun prišli vins- sladokusci, ki so lahko na Slovenskem trgu kar dva dni za- pored pokušali vina, ocenjena na letošnjem ocenjevanju Vino forum '98, ki je bilo v začetu julija v Ptuju v organizaciji Slo- venske vinske akademije Veritas. V okviru prvega slovenskega yinsko-kulinaričnega festivala so v sredo odprli razstavo 573 vins- j[ih vzorcev iz mnogih vino- rodnih dežel sveta, tudi iz Argen- tine in Južne Afrike. Osrednja strokovna prireditev je bil v četr- tek simpozij na temo Vino je hra- na, vino je zdravje. Na njem so so- delovali strokovnjaki s področja vinarstva in kulinarike iz Kemčije, Hrvatske in Slovenije. Njihova predavanja so obravnava- la aktualne teme, povezane z uživanjem vina v kombinaciji s hrano in vpliv obeh na zdravje ljudi. Pomembna ugotovitev sim- pozija je, da je kulturno pitje vina pomemben prispevek k prehrani in zdravju in da ima vino bistveno manj negativnih učinkov na človeški organizem kot mnoge druge, tudi brezalkoholne pijače. Perutnina Ptuj kot generalni partner prvega slovenskega vinsko-kulinaričnega festivala pa je predstavila svojo blagovno zna- Organizatorji ocenjevanja Vino Forum '98 so pripravili lična priznanja za vinske šampione mko kot standard kakovosti v živilski industriji. V petek in soboto se je dogajanje preselilo na Mestni trg, kjer je bila v petek zvečer podelitev šampio- nov, velikih zlatih, zlatih in srebr- nih medalj lastnikom najbolje ocenjenih vinskih vzorcev. Os- rednja prireditev sobotnega dne pa je bilo prvo državno prvenstvo v kotaljenju vinskih sodov. Po tri- je tekmovalci so morali v na- jkrajšem času prikotaliti 220-litrs- ki vinski sod izpred Mestne hiše do sedeža SVA Veritas v Grajski ulici, kar zaradi precej strme poti ni bilo lahko opravilo. Tekmoval- ci so se lahko pri kotaljenju soda izmenjavali, kotalil pa ga je lahko samo po en tekmovalec. Med os- mimi ekipami je najboljši čas do- segla ekip Slovenske gorice - Ha- loze, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Vinogradniškega društva Trta iz Šmarja pri Jelšah, na tretje pa ekipi Kapele in Društva vino- gradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Ob koncu štiridnevnega doga- janja je direktor SVA Veritas Branko Vodušek potek prvega slovenskega Vinsko kulina- ričnega festivala ocenil takole: "Naša pričakovanja so bila zelo vi- soka in osnovni namen smo do- segli. Domači in tuji gostje, ki so prišli v Ptuj katerikoli od teh šti- rih dnL so dobili občute;k, da je Ptuj mesto trte in vina, da se tu z vinom in zaradi vina dogaja veli- ko stvari. Uspeli smo ponuditi v degustacijo zbirko 573 vin, izpel- jali smo državno prvenstvo v ko- taljenju vinskih sodov, podelili medalje in šampionska odličja za najboljše ocenjena vina, skratka, naš načrt smo izpeljali. Kaj od vsega tega pa imajo slovenski vinski potrošniki, bo pokazal čas. Tudi z velikim medijskim odme- vom v tem času smo Sloveniji po- kazali, da je vino eno tistih živil, ki poleg svoje kakovosti potrebuje tudi druge oblike pozornosti in 1. slovenski vinsko-kulinarični fes- tival je ena od oblik te pozornosti. Simpozij v četrtek na temo Vino je hrana, vino je zdravje je poka- zal, da je vino za človeški orga- nizem bistveno bolj žlahtna in zdrava pijača kot mnoge druge pijače in vesel sem, da so mladi to demonstrirali že naslednji dan - v petek zvečer - pred Mestno hišo in na neki način doživeli zabavno noč z vinom. Naša odločitev je, da bodo vinsko-kulinarični festivali postali tradicionalna oblika mar- ketinških aktivnosti za pos- peševanje trženja vina in vzpodbujanje pozornosti do vina. Naslednji festival bo zagotovo naslednje leto, ali pa bo ponovno v Ptuju, pa je stvar dodatnih ana- liz in ocen prve prireditve, do no- vega leta pa bo odločitev zagotovo znana." J, Braiič Podelitev šampionov, velikih zlatih In drugih medalj najbolje ocenjenim vinom pred Mestno hišo v Ptuju Državno prvenstvo v kotaljenju sodov Zmagovalna ekipa s Slovensko vinsko kraljico Katarino Jenžur. Z leve: Vlado Zoreč, Janko Repič In Jože Vindiš Z organizatorji je nazdravil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj JESENSKI REKORDERJI 24-lrlfo9rcim- ska goba Tudi gobe rade rastejo to jesen in nekatere so nadpovprečno ve- like. Daniel Bec iz Sakušaka 24 pri Gomili je gobar že nekaj let, a ne pomni česa podobnega. Ko je v ponedeljek, 7. septembra, v gozdu pod Gomilo ob bukovem panju pred sabo zagledal dober meter dolgo in skoraj pol metra visoko kolonijo gob, ki jim domačini pravijo velike štorovke, je skoraj obne- mel. Čeprav so okusni le manjši primerki, je brž odhitel domov po sa- mokolnico, kajti na rokah tako velike gobje družine ne bi mogel prines- ti. Presenečen je bil, ko se je tehtnica ustavila šele pri dobrih 24 kg. V veliki knjigi o gobah smo na osnovi opisa in primerjave s fotografijo ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za velikega smolastega luknjičarja, gobo, ki sicer raste v kolonijah, v tako velikih pa zagotovo ne ali pa vsaj izredno redko. Zato je zagotovo vredna spominske fotografije, pa tudi objave v Tedniku. -OM daniel Bec s svojo 24-kilogramsko gobjo trofejo. Foto: M. Ozmec četrtek, 24. september 1998 - TEDMl^ 14 PTUJ / ODPRTJE DELNO OBNOVUENE STARE STEKLARSKE DELAVNICE Posfe/ delavnost vse le f o Nocoj ob 18. uri bodo svečano odprli delno obnovljeno staro steklarsko delavnico, ki iz nekoč silno zanemarjenega in neprivlačnega prostora postaja kulturen prostor, ki daje za- vetje amaterskim gledališčnikom DPD Svoboda in kultur- nim sekcijam. Po ustanovitvi poklicnega gleda- lišča Ptuj so namreč ostali brez prostora za vaje in aktivno delo. Pred tem so skoraj 40 let koristili prostore ptujskega gledališča. Znotraj DPD Svoboda Ptuj se je izoblikoval iniciativni odbor vseh zaiteresiranih skupin ter se požrtovalno in pogumno lotil preurejanja prostorov na Sloven- skem trgu, kjer je bila včasih ste- klarska delavnica. V prvem obdob- ju obnove je projekt potekal pod vodstvom Branke Bezeljak - Gla- zer, po njenem odhodu ga je prev- zel Andrej Božič. V poletnih me- secih so v delavnici uredili izolaci- je, opleskali stene in opravili druga nujna dela, najpomembnejša pa je bila napeljava centralnega ogre- vanja, ki bo omogočilo, da bo dej- avnost poslej lahko potekala celo leto in ne bo več sezonsko omeje- na. Pred vhodnimi vrati v delno ob- novljeno delavnico bodo nocoj od- krili napisno ploščo z imeni 24 sponzorjev, kolikor jih je prispeva- lo material in denar za obnovo. S tem pa obnova še ni končana, glav- nina del odbor še čaka. Potrebno bo obnoviti dotrajano ostrešje, tla, urediti sanitarije, ki jih praktično ni. Kot je povedala v.d. vodje stro- kovnih služb Zveze kulturnih društev Ptuj Nevenka Gerl, bodo še naprej iskali pomoč sponzorjev, prav tako bodo potrkali tudi na ministrstvo za kiUtm-o in del za te namene potrebnega denarja iskali v okviru kulturnega tolarja. Inicia- tivni odbor pa bo na ministrstvu za kulturo kandidiral tudi za sredstva s programskim delom za leto 1999. Zaključek letošnjih obnovitve- nih del v novem kulttu-nem hramu na Slovenskem trgu bodo nocoj olepšali tudi s kulturnim progra- mom. S plesnim programom bosta nastopili Nina Jurešič in Barbara Kukovec, ki sta za to koreografijo prejeli drugo nagrado na letošnjem državnem prvenstvu mladih plesalcev. Nastopila pa bosta tudi harmonikar Borut Za- goranski in violonist Pavel Mag- dič. MG Urejanje Stare steklarske delavnite so podprli: 1. Mestna občina Ptuj; 2. Nova Ljubljanska banka, podrtižnica Ptuj; 3. Kmetijski kombinat Ptuj; 4. Emona Merkur Ptuj; 5. Gostilna Mi- lenko Lužnik; 6. Komunalno podjetje Ptuj; 7. OPTE Ptuj; 8. TMD In vest Ptuj; 9, Gastro Ptuj; 10. Cjoya Špedicija Ptuj; IL Petovia avto Ptuj; 12. LES, p.o., Ptuj; 13. Petlja, d.o.o., Ptuj; 14. Metalka Ptuj; 15. Čisto mesto Ptuj; 16. Nova KB Maribor, podružnica Ptuj; 17. Gos- tišče Tone Svenšek; 18. Libra, d.o.o.; 19. GP Gradiš Gradnje Ptuj; 20. Čistilni servis GSM; 21. Elektro Maribor, PE Elektro Ptuj; 22. Elektro Senčar; 23. Podjetje za stanovanjske storitve; 24. Stano- vanjski servis. DORNAVA / KOLESARSKI MITING V OKVIRU SPECIALNE OLIMPIADE Osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju tekmu- jejo v okviru specialne olimpiade Slovenije v različnih športnih disciplinah. V petek je zavod za varstvo in uspo- sabljanje dr. Marijana Borštnarja v Dornavi pripravil 2. kolesarski miting. V lepem vremenu se je ob dobri organizaciji pomerilo 87 kolesark in kolesarjev iz 22 ekip varovan- cev zavodov za varstvo in uspo- sabljanje, varstveno-delovnih centrov in oddelkov s prilagoje- nih programov iz vse Slovenije. Tekinovanje so pričeli s slove- snostjo, na kateri so udeležence pozdravili župan občine Domava mag. Tone Velikonja, direktor domavskega zavoda mag. Milen- ko Rosic in Ida Jurgec, peda- goški vodja zavoda. Olimpijsko zastavo je dvignil Marjan Šala- mun, ki je bil tretjeuvrščen v ko- lesartvu na specialni olimpiadi v Ameriki. Tekmovalci so se pomerili v več kategorijah. Na 500 metrov s pri- lagojenimi kolesi je med ženska- mi bila najhitrejša Marija Lorber, Zavod Dornava, pri moških pa Stjepan Petrovič, Center Vipava. Na 1000 metrov si je med ženska- mi pri vozila prvo mesto Bernarda Pušnik iz Črne, med dečki pa Zdravko Novak iz Zavoda Hras- to vec. Na 5000 metrov je med ženskami osvojila prvo mesto Martina Plajnšek iz VDC Polž, med moškimi pa Janez Pernek iz Zavoda Dornava. Na 10000 me- trov so tekmovali samo moški. Prvi je prevozil progo Boštjan Grčar iz VDC Jesenice s časom 17.53,29. Za nemoteno tekmovanje so skrbeli športni trener Zlatko Marčič in policaji Policijske pos- taje Ptuj, ob progi pa je bilo veU- ko gledalcev, ki so prišli spodbu- jat tekmovalce. MS Tekmovanje s prilagojenimi kolesi SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Kal hočejo škofje Družina v svojem uvodniku piše, da je pastirsko pismo slovenskih škofov ob začetku letošnjega šol- skega leta "običajen, a hkrati tudi pomemben dogodek. Njegovo sporočilo je, da na področju vzgo- je, šole in šolske zakonodaje ob- staja vrsta odprtih in nerešenih vprašanj, na katera škofje želijo vernike opozoriti in jim posredovati uradna Cerkvena stališča. Gre za tista področja našega življenja, na katera je Cerkev doslej že večkrat opozarjala in predlagala drugačne rešitve." STRPNOST IN NESTRPNOST Komentator v Družini opozarja, da škofje "ugotavljajo, da so posle- dice komunistične oblasti, ki je leta 1952 odpravila verouk v šoli, poz- neje pa Cerkvi in staršem pre- prečevala versko vzgojo mladine, zelo hude. Zamajal se je ves sis- tem krščanskih etičnih vrednot. Slovenija se je oddaljila od temel- jev evropske civilizacije, ki je v svo- jem jedru krščanska. Upanje, da se bodo razmere v šolstvu v samos- tojni državi spremenile, se ni ure- sničilo, pišejo škofje. Nova šolska zakonodaja je bila sprejeta brez vnaprejšnjega nacionalnega so- glasja, v njej niso dovolj upošteva- ne pravice staršev, premalo je pou- darjena odgovornost za moralno oblikovanje mladih rodov in za vzgojo v strpnosti in sožitju raz- lično mislečih. Kot primer takšne nestrpnosti škofje omenjajo določilo, ki v državnih šolah prepo- veduje vsako konfesionalno dejav- nost, kar je v nasprotju z vsemi mednarodnimi dokumenti, ki govo- rijo o vzgoji za rasno, narodnostno in versko strpnost." Družina tudi navaja, da škofje opozarjajo starše na njihovo pravi- co, da nadzorujejo šolo. "Nobena državna oblast nima pravice nado- meščati vloge staršev, jo spodrivati ali ji celo nasprotovati, temveč jo mora podpirati, ji pomagati in jo dopolnjevati." Škofje starše poziva- jo, naj ne dopustijo, da bi kakršna- koli ideologija ubijala v njihovih otrocih 'vrednote, ki so vam svete, vrednote, ki so iz naših prednikov naredile pošten, delaven, klen in pokončen narod'. Škofje ugotavlja- jo, da sedanja šola ne opravlja svo- jega poslanstva in poudarjajo, da si moramo zaradi tega 'po demo- kratični poti prizadevati za spre- membo sedanje šolske zakonoda- je in oblikovati šolo, ki bo v skladu z zgodovinsko, kulturno in versko identiteto slovenskega naroda'. Slovenski škofje v pastirskem pi- smu navajajo, da se Cerkev zave- zama za to, 'da se v državne šole uvede pouk o krščanstvu kot reli- gioznem, kulturnem in zgodovin- skem pojavu in o njegovem moral- nem nauku. Pri tem obveznem in izbirnem predmetu želi imeti pris- tojnost tudi Cerkev. Katoliška Cer- kev se ne bo nikoli sprijaznila s tem, da ne bi imela nobene sood- govornosti za to, kaj bodo o njej in katoliški veri poučevali mlade ro- dove.' Škofje poudarjajo, daje šola pre- več resna zadeva, da bi jo smel kdorkoli prisvajati. Pri njeni zako- nodaji morajo sodelovati vsi "brez strankarskih ozkosti in ideoloških zavor ter gledati samo na to, kar je v resnično dobro naše mladine in prihodnosti našega naroda'." Pastirsko pismo je, kot je bilo pričakovati, naletelo na velik od- mev v javnosti. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na svoji red- ni tiskovni konferenci dejal, da ima Cerkev pravico, da pove, kaj misli, vendar pa je hkrati zavrnil mnenje, da večina Slovencev misli tako kot Cerkev, ko gre za poglede na so- dobno šolo in zahteve v zvezi z re- ligiozno vzgojo. Predsednik države Milan Kučan se je ravno v dneh, ko se je pojavilo pastirsko pismo, po- govarjal z veleposlanikom Svetega sedeža apostolskim nuncijem dr. Edmundom Farhatom. Izmenjala sta poglede na "trenutno razmerje med Cerkvijo in državo ter na odprta vprašanja pri delovanju rim- skokatoliške cerkve v Sloveniji. Strinjala sta se, da je strpen dialog edina pot do rešitev in dogovorov," so sporočili iz predsednikovega urada. Stranke in njihovi voditelji o pas- tirskem pismu v glavnem še molčijo, kar bi tudi lahko pomenilo, da so v zadregi, kako naj se do nje- ga opredelijo. Predsednik SDS Ja- nez Janša je za zdaj dejal, da pas- tirska pisma v njegovi stranki še niso obravnavali "in da ni nujno, da bi ga - kljub velikemu javnemu hru- pu". Janša meni, da je dobro, če Cerkev predstavi svoja stališča o šolskem sistemu, in z mnogimi nje- nimi ocenami soglaša. Po Janševem mnenju, kot poroča Večer, se s pismom odpravljajo ne- jasnosti v izjavah cerkvenih dosto- janstvenikov, ali se zavzemajo za obvezen verouk ali za možnost iz- bire. "So za možnost izbire, kar se mi zdi kar prav," je dejal Janša. Predsednik Združene liste soci- alnih demokratov Borut Pahor pa je dejal, da se njegova stranka ne strinja z mnenjem slovenskih ško- fov o vlogi, ki naj bi jo imela Rim- skokatoliška cerkev. "Vsakdo v državi ima sicer pravico do svojega mnenja. Slovensko šolstvo je laično in pri združeni listi si bomo vedno prizadevali, da bo takšno tudi ostalo." Pahor je dejal, da ni nobene potrebe, da bi bila Rimsko- katoliška cekev edini razlagalec re- ligije in subjekt, ki bi vplival na pouk. "V Sloveniji imamo kvalifici- rane učitelje, ki dobro opravljajo svoje delo in jim je treba zaupati." SLOVO OD LAIČNOSTI? Večer v svojem komentarju piše, da so škofje vernike pozvali v boj za spremembo sedanje šolske za- konodaje in oblikovanje drugačne šole, v kateri ne bo govora o pouku o verstvih (ki je bil uzakonjen 1996. leta), sprejemljivem tako za kato- liški kot nekatoliški del mlade po- pulacije. Vodstvo Cerkve na Slo- venskem se zavzema za to, da se v državne šole uvede pouk o krščanstvu kot religioznem, kultur- nem in zgodovinskem pojavu in o njegovem moralnem nauku. "Cer- kev bi pripravila učni načrt in torej odločala, ali naj učenci sploh slišijo kaj o drugih verstvih ali pa bo imela katoliška vera primat. Seveda bi katoliška Cerkev nastavljala tudi učiteije(l) za ta "šolski" predmet. Kaj to pomeni, ne kaže ugibati: slo- venska javna šola bi se poslovila od laičnosti in še česa, zelo po- membnega za uravnotežen razvoj vseh otrok, tudi tistih, katerih starši so pripadniki drugih ver ali so ateisti..." Ljubljanski Dnevnik piše, da v pastirskem pismu sicer ni zaslediti bistveno novih zahtev ali argumen- tov. "V oči bodejo predvsem mili- tantna ostrina, s katero škofje ute- meljujejo svoje argumente /.../ in neverjetna politikantska prosto- dušnsot, s katero obračajo dejstva in dokumente". Dnevnik tako nava- ja, da so škofje med drugim zapi- sali, da je v naših šolah prepove- dan verouk, pa tudi kakršenkoli pouk o veri, kjer bi imela Cerkev svojo besedo. "To pa ni res. Res je, da Cerkev nima izklučne, zadnje besede pri tem. V kurikularni pred- metni komisiji, ki pripravlja učni načrt za predmet verstva in etika, sedijo trije teologi, dva katoliška, šolana na teološki fakulteti. Dekan teološke fakultete sedi v nacional- nem kurikularnem svetu in v komi- siji, ki pripravlja učni načrt za državljansko vzgojo in etiko, in še kaj bi se našlo. Res pa je, da ne se- dijo v teh komisijah kot predstavni- ki Cerkve, temveč - tako kot vsi drugi - kot strokovnjaki. Se temu lahko reče, da Cerkev nima nobe- ne besede? /.../ Še bolj so iz repa izvite tožbe o neupoštevanju med- narodnih dokumentov. Prav nikjer namreč ne piše, da morajo starši pravico do izbire vzgoje in izo- braževanja uresničevati za svoje otroke, ki bo v skladu z njihovim verskim in filozofskim prepričan- jem, prav v javni šoli. Ce bi bilo namreč tako, bi si ZDA zaradi ne- demokratičnosti gotovo že pris- lužile kakšen ukor mednarodne skupnosti." Slovenski škofje v pastirskem pi- smu pišejo, da gre v Sloveniji za "nespoštovanje splošno priznane pravice staršev in pravice otrok Tako navajajo, da je v "Evropsk konvenciji o varstvu človekovih pravic izrecno zapisano: 'Pri izva janju funkcij, ki so v zvezi z vzgoje in izobraževanjem, mora država spoštovati pravico staršev, da za gotovijo svojim otrokom takšne vzgojo in izobraževanje, ki sta ^ skladu z njihovim lastnim verskiiT in filozofskim prepričanjem.' (Uf list IV (1994), 33. str. 231) Te možnosti v okviru državnih šol slo- venski starši nimajo, saj nimajc možnosti, da bi bili njihovi otroc poučeni o katoliški veri in Cerkv tako, kakor vero razlaga Cerkev, ir tako, kakor bi starši želeli, se prav na pristen in verodostojen način poudarjajo škofje. Predsednik državne komisije ^ pouk o verstvih dr. Marke Kreševan je te dni v enem izmec svojih intervjujev dejal, da obstc ali neobstoj tega predmeta v okvi- ru posebnega predmeta pod cef kvenem nadzorom v javnem šol skem sistemu gotovo ni nekaj, osnovi česar bi lahko rekli, da sistem spoštuje človekove pravic' in pravice staršev ali ne. "Če bi t)'"' tako, kot pravijo škofje, bi mora' obtožiti ZDA, Francijo in nekateri dežele v Nemčiji, da kršijo člo^'^ kove pravice. Navsezadnje pa to države, ki so začetnice deklar^ cij o človekovih pravicah, ^ strpnosti itd." Dr. Kerševan tu^ opozarja, da v pretežno katolišk'J^ državah prevladuje model, ki 9' želi Cerkev pri nas, vendar pa v teh držvah že dolgo potekajo ra^ prave, ali je tak sistem v redu ^ ne. Ponekod so že uvedli sp^^ membe, ki so podobne seda^^' naši šolski ureditvi. Jak Kopri''* LANCOVA VAS / HARMONIKAR BORUT ZAGORANSKI NA USPEŠNI GLASBENI POTI nih tektnovutiiih Harmonikar Borut Zagoranski je uspešen glasbenik. Po^. nan je doma in tudi v tujini, saj je bil udeleženec prenekate. rega prestižnega glasbenega tekmovanja, predvsem pa j( mlad nadarjeni harmonikar glasbenik z dušo in srcem, Doma je iz Lancove vasi, letos je končal šolanje na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru pri prof. Slavku Mag. diču, je štipendist Zoisovega sklada in udeleženec letošnje, ga finalnega 9. bienalnega evrovizijskega tekmovanja mla. dih glasbenikov na Dunaju. Zelo uspešno je nastopil tudi; orkestrom avstrijske radiotelevizije in dobil mnogo ponudb za sodelovanje. Minuli konec tedna je imel Bo- rut Zagoranski nastop na zakl- jučnem koncertu letošnjega Glas- benega septembra v kazinski dvo- rani v Mariboru in v ponedeljek še na Torkovih večerih v Tivolskem gradu v Ljubljani. Osenmajstletni Borut je poln ustvarjalne energije in glasbenih načrtov. Nedavno je pripravil bogat glasbeni program za nastop v Mariboru in za pone- deljkovega v Ljubljani, ki je bil hkrati tudi njegov prvi samostojni koncert v slovenski prestolnici. Pravi, da vse zmore z dobro voljo in delavnostjo, ker ima glasbo pre- prosto rad in se ji posveča skoraj ves prosti čas. Seveda pa mu je nas- top na Dunaju, kjer je bil izbran še s sedmimi mladimi glasbeniki za zaključni koncert ob spremljavi simfoničnega okrestra ORF, veli- ko pomagal k njegovemu glasbe- nemu uveljavljanju. Kot nekakšno nagrado za uspešen nastop v finalu je prejel ponudbo za sodelovanje z orkestrom v prihodnji sezoni. Vra- ta v svet uspešnih glasbenikov so mu torej že odprta, vendar Borut pravi, da se bo v prihodnje bolj in najprej posvetil igranju doma in s slovenskimi filharmoniki, šele po- tem bo sprejemal ponudbe tudi od drugod. Boruta bo v prihodnjih tednih mogoče videti še na nekaterih dru- gih nastopih po Sloveniji, prav Borut Zagoranski kmalu, med 30. septembrom in 12, oktobrom, pa bo sodeloval na dveh največjih svetovnih tekmovanjih harmonikarjev v Italiji, in sicer v dveh starostnih kategorijah. Pove- dal je, da se za obe tekmovanji ii pripravlja, naštudirati mora še ve liko novega programa za harmoni- ko in orkester, šele proti koncu ok- tobra pa bo lahko začel študijsko delo, saj je sprejet na Visoko šolo za glasbo v Ptdi. Najprej pa ga to- rej čakata dve pomembni glasbeni tekmovanji v sosednji Italiji, kjei mu seveda želimo dober nastop. T. Mohorko fCDNIK - Četrtek, 24. september 1998 15 IZ NAŠIH KRAJEV KIDRIČEVO / SESTALI SO SE ZELENI SLOVENIJE pliffvf očf fa/o nesposobnosf l^a seji sveta Zelenih Slovenije, ki jo je po znanih zapletih jfl številnih tožbah stranke minulo soboto, 19. septembra, sklical predsednik sveta Ivan Kukovec v prostorih restavra- cije v Kidričevem, je 25 predstavnikov občinskih odborov stranke /eicnih skupaj s svojim predsednikom .Mihom Jaz- l,inškom največ razprave namenilo razreševanju notranjih problemov, tako da jim je ob koncu skoraj zmanjkalo časa 20 konkretne dogovore o nastopu na lokalnih volitvah, še flianj za ekološko problematiko, čemur naj bi se v bistvu stranka največ posvečala. Ki naključje, da so se Zeleni Slovenije tokrat sestali v Ki- dričevem. Tako kot pred letošnjim izrednim kongresom vpodlehniku je tudi za tokratno srečanje dal pobudo Branko Sa- bath, predsednik Zelenih Ki- dričevega, ki ga - tako kot večino članov v tej stranki - močno skrbi, kaj se dogaja, za- kaj se nič ne dogaja in kaj se bo sploh zgodilo z Zelenimi Slove- nije. Očitno vse to resno skrbi tudi enega od treh strankinih podpredsednikov Ivana Kukov- ca iz Ormoža, ki mu sodišče ne oporeka legitimne izvolitve na 7. kongresu, zato je po dogovoru sejo sveta sklical v Kidričevem. Dokaj dobra udeležba iz posa- meznih občinskih odborov, od koder je prišlo kar 25 predstav- nikov, pa je dokaz več, da se tudi članstvo "na terenu" dobro zaveda pat pozicije, v katero jih je pahnila razsodba Okrajnega sodišča v Ljubljani in pozneje še v Kranju. Po tožbi Jazbinška v imenu Zelenih je okrajno sodišče v Ljubljani obe stranki v postop- ku pozvalo, da predložita doka- ze o legitimnosti svoje izvolitve. Miha Jazbinšek je za Zelene Slovenije predložil vabila, legi- timno overovljene zapisnike, liste prisotnosti, volilne lističe in poverilnice za nadaljevanje 7. kongresa ter za izredni kongres stranke. Tožena trojica Gošnik, Merešak in Tomše pa, kot je po- vedal in zapisal drugi podpred- sednik stranke Žare Lipušček, dokazov ni predložila, ker ti enostavno ne obstajajo. Trojica namreč gradi svojo legitimnost le na nadaljevanju 7. kongresa 30. maja 1997 ob 16. uri. Tega kongresa pa po njihovem mnen- ju ni bilo, saj zanj ne obstajajo vabila ne lista prisotnosti in ne poverilnice. Ta skrivnostni kongres naj bi bil za medije zaprt, zapiosnikar naj bi bila izmišljena oseba, zapisnik pona- redek, zato ga sodišče ni prizna- lo, s tem pa tudi legitimnosti tožene trojice ne. Kljub temu je sodišče tožbo zavrnilo, češ da je bila tožeča stranka napačno zas- Mlha Jazbinšek je bil ogorčen. Foto: M. Ozmec topana. V obrazložitvi sklepa sodišče navaja, da Miha Jaz- binšek kot predsednik ni bil pravilno izvoljen in torej poli- tične stranke Zeleni Slovenije ne more zastopati v pravnem pomenu. Sodišče pa priznava legitim- nost podpredsednikom stranke Ivanu Skamnu, Ivanu Kukovcu in Žaretu Lipoščku, izvoljenim na 7. kongresu, ki so po statutu stranke pooblaščeni za zasto- panje stranke v teh zadevah. Glede na obrazložitev sodišča je izvolitev Mihe Jazbinška na iz- rednem kongresu v Podlehniku neveljavna, ker naj bi kar 13 od 60 prisotnih delegatov ne bilo članov stranke, zato naj bi kon- gresu za sklepčno odločanje manjkala dva delegata. Raz- pravljale! v Kidričevem so pre- pričani, da je taka razsodba sodišča zmotna, saj gre za osebe, ki so že dolgo člani stranke Ze- lenih, vsi so vpisani v lokalne registre, za katere so sodišču predložili tudi pristopne izjave in poverilnice za kongres. Sodišče svojo odločitev naslanja zgolj na ugotovitev, da ti člani niso zavedeni v centralnem re- gistru stranke, kar pa seveda ni presenetljivo, saj z omenjenim registrom upravlja in manipuli- raš prav tožena trojica z jasnim interesom odrekanja članstva delegatom na izrednem kongre- su. Tudi zaradi tega in številnih drugih nejasnosti so Zeleni sprožili postopek na sodišču. Vse te nejasnosti so se odrazile tudi v razgibani, na čase skoraj prevroči in nenadzorovani raz- pravi kidričevskega srečanja, ki je opozorilo na nove nejasnosti in načelo tudi medsebojne od- nose v Jazbinškovi stranki. Bist- vo skoraj nekaj ur trajajoče raz- prave je bila nedvomno ugotovi- tev, da so Zeleni Slovenije že 16 mesecev brez svojih prostorov, brez vse dokumentacije in brez finančnih sredstev, ker državni organi vodstvu stranke z Miho Jazbinškom na čelu odrekajo aktivno legitimacijo. Vzroke za to so pripisali domnevno krimi- nalnim dejanjem bivših funk- cionarjev stranke Vaneta Gošnika, Ivana Tomšeta in Ru- dija Meršaka, zoper katere je predsednik Miha Jazbinšek v imenu stranke vložil tožbo, ker naj bi nasilno in brez pravne podlage prevzeli strankine pos- lovne prostore, register članst- va, računalniško opremo in vso strankino dokumentacijo. Do sedaj so zoper te in druge nepra- vilnosti Zeleni vložili že sedem različnih tožb, a do obravnav v glavnem še ni prišlo. Zato očita- jo pravosodnemu sistemu pre- počasnost in neučinkovitost. Celo več, po besedah Mihe Jaz- binška naj bi šlo za krizo insti- tucij, dilentantizem državnih organov in celo za mafijo, ki bije gverilski boj proti Zelenim Slo- venije. Posledica vsega tega pa je, da so v stranki tik pred lokal- nimi volitvami brez denarja in prostorov, da so zaradi negoto- vosti ponekod priča osipu članstva, zaradi vsega tega lahko pričakujejo tudi izgubo volivcev in slabšo zastopanost svojih in- teresov. Zato so sklenili, da o tem obvestijo tudi mednarodno javnost in evropsko sodišče za človekove pravice. V izjavo, ki so jo naslovili predsedniku države, državnemu zboru, ustavnemu in vrhovne- mu sodišču ter republiškemu državnemu tožilstvu, so zapisa- li: "Zeleni Slovenije s seje sveta 19. septembra 1998 v Ki- dričevem seznanjamo poslance državnega zbora, sodnike vrhovnega in ustavnega sodišlča ter državne tožilce z ugotovitvi- jo, da je republika Slovenija za- radi neodgovornosti odgovor- nih kot država opravilno nespo- sobna. Vse od leta 1993 skušajo visoki državni uradniki stranko Zelenih uničiti. Državni tožilci niso začeli nobenega kazenske- ga postopka po naših ovadbah. S tem nam odrekajo pravno varst- vo, ki nam ga država po ustavi dolguje. V takem položaju nam ne ostane drugega, kot da o go- lih dejastvih seznanimo medna- rodno javnost in evropsko sodišče za človekove pravice." M. Ozmec SLOV. BISTRICA / TEMEUNl KAMEN ZA NOV STANOVANJSKI BLOK Spomladi nova nepnfifnm sttmovania v ponedeljek, 21. septembra, so v Tomšičevi 40 v Slovenski Bi- strici položili temeljni kamen za nov stanovanjski blok, kjer bo prostor za sedemnajst neprofitnih stanovanj. Investitor je občina oziroma njen stanovanjski sklad. Po njegovi ustanovitvi v letošnjem aprilu so takoj pristopili k delu in tako uspeli pridobiti kredit republiškega stanovanjskega sklada za 60 odstotkov investicijske vrednosti objekta. Celotna stavba, ki bo vseljiva aprila prihodnjega leta, bo veljala okoli 100 milijonov tolarjev. Izvajalec gradbenih del je slovenjebistriški Granit, VT PODVINCI / 45. LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV ROGOZNICA Roaozniiani xe/i|o obnoviti dom lirajunov v gasilskem domu v Podvincih so v nedeljo, 2U. septembra, svečano proslavili 5. praznik in 45-letnico Društva upoko- jencev Rogoznica. Med gosti so bili župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, predsednik mestnega sveta Milan Čuček, podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije in predsednik Območne zveze društev upokojencev Ptuj Mirko Bemhard in drugi. I^p kulturni šopek so udeležen- cem podarili s skrbno pripravljenim programom otroci otroškega vrtca iz Rogoznice, moški pevski kvartet Društva upokojencev Rogoznica in ansambel Odmev iz Ptuja. Prejemniki priznanj Društva upokojencev Rogoznica. Na svečanem zboru članov društva so posebej poudarili po- men opravljenega prostovoljne- ga dela pri razvoju in zadovolje- vanju potreb krajanov krajevne skupnosti Rogoznica po letu 1945 in vse do današnjih dni. Vedno pa je izzvenela želja, da naj mestna občina Ptuj in pri- mestna četrt Rogoznica vključita v svoj program razvoja čimprejšnjo obnovo doma kra- janov v Rogoznici in njegovo usposobitev za kulturno in družabno središče tega območja. Med najpomembnejše dogod- ke praznovanja sodi podelitev priznanj najzaslužnejšim odbor- nikom. Prejeli so jih: Prosto- voljno gasilsko društvo Spodnji Velovlek ob 50-letnici, Ivan Goričan iz Kicarja, Marija Pe- trovič in Franc Murko iz Pod- vincev, Jože Kralj iz Rogoznice, Feliks Podhostnik iz Spodnjega Velovleka in Marija Bezjak iz Foto: Langerholc Žabjaka. Posmrtno sO priznanja prejeli: Anton Sluga iz Kicarja, Franca Ciglar in Janko Šalamun iz Nove vasi pri Ptuju ter Tere- zija Lah iz Podvinc. Knjižne nagrade - zbornik piscev upoko- jencev Slovenije - pa so prejeH Stanko Menoni, tajnik društva in predsednik komisije za kul- turo, izlete in družabna srečanja članov društva, Janko Mlakar, blagajnik društva, in Janez Svržnjak, član mestnega občin- skega sveta. Praznovanje je potekalo v iz- jemno veselem razpoloženju ob zvokih ansambla Odmev. Ude- leženci so ob slovesu dejali, da si takšnih družabnih srečanj želijo tudi v prihodnje, zato se že vese- lijo prihodnjih skupnih družab- nih prireditev - martinovanja 11. novembra in silvestrovanja 27. decembra. Feliks Bagar PTUJ / OS LJUDSKI VRT itoše za Irošorlro je še mogoče iMMi v vseslovensko akcijo "Dobimo se pod koši" se je na ptuj- skem območju vključila samo osnovna šola Ljudski vrt Z denarjem ministrstva za šolstvo in šport, mestne četrti ljudski vrt, lastnimi sredstvi in sredstvi sponzorjev so na šolsko igrišče namestili štiri nove koše. Minuli petek so se pod ptuj- skimi novimi koši prvič pome- nile šolske trojke, učence pa je za Vzpodbudo obiskal član državne n^prezentance do 22 let Marko ^ergineila. Ta dan so po vsej Sloveniji prvič metali kar na 200 novih košev, je povedal predstavnik ministrstva Marko Rajšter, sicer Ptujčan, ki se je ob tej priložnosti ogledal kar nekaj igrišč po Sloveniji, med njimi tudi ptujsko. Povedal je, da se lahko vsi, ki razpolagajo z igrišči, še prijavijo za koše. Koši so ameriški, ministrstvo pa pris- peva k ceni več kot tretjino sredstev. Z akcijo "Dobimo se pod koši" se je pričel mesec re- kreacije po vsej Sloveniji. OŠ Ljudski vrt ima torej po- novno zunanja in notranje igrišče za košarko, tako da bodo učenci letos prvič tekmovali tudi v šolski košarkarski ligi, je povedal njihov mentor Zlatko Jaušovec. Sicer pa so v OŠ Ljud- ski vrt med počitnicami uredili telovadnico, v kateri so zamen- jali dotrajani parket, in gardero- be ob njej, nekateri razredi pa bodo odslej telovadili tudi v mini telovadnici, v katero so preuredili bivšo zbornico v prit- ličju. Rešitev je sicer zasilna, saj je novi prostor za normalno delo premajhen, vendar bo šola tako rešila prostorsko zagato. Za predpisano športno vzgojo je namreč za več kot 600 učencev ena sama telovadnica premalo. Na novo so v šoli uredili še knjižnico in dopolnili računal- niško učilnico. MZ ^ OŠ Ljudski vrt je ponovno mogoče igrati košarko PTUJ / DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE Pmkrimo predsvoiim pragom \ okviru vseslovenskega projekta Dnevi evropske kulturne dediščine so v petek, 18. septembra, v prostorih Mestne hiše v Ptuju odprli razstavo fotografij pod naslovom Počistimo pred svojim pragom. Nastala je v sodelovanju med mestno občino Ptuj in Zavodom za varstvo naravne in kultiune dediščine Maribor. Kot je povedal ravnatelj tega zavoda Janez Mikuž, so na črno-belih fotografijah prikazali nekaj pojavov v mestnem jedru, ki bi se jim lahko izognili ali jih z malo truda odpravili, saj kazi- jo arhitekturni in siceršnji videz mesta. Pomen Ptuja je v sloven- skem spomeniškem fondu izje- men, zato mu upravičeno pravi- jo starosta slovenskih mest, tudi zato, ker ima 4000 let dokazane naselitvene kontinuitete. Mest- no jedro Ptuja je zaradi tega raz- glašeno za kulturni spomenik in zanj je treba na primeren način skrbeti. Ta skrb je naloga politi- ke, strokovnih služb in predvsem Ptujčanov sami, saj so dediči preteklosti. Ptuj je priv- lačno mesto, saj redkokoga od tistih, ki ga obiščejo, pusti rav- nodušnega. Pohval ne manjka, toda s tem ne smemo biti zado- voljni, ampak moramo gledati okrog sebe in ugotoviti, da je marsikaj tudi narobe. Pogosto gre za pojave, ki bi se jim z mal- ce več resnosti, okusa in predvsem z dobro voljo dalo izogniti, če pa so že, pa jih čim- prej odpraviti. Na to je opozoril tudi podžupan mestne občine Ervin Hojker, ki je razstavo odprl v upanju, da bo ptujski biser mor- da našel svoje mesto tudi pod Unescovo zaščito kulturnih spo- menikov. Razstava je na ogled do 25. septembra. -OM O pojavih, ki kazijo podobo Ruja, sta ob odprtju razstave raz- mišljala Janez Mikuž in Ervin Hojker. Foto: M. Ozmec 76 četrtek, 24. september 1998 - TEDNI|| OD TOD IN TAM LENART / NOVI POSLOVNI PROSTORI POGREBNEGA PODJETJA JANCIC Uspeh zasebnega potf/ef/a Lenart je od minulega četrtima bogatejši za sodobno poslovno zgradbo Pogrebnega podjetja Jančič. Slovesna otvoritev z bo- gatim kulturnim programom, v katerem so nastopili IVeuvirto- vi Štajerci in ženski nonet iz Voličine, je bila množično obi- skana. Slavnostna govornika sta bila lenarški podžupan Ivan Vogrin in predsednik območne obrtne zbornice Jože Petrovič, objekt pa je blagoslovil lenarški dekan Martin Bezgovšek. V sodobno grajeni zgradbi na Jurovski cesti blizu lenarškega pokopališča so uredili tudi mo- derno cvetličarno. Direktor podjetja Slavko Jančič se je ob tej priložnosti zahvalil občini in krajevni skupnosti za razume- vanje in podporo in povedal, da bo podjetje nadaljevalo dose- danja prizadevanja za urejeno mestno središče in za lep videz krajevnih centrov v osrednjih Slovenskih goricah. Veliko tovrstnega dela opravijo tudi s pomočjo javnih del, nasploh pa je njihova zasluga, da so kraji na območju sedanje občine Lenart in v bližnji soseščini vse bolj urejeni. To velja tudi za številna pokopališča, ki jih vzdržuje podjetje Jančič. Besedilo in posnetek M. Toš OD TOD IN TAM... PTUJ m Cisto mesto odpira vrata v podjetju Čisto mesto bodo prihodnji teden, v četrtek. L, in petek, 2. oktobra, pripravili dneva odprtih vrat. V četrtek ob IS.uri bo v pa- laciju na gradu svečanost ob odprtju razstave oblačil in tapiserij iz koruznega ličja pod nas- lovom Lične gospodične avtorice Stanislave Vauda. Na slovesnosti bodo Čistemu mestu svečano podelili standard kakovosti ISO 9001. Drugi dan, v petek, pa bodo v Centru za rav- nanje z odpadki v Brstju pripravili strokovno predstavitev delovanja centra in vodenje po objektih. Oba dneva bodo vrata centra za rav- nanje z odpadki na stežaj odprta za vse. GERECJA VAS # Srečanje policistov iz Ptičja in Ivanca Na šponnem stadionu v Gerečji vasi je prejšnjo soboto, 12. septembra, potekalo tradi- cionalno, že 17. športno-družabno srečanje del- avcev policijske postaje Ptuj z delavci policij- ske postajo iz Ivanca v sosednji Hrvaški. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo več kot 150 policistov iz obeh držav, ki sta jih pozdravila podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker in župan mesta Ivanec. Policisti so se najprej po- merili v nogometu, zatem pa v kegljanju - v obeh srečanjih so zmagali domačini iz Ptuja, dirka v kartingu pa je zaradi dežja odpadla. -OM TURNISCE Drugi Irofesarslri marafon V Društvu upokojencev Tur- nišče, ki deluje šele šest let in v katerem je trenutno 145 članov, skrbijo tudi za re- kreacijo. Kljub slabemu vre- menu so v soboto, 5. septem- bra, dopoldne izvedli letos že drugi kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo 41 upoko- jenk in upokojencev. Prvega maratona 9. maja se jih je udeležilo več kot 50. Na 10 km dolgo pot od Tur- nišč prek Sel, Apač, Kidričeve- ga in Hajdine nazaj domov so se podali ob desetih, progo pa so kljub rahlemu rosenju prevozili v dobri uri. Kot je povedal pred- sednik društva Jože Milošič, so po končanem maratonu pripra- vili še družabno srečanje. Sicer pa se v svojih prostorih v domu krajanov na Turnišču, v kate- Udeleženci drugega upokojenskega kolesarskega maratona, fotografirani pred domom krajanov na Turnišču tik pred stal. tom. Foto: M. Ozmec rem delujejo tudi gasilci, čebe- larji in športno društvo, sestaja- jo vsako prvo sredo v mesecu. Uradne ure v upokojenski pisar, ni pa so od 9. do 11. ure. ■OH ŠAH Ptujsld upofco- f ene/ viieprvald Slovenije Mestna zveza upokojencev Ljubljana je bila prireditelj državnega šahovskega prvenstva Slovenije za upokojence. V števil- nih ekipah so nastopili znani slo- venski šahisti, ki na jesen življen- ja še vedno aktivno delujejo - šahirajo. Na šestumem tekmo- vanju je nastopilo 14 ekip, med njimi tudi ekipa Ptuja, ki je bra- nila naslov državnih prvakov '97, in si letos priborila naslov vice- prvaka. Za ekipo so nastopili Jan- ko Bohak (7,5 od 13 točk), Franc Majcenovič (4,5), Junca Škarja (11) in Viktor Pernat (lO).Jzidi dvobojev pa so: Ptuj - Škofja Loka 3:1, Mežica 3:1, Murska So- bota 3:1, Ljubljanska banka 0:4, Maribor - center 3,5:0,5, Ljublja- na Šiška 2,5:1,5, Slovenske Konjice 4:0, Novo mesto 1,5:2,5, Vič-Ljubljana 2:2, Hrastnik 2:2, Nova Gorica 3,5:0,5, Piran 3:1, Žalec 2:2. Ekipni vrstni red: DU Ljubljanska banka 35,5 točk, DU Ptuj 33, ZDU Žalec 32,5, Mari- bor-center 31,5, Vič-LJ 31,5 ... anc TURNIŠČE ŠD v mesetu rekreaciie športno društvo Tumišče je v akciji Živimo zdravo za zabavo v me secu rekreacije v parku pri gradu v nedeljo, 20. septembra, predstavi, lo balinanje, ko je gostilo ekipo balinarskega kluba Branik iz Man bora. Kljub slabemu vremenu se je zbralo 30 zainteresiranih kraja- nov in po predstavitvi balinanja so prijateljske tekme potekale do poznih večernih ur. V nedeljo, 27. septembra, ob 9. uri pa bo kolesarski trim (16 km). Stan bo v parku Tturnišče. Sodeloval bo KK Perumina - Radenska Rog. Dan prej, v soboto, 26. septembra, bo ŠD Tumišče v gostišču Kozel m Selški cesti organiziralo turnir v pikadu (master 301) za posameznike, Na igrišču v parku lahko vsak dan igrate košarko in mali nogomet. V sodelovanju z NTK Petovio pa lahko igrate namizni tenis vsak torek in četrtek med 18. in 19. uro v prostorih telovadnice nad dvorano Mladiki i.m KAJAK - KANU Ptujsld kadeti tretji v državi Minulo soboto, 19. septembra, je v organizaciji kajakaškega in kanu kluba Adria iz Ankarana ter komisije za mirne vode pri kaja- kaški zvezi Slovenije v Ankaranu potekalo 6. državno prvenstvo v kajaku in kanuju na mirnih vodah. Med sedmimi klubi iz vse Slo- venije so se prvenstva udeležili tudi člani brodarskega društva Ranča iz Ptuja in se dokaj dobro uvrstili. V kategoriji K-420 na 2000 m dolgi progi je med mlajšimi kadetinjami Ptujčanka Katja Korošec dosegla odlično 3. mesto, med mlajšimi kadeti pa Ptujčana Miran Salihovič 4., Denis Korošec pa 6. mesto. V ekip- ni uvrstitvi kadetov je brodarsko društvo Ranča doseglo solidno 3. mesto. •OM NAMIZNI TENIS / 1. SNTL- ŽENSKE Tekmovanje so pričela tudi dekleta v 1. slovenski namizno- teniški ligi. Ptujčanke so gosto- vale v Izoli in dosegle visoko zmago nad domačo ekipo Arri- goni. Posamezni izidi: Ludvi- kova - Steblovnikova 0:2, Raho- tinova - Zalezina 2:1, Jauševčeva - Goličeva 0:2, Ra- hotinova - Steblovnikova 2:0, Ludvikova - Goličeva 0:2, Jauševčeva - Zalezina 0:2, Raho- tinova / Jauševčeva - Goličeva / Zalezina 1:2, Rahotinova - Goličeva 1:2. 2. SNTL-MOŠKI Namiznoteniški igralci ptuj- ske Petovie so dvakrat gostovali in dosegli dve zanesljivi zmagi. • Maximarket Olimpija IL - Petovia 1:6 Posamezni izidi: Doler - N. Janžekovič 1:2, Hosta - M. Zafoštnik 1:2, Hartman - G. Zafošnik 0:2, Jarc - G. Zafoštnik 0:2„ Doler - M. Zafoštnik 0:2, Hartman - Piljak 2:0, Doler / Jarc - G. Zafoštnik / N. Janžeko- vič 0:2. %Melamin Kočevje - Petovia 0:6 Posamezni izidi: Vidmar - M. Zafoštnik 0:2, Stimac - N. Janžekovič 0:2, Novak - G. Zafoštnik 0:2, Stimac - G. Zafoštnik 0:2, Novak - M. Zafoštnik 1:2, Vidmar - N. Janžekovič 0:2. PRVO MESTO ZA DANILA PIUAKA v Preserju je potekal 1. odprti turnir za pionirje, ki se ga je udeležilo 75 tekmovalcev. Zelo dobro in suvereno je nastopil igralec ptujske Petovie in brez težav osvojil prvo mesto. V fi- nalnem obračunu je bil boljši od Ljubljančana Orešnika z 2:0 /21:19, 21:9/. S to zmago je Da- nilo Piljak prevzel vodilno mes- to na pionirski računalniški lestvici, ki jo pripravlja Namiz- noteniška zveza Slovenije. Danilo Klajnšek VABILO Vabimo Vas na ogled posfeusov v vinogradih na Borlu, v torek. 29. septembra ob 10. uri. Zbirališče je pri vinogradih na gradu Bori. Pobazana bo učinkovitost pripravkov firme BASF: Strobv WG. Polvram DF. Kumulus DF in Ranilan DF. v primerjavi s poznanimi kemičnimi sredstvi za varstvo vinske trte in izračunanimi stroški. Vabijo: KK Ptuj d.d. Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze Metrob d.o.o.. Celje in BASF Slovenija d.o.o. UUTOMER/ 22.TEKMOVALNI DAN ZA KASAČE Omtt državni prvvk iriletnikov ZARADI POŠKODB MOČNO OKRNJENA DIRKA NAJBOLJŠIH TRILETNIKOV LETOŠNJf SEZONE 9 PRVI PORAZ DEMOSA MS IN OSMA ZMAGA ACTIVE LEBERJA Z NAJ BOUŠIM ČASOM DNEVA v Ljutomeru je bila v nedeljo dirka za državno prvenstvo trilet- nih kasačev. Zmagal je domači žrebec Dali na vajetih Jožeta Saga- ja s kilometrskim časom 1:20,3 pred Frickom Viktorja Marinška z Brda in Suriyo Voja Maletiča iz Šentjerneja. Zanimivost letošnje- ga prvenstva je bila skromna ude- ležba najboljših triletnikov, saj so se številni poškodovali. Ena od fa- voritinj, dolenjska kobila Ita Rina Draga Lesa, je zaradi bolezni po- ginila, lenarška predstavnica Eno- la Gay iz hleva mladega Jureta Toša je bila operirana, ljutomer- ski žrebec Rion Franca Puharja pa si je poškodoval tetive. V osrednji dirki najboljših kasačev slovenske reje je tokrat slavila Meri Lobell na vajetih Mirka Babica iz Ljuto- mera z novim osebnim rekordom 1:17,7. Kot zanimivost velja zapi- sati, da je tokrat doživel prvi letošnji poraz Demos MS na vaje- tih Marka Slaviča, ki je bil šele tretji. Dirko mednarodnega razre- da pa je z osmo letošnjo zmago do- bil Active Leber na vajetih Ljubljančana Milana Žana in naj- boljšim časom dneva 1:16,6. Rezultati dirk: 1. dirka, avtos- tart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Devon MS (Slavič, MS Ključarov- ci) 1:19,1,2. Astor Law (Tramšek, Ljutomer) 1:20,4 in 3. Darly Lo- bel (Plečko, Maribor) 1:21,1; 2. dirka, avtostart za 3-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Bonney M (Lovrenčič, Maribor) 1:20,4, 2. Viki M (Mo- leh, Ljutomer) 1:22,6 in 3. Adži Lobell (Jerovšek, Komenda) 1:22,9; 3. dirka, avtostart za 3-4- letne kasače, 1600 m, zaslužek do 300 tisoč SIT: 1. Patrezze Lobell (Osolnik, Komenda) 1:19,9, 2. Fista (Seršen, Ljutomer) 1:20,7 in 3. Felicia (Jagodic, Brdo) 1:21,7; 4. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1600 m, zaslužek do 500 tisoč SIT: 1. Amigo (Heric, Ljuto- mer) 1:19,8, 2. Dirkaš (Knecht- Šilak, Maribor) 1:19,9 in 3. La- bamba (Špindler, Ljutomer) 1:20,2; 5. dirka, avtostart za 3-12- letne kasače, 1600 m, zaslužek * 1 milijon SIT: 1. Jovanka B (Šubic, Brdo) 1:19,6, 2. Raisa B (Gregorc, Domžale) 1:19,6 in 3 Law Bot (Koprivnik, Maribor) 1:20,1; 6. dirka - državno prvenst; vo triletnih kasačev 1998: 1. Da'' Gože Sagaj, Ljutomer) 1:20,3,2-^ Frick (Viktor Marinšek, Brdo) 1:20,3, 3. Suriya (Maletič, Šent- jernej) 1:20,4, 4. Condren (Gre- gorc, Brdo) 1:20,7 in 5. Mister Lo- bell (Janko Sagaj, Ljutomer) 1:21,7; 7. dirka, avtostart za 3-1^' letne kasače, 1600 m: 1. Meri beli (Babic, Ljutomer) 1:17,7,'' Bukefalos (Maletič, Šentjernej) 3. Demos MS (Slavič, KD MS 1:17,9; 8. dirka, mednarodni raz- red, avtostart za 3-12-lern^ uvožene kasače, 1600 m: 1. Acti^^ Leber (Žan, Ljubljana) 1.16,6,'" Benjamin C Lee (Makoter, Ljut^ mer) 1:16,9 in 3. Soulman (T. M«' koter, Ljutomer) 1:17,1. TEDNIK - Četrtek, 24. september 1998 21 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE MAJŠPERK / DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Haloze bogateiše za 7 km asfalta in 13 km vodovoda v občini Majšperli so z nedeljsko osrednjo popoldansko slo- vesnostjo pod šotorom sklenili 14-dnevne prireditve v počasti- tev drugega občinskega praznika. Haloški kraji so ob prazni- ku bogatejši za dobrih 7 km cest, ki so dobile asfaltno prevle- ko, ter za 13 km osnovne mreže vodovoda, po katerem je pri- tekla pitna voda v 80 gospodinjstev. Na osrednji sklepni slo- vesnosti pa so za častnega občana proglasili prim. dr. Maksi- piilijana Pena. O začetku majšperških prire- ditev smo na kratko že poročali. Nadaljevali so jih v četrtek, 17. septembra, ko je na osnovnih šolah Majšperk in Zetale pote- kal celodnevni program. Po- poldne so odprli cesto Ptujska Gora - Doklece v dolžini 1.100 m, v Medvedcah so blagoslovili vaško kapelo, ki so jo obnovili, krajani s svojimi sredstvi, na ra- diu Ptuj je bila enourna oddaja Rajžamo iz kraja v kraj, ki smo jo neposredno prenašali iz Do- klec, zatem pa so svečano odprli še prenovljen gasilski dom v Medvedcah. .....______________^_____ , V petek popoldne so ob 14. uri svečano odprli primarni vodo- vod od Stogovcev do Narapelj v dolžini dobrih 2000 m, v Majšperku in na Ptujski Gori pa so potekale finalne tekme v ma- lem nogometu. Med člani in mladinci je bila najboljša ekipa Rima iz Nadol, pri veteranih pa Majšperčani. Isto popoldne je od Ptujske Gore prek Stogovcev do Majšperka potekal občinski kros, zvečer ob 19. uri pa so se sestali na svečani seji sveta občine Majšperk, po kateri so v prostorih občine odprli razstavo likovnih del 15 udeležensev sli- karske kolonije Majšperk '98 ter razstavo umetniških fotografij Stojana Kerblerja iz ciklusa Haložani. Praznovanje so ta večer nadaljevali v šotoru s srečanjem članov kulturnih in športnih društev. Minulo soboto dopoldne so v Stopercah izvedli občinsko tek- movanje v gasilsko-športnih disciplinah. Udeležilo se ga je kar 24 gasilskih desetin, to je okoli 300 gasilk in gasilcev. Med člani A je bila najboljša de- setina Majšperk Breg, med člani B stoperški gasilci, med vetera- ni Majšperčani, med članicami A gasilke iz Majšperka, med čla- nicami B gasilke iz Stoperc, med pionirji Zetalčani, med pionirkami, mladinkami in mladinci pa Majšperčani. Sobotnega srečanja starejših krajanov se je v prireditvenem šotoru kljub slabemu vremenu udeležilo več kot 300 starejših s haloškega območja. Pripravili so jim prisrčen kulturni pro- gram in jih pogostili. Skupaj z drugimi krajani in gosti pa so si v prostorih gasilskega doma lah- ko ogledali kulinarično razstavo članic društva kmetic iz Majšperka, s Ptujske Gore in iz Zetal ter gospodinj iz Stoperc in zanimivo čebelarsko razstavo, ki so jo v sodelovanju z osnovno šolo pripravili člani čebelarske- ga društva Majšperk. Popoldanskega srečanja župa- nov Štajerske in ribiškega tek- movanja v dolini Winettou v Zgornji Sveči so se udeležili le župani iz Rogaške Slatine, Pes- nice in Kidričevega ter župan in večina svetnikov občine Majšperk. Domač ribiški teren je bil. v prid gostiteljem, saj je največ rib ujel prav majšperški župan. Štirinajstdnevne prireditve v počastitev drugega praznika občine Majšperk pa so sklenili z osrednjo svečanostjo minulo nedeljo popoldne, ki je potekala pod geslom Modrost prinašajo izkušnje. Kljub dežju je za števil- ne domačine in goste iz držav- nega zbora, ministrstva za pro- met in zveze ter svetnike in župane sosednjih občin prire- ditveni šotor skoraj postal pre- majhen. Kot je v slavnostnem govoru povedal majšperški župan Franc Bezjak, so v zadnjem tednu praznovanja do- končali ureditev občinskih prostorov in velike dvorane, saj so pridobili koncesijo za op- ravljanje poročnih obredov. Na Za častnega občana občine Majšperk so proglasili prim. dr. IVIaksimIlijana Pena pokopališču v Majšperku pos- pešeno urejajo mrliško vežico, želijo pa postaviti spominsko obeležje vsem žrtvam druge sve- tovne vojne. Med največje začete občinske investicije sodi gradnja OŠ v Žetalah. Kot je znano, bo na osnovi poizvedo- valnega referenduma z novim letom pričela delovati samosto- jna občina Zetale, tako da v majšperški občini ostajajo še tri krajevne skupnosti: Stoperce, Ptujska Gora in Majšperk. Ob prazniku so se zaslužnim krajanom, društvom in organi- zacijam oddolžili s priznanji in plaketami. Priznanja občine Majšperk je za večletno uspešno delovanje na področju kulture prejelo Kulturno prosvetno društvo Stoperce, Stanko Ved- lin starejši, ustanovni član DPD Svoboda Majšperk, za večletno uspešno delo na področju kutu- re in društev ter Marija Pernek za aktivno in požrtvovalno delo na področju humanitarnih in društvenih dejavnosti. Plaketo občine Majšperk je ob 50-let- nem jubileju prejel Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, ki ga vodi Stanko Vedlin mlajši, ter Viktor Pis- lak, za velike zasluge pri razvoju KS Majšperk. Za častnega občana občine Majšperk so svečano progasili prim. dr. Maksimilijana Pena, nekdanjega dolgoletnega majšperškega zdravnika, ki je postavil temelje zdravstvenega varstva na tem območju. Po mnenju domačinov je bil sino- nim dobrega ljudskega zdravni- ka, saj ni izbiral ure ali dneva, če je bilo treba do bolnika bodisi z njegovim nepogrešljivim mope- dom, pozimi s sanmi na konjski? vprego, zelo pogosto pa kar peš. Slovesnost v Majšperku so z vmesnimi nastopi kulturno za- okrožili člani tamburaškega or- kestra iz Cirkovc, ki ga vodi Drago Klein, mešani pevski zbor kulturnega društva Majšperk pod vodstvom Jožeta Jagra, moški pevski zbor DPD Svoboda pod vodstvom Stanka Vedlina, ljudske pevke in pevci iz Stoperc, otroci iz starejše sku- pine majšperškega vrtca, mladi harmonikarji Maja Kokol, Vo- jko in Darko Selinšek ter Da- nica in Jože Bedenik. Ob kon- cu so vse udeležence slovesnosti pogostili. M. Ozmec Župan Franc Bezjak: "Ponos in bogastvo naše občine je slikovita pokrajina z naravnimi lepotami, kulturnimi spome- niki in prijaznimi ljudmi!" Med številne praznične pridobitve sodi prenovljen gasilski dom v Medvedcah Najzaslužnejšim so se zahvalili s priznanji in pleketami občine TENIS Teniško poletje Kljub vTOČim dnem so mladi tekmovalci TK Ptuj tudi v letošnjem poletju potrjevali svojo kvaliteto in talent na turnir- jih TZ Slovenije in v tujini ter pri tem dosegli nekaj odmevnih rezultatov. Konec junija je Ajda Brumen kot članica slovenske reprezen- tance do 14 let nastopila na ekipnem evropskem prvenstvu v Bournemouthu v Angliji. V igri proti reprezentantki Grčije je do- segla svojo prvo reprezentančno zmago z rezultatom 6:3 in 6:3. Ekipa Slovenije je dosegla 4. mes- to za reprezentancami Anglije, Hrvaške in Švedske. TK Ptuj je na igriščih v Termah Ptuj od 18. do 20. julija organizi- •"al odprto prvenstvo Ptuja TZ Slovenije do 14 let za deklice. Ajda se je z izjemno aktivno igro Uvrstila v finale, kjer je skoraj po triurni tekmi izgubila z Nino Knavs (TC Bombač) z rezultatom 6:7, 6:2 in 6:7. Tudi v avgustovski vročini so '^ladi Ptujčani igrali vrsto turnir- 'ev. Najuspešnejši so bili: Žiga Toni Hazdovac je bil med igralci do 10 let v itali- janskem mestu Bibione dru- gi. Foto: Zoran Krajnc Žigman, ki je zmagal na OP Svo- boda Ljubljana do 18 let. Moška zasedba TK Ptuj je nastopila na OP Čakovca do 16 let, na katerem je bila najuspešnejša Ajda Bru- men z uvrstitvijo v polfinale, kjer je izgubila s prvo igralko Hrvaške do 16 let Majo Henzi, in na OP Varaždin, kjer sta se Rok Galun in Ajda Brumen uvrstila v polfi- nale, Tjaša Kovač pa v četrtfina- le. Pet-članska ekipa TK Ptuj je od 15. do 18. avgusta igrala na OP Portoroža do 16 let za dečke in deklice. Tjaša Kovač in Rok Galun sta se uvrstila v čeirtfinale, Ajda Brumen pa do polfinala, kjer je izgubila s kasnejšo zmago- valko turnirja Matejo Lokovšek (TK Biten Portorož). Zadnji konec tedna v počitnicah pa je TK Ptuj organiziral odprto prvenstvo do 16 let. Znova se je najbolj izkazal Rok Galun, ki je šele v finalu izgubil z Miho Miha- ličem iz mariborskega Branika. AJDA PRVA, TONI DRUGI V ITALIJI Sedem igralcev TK Ptuj se je udeležilo mednarodnega turnirja v Bibionah v Italiji. V petih sta- rostnih kategorijah se je zbralo 370 igralcev iz vse Evrope. Na- jboljši rezultat je dosegla zdaj že izkušena Ajda Brumen v katego- riji do 14 let. Po petih zaporednih zmagah se je v finalu srečala s fa- vorizirano Irino Smirnovo iz Ru- sije. Smirnovaje prvi niz dobila s 6/1. V drugem vodila že s 4/0, ko je Ajda s preudarno in vse agre- sivnejšo igro rezultat obrnila sebi v prid in zmagala z rezultatom 5/7. Tudi v tretjem nizu je Ajdi uspelo nekaj izrednih direktnih udarcev iz zraka in zmaga je odšla v Ptuj z rezultatom 6/4 v odločilnem nizu. Pri dečkih do 10 let pa je zelo razveselil Toni Hazdovac. V 1. kolu je bil prost, nato pa nanizal tri zaporedne zmage. V finalu se je pomeril z domačim tekmovalcem Yirgilijem in izgubil z 1/6, 2/6. Čeprav je to Tonijev prvi večji mednarodni turnir, se z njega že vrača z lepim pokalom. Turnirja so se udeležili še Karlo in David Pintarič, Miha Rosic, Ino Ficko in prvič tudi v vlogi pomočnika trenerja Miha Jer- nejšek. Omeniti velja še to, da so naši igralci spoznali oz. igrali na vseh treh podlagah, na katerih se v svetu igrajo turnirji najvišje ka- kovosti (plastika v dvorani, leš - pesek in trda betonska podlaga). TK ŠPORTNI VIKEND Spoii razsibal Ptuiiane športni zavod Ptuj je v sodelovanju s športnimi združenji pre- tekli konec tedna organiziral Športni vikend, kjer smo se lah- ko krajani poizkusili kar v triindvajsetih športnih panogah. Pričakovanja so se izpolnila, saj si je športne dejavnosti ogledalo in se v njih tudi preizkusilo kar dva tisoč Ptujčanov. Največje za- nimanje je bilo v kartingu (AMD Ptuj), kjer so lahko posamezniki tudi preizkusili velike hitrosti malih kartov, pa tudi vse druge prireditve so izpolnila pričako- vanja. Tako smo se lahko še preiz- kusili v športnem ribolovu (Ribiška družina Ptuj), športnem plezanju, pohodništvu (oboje PD Ptuj), letalstvu (Aeroklub Ptuj), keglanju (Kegljaški klub Ptuj), judu (Judo klub Drava Ptuj), od- bojki (OK Kurent), vodnih špor- tih (Brodarsko društvo Ranča Ptuj), badmintonu (Badminton klub Ptuj), kolesarstvu (Kolo Ptuj), plavanju (Plavalni klub Terme Ptuj), tenisu (TK Štraf), košarki (KK Ptuj), kikboksu (Klub borilnih veščin Ptuj), na- miznem tenisu (NTK Petovia Ptuj), konjeništvu (KK Rogozni- ca), lokostrelstvu (LK Videm) in atletiki (AK Ptuj), kjer so izbirali najhitrejšega Ptujčana. V absolut- ni konkurenci v teku na 100 m je bil najhitrejši Rok Vrtič (11,1), pri veteranih Damir Prstec (12,1) in pri članih Kristjan Pralija (12,0). Veliko zanimanja je bilo tudi na trimski stezi - družinska športna dejavnost (JVVZ, Potrčeva), v balinanju (SD Tur- nišče), fittnesu (Fittnes studio Olimpic) in šahu (ŠK Ptuj). V vsaki panogi so inštruktorji oz. trenerji pokazali osnove svoje- ga športa. Za lažje osvajanje pravil pa so v predstavitev vključili tudi razne igre. Veliko Ptujčanov se je navdušilo nad posameznimi disciplinami, tako da bo mesec športa, ki poteka po vsej Sloveni- jim spremenil življenje na bolje kar nekaj domačinom. Milan Krajnc Lokostrelstvo je predstavil Lokostrelski klub Videm. Foto: Nini 22 četrtek, 24. september 1998 - TEDNIK Info- glasbene novice! Info - kviz (JDtovo veste, kdo je na sliki. I/rc/itc glasovnico, vpi.šile odgo- \'OY. in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Teh- nika Hmone Merkurja Ptuj po- darili zgoščenko. Daje bila pred .štirinajstimi dne- vi na fotografiji Des"ree, je ugo- to\ ila tudi Simona Erlač, Orešje 2, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesi- te) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok; četrtek, 1. oktobra. Reševalec:. Naslov:...... Ime pevca:. Glasbeni svet drvi z neverjetno hi- trostjo In zelo težko je ujeti ritem iz- daj plošč, saj izliajajo iz tedna v te- den v Evropi vsak ponedeljek in v ZDA vsak torek. Legendama britanska skupina QUEEN je malo ploščo Another One Bites the Dust izdala leta 1980; pesem je napi- sal John Deacon. Ameriški raper WYCLEFF JEAN pa je na orginal sklad- be ANOTHER ONE BITES THE DUST {^1000^ nanesel nekaj osvežujočega rapa. Pod skladbo so se podpisali OUEEN & WYCLEFF JEAN & PRAS MICHAEL & FREE in prihaja iz filma Small Soldiers. Nemška skupina RN'G je doma na lestvici s komadom Can't U Ce. No- vost te skupine pa nosi naslov I LOVE YOUR SMILE (**^; gre za pov- prečno r'n'b priredbo klasike pevke Shanice. Ameriško skupino 98 DEGREES ses- tavljajo Nick Lachey, Drew Lachey, Jeff Timmons in Justin Jeffre. Fantje imajo dva hita: Invisible Man in True to Your Heart v duetu s Steviejem Won- drom. Odlični vokalisti iz skupine 98 DEGREES so zapeli pesem z naslov- om BECAUSE OF YOU (««^, ki je mešanica sodobnega soula ter popa ali mešanica skupin Backstreet Boys in Boyz II Men. irski ženski kvartet B'WITCHED se lahko pohvali z mega poletnim hitom Cest La Vie. Skupina že tekmuje s Spice Giris in AH Saints za primat na ženski sceni. Drugi poizkus kvarteta je popevka ROLLERCOASTER {ttt^, ki jo lahko imamo za pri- jetno popevko z ne tako izrazitim be- sedilom in napevom. Nemška skupina Touche je nastopila tudi v Sloveniji v oddaji Zoom. Tokrat sodelujejo s KRAVZE v sodobni pop priredbi komada V.M.C.A. ()K)K)iol^ skupine Village People. ^^^^ SCATMAN JOHN je pred leti polnil ple- sišča s komadom Scatman. Gospod JOHN se preizkuša s komadom SCA- TAMBO (**^, ki bo všeč predvsem D.J.-em. Britanska skupina INNER CMY je bila v začetku 90. ena vodilnih house skupin na svetu. Kar nekaj let zanje nisem slišal, sedaj pa predstavljajo remiks komada Good Life z naslovom BUENA VISTA (**^, ki so ga naredili vodja skupine Kevin Saunderson, remikser Tommy Onyx in pevka Pariš Gray. T-SPOON je nova skupina, ki pripravl- ja zgoščenko z naslovom Lexican of Melody. Talentirani T-SPOON so prejšnji teden prišli na drugo mesto britanske lestvice z odličnim poletnim regi komadom SEX ON THE BEACH {^00^^^, ki glasbeno zelo spo- minja na skupino Mr. President. Francoski studijski duet AIR je zazna- moval leto 1998 s svojim računal- niško-sintisajzerskim zvokom s ko- madoma Sexy Boy in Kelly VVatch the Starš. Dobri novinci AIR so se tokrat umirili v nič kaj računalniški pesmi ALL I NEED {^00^, ki vsebuje tudi akustične instmmente in je na albumu Moon Safari. Ena najboljših skupin v 90. po mojem mnenju se imenuje THE BEAUTiFUL SOUTH in nastopa v postavi Paul Hea- ton, Jacgueline Abbott, Dave Heming- way, David Rotheray, Sean Welch, David Stead, Briana Corrigan in Da- mon Butcher. THE BEAUTIFUL SOUTH predstavljajo melodično funky sklad- boz naslovom PERFECT TEN ()K)K)K)t^, ki opeva lepoto telesa. Ameriški ženski soul trio DIVINE je od- kril Babyface in jim napisal ter produ- ciral prvo pesem z naslovom LATELV (^)K)t()t(), ki je čudovita soul balada In se vzpenja tudi na ameriški lestvici. VANESSA WILLIAMS se je rodila 18. marca leta 1963 in je bila prva temno- polta miss ZDA. Ob koncu 80. je začela svojo pevsko pot in njena naj- večja uspešnica se imenuje Save the Best for Last. Odlični duet VANESSA VVILLIAMS & CHAVANNE je soul pe- sem YOU ARE MY HOME pripravil za film Dance with me. Kanadska pevka CELINE DION snema glasbo za založbo Columbia in za to založbo je posnela tudi album v fran- coskem jeziku z naslovom S'il suffi- sait d'aimer, kar v prevodu pomeni Ali je ljubezen dovolj. Delovna CELINE snema novo pesem v duetu z R.Kelly- jem, do takrat pa prepeva pesem Zora sourit (ttt^, kar v prevodu po- meni Zorin smeh. David Breznik POPULARNIH 10 1. NoMatterWhat -BOVZONE ' 2.1 Don't Want to Miss; a Thing j - AEROSMITH i 3. Crush -JENNIFERPAIGE I 4. My Favourite Mista-i ke \ - SHERVL CROW j 5. Millenium \ -ROBBIE VVILLIAMS i 6. Bcx)tie Call ] -ALL SAINTS \ 7. One for Sorrovv | -STEPS \ 8. Ufe ; - DES'REE \ 9. Man in the Rain - MIKE OLDFIELD 10. Music Sounds Bet-i ter with You -STARDUST Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem spore- du radia Ptuj. /U/orff dopisniki MOJ PRVI ŠOLSKI DAN Počitnice so hitro minile. Prišel je čas, da gremo spet v šolo. Po dol- gem času sem spet zgodaj vstala. Torbo sem si pripravila že nekaj dni prej. Ko sem prišla v šolo, sem videla sošolke. Dobili smo novega učenca Jiureta. Prvi šolski dan smo se samo pogovarjali. Amanda Kolik, I.a, OŠ Hajdina NOVI SOŠOLEC Prvi šolski dan sem spoznala no- vega sošolca. Ime mu je Jure. Ko smo se spoznali, smo se imeli su- per. Vsak mu je povedal svoje ime. Je velik in ima svede lase. V razre- du nas je šestnajst. Andreja Omig, I.a, OS Hajdina MOJ PRVI ŠOLSKI DAN Zjutraj sem se zbudila. Pohitela sem v kopalnico, si umila zobe in se oblekla. Počakala sem atija, sku- paj sva odšla v šolo. Tam sem vide- la sošolke in sošolce. Po nas je prišla učiteljica in nas odpeljala v razred, ki je v novem delu šole. Dobili smo novega sošolca, ki mu je ime Jure. Potem smo se pogo- varjali, kako smo preživeli počitni- ce. Učiteljica nam je prebrala zgodbico o Mavrični ribici. Za na- logo smo morali narisati ribico. Anajerenko, 2.a, OŠ Hajdina AKTIVNE POČITNICE Sredi počitnic sem se prijavila k mladinskim delavnicam. S sosedo Matejo sva hodili skupaj. Najprej smo odšli na planinski izlet na Donačko goro. Bilo je zelo vroče. Ko smo šli domov, smo bili utruje- ni. Ko smo naslednjič prišli k li- kovnim delavnicam, smo barvali na steklo. Tretjič smo barvali iz- delke iz mavca, rute, kravate, mas- ke, svečnike. 30. avgusta smo imeli nastop. Bila je polna dvorana ljudi. Bilo je super! Helena Brodnjak, 2. a, OŠ Hajdina ČAS POČITNIC SE JE IZTEKEL Bližal se je konec šolskega leta in s tem počitnice. Nekaj dni pred počitnicami nam je ati povedal, da bomo šli za deset dni na morje. Ker smo dopust ob morju vsi težko pričakovali, so dnevi, ki so nas še ločili do veselih trenutkov, hitro minih. V nedeljo, 19. julija, ob dveh zju- traj smo se z naloženim avtomobi- lom živahno odpravili na dolgo pot proti morju. Med potjo smo se pogovarali in opazovali naravo. Prišli smo do hrvaške meje. Na srečo nismo imeli nobenih zaple- tov. In že smo zagledali morje. Pri- peljali smo se do Brestove, kjer smo se vkrcali na veliki nadstrop- ni trajekt. Bilo je zelo vroče. Veter, ki je pihal, nasje osvežil in nam razmršil lase. Že smo pred seboj zagledali Cres. Odpeljali smo se s trajekta in pot nadaljevali po oto- ku, ki ni bil nič kaj zelen. V recep- ciji v Nerezinah smo dobili ključ naše hišice. Stala je čisto ob morju s pokrito teraso. Z Jakijem sva se šla takoj namočit, saj nama je bilo v avtu vroče, voda pa je bil osvežujoče hladna. Zvečer smo si šli ogledat bližnjo okolico. Na pri- reditvenem prostoru je bila tudi vsak večer živahna glasba. Spozna- li smo se tudi s sosedi, ki so bili iz Murske Sobote. Gospa je mamici in atiju tudi napovedala prihod- nost iz kavnih skodelic. Drugi dan smo se za spremembo šli kopat na javno plažo. Srečali smo mamičino sestrično Dajano z družino iz Ilirske Bistrice. Zvečer smo se dobili pri njih, nato pa smo skupaj odšli na plesišče. Mamica in Dajanin mož Tone sta bila iz- brana za najboljši plesni par. Dru- gi večer smo odšli v mesto Nerezi- ne. Tam smo si ogledali staro pris- tanišče. V četrtek zvečer sva z mamico poklicali atijevega brata. Zmenili smo se, da v soboto pride- jo k nam. Prispeli so komaj ob pol enih, saj so dolgo čakali na trajekt. Njihovega obiska sem se zelo vese- lila. Za kosilo smo pekli na žaru. Se to popoldne smo dobili nove so- sede. S sosedovo Marjanco sva se spoprijateljili. Stara je petnajst let in hodi v prvi letnik srednje šole. Večkrat sva odšli na potep v Nere- zine. Bilo je zabavno. Drugo jutro sva si napihnili blazino in se od- pravili iskat školjke, rake in ježke. Potapljali sva se z vodnimi očali. Bilo je zelo globoko. Našli sva pet ježkov, dve veliki rakovici in pol- no lepih školjk. Zvečer smo odšli seveda vsi skupaj na plesišče. Mar- janca rada pleše, zato sva ves čas plesali. Hitro je prišel zadnji dan. Eno uro pred odhodom sva se z Mar- janco skupaj fotografirali ob mor- ju. Zvečer smo se poslovili in se odpravili proti domu. Dopust ob morju je hitro minil. Po morju sva z Jakijem odpotovala z vlakom za nekaj dni v Ljubljano k atijevi se- stri. S sestrično Nino smo skupaj preživljali počitniške utrinke. Počitnice so hitro minile in začela se je šola. Na počitnice imam lepe spomine, zato jih bom vedno rada obujala. Janja Lozinšek, 8.a, OS Gorišnica IZ ŠOLE V NARAVI Jesenska šola v naravi je bila su- per. Ob domu je bilo igrišče, kjer smo lahko igrali košarko, odbojko, nogomet, badminton ter hodili s hoduljami. Hodili smo tudi na po- hode, ki so bili zelo dolgi, ampak je bilo super. V domu so tudi imeli pse in konje. Od jesenske šole v naravi so mi ostali spomini na ples do nezave- sti, škorpijonove igre ter pohodi. Motile so me zgodnje ure spanja in vstajanja. Učne ure so bile prav prijetne, čeprav jih je bilo kar ne- kaj. • Kozjak je prelep. Mislim, da smo se imeli vsi lepo. Hrana je bila okusna. Imeli smo veliko aktiv- nosti: streljanje z loki, nogomet, badminton, odbojka, hoja s hodul- jami. • Učitelji so bili zelo prijazni ... Najbolj mi je bilo zanimivo, ko smo šli na pohod na kmetijo. Zelo sem uživala in se imela lepo. • V srcu mi bodo ostali vsi učitelji, ki so nas učili. Najbolj mi je bil všeč zaključni ples. Na zaključnem plesu so nam obljubili, da lahko ples traja do ne- zavesti, ampak trajal je samo do enajstih. • V šoli v naravi je bilo prekrasno. Pri pouku smo se naučili stvari, ki jih bomo uporabljali v vsakdanjem življenju. • Meni se je najbolj vtisnil v spo- min petek, ko smo šli sami v gozd na orientacijski pohod. • ^Najlepše je bilo, ko smo šli na Zavcarjev vrh in si tam kupili slad- karije. • Imeli smo se zelo lepo. Želim si še več takšnih dni. • Najbolj so se mi vtisnile v srce škorpijonove igre. Začele so se s streljanjem z loki. Nato so nam puščice pokazale pot do prve točke, kjer smo morali sestaviti, kako se živali hranijo, in ugotoviti, katere drevesa so v bližini. Puščice so nas peljale do druge točke, kjer smo morali narediti različne vozle, in nazadnje so nas pripeljale do zadnje točke, kjer smo odgovarjali na vprašanja o šponu, nato pa smo morali priti po najbližji poti do doma. Bilo mi je lepo in upam, da bo tistim, ki gredo drugo leto, tudi tako lepo. V jesenski šoli v naravi sem se naučila veliko novega in koristne- ga. Najbolj všeč sta mi bili učni uri o vremenoslovju in postavljanju šotorov ter zaključni ples. Šestošolci OŠ Videm SNEDLA SEM BESEDO Obljuba dela dolg, to je staro pra- vilo, ki bi se ga naj držal vsak, sicer neizpolnjena obljuba lahko koga prizadene ali povzroči neprijetne posledice tistemu, komur je dana. Spomnim se poletja izpred dveh let, ko sem bila s starši na morju v predmestju Umaga. Moja največja skrb je bila to, da bom sama in da bodo te počitnice en sam dolgčas. No, pokazalo se je, da ni vse tako črno, kot sme mislila. Drugi dan, ko smo bili na plaži, sem se spopri- jateljila z neko dekhco iz Ljublja- ne, leto dni starejšo od mene. Tako sem imela partnerko za igro, pogo- vor in vragolije. Mamica me je vedno imela na očeh, zato sva se s Katjo zabavali le v njeni bližini. Ko je bilo kopanja konec, sva se s Katjo poslovili in odpšli vsaka na svojo stran. Drugi dan sva bili po- novno skupaj. Predlagala je, da greva še isti večer v luna park. Zdelo se mi je imenitno, ampak me je veselje minilo, ko sem se spomnila, da rni mami zagotovo ne bo dovolila. Čeprav je poznala Katjo, bi bila prepričana, da še ni- sva dovolj stari za večerni potep. Jasno, bala se je zame. Na moje presenečenje sta starša privolila in celo ati mi je dal nekaj žepnine. Obljubila sem, da bova čez dve tiri nazaj. V Itma parku sva se imeli su- per. Kupili sva žetone za vrtiljak, avtomobilčke, avtomate ... Čas je hitro mineval, in ko sem pogledala na uro, je ta kazala pol deset. Vede- la sem, da sem ga polomila in da bi že pred časom morala biti doma, tako kot sem obljubila. Odhiteli sva domov. Pri vhodnih vratih sem zagledala atija, ki me ni nič lepo gledal. Srce mi je trepetalo in vedela sem, da mi ne bo pomagal noben izgovor ali opravičilo. Pošteno me je skregal. Začela sem jokati. Ko sem videla veliko skrb na maminem obrazu, mi je bilo žal. Pričakovala sem, da me bo še ona skregala, saj sem si to tudi zas- lužila, a me ni. Samo objela me je in rekla: "Ljubica, obljubila si! Od tedaj vedno razmislim, preden komu kaj obljubim, pa naj bo to kakšna stvar, usluga ali zaupanje ..■ Mira Habjanič, 7. d, OŠ Olge Meglic, Ptuj LUJZEK Dober den vsoki den! Kak da bi mujcek skoz okno na miško skoča, se je tjedne obrna in drgoč je nedela. Z Mico srna nekšna uboga in šajtrava, saj srna bla sinoči na veselici, saj vete, tan kak ba tisti kulinarični in pivski svetek, ki ga je pripro- vila Slovenska vinska akademi- ja Veritas, tan pa je bija tudi proznik ob stuletnici avtov Re- naultov, ki ga je priprava ptujski Tehnoservis. Zvok in slika, kak se sika, bi reka tisti Japonček. Plesali smo po taktih ansambla Štajerskih sedem, da nas na prostem neje zeblo, pa smo si z degustacijami vina kurili. Vete, da je za mene najboljši špricar, če si v dvo deci kupico nalejem deci laškega in deci šipona, na- mesto kisle vode pa še en poiirek rumenega rmiškata. To je provi kindermaher, samo preveč ga ne smeš spiti. Moji Mici pa najbolj paše tisti špricar, kiji ga je pred- pisa dohtar. Recept pa je tokšni: v dvo deci kupico si naliješ deci radenske in deci rogaške, kisle vode seveda, da si ne bi slučajno kdo kaj drugega fkuper meša. Pa še to vam morem povedati, da sma si z Mico na Ptuji tudi vsoki polovico pečenega piceka privoščila. Zlo dober je bija, samo da je bija boj golobi kak pa kokotiči podoben. Pa sma bla podučena, da so to tisti stabili- zacijski piceki, kijih terja Ev- ropska zveza in ne smejo presečti določene teže. V deželo je prišla prova jesen. Gnes je prilično hladno in dež rosi. Grozdeki v gorici so mehki in tudi gniliti so že začeli. Po- trebno bo podbiranje. Saj vete, to je trgotev pred glovno trgotvi- jo, gdo poberemo samo ta rone sorte grozdje, od drugih poznih sort pa samo tiste grozdeke, ki jih je napadla žlahtna gniloba. S ta glovno trgotvijo pa čakamo, da lepo dozori. Kak ste že culi, bo letos problem s prodajo grozdja, saj še lanskega vina ne- smo spili. Tržišče pa se tudi z ja- bolk norca dela. Ovi dan sen čuja, da bodo tista trošena ozi- roma industrijska jabolka plačana po osem tolarjev zfl kilo. Ja, gdo bo te za toti dnar jobolka trosa z drevja, jih potli pobira in pela na odkupno mesto? Saj bodo stroški vejkši kak plačilo! Narobe svet, vam rečem in lepo pozdrovlam Lujzek f EDNIK - Četrtek, 24. september 1998 25 ŠPORT Športne novice ŠAH • Zmaga Pti^čanov Ptuj je v tem tednu v središče šahovske javnosti, saj tu poteka mednarodni šahovski turnir Kurent 98, zraven tega pa so na pripravah tudi slovenske šahist- ke, ki se pod vodstvom Mihajlčišina pripravljajo na šahovsko olimpiado, igrajo simultanke itd. Ob tem pa so v prostorih šahovskega društva Ptuj odigrali pokal- no srečanje drugega kroga med ŠD Ptuj in Novo Go- rico. Uspešnejši so bili ptujski šahisti in se uvrstili v nadaljnji krog pokalnega tekmovanja. O zmagovalcu sta odločili zmagi domačih šahistov Krumpačnika nad Smerkoljem in Polajžerja nad Jeričem. Posamez- ni izidi: Mihajlčišin - A. Grosar remi, Polajžer - Jerič 1:0, Krumpačnik - Smerkolj 1:0, Brglez - Kiu Grosar remi. Danilo Klajnšek KIKBOKSm Konec meseca v Turčijo Slovenska reprezentanca v kikboksu je prejšnji te- den v Ptuju končala priprave za evropsko prvenstvo, ki je od 22. do 27. septembra v Carigradu v Turčiji. Vodila sta jih selektor reprezentance Vladimir Sitar in trener madžarske reprezentance-Miklos Zrinyi. Priprav se je udeležilo dvanajst tekmovalcev, od tega šest Ptujčanov: Maja Ozmec, Nadja Šibita, Da- vorin Gabrovec, Alojz Vidovič, Branko Fidler in Dejan Zavec, Ciril Čuš iz Ormoža ter še Brigita Ple- minitaš, Tomaž Barada, Matej Eržen, Igor Kalšek, Klemen Buzina in Mladen Pavlin. Evropskega prvenstva se bodo poleg teh udeležili še Tomaž Le- skovar, Franjo Skok, Toni Turk, Boštjan Ravter, Andrej Leš, Gašper Cajnar in Uroš Makuc - skupno torej dvajset tekmovalcev. Po besedah Vladimirja Sitarja je reprezentanca do- bro pripravljena, tekmovalci pa so brez večjih poškodb. V Turčijo se odpravljajo po vsaj eno medal- jo, saj Tomaž Barada brani naslov evropskega prvaka iz Gradca. Vsi dosedanji rezultati in nastopi pa kažejo, da se kvaliteta borilnih večnih z leti dviga. Predvsem to opažamo v Klubu borilnih veščin Ptuj, kjer vodstvo strokovno skrbi za vrhunske tekmovalce in ne zapostavlja podmladka. Milan Krajnc ODBOJKA m V Lenartu zmaga Marsela v Lenartu je ženski odbojkarski klub Benedikt or- ganiziral turnir za ženske za pokal Lenarta 98. Nas- topilo je sedem ekip. Prvo mesto je zasluženo pripadlo odbojkaricam ptujskega Marsela, ki so v fi- nalnem srečanju z 2:0 bile boljše od igralk Zavaroval- nice Ljutomer. ŽOK Marsel je nastopil v naslednji postavi :Prauhartova, Pustoslemškova, Terbučeva, Blažičeva, Krebsova^ Frumanova, Lipovčeva, Vin- diševa, Mohorkova, Seronova, Žunkovičeva. Danilo Klajnšek ODBOJKA • Ptiijski turnir Infondu Braniku ženski odbojkarski klub Marsel Ptuj je v športni dvorani Center pod pokroviteljstvom MO Ptuj orga- niziral zelo močan ženski odbojkarski turni, na kate- rem so sodelovale ekipe državnih prvakinj Infond iz Maribora, Krim iz Ljubljane in domači Marsel. Vse so prikazale dokaj kvalitetno žensko odbojko, domača ekipa pa se je praktično prvič uradno predstavila lju- biteljem odbojke na Ptuju. Videlo se je, da so izredno veliko pridobili s Petro Blažič. Za Marsel so igrale: Pustoslemškova, Prauhartova, Terbučeva, Blažičeva, Krebsova, Frumnova, Lipovčeva, Žunkovičeva, Sero- nova, Vindiševa, Mohorkova. Prvo mesto so z dvema zmagama osvojile odbokari- ce Infonda, drugi je bil Marsel, tretji Krim. Rezultati srečanj: ŽOK Marsel - Krim 3:0 /15:10, 15:7, 15:12/ 0; Infond - Krim 3:0/15:3,15:8,15:2/; Infond - Mar- sel 3:1/12:15, 15:13,15:0,15:10/. Danilo Klajnšek STREUANJE • Regijsko prvenstvo Strelska družina Kidričevo je na domačem strelišču pripravila regijsko prvenstvo v streljanju z maloka- librsko puško in pištolo. Rezultati - malokalibrska puška: ekipno: 1. SD Petovia Ptuj 702, 2. SD Ki- dričevo I. 674, 3. SD Kidričevo II. 574 krogov. Posa- mezno: 1. Gorazd Maloič, SD Kidričevo, 243, 2. Boštjan Simonič, SD Petovia Ptuj, 238, 3. Simon Si- monič, SD Petovia Ptuj, 234 kroge. Malokalibrska pištola - ekipno: 1. SD Petovia Ptuj 660, 2. SD Juršinci 644, 3. SD Kidričevo 632 krogov; posamez- no: 1. Zvonko Hajduk, SD Petovia Ptuj, 236, 2. Si- mon Simonič, SD Petovia, 234, 3. Majda Raušl, SD Juršinci, 230 krogov. Danilo Klajnšek STRELSTVO • 4. krog lige v Dobrovniku je bil 4. krog lige s serijsko MK puško. Nastopilo je 13 ekip. Ekipni rezultati: 1. SD Tomaž 698 krogov, 2. SD Ormož 688, 3. SD Gančani 678,4. SD Murska Sobota 676,5. SD Bakovci 644 kro- gov. Posamezne uvrstitve: 1. Dušan žiško, MS, 248,2. Vesna Mele, TSO Ormož, 242, 3. Zvonko Rebica, Gančani, 241, 4. Stiven Vočanec, Ormož, 241, 5. An- drej Stanič, Ormož, 240 krogov. Lukner NOGOMET 2. SLOVENSKA 1164 Rezultati tekem 6. kroga: Goriške Opekarne - Železničar 2:1, Rudar Trbovlje - Drava 0:4, Esotech Šmartno - Set Vevče 4:1, Šentjur - Nafta 2:1, Jadran Šepič - Tabor Sežana 1:0, Factor - Pohorje 1:2, Alu- minij - Dravograd 2:2, Eian - Zagorje 4:0. 1. POHORJE 6 6 0 0 13:7 18 2. DRAVOGRAD 6 4 2 0 14:5 14 3. TABOR SEŽANA 6 4 1 1 14:6 13 4. ELAN 6 4 1 1 12:5 13 5. GORIŠKE OPEKA. 6 4 0 2 13:7 12 6. ALUMINIJ 6 2 4 0 12:7 10 7. ŠENTJUR 6 3 0 3 9:13 9 8. NAFTA 6 2 2 2 9:6 8 9. ZAGORJE 6 2 2 2 8:10 8 10. SET VEVČE 6 2 1 3 8:10 7 11. ESOTECH ŠMAR. 6 13 2 10:9 6 12. DRAVA 6 2 0 4 12:14 6 13. ŽELEZNIČAR 6 2 0 4 8:11 6 14. JADRAN ŠEPIČ 6 1 0 5 6:15 3 15. FACTOR 6 O 2 4 4:9 2 16. RUDAR TRBOV. 6 0 0 6 0:18 O Razpored tekem 7. kroga: Zagorje - Goriške ope- karne, Dravograd - Elan, Pohorje - Aluminij, Tabor Sežana - Factor, Nafta - Jadran Šepič, Set Vevče - Šentjur, Drava - Esotech Šmartno, Železničar - Rudar Trbovlje. MUMINU - DRAVOGRAD 2:2 /1:0/ STRELCI: 1:0 Damiš /45/, 1:1 Mehili /47/, 2:1 Hoj- nik /54/, 2:2 Čavnik /70/ ALUMINIJ: Fideršek, Grbavac, Žolek, Koren, Gerečnik, Zelko /Habjanič/Perkovič, Damiš, Hoj- nik, Kolar, Pita /Plošnik/. V Kidričevem so z osvojeno točko v derbiju 6. kroga proti Dravogradu lahko in ne smejo biti zadovoljni. Razen nekaj uvodnih minut na začetku srečanja so ves prvi polčas bili boljši nogometaši Aluminija, ki so imeli nekaj izrednih priložnosti za zadetek. V 29. mi- nuti je sodnik dosodil najstrožjo kazen za Kidričevo in ob tem pokazat pot v slačilnico gostujočemu nogo- metašu Vahnu. Toda Damiš ni zadel in do spremem- be rezultata ni prišlo. V 45. minuti igre pa se je Damiš odkupil, ko je izvajal prosti strel z razdalje 25 metrov in zadel. Gostje so kljub igralcu manj izenačili v drugi minuti nadaljevanja, ko je Mehili iz težkega položaja presenetil domačega vratarja. Osem minut kasneje je Hojnik povedel Aluminij v vodstvo. Po tem zadetku so bili nekoliko boljši gostje. Do izenačenja pa so prišli v 70. minuti, ko je sodnik Mihalič dosodil sumljivo enajstmetrovko in ob tem izključil še Habjaniča. Po izenačenju so domačini močno pritisnili, vendar niso uspeli doseči zmagovitega zadetka; še več, skorajda bi to storili gostje iz Dravograda, vendar je strel Smre- karja domači vratar Fideršek izbil. V naslednjem krogu nogometaši Aluminija gostuje- jo v Rušah pri vodečem moštvu v 2. SNL RUDAR TRBOVUE - DRAVA 0:4 /0:2/ STRELCI: 0:1 Čeh /4/, 0:2 Volk /20. Iz 11 m/, 0:3 Pucko /63/, 0:4 Volk /88/ DRAVA: Lešnik, Krajnc, Golob, Šket, A. Vršič, T. Vršič, Emeršič, Volk, Pucko, Čeh /Huzjak/, Fridau- er, Habjanič. Nogometaši ptujske Drave so nepričakovano, ven- dar zasluženo visoko zmagali na gostovanju v Trbovl- jah ter dosegli svojo drugo zmago. Vodstvo, ki ga je na začetku srečanja dosegel Čeh, je zmedlo domačine, zaigrali so raztrgano in na silo, vendar so se Ptujčani dobro branili, nato pa igrali zelo disciplini- rano in do konca srečanja dosegli še tri zadetke. ^ V naslednjem krogu Ptujčani gostijo ekipo Esotech Šmartno. Danilo Klajnšek 3. LIGA - SEVER Rezultati tekem 6. kroga: Mons CIaudius - Tim Laško 2:3, MM Brunšvik - Dravinja 1:0, Montavar Ro- goza - Gerečja vas 4:1, Pobrežje - Kungota 4:0, Haj- dina - Kovinar 2:1, Unior Zreče - Paloma Šega 2:2, Usnjar - Starše 3:1. 1. DRAVINJA 6 4 1 1 16:3 13 2. MONTAVAR ROG. 6 4 1 1 14:8 13 3. MM BRUNŠVIK 6 4 1 1 8:4 13 4. POBREŽJE 6 3 2 1 10:6 11 5. UNIOR ZREČE 6 2 4 0 12:6 10 Razpored tekem 7. kroga: Starše - Mons CIaudius, Palonia Šega - Usnjar, Kovinar - Unior Zreče, Kungo- ta - Hajdina, Gerečja vas - Pobrežje, Dravinja - Monta- var Rogoza, Tim Laško - MM Brunšvik. HAJDINA - KOVINAR 2:1 /2:1/ STRELCA: 0:1 Segedi /15/, 1:1 Krajnc /21/, 2:1 Krajnc /36/ HAJDINA: Brodnjak, Rimele /Meznarič/, Šala- mun /Mlinaric/, Kralj, Kornik, Bauman /VrabI/, Pihler, Vrbanec, Krajnc, Mertelj, Mlakar. Nogometaši Hajdine so v srečanju z mariborskim Kovinarjem prišli do sicer načrtovane, vendar veliko težje zmage, kot so sami pričakovali. Za njih se je pričelo slabo, saj so gostje v petnajsti minuti ne- pričakovano povedli. Še dobro, da so domači hitro izenačili s strelom Krajnca. V 36. minuti so domači nogometaši povedli z zadetkom Krajnca. To pa je bil v bistvu najlepši trenutek na srečanju, saj je domači napadalec dosegel pravi evrogol. V drugem polčasu je bila igra slaba, predvsem pa nepovezana in je po- tekala med obema kazenskima prostoroma. MONTAVAR ROGOZA - GEREČJA VAS 4:1 /3:0/ STRELCI: 1:0 Daljevič /12/, 2:0 Daljevič /25/, 3:0 Strnad/33/, 4:0 Markovič /76/, 4:1 Trk /86/. GEREČJA VAS: Mulec, Kaisesberger /Trk/, Pa- veo, J. Perko, Zajšek, Emeršič, Klaneček /Kotnik/, Vindiš, /Kmetec/, Kaučevič, R. Perko, Krajnc. V srečanju novincev v Rogozi so nogometaši domačega moštva zanesljivo premagali ekipo Gerečje vasi. Zmagovalec je bil znan v prvem polčasu, ko so si domači igralci priigrali tri zadetke prednosti. V drugem polčasu je bila igra sicer bolj izenačena, vendar pa nogometašem Gerečje vasi ni uspelo doseči več kot častni zadetek. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - I. RAZRED Rezultati 4. kroga: Eltehšop Rog. - Ormož 1:2, Boč - Polskava 3:0, Videm - Dornava 0:5, Slovenja vas - Gorišnica 1:1, Bistrica - Pragersko 3:2, Stojnci - Sre- dišče 1:4. I.ORMOŽ 4 3 10 12:4 10 2. SREDIŠČE 4 3 0 1 14:6 9 3. ELTEHŠOP ROG. 4 2 1 1 10:5 7 4. PRAGERSKO 4 2 1 1 9:5 7 5. BISTRICA 4 2 1 1 6:4 7 6. DORNAVA 4 1 3 O 9:4 6 7. BOČ 4 2 O 2 7:5 6 8. STOJNCI 4 2 0 2 6:13 6 9. SLOVENJA VAS 4 O 2 2 5:7 2 10. VIDEM 4 0 2 2 4:11 2 11. GORIŠNICA 4 0 2 2 4:13 2 12. POLSKAVA 4 0 1 3 2:10 1 Razpored za soboto, 26. septembra: ob 16.00 Polskava - Slovenja vas, Središče - Eltehšop Rog; v nedeljo. 27. septembra: ob 11.00 Dornava - Stojnci, ob 15.00 Ormož - Boč, Pragersko - Videm, Gorišnica - Bistrica. MNZ PTUJ - II. RAZRED Rezultati 4. kroga: Zavrč - Pago Leskovec 0:1, Tržeč - Apače 1:3, Markovci - Hajdoše 0:0, Podvinci - Grajena 0:3, Bukovci - Lovrenc 1:1. I.APAČE 4 3 O 1 6:7 9 2. LOVRENC 4 2 2 0 11:5 8 3. MARKOVCI 4 2 1 1 7:3 7 4. GRAJENA 3 2 1 O 6:2 7 5. TRŽEČ 4 2 O 2 4:7 6 6. ZAVRČ 4 1 1 2 6:3 4 7. BUKOVCI 4 1 1 2 5:4 4 8. PAGO LESKOVEC 3 1 1 1 6:9 4 9. HAJDOŠE 4 O 3 1 7:9 3 10. PODVINCI 4 0 0 4 3:14 O Razpored tekem 5. kroga: v nedeljo. 27. septem- bra: ob 10.30 Lovrenc - Markovci, ob 11.00 PagoLe- skovec - Podvinci, ob 15.00 Apače - Bukovci, Graje- na - Tržeč. ROKOMET MRK PTUJ: Mlakar, Štumberger, Berlič, Krauthaker, Kotar, Djekič 2, A. Zajšek I, B. Zajšek I, Kafel, Bračič 4, Kac 1, Pšajd, N. Potočnjak I, Petek 1, Stražišnik I, Žuran 1, Zadravec. Trener: Ivan Hrupič. VELIKA NEDELJA: Kovačec, Belšak 4, Mesarec 5, Gregorič, A. Potočnjak 7, Trofenik, Kumer, Bezjak 2, Šoštarič 2, Planine 4, Kokol 1, Klemenčič, Lah, Špindler. Trener: Vili Trofenik. Sedemmetrovke: MRK Ptuj 3 /6/, Velika Nedela 2 /3/ Moški rokometni klub Ptuj je želel organizirati rokometni tur- nir, vendar organizator ni imel sreče s tretjo ekipo. Najprej je so- delovanje odpovedal hrvaški Cakovec, nato pa še Pomurka. Zato sta MRK Ptuj in Velika Ne- delja odigrala prijateljsko srečanje. Gostje iz Velike Nedelje so v tem trenutku kvalitetnejši in bolje pripravljeni. To se je videlo predvsem v prvem polčasu, ko so mladi Ptujčani naredili preveč na- pak, da ne bi ostali nekaznovani. V drugem polčasu je bila igra ena- kovredna, razigrali so se tudi ro- kometaši Ptuja, ki se jim je pozna- la utrujenost od napornih priprav. Sicer pa imajo rokometaši Ptuja, ki jih uspešno vodi Ivan Hrupič, še dovolj časa za pripravo, saj se njihovo prvenstvo prične kasneje kot rokometaše Velike Nedelje v 1- B SRL, kjer po mnenju roko- metnih strokovnjakov veljajo za snega glavnih pretendentov za osvojitev prvega mesta. iCNSKITUlOIIRZA mtENTOVO KAPO Ženski rokometni klub Elektro Senčar Ptuj je organiziral tretji ženski rokometni turnir za kuren- tovo kapo. Zraven domače ekipe ^ nastopile ekipe Infograf iz ^kovca in druga ekipa Žalca, '^ade Žalčanke so prikazale na]- ^eč in zasluženo osvojile prvo niesto. ^ domačem taboru je pred Pričetkom prvenstva prišlo do sprememb na trenerski klopi - ^šana Gregorina je zamenjal ^lan Baklan. Mlade ptujske ro- •^ometašice še niso v želeni formi, Vendar je do prvenstva še dovolj ^a, da odpravijo pomanjkljivos- ti. Zelo dobro so zaigrale v prvem polčasu proti ekipi Žalca, žal pa so nekaj minut pred koncem popus- tile. V drugem srečanju pa so brez težav ugnale hrvaško ekipo Info- graf. Rezultati srečanj: Žalec - Elek- tro Senčar 24:19 /8:10/, Elektro Senčar^- Infograf Čakovec 21:15 /8:7/, Žalec - Infograf Čakovec 23:12 /8:7/. 1 Žalec, 2. ^Elektro Senčar Ptuj, 3. Infograf Čakovec. Srečanja sta dobro vodila sodnika Milan Glažar in Emest Muzlovič iz Maribora. GoašNia • Turnir v nmn dvorani V Gorišnici so končno dočakali dan, ko njihovi športniki ne bodo več brezdomci. Kljub temu da še ni bilo uradne otvoritve tam- kajšnje športne dvorane, je bil v njej že turnir domače Pyramidie, Pivovarne Laško iz Celja in Pre- venta, ki si ga je ogledalo okrog 1000 gledalcev in povabljenih gostov, med njimi tudi župan Slavko Visenjak. Rezultati srečanj: Pyramidia - Pivovarna Laško B 25:27 /14:14/ (Pyramidia: Janžekovič, Valenko, Kovačec 1, M. Šandor 3, Kelenc, Sok, Osterc 4, Margušjč 4, Kos- tanjevec, I. Ivančič 1, Žnidarič 1, Roškar, F. Šandor 5, Cvitanič , Ranfl 6, D. Ivančič. Trener: Mar- jan Valenko); Pivovarna Laško - Prevent 36:30/25:21/. POKALNA TEKm m Pyramdia - Ribniia 18:18/9:10/ PVRAMipiA: Janžekovič, Va- lenko, M. Šandor, Osterc 1, Mar- gušič 2/2/, I. Ivančič 2, Žnidarič, F. Šandor 3, Ranfl 6, D. Ivančič 2, Cvitanič 1, Firbas 1. Rokometašem Pyranfudie ni uspelo nadoknaditi sedmih zadet- kov zaostanka iz prvega srečanja. Skoraj ves prvi polčas so imeli vodstvo, dobre obrambe Valenka pa niso dale rezultate, saj so domači na preveč lahek način za- pravljali žoge v napadu. V začetku drugega polčasa so si gostje priig- rali štiri zadetke prednosti in ka- zalo je, da bodo brez težav zmaga- li. Nekoliko bolj zbrana igra domačih pa je le prinesla ize- načenje v zadnji minuti igre. POKALNA niam m Ormož-Sevnica 28:27/15;«/ ORMOŽ: Dogša, Hanželič 3, Škraban 3, Pucko 3, Prapotnik 11 /5/, Grabovac, Mezgec, Kirič 4, Horvat 4, Šulek, Milovanovič, Bi- strovič. V povratnem pokalnem roko- metnem srečanju so rokometaši Ormoža sicer zmagali, vendar za- ostanka devetih zadetkov iz prve- ga srečanja niso mogli nadomesti- ti. Nastopili so v oslabljeni sesta- vi, vendar so navzlic temu zelo dobro zaigrali v prvem polčasu in si priigrali sedem zadetkov pred- nosti. Tudi začetek drugega polčasa je bil v znaku domačih, ki so bili zelo blizu devetim zadet- kom prednosti /17:9/, nato pa so močno popustili in gostje so pola- goma zniževali rezultat ter celo povedli /22:23/. Do konca sreča je bila igra razburljiva. Domači ro- kometaši so na koncu uspeli doseči minimalno zmago. Danilo Klajnšek SERVIS KOLES TENIS OPREME TER SMUČI; Šport servis Davorin Munda, s.p..' Slovenski trg 1, 2250 Ptuj, tel.; 062/778-587 ] PLANINSKI KOTIČEK / ŠPORTNO PLEZANJE Kaja Solina peta na DP v soboto, 12. septembra, je bila v Žireh tekma v športnem ple- zanju na umetni plezalni steni, ki je štela za državno prvenstvo za mlajše kategorije - cicibani do 12 let in mlajše mladinke in mla- dinci nad 12 let starosti. V kate- goriji cicibanov je PD Ptuj zas- topala Kaja Solina in na svoji prvi tekmi med 17 tekmovalka- mi dosegla odlično 5. mesto. Kaja je stara 11 let in obiskuje peti razred OŠ Olge Meglic. Prvič se je v plezanju preizkusila letos februarja, ko je umetna ple- zalna stena dobila prostor v telo- vadnici OŠ Breg. Plezalna stena vabi v petek, 18. septembra, je PD Ptuj v okviru športnega vikenda organiziralo plezanje na umetni plezalni steni, ki stoji v telovad- nici OŠ Breg. Če si želite preiz- kusiti v športnem plezanju, pa ste bili tokrat zasedeni, lahko to storite tudi kdaj drugič, saj je stena odprta vsako sredo in pe- tek od 18.30 do 20.00 ure. Predvsem mlade, ki bi se želeli s športnim plezanjem ukvarjati resneje, vabimo, da se oglasijo pri Danilu Šeguli, ki je vsako sredo in petek ob steni, in se z njim dogovorijo o treningih in vsem drugem. H. S., Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj KOLESARSTVO Marin državni rekorder Kljub temu da se kolesarska sezona približuje koncu, je bil za kolesarje Perutnine Ptuj tudi minuli konec tedna zelo napo- ren in predvsem uspešen. V italijanski Bologni je potekala kvalifikacijska tekma za vožnjo na čas, ki je potrdila, kdo bo sestavl- jal slovensko reprezentanco na SP na Nizozemskem 7. oktobra. Ko- lesar Perutnine Ptuj Gregor Gaz- voda je izpolnil normo in bo član reprezentance v vožnji na krono- meter. Na velodromu v Cešči vasi pri Novem mestu pa je potekalo tek- movanje na krajše razdalje. Pri starejših mladincih je na 1000 me- trov z dvesto mestri sprintne vožnje bil uspešen Matej Marin in dosegel državni rekord 1:10,06. V Kranju pa je na velodromu po- tekalo državno prvenstvo za dečke. Na 2000 metrov pri dečkih A je bil Aljoša Belšak 10, Anej Jabločnik pa 18. Pri dečkih B je Nino Brunčič osvojil 19. mesto, pri dečkih C na 1200 metrov dolgi progi pa Nelej Brunčič 9. mesto. V kriterij ski dirki so dečki A vozi- li 25 krogov in je sedmo mesto za- sedel Aljoša Belšak, na 1200 me- trov dolgi progi pri dečkih C je bil Matej Erlač deveti, na 500 me- trov pri dečkih A Aljoša Belšak 16., Anej Jabločnik pa 18. Pri dečkih B na 500 metrov je 21. mesto pripadlo Ninu Brunčiču, 20. pa Mateju Erlaču. Kolesarji ptujske Perutnine pa so se udeležili tudi trietapne dirke v Istri. 41. mesto je zasedel Matej Marin, ki je za las zgrešil prvo mesto za leteče cilje, 42. pa je bil Marjan Kelner. Ptujski kolesarji so veliko pripomogli k temu, da je slovenska reprezentanca osvojila prva štiri mesta. Matej Marin, zadovoljen z re- kordom Tudi ta konec tedna bo kolesar- sko obarvan. Danilo Klajnšek JUDO Uspešen repreientanini nastop Vogrima in Seniiiia PTUJSKI JUDOlSTI USPEŠNO NASTOPILI NA MEDNARODNEM ČLANSKEM PRVENSTVU V SPLITU IN MLADINSKEM EVROPSKEM POKALU NA ČEŠKEM • PRVI NASTOP GORIŠNIČANA DAMIJANA PETKA PO POŠKODBI Odlični tekmovalni pogoji, do- bra organizacija in močna med- narodna konkurenca so značil- nosti članskega mednarodnega prvenstva Hrvaške, ki je minulo soboto, 12. septembra, potekalo v Splitu. Tekmovanja se je ude- ležilo 8 držav. Slovenska članska reprezentanca, s katero sta v Split odpotovala tudi ptujska ju- doista Dejan Vogrinec in Se- bastjan Kolednik ter Gorišničan Damijan Petek, se je že v torek udeležila priprav s hrvaško re- prezentanco. Za reprezentanco Slovenije je po devetih mesecih odsotnosti zaradi poškodbe zopet nastopil Damijan Petek (Judo klub Gorišnica). V prvem krogu mu je žreb dodelil Madžar j a Antala Kovacsa. Proti zmagovalcu olimpiade v Barcelo- ni in bivšemu svetovnemu prvaku je moral po dobrih dveh minutah enakovredne borbe priznati po- raz. Najboljši madžarski judoist vseh časov je bil kasneje tudi pro- glašen za najboljšega tekmovalca turnirja. V popravnih borbah si je Damijan z dvema gladikma zma- gama priboril tretje mesto, kar je glede na to, da je bil toliko časa odsoten, lep uspeh. Zraven domačih tekmovanj in lige ga v septembru čaka še mednarodni turnir posebnih policijskih enot na Češkem, oktobra svetovno prvenstvo v Egiptu in v decembru svetovni pokal v Švici, kjer bi se že lahko vrnila pripravljenost, ko je bila pred poškodbo. Prva mednarodna preizkušnja v letošnji sezoni je bila uspešna tudi za Dejana Vogrinca. V najkvali- tetnejši in najbolj množični kate- goriji do 66 kg se je v prvem kolu srečal z Romunom Bocho in ga gladko premagal, svetovni vojaški prvak in študentski viceprvak sve- ta Slovak Matušek pa je bil v dru- gem kolu žal pretrd oreh za našega reprezentanta, ki pa se je izkazal v naslednjih dveh kolih ter gladko premagal hrvaška re- prezentanta. V boju za tretje mes- to se je odlično boril proti bivšemu evropskemu in svetovne- mu mladinskemu prvaku Slovaku Krnacu. Po nekaj lepih priložnos- tih za vodstvo Vogrinca se Slovak ni dal presenetiti in v drugi polo- vici borbe izkoristil majhno ne- pazljivost našega reprezentanta ter osvojil 3. mesto. V kategoriji do 66 kg je nastopil tudi Bistričan Peter Vučina, a je izpadel že v prvem kolu. Po uvodni zmagi Sebastjana Ko- lednika v kat. do 60 kg nad madžarskim reprezentantom smo pričakovali dobro uvrstitev, ven- dar sta bila nasprotnika v drugem kolu, Romun Petresku in v po- pravni borbi Italijan Viari, žal premočna. Slovenska mladinska reprezen- tanca je na evropskem mladin- skem pokalu v Jičinu na Češkem znova dokazala, da imamo izjem- no nadarjen rod mladih judoistk in judoistov. V konkurenci nad 300 tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih držav so slovenski predstavniki dosegli vrsto odličnih rezultatov. V kat. do 81 kg je nastopil tudi Ptujčan Nikola Seničič in dosegel odlično pe^o mesto, kar je bil v moški konku- renci najboljši slovenski repre- zentančni nastop; to pa je vseka- kor zelo vzpodbudno pr^'^ bližajočim se rnladinskim evrop- skim prv^enstvom. Simon Starček Peter Cvetko UUBUANA / MISS SLOVENIJE JE PTUJCANKAi "Presrdna semf' Nova miss Slovenije sprejema čestitke od Tjaše Ciganovič, druge spremlje- valke (na levi), in Viktorije Strajnar, prve spremljevalke (na desni). Foto: Vili Klemenčič Miša Novak je miss Slovenije za leto 1998! Foto: Vili Klemenčič V nedeljo je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani final- ni izbor letošnjega tekmovanja za miss Slovenije, ki je bil za ptujska dekleta znova uspešen. Po prvi lenti miss Slovenije, ki jo je leta 1996 osvojila Alenka Vin- diš, je drugo letos osvojila 22-letna študentka Miša Novak. Dobro se je odrezala tudi druga ptujska flna- listka Manja Gojkovič, ki je bila v ožjem izboru za miss fotogeničnosti. Po napovedih lepotnih stro- kovnjakov pa tudi njo čaka še lepa bodočnost, če bo le vztrajala. Letos je strokovna komisija iskala dekle, ki ima poleg lepo- te tudi znanje, skratka celovito osebnost, da bo znala promovi- rati Slovenijo na svetovnem iz- boru, ki bo letos 26. novembra na Sejšelih. Našla jo je v Ptujčanki Miši, ki govori štiri jezike, poleg angleščine in namščine, ki jo tudi poučuje na zasebni jezikovni šoli v Ljubljani, tudi španščino in v zadnjem času grščino. Poleg tega je Miša manekenka in športna plesalka. Po izvolitvi je povedala, da je presrečna in da še zmerom ne dojema, da je vse, kar se ji v nedeljo zgodilo v Cankarjevem domu, resnično. Naslova ni pričakovala, njeni favoritki sta bili Maja Rolc in Nataša Keuc. Občutki so napo- pisni, obenem pa se zaveda ve- like odgovornosti, ki ji naslov prinaša. Prepričana je, da bo Slovenijo na Sejšelih dostojno predstavljala, prepričana pa je, da če bo Slovenija tudi v bodoče na tekmovanje za miss sveta pošiljala prava dekleta, da se bo tudi zanimanje zanjo povečalo, prav tako pa možnosti, da bo bomo končno imeli tudi svojo predstavnico v finalu tega prestižnega in najstarejšega svetovnega lepot- nega tekmovanja. Krona miss Slovenije je po njenem svo- jevrstna nagrada za vsa njena dosedanja prizadevanja na različnih področjih, ki so ji pri- nesla veliko znanja in novih izkušenj ter je z njimi obogati- la svojo osebnost. Dvanajst let je tekmovala v športnem plesu, pa pričakovanega uspeha ni bilo, sedaj je prišel čisto nepričakovano. Danes bo Miša Novak gostja avtohiše Class iz Ljubljane, ki ji je podarila najnovejši peugeot 206, zvečer pa bo gostja oddaje Brez zapor. Na prvo vožnjo z no- vim avtomobilom jo bo popeljal oče, ker še nima vozniškega izpi- ta. Da ga bo pridobila, bodo poskrbeli v ptujski avtošoli Mar- jana Heraka. MG KuHurni križem l(ražem PTUJ • Danes, v četr- tek, 24. septembra, bo ob 18. uri odprta pre- novljena stara steklars- ka delavnica. Razveselili vas bodo likovna dela, glasba in ples. PTUJ • Danes, v četr- tek, 24. septembra, bo ob 19. uri zadnjič na prostem na ogled predstava Gledališča Ptuj Ovinek v režiji Mat- jaža Latina. PTUJ • V petek, 25. septembra, ob 19. uri bo v organizaciji KID Ptuj v Muršičevi koncert Ptujstock '98. Nstopajo skupine SPŠ, Poetovia- na. Brez zamere.Trio adijo, Millenium, Pop- perkeg, Pulda &Co., Sleazy Snails in M.I.L.K. Vstopnine ni. PTUJ • V petek, 25. septembra, bo ob 19.30 v refektoriju minoritske- ga samostana Viktori- nov večer z naslovom Zgodovinski utrinki ptujskih samostanov. O ptujskih samostanih bosta spregovorili Polo- na Selinšek iz Pokra- jinskega muzeja in Kris- tina ŠamperI Purg iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. Ptujski patri in ne- kateri člani Viktorinove- ga zbora bodo peli gre- gorijanske korale. PTUJ • Od sinoči je v prostorih SVA Veritas v Grajski 2 na ogled razstava slik Ljudmile Kotolupove, diplomira- ne arhitekte in slikarke, ki je ustvarjala na Krimu v Rusiji in Sloveniji. PTUJ • V Mestni hiši je na ogled fotografska razstava, ki jo je pripra- vil Zavod za varstvo na- ravne in kulturne dediščine, z naslovom Počistimo pred svojim pragom. ČRNA KRONIKA PRI PREHITEVANJU ČELNO TRČIL Po magistralni cesti od Mari- bora proti Lenartu je v soboto, 19. septembra, ob 18.20 vozil osebni avto 65-letni Jožef C. Pri naselju Zamarkova je začel prehitevati pred seboj vozeči avto, pri tem pa je čelno trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozil 26-letni Matjaž B. Pri trčenju se je odpela lahka pri- kolica Matjaževega avtomobi- la in zletela v avtomobil Simo- na R, ki je vozil iz lenarške smeri. V nesreči je bil Jožef C. hudo ranjen, prav tako sopot- nica v Matjaževem avtomobi- lu, voznik Matjaž in njegov drugi sopotnik pa lažje, medtem ko je Simon F. imel le poškodovano ohišje avtomo- bila. NI UPOŠTEVAU PREDNOSTI Po cesti iz smeri Svete Troji- ce proti Lenartu je v petek, 18. septembra, zvečer vozila osebni avto 20-letna Bojana K. V križišču z magistralno cesto, tako so ugotovili policisti, ni upoštevala prednosti, ki jo je imel avto, ki ga je po magist- ralki vozila 25-letna Polonca K. Vozili sta trčili, pri tem se je Bo- jana K. lažje ranila, sopotnik v Polončinem avtomobilu, 25- letni Sebastijan F, pa huje. V OVINKU ZDRVEL S CESTE v nedeljo, 20. septembra, zgodaj zjutraj je po regionalni cesti od Sikol proti Pragerske- mu vozil osebni avto 26-letni Robert P.Zunaj naselja Gaj pri Pragerskem je v ostrem ovin- ku zapeljal levo s ceste, trčil v tablo za usmerjanje, se okoli 30 metrov prevračal po pobočju in obstal v obcestnem jarku. Voznik in njegov sopotnik, 23-letni Da- vid M., sta bila v nesreči hudo ranjena. PRIZNANJE PTUJČANKI v sredo, 16. septembra, po- poldne je v Simonovem zalivu v Izoli med kopanjem iz nezna- nega vzroka utonila 57-letna Francka R iz Litije. To je opazi- la 23-letna Maja L. iz Ptuja in brez oklevanja brž odplavala proti utapljajoči se ženski ter jo izvlekla na kopno. Takoj je začela z oživljanjem in to op- ravljala do prihoda rešilnega vozila, ki je Francko v kri- tičnem stanju odpeljalo v izols- ko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Brez prisebne Ptujčanke prav gotovo ne bi ostala pri življenju. ČEBELNJAK ZGOREL V CELOTI Prejšnji ponedeljek, 14. sep- tembra, okoli 22. ure je začel goreti čebelnjak, last Blaža B. iz Slovenske Bistrice, ki je stal ob stanovanjski hiši in bil pokrit s salonitnimi ploščami. Čebelnjak z osmimi panji je pogorel v celoti. S tem je bil lastnik oškodovan za okoli 150.000 tolarjev. Z VLOMOM V STANOVANJE PO POTNE LISTE v soboto, 19. septembra, popoldne je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Lešniškem Vrhu 2 pri Ormožu. Iz stanovanjskega prostora Ivana V. je ukradel 3 potne lis- te, iz stanovanja Antona J. pa kar 6. Povrh tega je odnesel še zlat cekin Nove KB Maribor in čekovne blankete. UKRADEL OSEBNI AVTO V noči na petek, 18. septem- bra, je z dvorišča stanovanjske hiše v Koračicah, Sveti Tomaž pri Ormožu, neznanec odpel- jal osebni avto BMW 524 TD kovinske temnordeče barve z reg.štev MB 93 - 45K. S tem je lastnico Terezijo H. oškodoval za 1,7 milijona tolarjev. ff RODILE SO - ČESTITA- MO: Marjana Duh, Vareja 22/a, Videm - Jerne)a; .\nita , Srša, Vodranci 37, Ormož - Samanto; Brigita Ozvaiič, (iibina 3/a, Vilomarci - deklico; Irena .VViravcc, I Pošliia ul. 1 a, Ormo/ - Dt- nisa; Valerija Belšak, Rimska pl. 17, Ptuj - Mašo; s .\V(i)c;i Kovač, Kvedrova 3, Ptuj .\ni); Alenka Bedrač, (Aclkovci 7, Podgorci - Kajo; Anila Ranfl, Borovci 20, Markovci - Matejo; Zdenka Krabonja, Mihovci 29, Velika Nedelja - deklico; Anica Karneža, Stogovci 23/a - Alena; Anita Zupa- nič, Sp. Hajdina 37/a, Ptuj - Tjašo; Zlatka Lampret, Majšperk 51, Majšperk - Patrika. POROKE - PTUJ: Janko Kolarič in Sonja Smiljan, Gerečja vas 86, Miran Ke- lenc. Ljubljanska c. 4, Ko- per in Jasna Milic, Garibal- dijeva ul. 3, Izola, Milan Tomčič in Darja Matjašič, Slovenja vas 45/b, Marjan Ficijan in Jelka Šmigoc, Spodnji Velovlek 11/a, Vla- dimir Kostanjevec in Nata- lija Cvetko, Markovci 83/a. UMRLI SO: Miroslava Gregurec, rojena Kovačec, Velika Nedelja 30, ^' 1960 - t 13. septembra 1998; Ludmila Zelenik, rojena Šalamun, Levajnci 6, ^i' 1921 - t 11. septembra 1998; Marija Novak, rojena Sauer, Podvinci 72, 1948 - t U. septembra 1998; Matilda Trdin, rojena Mučič, Rogaška 25, Rogaška, 1923-t 13. septembra 1998; | Anton Janežič, Lešinčki Vrh 2, 1923 - t 15. sep- tembra 1998; Janez Klinger, Borovci 5/a, ^i- 1936 - t 16. septembra 1998; Melanija , Lebreht, rojena Purgaj, Le- dinek 6, ^t' 1914 -1 12. sep- tembra 1998.