PRIMORSKI DNEVNIK
		
Abb. postale I frappo	• (j0M 40 il T	Leto XIX. Št. 174 (5549)	TRST, sreda 24. julija 1963
V MOSKVI SO TUDI VČERAJ NAPREDOVAU		RAZPRAVA PRED VARNOSTNIM SVETOM
V Washingtonu napovedujejo bližnji sporazum o debi prepovedi jedrskih poskusov
Dean Rusk bo morda odšel v Ženevo, da podpiše sporazum - Pogajajo se tudi o izjavi o nenapadanju med državami NATO in varšavskega pakta
MOSKVA, 23. — Sporočilo o tristranskih pogajanjih v Moskvi Javlja, da so tudi pri današnjih pogajanjih še dalje na-predovali glede načrta sporazuma za prepoved jedrskih poskusov v atmosferi, v kozmičnem prostoru in pod vodo. Nadaljevali so tudi izmenjavo misli «o drugih vprašanjih vzajemnega interesa». Razgovori se bodo nadaljevali jutri.
2e zjutraj se je sestal tri-
stranski odbor, ki pripravlja načrt pogodbe. Po današnji seji so se voditelji treh delegacij Gromiko, Harriman in Hail-sham sami pogovarjali še eno uro. Po razgovoru je neki časnikar vprašal Hailshama, ali gredo stvari dobro. Ta je odgovoril pritrdilno. Harriman ni hotel odgovarjati na vprašanja časnikarjev.
V	poučenih krogih zatrjujejo, da Gromiko. Harriman in Hails-ham pripravljajo temelje za poznejši sporazum za pogodbo o nenapadanju med državami NATO in varšavskega pakta. Baje pa ne bo šlo za pravo pogodbo, temveč za enostranske obveznosti obeh •skupin, da se ne bosta zatekli k vojni. V zahodnih diplomatskih krogih v Moskvi vlada še dalje velik optimizem. Vztrajno govorijo, da bi utegnili sporazum parafirati že jutri zvečer ali najpozneje pojutrišnjem. Baje bodo jutri govorili o nekem relativno postranskem vprašanju, in sicer, kdo naj bo navzoč pri pravem podpisu pogodbe in kje naj sporazum podpišejo. Za jutri se ne predvideva noben sestanek odbora izvedencev, ki pripravljajo načrt pogodbe. Po mnenju opazovalcev je to nov znak odločilnega napredovanja pri pogajanjih
V	Washingtonu je predstavnik zunanjepolitičnega odbora v senatu dal razumeti, da Dean Rusk ni sicer sprejel še nobenega dokončnega sklepa, vendar pa razmišlja o možnosti, da odide v Moskvo za podpis delne pogodbe in da se razgovarja o drugih vprašanjih s sovjetsko vlado. Zdi pa se malo verjetno, da bi Ruska sprefnljali tudi nekateri senatorji demokratske in republikanske stranke, kakor vztrajno govorijo v Washingtonu.
Dean Rusk, ki se je udeležil tajne seje senatnega odbora za zunanje zadeve, pa je po seji izjavil časnikarjem, da po njegovem mnenju «napredujejo» pri moskovskih pogajanjih o prepovedi jedrskih poskusov. Pripomnil je: «Je možnost sporazuma o tem, toda ni še nič dokončnega.»
Na vprašanje, ali misli eventualno odpotovati v Moskvo, da podpiše sporazum, je Rusk odgovoril: «Sprejet ni bil še noben sklep glede tega potovanja, bodisi da bi moral odpotovati jaz ali kdo drug.» Rusk je dalje izjavil, da se bodo razgovori v Moskvi nadaljevali še en dan ali dva.
Senator Fulbright pa je izjavil, da bodo sporazum morda parafirali v dveh ali treh dneh, podpisali pa po drugih štirih ali petih dneh.
Predsednik Kennedy je na razgovoru z voditelji senata in predstavniške zbornice izjavil, da ima Ve «0 uPani®. da bodo pogajanja v Moskvi uspešna. Demokratski voditelj senator Mansfield je izjavil, da optimistične napovedi glede sporazuma «postajajo stvarnost».
V	Londonu so v Foreign Officeu zelo rezervirani in odklanjajo sleherno izjavo. Nočejo niti povedati, ali je voditelj britanske delegacije Hailsham pooblaščen, da parafira morebitni sporazum.
Mac Millan je danes v spodnji zbornici izjavil, da britanska vlada pričakuje z upanjem in nestrpnostjo pozitivni zaključek moskovske konference. Dodal je, da bi sporazum pomenil velik korak naprej in bi omogočil proučevanje drugih vprašanj.
Minister ni hotel govoriti o diplomatskih korakih, ki bi jih e-ventualno začeli, da pripravijo še druge države, zlasti Francijo in Kitajsko, da odobrijo morebitni tristranski sporazum o prepovedi jedrskih poskusov.
Neki laburistični poslanec je pozval Mac Millana, naj odide na zasedanje skupščine OZN, ki bo septembra, in je pri tem poudaril, da bi se ob tej priložnosti lahko sestal s Kennedyjem, Hru-ščovom in z drugimi voditelji brea publicitete, ki bi spremljala morebitno konferenco na vrhu. Mac Millan je odgovoril, da je prezgodaj, da bi sprejel glede tega kakršno koli odločitev, toda pripravljen je odpotovati vsak trenutek, če bi to bilo koristno. Po-«daril je: «Mislim, da je mnogo odvisno od dogodkov v prihodnjih dneh.»
Ameriški Hat «New York Herald Tribune» piše v svojem uvodniku, da sta dve očitni prednosti za podpis pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov Prva, bližnja in konkretna prednost je. da bo svet odslej ubranjen pred radioaktivnimi padavinami. Druga bolj abstraktna prednost pa je, da bo pogodba pomenila izjavo o namenih, na podlagi katere se bodo zahodne države in Sovjetska zveza obvezale, «da bodo bojevale bitko o svojih političnih, gospodarskih 'n ideoloških nesoglasjih v okviru svetovnega miru».
med gospodarskima delegacijama Jugoslavije in republike Senegal. Protokol predvideva okrepitev sodelovanja v okviru sporazuma o blagovnem in znanstveno-tehnič-nem sodelovanju, ki je bil podpisan lani.
SFRJ - Senegal
BEOGRAD, 23. — S podpisom
'mtokola o napredovanju gospodarskega sodelovanja so se kon-• alj danes v Beogradu razgovori
Francoski senat zavrnil zakon proti stavki
PARIZ, 23. — Francoski senat Je dames zavrnil načrt zakona za omejevanje pravice do stavke. Za zakon je glasovalo 36 senatorjev, proti pa 203. Sedaj mora zakon ponovno pred skupščino, ki ima zadnjo besedo. Kakor je znano, je skupščina pri prvem čitanju odobrila zakon s pičlo večino.
Hruščov in Harriman med neprotokolamim razgovorom .............................m...»,,,,,,,.................mmmiiMuiiiimiunnimvMniuiiimimiiiiii....
SKLEPI VČERAJŠNJE SEJE MINISTRSKEGA SVETA
Finančni proračuni pred poslansko zbornico Sporazum o sicilski vladi levega centra
v
Se ena milijarda lir za znanstvene raziskave - Segni obišče danes Vatikan - Tajnik t GCI obsoja stališče KP Kitajske - Pred proslavo 20-letnice padca fašizma
RIM, 23. — Na svoji današnji seji je vlada sprejela več sklepov, med katerimi je najvažnejši zakonski odlok o nakazilu izrednega prispevka Nacionalnemu svetu za raziskave v znesku ene milijarde lir- Nadalje je vlada sklenila, da se bodo odslej spričevala v osnovnih in srednjih šolah izdajala brezplačno; doslej je znašala namreč taksa za osnovnošolska spričevala 25 lir, za srednješolska pa 420 lir. Na seji je vlada nadalje odobrila načrt pravilnika za izvajanje zakona o civilnih slepcih. Na podlagi tega načrta bo — med drugim — znašala najvišja mesečna podpo-ra «izoliranemu slepcu» 18.000 lir namesto 15.000 lir. Končino je ministrski svet imenoval več novih visokih državnih funkcionarjev v civilnih in vojaških ustanovah.
Danes je tudi poslanska zborni, ca začela z razpravo o proračunih finančnih ministrstev. Fred začetkom razprave je zbornica
komemorirala nedavno umrlega demokristjanskega poslanca An. tonina Danteja in pokojnega Giuseppa Cappi j a, bivšega predsednika ustavnega sodišča. Splošno debato o proračunih pa je začel demokiristjanski poslanec Colasan. to, ki je zagovarjal ravnovesje regionalnih ekonomij in izrazil željo, da bi se kapital iz severne Italije v čim večji meri selil v južno Italijo. Ob koncu svojega govora je poudaril zlasti nujnost gospodarskega načrtovanja, pripomnil pa je, da mora biti pri tem «zaščitena svoboda izbire o-peraterjev». Komunistični poslanec Lama, eden izmed konfederalnih tajnikov CGlL, je govoril predvsem o odnosih med splošno politiko gospodarskega razvoja in
.....................
Danes se v Moskvi začne zasedanje «vrha» SEV
Razpravljali bodo o koordinaciji gospodarstva držav članic
MOSKVA, 23. — Jutri se bo v Moskvi začelo posvetovanje prvih tajnikov centralnih komitejev in predsednikov vlad članic sveta za vzajemno pomoč (SEV). Proučevali bodo poročilo o izvedbi sklepov, sprejetih na predlanskem posvetovanju predstavnikov komunističnih strank in vlad držav članic.
Poročilo za to zasedanje je pripravil izvršni komite SEV, ki ga sestavljajo podpredsedniki vlad In ki se redno sestaja vsaka dva meseca.
V dosedanjem delu izvršnega komiteja so bila na prvem mestu vprašanja, ki zadevajo koordinacijo perspektivnih načrtov do leta 1980 kakor tudi načrtov za naslednjo petletko od 1966 do 1970.
Do sedaj so o tem Imeli dvostranske pogovore, sedaj pa so začeli večstranka posvetovanja. Prav tako so začeli usklajevati investicije.
Relativno najdlje so prišli pri usklajevanju goriva in energetike. Prvi konkretni rezultati te koordinacije sta zgraditev naftovoda «Prijateljstvo» ter uvedba skupnega centra za električno energijo v Pragi. Ta center je zajel električne sisteme Poljske, Nemške demokratične republike, CSSR, Madžarske, Zahodne Ukrajine, Belorusije ter v zadnjem času še Romunije.
Prejšnje leto, piše gospodarski komentar poljske agencije PAP, je bilo opravljeno intenzivno delo na področju specializacije posameznih držav članic v proizvodnji strojev, kemični industriji in rudarstvu ter proizvodnji gradbenih strojev. Predvideno je, da se bo DR Nemčija specializirala za proizvodnjo težkih rudarskih strojev za dnevni kop. Poljska, Sovjetska zveza in CSSR bodo sodelovale pri proizvodnji nekaterih vrst dvigal. Mimo tega se bo Poljska oprijela tudi proizvodnje gradbenih strojev, elektroteh-
ničnih pripomočkov ter nekaterih naprav za avtomatizacijo.
Pričakujejo, da bodo na posvetovanju v Moskvi pročili tudi vprašanja blagovne izmenjave na podlagi večstranskih obračunov. K temu naj bi prispevala mednarodna banka SEV, ki bo ustanovljena v začetku prihodnjega leta. Verjetno je tudi, da bodo v Moskvi proučili priprave za svetovno konferenco o razvoju in trgovini. Temu vprašanju so posvetili eno sejo izvršnega komiteja SEV. Proučevali bodo Ut-di uvedbo skupnega železniškega parka in krepitev skupnih industrijskih norm ter standardov.
Agencija Tass javlja, da sta tajnika CK KP SZ Suslov in Ponoma-rev sprejela včeraj predsednika CK KP Indonezije Aidita. Na kosilu, ki so ga priredili na čast indonezijski delegaciji, so se Hruščov, Mikojan in drugi sovjetski voditelji razgo-varjali «o vprašanjih, ki zadevajo obe partiji».
V zvezi s sporom med KP SZ in KP Kitajske objavlja hongkonški komunistični list «New Evening Post», da «protikitajski zbor, ki se dviga iz držav Vzhodne Evrope, ne pomeni, da ima kitajska komunistična stranka malo zagovornikov Nasprotno, večina od 88 komunističnih strank sveta Je na strani Pekinga».
«Madžarska, Bolgarija, CSSR in Vzhodna Nemčija, nadaljuje list zagovarjajo sovjetsko linijo. Toda komunistične stranke Indonezije, Japonske, Severnega Vietnama in Severne Koreje se upirajo modernemu revizionizmu. Razen tega se ne smejo pozabiti skupine antire-vizlonistov, ki so se pojavile nedavno v italijanski, francoski, belgijski in britanski komunistični stranki.» List zaključuje s trditvijo, da afri-ško-azijski komunisti ln komunisti Latinske Amerike «gojijo na splošno čustva simpatije do Pekinga».
življenjsko ravnjo delovnih množic. Poudaril je. da nikakor ni res, da gre postopno dviganje mezd na račun produktivnosti. Za sedanji zastoj italijanskega gospodarstva je dejal, da gre za posledico monopolističnega režima, ki nadzoruje tržne cene. Za njim je govoril socialistični poslanec Principe predvsem o lokalnih financah.
Pri tem je podčrtal finančno stanje občin ter dejal, da poston-nemu povečanju občinskih izdatkov ne odgovarjajo v isti meri tudi dohodki in so zaradi tega ob-činp prisiljene najemati posojila. Končno je predlagal, naj bi se državni prispevki lokalnim ustanovam uredili s posebnim zakonom, Razprava se bo nadaljevala iutri.
Ves italijanski tisk, je že danes začel objavljati priložnostne članke v zvezi s proslavo 20-letnice padca fašizma, ki bo 25. t m. Pri tem prednjači zlasti komunistični in socialistični tisk.
Kot smo že poročali, bo jutri predsednik republike Segni uradno obiskal Vatikan in s tem prvič novega papeža Pavla Vi. Po vojni je najprej bivši predsednik republike obiskal papeža Pija XII. leta 1948, Giovanni Gronchi je istega papeža obiskal leta 1055 prvič, drugih pa je obiskal njegovega nasledhika leta 1969. Lani v mesecu juliju je Segni obiskal papeža XXIII. takoj po svoji izvolitvi z« predsednika republike.
Iz Palerma poročajo, da je bils danes napovedana seja, ki so se udeležili predstavniki vseh štirih strank levega centra v deželnem merilu. Predstavniki so nocoj uradno podpisali v palači D’Or. leans, kjer jt sedež deželne vlade, sporazum ò programu bodoče de-želn* vlade, ki jo bo deželna skupščina jut« izvolila.
Policija v Palermu pa je sporočila, da je v svojih operacijah proti mafiji priprla nadaljnjih 18 oseb. Ustanovili go tudi poseben *?Pef*ci)slti center», kateremu po-žiljajo vse podatke o rezultatih dosedanje policijske akcije proti mafiji.
Po nedavnih neredih v neapeljskem občinskem svetu ko je monarhistični voditelj Lauro nesram. no in prepotentno razbil volilno žaro, so bile danes ponovno volitve za župana. Za izvolitev za župana je zadostovala relativna večina glasov, ker je šlo za balo-tažo med dvema kandidatoma. Izvoljen je bil 38-letni demokrist-janski svetovalec odv, Ferdinando Clemente, ki je prejel 25 glasov, njegov monarhistični nasprotnik C-niarolanza pa 21; belih glasovnic je bilo 25, katere so oddali komunisti, socialisti in liberalci. Za novega župana je glasovalo 23 de-moknstjanov in dva socialdemo kr*ta, za Chiarolanzo pa 18 monarhistov in trije misini. Achille Lauro ni bil tokrat navzoč; zaradi monarhističnega razgrajanja vodi namreč republiški prokurator pre. iskavo. Prihodnji teden bo nea-peljski občinski svet izvolil še nov občinski odbor.
Medtem se nadaljuje polemika med strujami v KD, ker se približuje zasedanje glavnega odbora. Dnevno uradno glasilo je tudi danes objavilo nekatere izjave, in stališča raznih struj brez slehernega komentarja tajništva ali uredništva.
Tajnik Italijanske komunistične mladine — FGCI je na današnji tiskovni konferenci govoril med drugim o sporu med KP Kitajske
in ostalimi komunističnimi partijami. Pri tem je poudaril, da ni nobenega protislovja med miroljubno koeksistenco ln borbo proti imperializmu. Kitajskim komunistom je med drugim očital, da ne razumejo novih pojavov, do katerih je prišlo v raznih socialističnih državah in med ljudskimi množicami; očital jim je tudi, da nadaljujejo s kultom osebnosti. «Poleg tega nasprotujemo — je dejal tajnik FGCI Cicchetto — tako imenovanemu kitajskemu sistemu «belo ln črno», t. j. trditvi, da je na eni strani vse dobro na drugi strani pa vse slabo.»
V odgovorih na vprašanja, ki so mu jih postavljali tudi nekateri zagovorniki politike je na vprašanje ali je res, da namerava KPI preprečiti kongres MSI, ki bo prve dni avgusta v Rimu, Cicchetto dejal: «Misinskemu kongresu ne pripisujemo izredne važnosti tudi zaradi tega, da ne bi dajali publicitete Mi-cheliniju. V primeru, če bi se kongres izrodil v fašistične izgrede, pa prav gotovo ne bomo mi tisti, ki bi zavirali ogorčenje ljudstva in poskrbeli bomo za primerne ukrepe » Ko ga je neki predstavnik gibanja «Bandiera Rossa» vprašal, . zalfaj glasilo KPI ni objavilo vseh dokumentov o sovjetsko-kitajskem spo ru, Je Occhetto odgovoril, da bo te dokumente objavil tednik «Rinascita». Končno je na neko vprašanje odgovoril med drugim, da v Italiji «desnica ne predstavlja nevarnosti, kolikor obstaja enotnost ljudskih sil». «Zaradi tega mi ne razumemo
Pomoč NATO omogoča Portugalski zločinsko politiko v kolonijah
Sovjetski delegat je pozval Varnostni svet, naj uvede sankcije
NEW YORK, 23. — Varnostni svet OZN je nadaljeval nocoj razpravo o portugalski zatiralni politiki v afriških kolonijah.
Sovjetski delegat Fedorenko
Je izjavil, da mora Varnostni svet ukazati portugalskim kolonialistom, da spoštujejo sklepe OZN. Dodal Je, da bo Sovjetska zveza podprla vsako zahtevo afriških držav, naj se dokončno odpravi kolonializem z afriške celine.
Dalje je Fedorenko izjavil, da vojno stanje v portugalskih kolonijah povzroča veliko zaskrbljenost in ogroža mir ter lahko povzroči mednarodni oborožen spopad, ki bi utegnil zanetiti požar v vsej Afriki.
Zatem je sovjetski delegat obsodil vezi med portugalsko zločinsko politiko in vojaško pomočjo, ki jo Portugalski dajejo njeni zavezniki. Poudaril je, da je izzivalno ravnanje Salazarja treba pripisati dejstvu, da se čuti zaščitenega po NATO. Brez pomoči NA TO bi bili lizbonski voditelji že zdavnaj poraženi. Fedorenko je pozval Varnostni svet, naj prouči možnost, da se uporabi člen 39 listine OZN, in naj sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev miru in mednarodne varnosti, ki ju Portugalska ogroža.
Dalje je Fedorenko izjavil, da je Portugalska dobila z izgovorom pomoči za gospodarski razvoj finančno pomoč Francije, Zahodne Nemčije in ZDA. Dodal je, da so EDA dobavile Portugalski za 268 milijonov dolarjev vojaške pomoči, Velika Britanija pa je dala Portugalski oklepna vozila, Zahodna Nemčija pa kamione, zažigalne bombe, avtomatsko orožje, 16 letal in drugo vojaško opremo.
Zatem je Fedorenko kritiziral evropsko gospodarsko skupnost in poudaril, da je ta povzročila velik razdor med novimi afriškimi državami. Ta organizacija je odvrnila afriške države od poti nevtralnosti in je služila bivšim kolonialnim državam, da obdržijo nadzorstvo nad svojimi bivšimi kolonijami.
Na koncu je Fedorenko podprl priporočila konference v Adis A-bebi, naj se proti Portugalski uvedejo sankcije. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne.
Jugoslovansko - alžirski gospodarski sporazum
BEOGRAD, 23. — Y Alžiriji so danes podpisali sporazum o jugo-slovansko-alžirski blagovni izmenjavi, o načinu plačevanja in o znanstveno-tehiničnem sodelovanju. Novi trgovinski sporazum za dobo od 1. julija 1963 do 31. decembra 1964 predvideva povečanje blagovne izmenjave na 21 milijonov dolarjev v obeh smereh. Po sporazumu o znanstveno-teh-ničnem sodelovanju se bo 50 jugoslovanskim strokovni, .om, ki že delujejo v Alžiriji, pridružilo še 25Q strokovnjakov. Z istim sporazumom je Jugoslavija dodelila Alžiriji 85 štipendij za študij in spopolnjevanje alžirskih strokovnjakov v Jugoslaviji. Poleg tega bosta Alžirija in Jugoslavija sodelovali v razvoju dveh centrov za šolanje kadrov v Alžiriji.
V sporočilu, ki je bilb objavljeno po podpisu sporazuma, se ugotavlja, da so v razgovorih u-gotovili velike možnosti za razširitev sodelovanja na področju industrije, javnih del, financ in načrtovanja. Sklenjeno je bilo, da odgovorni organi obeh držav sprejmejo ustrezne ukrepe za izvajanje tega sodelovanja, posebno za graditev industrijskih objektov, pri kateri bodo sodelovala jugoslovanska podjetja. Posebno so poudarili potrebo po izkoriščanju vseh konkretnih možnosti, ki se nanašajo na jugoslovansko udeležbo pri razvoju ribolova, organizacije alžirske mornarice, sodelovanja na področju prometa in morakih pristanišč. Predvideli so tudi možnost skle-
im v primernem času pričeli za-devne razgovore.
Aretirana izraelska vohuna v Švici
BERN, 23. — Zvezni departma za pravosodje je sporočil, da so aretirali dva švicarska državljana, ker sta prodala izraelski informacijski službi podatke o dobavah, ki jih je neko švicarsko podjetje izvršilo Egiptu. Omenjena državljana so aretirali 9. julija v Zuerichu. Zaposlena sta bila v tovarni «Motoren, Turbinen und Pumpen» in sta stopila v stik z izraelsko tajno službo, kateri sta za denar dajala podatke o tej tovarni in o njenih dobavah Egiptu. Omenjena vohuna sta Willi Naef, star 32 let, in Johann Neeser, star 37 let. Omenjena tovarna pripada Egipčanu Hasanu Sajedu Kamilu, ki je rojen v Svici in trguje z orožjem. Vohuna so are-
tirali kmalu potem, ko sta se vrnila iz Pariza, kjer sta stopila v stik z agenti izraelske obveščevalne službe. Kakor je znano.
Neurje nad Sarajevom
SARAJEVO, 23. — Danes popoldne je enourna ploha v Sarajevu spremenila vse ulice, posebno v središču mesta, v prave hudournike, lei so nosili tone raznega materiala in popolnoma paralizirali promet v mestu. Voda je vdrla v številna stanovanja, kle-ti in trgovine in prizadela precejšnjo škodo. V eni uri je padlo 40 mm padavin. Take plohe, ki so jo spremljali močni sunka vetra in številni gromi, ne pomnijo niti najstarejši Sarajevčani. Na znameniti Baščaršijd je voda dosegla višino enega metra in v dolžini 100 m razruvala asfaltne ceste. Pri katedrali je voda prekinila promet in semafor. Po kon. čani plohi in umiku vode je na Ulioi maršala Tita ostalo okrog 20 cm naplavin. Na najboli prizadete kraje so takoà poslali gasilce in člane štaba za borbo proti elementarnim nesrečam. Kaže, da človeških žrtev ni bilo.
IIIIIMIIIIIfMUltllltllllllllllltlttfllllttlllllttHIlllHllflltlilltiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiviini
Vzhodnonemško sodišče obsodilo Hansa Globkeja na dosmrtno prisilno delo
BERLIN, 23. — Vrhovno sodišče Vzhodne Nemčije je obsodilo danes na dosmrtno prisilno delo državnega podtajnika v predsedstvu zahodnonemške vlade Hansa Globkeja.
Globkeja, ki ima 64 let, so sodili v kontumacu. Razprava je trajala dva tedna. Globke je bil obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida. Med obtožbami je tudi obtožba, da je v letih od 1932 do 1945 kot funkcionar notranjega ministrstva Nemčije sodeloval pri pripravi rasnih zakonov, ki so določali poseben pravni in socialni polo-žaj Zidov v Nemčiji in na ozem-ljib, ki so jih zasedli Nemci.
Zahodnonemška vlada je zatrjevala, da je Globke ostal na svojem meslu v notranjem ministrstvu tudi med nacističnim re-žimom na zahtevo predstavnikov katoliške cerkve in da mu je na ta način uspelo «pravočasno obvestiti nekatere žrtve, ki. si jih je izbral nacizem»
Globke je sporočil, da se misli umakniti s svojega položaja jeseni, to je tedaj, ko bo odstopil tudi kancler Adenauer.	•

V ponedeljek tiskovna konferenca de Gaulla
PARIZ, 23. — O današnji seji francoske vlade ni bilo moč nič zvedeti, o čem bo de Gaulle govoril v ponedeljek na svoji ti-skovni konferenci. Predstavnik vlade Peyrefitte je po seji izjavil, da je de Gaulle dal nekaj pojasnil glede tega članom vlade. Drugega ni hotel Peyrefitte povedati.
Na vprašanje nekega časnikarja je Peyrefitte izjavil, da Francija nima namena vmešavati se v notranje zadeve Alžirije. To je izjavil v zvezi z izjavami Ben Bele, da je francoska vlada podpirala pekatere elemente, ki nasprotujejo sedanji vladi v Alžiriji.
Kar se tiče moskovskih razgovorov o prekinitvi - jedrekàh poskusov, vlada V Parizu se vedno popoln molk. Zato se še z večjo nestrpnostjo pričakuje de Gaul-lova tiskovna konferenca.
Danes so v Parizu podpisali francosfco-maroški sporazum o francoski gospodarski pomoči Maroku. Neposredna pomoč Maroku bo dosegla letos 210 milijonov novih frankov, medtem ko bo .................mn....................................................t_____________________^
Vodljivi izstrelki domačega izvora prikazani na vojaški paradi v Kairu
Sirski minister za informacije nakazuje možnost obnovitve pogajanj z Naserjem
KAIRO, 23. — Danes je bila v eno izraelsko lovsko letalo V Tel
Kairu velika vojaška parada ob a»u... -- i. —-------
proslavi enajste obletnice egiptovske revolucije. Pred parado je govoril podpredsednik ZAR in načelnik glavnega štaba maršal A-mer. Sporočil je, da so «egiptovske pomorske sile s pomočjo egiptovskih znanstvenikov in inženirjev uspele zgraditi prvo arabsko podmornico, ki jo bodo preizkušali avgusta». Amer je dodal, da je ZAR ustanovila «nove vojaške enote in jih opremila s težkim najmodernejšim orožjem in z vod. ljivimi izstrelki». Dodal je, da so arabski tehniki «ogromno napredovali na sektorju vodljivih izstrelkov» in da so že lansko leto izdelali arabska reakcijska letala
Na veliki vojaški paradi so prikazali moderno orožje egiptovske vojske, med tem tudi nadzvočna lovska letala «Mig-25», protitankovske topove, novo vrsto tanka, ki se lahko uporablja v vodi, na kopnem in v gorovju. Novi vodljivi izstrelek ima dve stopnji; izdelali so ga egiptovski znanstver »iki, in doseže razdaljo 72o kilometrov, Prikazali so tudi druge izstrelke za srednjo razdaljo.
Kairski radio je danes sporočil, da so egiptovska lovska letala sestrelila nad Sinajskim polotokom
Avivu pa je predstavnik izraelske vojske trdil ravno nasprotno, t.j. da sta dve egiptovski lovski letali leteli nad izraelskim ozemljem, da so izraelska lovska letala eno od teh sestrelila in da so se vsa izraelska letala vrnila.
DAMASK, 23. — Sirski minister za informacije Sami El Jundi je na tiskovni konferenci izjavil, da ima sirska vlada včerajšnjo izjavo Naserja za formalno odpoved sporazuma od 17. aprila, ki je določal zvezo med Egiptom, Sirijo in Irakom. Minister je dodal, da «je pogodba od 17. aprila v skladu s tekom zgodovine in v skladu z upanji Arabcev», in da s tem, da je bila odpovedana, «ne pomeni, da mora veljati za mrtvo ln pokopano». Jundi ni Izključil drugih oblik enotnosti med arabskimi državami,-toda dejal je, da po mnenju sirske vlade obstaja eno samo arabsko ljudstvo, in Sirija bo že dalje imela zastavo nove ZAR s tremi zvezdami, ki so jo uvedli kot simbol po sklenitvi sporazuma o tristranski zvezi. Zatem je minister dejal, da stranka Baas ne misli eliminirati drugih političnih strank
«seveda če ne bodo zapletene v zarote».
O nedavnih razgovorih v Aleksandriji med Naserjem in sirsko delegacijo, ki jo je vodil general Ata-ši in v kateri je bil tudi Jundi, je ta izjavil, da je bila Sirija pripravljena na koncesije Egiptu, ker je zvedela, da bo Naser odpovedal tristransko zvezo, če ne bodo spet sprejeli v sirsko vojsko odstavljenih «naserjevskih» častnikov. Jundi je dodal, da je Naser vztrajal, naj bi v Siriji ustanovili enotno gibanje, ki bi zajemalo socialistične sile in ki bi bilo pod njegovim vodstvom, ter je zavrnil ponudbo za vladno koalicijo med stranko Baas in unionističnimi skupinami ter drugimi tendencami ter predlog o spojitvi rped stranko Baas in arabsko socialistično zvezo. Edini spo-razum, ki so ga dosegli, je bil, da bodo spoštovali premirje do 1. avgusta in da bo v tem času «Kairo prenehal napade na Sirijo». Po tem datumu bi obnovili pogajanja, «da se začrta nova pot k enotnosti». El Jundi ni izključil možnosti, da se obnovijo pogajanja med Egiptom in Sirijo po 1 avgustu, če se bo Naser s tem strinjal, «in to možnost bodo proučili».
francoska vlada jamčila drugih 100 milijonov novih frankov kreditov.
V ameriških političnih in finančnih krogih se govori, da namerava francoska vlada odtegniti približno milijardo dolarjev ziata, ki sestavlja zlato rezervo Francije in ki je sedaj položena v kleteh «Federai reserve bank» v New Yorku. Zlato je položeno v New Yoricu v imenu Francije, in morebitni umik ne bi vplival na ziate rezerve ZDA. Vendar pa bi ta umik pomenil novo dejanje, s katerim hoče de Gaulle po. kazati svojo neodvisnost od ZDA, ter bi neprijetno vplival na fran-cosko-ameriške odnose.
Tudi po včerajšnji seji moskovske trojne konference za sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov vlada še dalje velik optimizem in vztrajno *e govori, da bi utegnili sporazum parafirati že danes zvečer. Pred tem bodo verjetno govorili o nekaterih postranskih vprašanjih, in sicer, kdo naj bo navzoč pri pravem podpisu pogodbe, in kje naj sporazum podpišejo. Za danes ni predviden noben sestanek izvedencev, ki pripravljajo besedilo načrta pogodbe, kar je po mnenju opazovalcev še en znak odločilnega napredovanja pri pogajanjih. Predvsem pa je važno, da tudi včerajšnje uradno poročilo o razgovorih poudarja, da so delegacije «nadaljevale z izmenjavo misli o drugih vprašanjih vzajemnega interesa». Meti temi drugimi vprašanji je namreč predvsem vprašanje pogodbe o nenapadanju me državami NATO in varšavskega pakta. Ponavljajo se trditve, da pri tem ne gre za pravo pogodbo, temveč za enostranske obveznosti obrh blokov, da se ne bosta posiužila vojne. V Washingtonu je Kennedy izjavil, da ima veliko npanje za uspeh pogajanj ▼ Moskvi, Mac Millan pa je v Londonu v spodnji zbornici dejal, da britanska vlada pričakuje s zaupanjem in nestrpnostjo pozitivni zaključek moskovske konference. Po najnovejših vesteh je državni tajnik Dean Rnsk izjavil, da se bodo razgovori v Moskvi nadaljevali še dan ali dva. Podobno izjavo je dal tudi ameriški senator Fulbright.
V Siriji je minister za informacije Sami El Jundi v odgovor na predvčerajšnjo Naserjevo obsodbo sirske vlade odgovoril, da sirska vlada ima to Izjavo za formalno odpoved sporazuma od 17. aprila, a katerim je bila sklenjena zveza med Egiptom, Sirijo 'in Irakom. Jundi se je namreč udeležil nedavnih razgovorov z Naserjem. Zato je zanimiva njegova izjava, da je bila Sirija pripravljena na koncesije Egiptu, ker da je zvedela, da bo Naser odpovedal tristransko zvezo, če ne bodo ponovno sprejeli v sirsko vojsko «naserjevskih» častnikov; toda e-dini sporazum, ki so ga dosegli, je bil, da bodo spoštovali premirje do 1. avgusta, in da bo do takrat «Kairo prenehal z napadi na Sirijo», nakar bi obnovili pogajanja. Zaradi tega Jundi ni izključil možnosti, da se pogajanja po 1. avgustu obnovijo.
Po dolgotrajni sodni razpravi je včeraj vrhovno sodišče Vzhodne Nemčije obsodilo na dosmrtno prisilno delo državnega podtajnika v predsedstvu zahodnonemške vlade Hansa Globkeja zaradi vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in uradi genocida. Obsojeni Globke pa je sporočil, da se bo umaknil s svojega položaja šele jeseni, ko bo odstopil tudi koncler Adenauer.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 31.2. najnitja 26, ob 19. uri 27.8; vla«e 32 odst., zračni tlak 1012.3, nebo 9/10 poobtaéeno, morje mirno, temperatura morja 2S.6.
Tržašk
dnevnik
Danes, SREDA, 24. julija Kristina
Sonce vzide ob 4.37 In zatone ob 19.44. Dolžina dneva 15.07. Duna vzide ob 8.20 In zatone ob 22.02
Jutri, ČETRTEK, 25. julija J aikob
Antifašisti bodo jutri proslavili 20-obletnico padca fašistične diktature
Zborovanje na Trgu Garibaldi - Proglasi antiiašističnih in partizanskih organizacij tor nnbrozinsko in tržnike občinsko uprave ■ Sprejemi na podeželskih županstvih
Jutri poteka dvajset let od dneva, ko se je zrušil fašistični režim. Pod pritiskom naprednih Sil in ljudskih množic, ki se je izrazil zlasti s pomladanskimi stavkami 1943. leta v severni Italiji, in zaradi vojaških porazov ter nenehnih letalskih napadov na mesta je bila monarhija, kompromitirana s fašizmom, prisiljena odsloviti «moža Previdnosti», jčeprav je skušala ohraniti dejanske stebre fašistične države in si s tem zagotoviti lastni obstoj. Toda 25. julij je bil le začetni plaz, ki je kasneje zasul monarhijo samo ter bil zato počelo kasnejšega odporniškega gibanja, katero se je razmahnilo po ». septembru. Zato je 25. julij važen dan v zgodovini italijanskega ljudstva in vseh anr tifašističnih sil sploh, ki so leta in leta kot krti rahljale fašistične korenine ter jih končno spodjedle, da se je navidezno trdna stavba čez noč sesula v prah in so fašistični hierarhi in valpti izginili kot kafra. In v tem izpodkopavanju fašizma je imelo zelo velik delež tudi slovensko ljudstvo, ki je živelo v mejah Italije in ki je bil zanj 25. julij še posebno velik praznik, čeprav so njegovi sinovi tudi še po tem dnevu ostali po ječah in internacijah, medtem ko so primorske partizanske enote začele oboroženo borbo že dve leti prej.
Ta veliki in važni zgodovinski dogodek bodo jutri proslavile antifašistične sile z zborovanjem ter s proslavami in sprejemi po podeželskih županstvih, Ob tej priliki so izdale Vsedržavna zveza italijanskih partizanov (ANPI), Vsedržavna zveza italijanskih antifašističnih preganjancev (ANP PIA), Zveza partizanov tržaškega ozemlja, Italijanska zveza partizanskih združenj (FIAP) in Vsedržavna zveza bivših deportirancev v nacističnih taboriščih naslednji proglas:
Pred 20 leti je pod dvojnim pritiskom, pod pritiskom ljudskih sil in porazov na bojiščih, padla fašistična diktatura. U-kinitev vseh svoboščin je Italijo moralno potlačila in gospodarsko obubožala ter jo končno potegnila v tragično pustolovščino skupno z nacisti.
Trst in njegova dežela sta se vedno junaško upirala sramotnemu režimu, čemur je dokaz njegovo krvoločno zatiranje antifašistov. V Italiji ni bilo ječe ne konfinacije, kjer bi ne bili zaprti ljudje iz naših krajev, Italijani in Slovenci.
Najbolj surovi procesi posebnega sodišču so bili v Trstu: 14 smrtnih obsodb, na tisoče let ječe in konfinacije. Žalostna prednost našega mesta so bile krematorijske peči v Rižarni, edine v vsej Italiji. 71 u-streljenih na Opčinah, 52 obešenih v Ul. Ghega, žrtve na Proseku, v Lonjerju, v Miljah, tisoči deportirancev v uničevalnih taboriščih; vse to priča o velikem deležu, ki ga je ljudstvo naših krajev dalo v borbi za svobodo.
S partizansko vojno se je I-taliia oprala sramote, v katero jo je bil pahnil fašizem. S fašizmom vred je bila izločena monarhija in dežela si je izglasovala demokratično republiško ustavo. Nova pokolenja čaka zdaj borba za popolno uresničenje vseh ustavnih svoboščin.
V četrtek, 25. julija, ob 20. uri ho na Trgu Garibaldi proslava pad-
ca fašizma. Govorili bodo: Giovan-i ni Postogna, Arturo Calabria, Bruno Pincherle, Vladimir Kenda in Gino Farciti.
Nabrežinski občinski odbor pa je naslovil na prebivalstvo naslednji proglas;
Danes je dvajseta obletnica padca fašizma. Dalj kot dvajset let je ta diktatorski režim divjal nad vsem italijanskim ljudstvom. Posebno kruto se je izkazal v ravnanju s slovensko narodno manjšino■ Povzročil ji je nepreračunljivo moralno in gmotno škodo.
Na tem ozemlju je fašizem, uprizoril številne procese proti slovenskim in italijanskim antifašistom. Izrekel je številne smrtne obsodbe na stotine let ječe in konfinacije. Potegnil je končno Italijo na stran nacistov v zadnji svetovni vojni in povzročil novo ialost in trpljenje za tukaj živeči narodnosti.
V naši občini je žalostna bilanca zatiralne politike terjala okrog sto mrtvih, nad petsto deportirancev in štiri požgane vasi (Mavhinje, Cerovlje, Medja vas in Vižovlje).
Zmaga nad fašističnim zatiranjem je obnovila demokratične svoboščine, dala je ljudstvu republiško ustavo, ki je vredna najplemenitejšega izročila in je vrnila Italiji njen u-gled v svetu.
Ponosni zaradi prispevka, ki smo ga dali za borbo proti fašizmu, se spominjamo vseh padlih in se obvezujemo, da bomo varovali dosežene pridobitve in čedalje bolj utrjevali prijateljstvo in medsebojno spoštovanje med tu živečima narodnostima.
Tržaški občinski odbor pa je za 25. julij naslovil na meščane proglas, v katerem med drugim pravi: Pred dvajsetimi leti, 25. julija 1943 je seja v palači Venezia zaznamovala konec fašizma. Tisti dan je bil tudi začetek najbolj dramatičnega obdobja vse naše narodne zgodovine, med katerim je italijanski narod, zlasti pa tržaško prebivalstvo, občutil nezaslišano pomanjkanje in trpljenje. Zaradi tega moramo danes, ko se spominjamo na tiste dni, obnoviti našo obveznost za obrambo svoje svobode in svobode vseh narodov. Spomin na 25. julij 1943 naj bo torej opomin in spodbuda v naporih za obrambo tistih vrednot, ki jih je fašizem zanikal in žalil.
Trgovci z ribami proti sklepu občinskega odbora
Sklep tržaškega občinskega od-bora, da se spremeni člen 1 pravilnika ribjega trga na debelo v smislu, da se morajo vse ribe na debelo prodajati na ribjem trgu, da se preprečijo morebitne špekulacije, je naletel pri trgovcih na debelo z ribami na takojšnji odpor.
Kot poročajo, je Zveza trgov-cev zahtevala od prefekture, naj
zavrne omenjeni sklep občinskega odbora. Zveza utemeljuje svo,-jo zahtevo iz praktičnih razlogov prodaje rib na debelo in se v tem pogledu sklicuje tudi na nekatere zakonske predpise.
Zborovanja KPJ
Danes priredi KPI naslednja zborovanja:
Ob 18. uri bo na Trgu sv. Antona Paolo Sema govoril o temi: «Za rešitev tržaškega pristanišča naj se zdhižijo vsi Tržačani». Ob 19. uri bo Franc Gombač govoril o 20. obletnici padca fašizma. O istem predmetu bo ob 19.30 govoril Claudio Tornei na Skoljetu.
Seja občinskega sveta
Včeraj je bila seja tržaškega občinskega odbora. Najprej so odborniki sklenili, da bo odbornik Vascotto zastopal v Cuneu tržaško občino na poslavi 2Q-letnice začetka iosvobodilne borbe italijanskega ljudstva, ki bo |v tem mestu 28. julija. Na proslavo': bodo odnesli tudi tržaški občinski prapor.
Nato je župan poročal o ukrepih v korist ponesrečencem in ostalim stanovalcem iz Ul. Tesa.
Petim družinam bodo preskrbeli stanovanje v hišah, zgrajenih za ljudi, ki bivajo** v rtezdravih stanovanjih, eno stanovanje pa bodo dodelili na podlagi odloka št, 78 vladnega komisariata. Nadalje bo občina prispevala 300.000 lir za javno nabiralno akcijo, in sicer iz nekega sklada za dobrodelnost. Odbor je nato sprejel tudi proti-predloge na ugovore ministrstva glede del za razširitev pokopališča pri Sv. Ani, za kar bodo potrošili pol milijarde lir. Sicer pa je že prišel v tem času iz Rima neki strokovnjak, ki je ugotovil, da ugovori niso bili utemeljeni. Zato upajo, da bodo lahko kmalu pričeli dela.

POLEMIKA OKROG PRISTANIŠČA
Jasna beseda pristaniških družb v zvezi z zadnfo stavko v luki
Na trgovinski zbornici kar dva sestanka v zvezi z zahtevo po zastopstvu delavcev v posebni komisiji, toda sprejet ni bil noben sklep
Sestanek komisije za jedrsko fiziko
Včeraj je bil na univerzi sestanek ožje komisije pripravljalnega, odbora za gradnjo mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu. Na sestanku so razpravljali predvsem o sestanku, ki bo v petek ob 18. uri na zunanjem ministrstvu v Rimu. Na tem sestanku bodo predstavniki italijanske vlade, predstavniki mednarodne atomske agencije z Dunaja in predstavniki tržaškega pripravljalnega odbora razpravljali o konvenciji med italijansko vlado in mednarodno atomsko agencijo za gradnjo medna-rodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu.
.....................
ZBOROVANJE PSI PRI SV. JAKOBU
Stališče socialistov do občinske krize
Tajnik Pittoni je tudi poudaril, da se morajo spoštovati pravice Slovencev - Pincherle o raznih socialnih in zdravstvenih vprašanjih
«Demokratična, civilizirana in sodobna država, ki ji je na tem, da vlada mir ob njenih mejah, mora ravnati pravično ter pospeševati na vsak način svoboden kulturni, gospodarski in socialni razvoj narodnih manjšin, ki živijo v njenih mejah. Na tak način do-prinaša k nenehnemu izboljšanju odnosov med sosednimi državami in posredno k utrditvi miru in mednarodni pomiritvi.» Te besede je včeraj izrekel pokrajinski tajnik tržaške federacije PSI na zborovanju pri Sv. Jakobu, ko je govoril o odnosu socialistov do slovenske manjšine na tržaškem o-zemlju v zvezi z očitki demokristjanov, ki obtožujejo socialiste, da šo «titovci» in podobno. Pri tem je Pittoni pripomnil: «Naš .titoizem' ni nič drugega kot dosledna obramba koristi tukajšnje narodne manjšine»
Tema včerajšnjega zborovanja socialistov pri Sv. Jakobu je bila naslednja: «Socialisti in kriza v občinski in pokrajinski upravi». Zato je Arnaldo Pittoni posvetil poglavitni del svojega govora vprašanju sodelovanja socialistov pri občinski upravi. V tej zvezi je govornik izjavil, da so socialisti pripravljeni, da sprejmejo določene obveznosti, ki jim jih nalaga politični položaj, vendar pa odločno odbijajo vsak poskus, da se povlečejo v neko politično igro, lei stremi samo za tem, da se praktično obdrži na površju stan «centrizem».
V svojem govoru je Pittoni ostro obsodil KD, PSDI in PRI, ki lani v novembru niso hotele priznati volilnih rezultatov ter so hotele nadaljevati staro politiko v občinski upravi, kljub temu da jo je velika večina volivcev obsodila. Upali so, da bodo lahko nadaljevali to politiko, ne da bi se povezali na eni strani s socialisti, ali
na drugi strani z liberalci. Za-jke, ot so jih razmere prisilile, da soJm»nz.
sestavili manjšinski občinski odbor, ki je. kot so socialisti predvidevali že od začetka, propadel, ko je bilo treba odobriti občinski proračun. Pri tem je Pittoni ostro obsodil izjave demokristjanskih prvakov glede njihove «čiste» levičarske usmeritve. Levičarska usmeritev brez socialistov je nemogoča — je pripomnil Pittoni — a do te bo lahko prišlo samo, če bodo demokristjani začeli iskreno sodelovati z njimi.
Pred Pittonijem je govoril dr. Pincherle, ki je navedel zanimive podatke o delovanju občinske u-prave posebno na področju socialnega skrbstva in zdravstva. Predvsem je očital demokristjanom in njihovim zaveznikom, da niso podprli njegove zahteve, naj občinski svet zahteva, da se uvede preiskava o nekaterih primerih nezakonitega postopka policijskih organov do oseb, osumljenih raznih prekrškov. Takoj nato pa je obsodil način, kako go občinski upravitelji prisilili občinski svet, da je izglasoval regulacijski načrt. Socialisti so večkrat zahtevali, naj se sestavi posebna komisija, ki bi morala obravnavati razna pereča vprašanja na tem področju. Demokristjani pa so si lastili pravico, da o vsem tem odločajo sami. Tako je prišlo do nepopravljive napake, ko so zahtevali, naj se v mestni regulacijski načrt vključi Spodnja Magdalena pod Rovtami, lei je eno izmed redkih področij, kjer intenzivno pridelu jejo zelenjavo.
V nadaljevanju svojega govora je dr. Pincherle zahteval, da se razpustijo vse nepotrebne podporne ustanove ter naj se koordinira delovanje ostalih z občinsko podporno ustanovo. Končno je govornik podrobno razčlenil vprašanja .bolnišnice za kronične bolni-občinske lekarne in občinskih
Tri pristaniške družbe, ki delujejo v tržaškem pristanišču, so nam poslale v objavo pojasnilo, s katerim jasno in utemeljeno zavračajo nesramno kampanjo desničarskega in demokristjanske-ga tiska proti pristaniškim delavcem, ki so tudi v soboto napovedali stavko v obrambo dela in zahteve po pravičnem zastopstvu pristaniščnikov v organih in odborih, kjer se odloča o usodi tržaškega pristanišča.
Tri družbe so vzele na znanje razna ugibanja nekaterih časnikov in lažnive obtožbe proti pristaniškim družbam. Pristaniške družbe pojasnjujejo, da so ob napovedi stavke sklenile sledeče:
1.	Med sobotno stavko, v času po normalnem delovnem urniku, naj bi delavci delali na ladjah «Aquileia», «Commendator», «Adige» in «Ranhusumarum». Na tej zadnji ladji se je delo nadaljevalo do konca razkladanja vagona, ki so ga začeli razkladti pred začetkom stavke, da bi se ne blago pokvarilo, v nedeljo pa naj bi delali na ladji «Mazuranič», in sicer samo v dveh ladijskih skladiščih.
2.	Delo v lesnem pristanišču se je nadaljevalo 20 minut po začetku stavke, da se je omogočilo na-tovarjanie lgdje «Micael», ki je lahko odplula s polnim tovorom.
Pristaniške družbe poudarjajo, da odobravajo stavko, ki se je nanašala na zahtevo, da se razširi studijska komisija za ustanovitev bodoče Ustanove tržaškega pristanišča, ki je bila ustanovljena na trgovinski zbornici, ker so bile izključene iz te komisije tudi tri pristaniške družbe. V omenjeni komisiji ni nooenega predstavnika pristaniških delavcev, s čimer se nadaljuje z diskriminacijsko politiko, ki jo v Trstu že leta in leta izvajajo drugi in ne pristaniške družbe.
Poleg tega pristaniške družbe odločno zavračajo nesramne trditve ACLJ, ki so jih nekateri časniki delno objavili, s katerimi hočejo pristaniške družbe vzporejati z drugimi velikimi in malimi podjetji v Trstu, ki nadaljujejo z najbolj odiozno špekulacijo na račun zaposlenih delavcev v pogledu njihove politične pripadnosti.
Končno pristaniške družbe poudarjajo, da se morajo pri svojem delovanju držati «Pravilnika o izvrševanju zakonika o pomorskem prometu), ki v členu 142 (pristojnosti Pristaniških uradov za delo) v odstavku 3 pravi; «nadzorujejo upravo in delovanje pristaniških družb», v odstavku 4, «določajo kriterije za sprejem v službo in za menjavanje delovne sile». Pri tem tri pristaniške družbe poudarjajo, da tisti, ki piše, «da imajo dejansko konzuli široke možnosti pri odločitvi delovnih izmen, in je zato razumljivo, da dajo prednost delavcem, ki so prepričani komunisti», ne razume ničesar o pristaniških zadevah, ali pa dela to zlonamerno. Ce pa bi hoteli biti bolj jasni, bi morali svoje pripombe nasloviti na pomorske oblasti, kar bi mi želeli. Na ta način, nadaljujejo pristaniške družbe, bi bila pomorska oblast prisiljena zanikati laži ki jih nekateri časniki tako radi osvo jijo.
Da bo javnost obveščena in rovarji razoroženi, pristaniške družbe pojasnjujejo, da one lahko sprejmejo na delo tiste delavce, ki so predhodno dobili dovoljenje za vhod v pristanišče, ki ga. izda
pomorska oblast.
V zvezi z zahtevo po predstavništvu delavcev v komisiji trgovinske zbornice za proučevanje predlogov za pristaniško ustanovo v okviru dežele, so se včeraj na trgovinski zbornici najprej sestali koristniki pristanišča, nato odbor trgovinske zbornice. Po dolgem razpravljanju pa niso sprejeli nobenega stvarnega sklepa.
Gasilci na delu
Na gradbišču na Trgu Ospedale je predvčerajšnjim okrog 20.30 nastal požar. Iz neznanih razlogov se je vnel kup žaganja pri neki cir-kularki. Na kraj so prihiteli gasilci, ki so z nekaj curki vode pogasili nastali požar.
V nekem stanovanju na Miramar-skem drevoredu 123 je zaradi okvare na varovalki Jeklenke začel uhajati plin. Gasilci so poskrbeli, da so jeklenko prenesli na prosto in jo potem izpraznili.
Gasilci so morali predvčerajšnjim priti na pomoč nekemu stanovalcu, ki ni mogel v stanovanje v Ul. Volta 14, ker se je pokvarila ključavnica na vratih. Gasilci so s silo odprli vrata in stanovalec je lahko prišel v stanovanje, v katerem se je na plinskem gorilniku grela večerja.
V petih dneh si je hotel dvakrat vzeti življenje
Pred petimi dnevi si je v bolnišnici, kjer so ga pridržali na ó-pazovalnem oddelku, hotel vzeti življenje 22-letni Giuseppe Miloš iz Salita Monte Valerio 45. Tal 'Krat si je porezal desno roko, potem 'ko je razbil steklo na nekem oknu. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja zdrav v sedmih dneh. Komaj je prišel I boke
domov, si je spet, v napadu bož-jasti, hotel vzeti življenje. Včeraj so ga z avtom RK prepeljali v bolnišnico, Tojer so ga sprejeli na četrti zdravniški oddelek s pridržano pro,gnozo zaradii zastrupitve s plinom. Spremljala ga je 30-ietna soseda Egidia Saxida, ki stanuje na š't. 30 iste ulice. Povedala je, da je Miloša malo prej našla nezavestnega v njegovem stanovanju.
ZAKADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV
Jutri bo zopet stavka gradbenih delavcev
Stavko sta enotno napovedala oba sindikata
Tajništvi obeh pokrajinskih sindikatov.	gradbenih	delavcev	sta
napovedali enotno stavko všeh gradbenih delavcev in pleskarjev v naši	pokrajini.	Ta	sklep	sta
sprejeli na podlagi sklepa vsedržavnih sindikatov stroke, ki so napovedali stavko po vsej državi.
Stavka se prične danes ob 6. mi zjutraj in se konča ob 6. uri jutri. Vsedržavne sindikalne organizacije so tudi sklenile, da bodo delavci povsod takoj prekinili nadurno	in prazniško	delo.
Zaletel se je v avtobus
V bolnišnici so nudili včeraj prvo pomoč 22-letnemu Savinu Sancinu	iz Doline	št.	32, ki	je
postal žrtev cestne nesreče. Ko se je na lambreti vozil proti Miljam, je zaradi spolzke ceste na nekem dvojnem ovinku izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zaletel v avtobus podjetja ATA, ki je privoizil z nasprotne sitrani. Pobil se je po kolenih, komolcih in levem gležnju. V bolnišnico so ga pripeljali z avtom RK. Sancin bo ozdravel v treh dneh. O zadevi poizvedujejo karabinjerji iz Ul. dellTstria.
Tatovi odnesli 17. kg cigaret
Drzni tatovi so v prejšnji noči odnesli iz tobakarne v Ul. Rossetti 37/b 17 kilogramov cigaret in 1500 lir drobiža, ki so ga našli v predalu prodajalne mize. Tatvino je presenečena opazila včeraj zjutraj lastnica, ko je prišla odpirat tobakamo. 47-letna Antonietta Viro-ne por. Casà iz Ul. Rossetti 28 ni hotela verjeti lastnim očem, ko je opazila, da je žabica roloja sežaga-na. Ko je potegnila kvišku rolo, so pred njo zazevala vrata tobakarne z razbitim steklom. Na tleh pa Je bilo vse polno drobcev stekla. Ca-
iiiiiiiiiiiiifuiiiiimiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiHiinmuiiiiiHiimiivHuviiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiimiimiimuiiiiiiii
HUDA PROMETNA NESREČA
Avtobus trčil v avto v Miramarskem drevoredu
v
Šofer avta močno ranjen
Predsinočnjim okrog 24. ure se je k Miramarskem drevoredu dogodi-
la huda prometna nesreča. 30-letni geometer Luciano Molinaro iz Ul. Scussa 3 se je vozjl s svojim avtom proti Grljanu. Iz neznanih raz-lpgov pa *se Je »nenadoma ustavil, ko je ' privozil do Grljanskega križišča. Za njim je vozil avtobus v razdalji nekaj metrov 30-letni Silvino Roncolato iz Ul. DAlviano 5. Ronqolato Je takoj zavrl težko vozilo, toda kljub temu se ni mogel izogniti avtomobilu in je silovito trčil v zadnjo stran Molinarovega avta. Zaradi silovitega sunka, je Molinara nekajkrat vrglo v notranje stene avta in je z glavo udaril v vetrobran, ki se Je razbil, tako da se je hudo poškodoval in ranil z drobci stekla.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli bolničarji RK in službujoči zdravnik je Molinaru ugotovil glo-
rane na sencih, zatilju, levi
podlakti ter udarec po rokah in. levi nogi. Molinaro je tudi krvavel iz ušes in zaradi šoka ni govoril. Previdno so ga položili v rešilni avto in ga z vso naglico odpeljali v bolninšico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek s pridržano prognozo.
sajeva je vstopila v tobakamo, kjer so neznanci vse prevrgli in preiskali vsak kot. Odnesli so za 300.000 lir cigaret. Casajeva je telefonsko poklicala agente letečega oddelka policije, ki so takoj uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove.
Sredi ulice je pijan oviral promet
V soboto okrog 19. ure je mestni stražnik poklical agente letečega oddelka policije na Trg Garibaldi, kjer je 34-letni begunec Antonio Vocci iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti pijan nadlegoval mimoidoče pešce in sredi ceste oviral promet. Agenti so Voccija spremili v bolninšico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga potem aretirali ter prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in motenja javnega reda.
Pestri načrti restavracije «La Marinella»
Na delu mu je postalo slabo
Včeraj je 27-letni Gianni Pao-latto iz San Vita al Tagliamento s svojim avtom prepeljal v bol-nišnico svojega delovnega tovariša 25-Ietnega Alojza Bandel.ja. iz Doline št. 40. Bandelj, ki je’ u-služben na gradbišču Vetrobela v Zavij ah kot tesar, se je včeraj počutil slabo in je padel nezavesten na tla. Zdravniki so mu ugotovili rane na desni strani čela, zato so ga sprejeli na prvi zdravniški oddelek s prognozo o-krevanja v 5 dneh.

IZPRED SOPISCA
Razposajenost in predrznost sta tri mladeniče drago stali
Sodnik jim je odmeril po 17 mesecev ječe, ker so kradli iz avtomata za cigarete in iz servisne bencinske postaje
Pred poletno sekcijo kazenskega sodišča (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar Morelli, obramba Vattovani) so se morali zagovarjati zaradi tatvine trije mladeniči. V tem primeru ne gre za stare znance sodnijskih dvoran, temveč za tri razposajence, ki jim je nekega dne nenadoma šinilo v glavo, da se postavijo izven zakona ne da bi jih k temu koraku silila revščina ali nevzdržne družinske razmere.
Na zatožni klopi so se znašli: 20-letni Adriano Milossa iz Ul. Ve-nezian 23, 20-letni Gabriele Lonza iz Ul. S. Tommasi lilter 20-letni Bruno Vincenti iz Doberdobske ulice na Opčinah št. 8. Prva dva sta trgovska , pomočnika, a tretji je delavec.
Vse tri so obtožili, da so sodelovali pri dveh tatvinah, ki so ju
zagrešili v številnih obteževalnih okoliščinah. Obtožnica jih je pred. vsem dolžila, da so ponoči med 21. in 22. junijem letos ukradli 7200 lir iz nekega avtomatskega aparata za prodajo cigaret v Miljah, ki je last nekega Francesca Mancusa, ter približno 8.000 lir Egoneju De Baseggiu, ki ima v najemu servisno bencinsko črpalko v Miramarskem drevoredu 233. V prvem primeru so mladeniči odprli s silo avtomatski aparat ter odnesli s seboj škatlo za zbiranje denarja (polastili so se samo kovancev po 100 lir), a v drugem primeru so odprli s silo vrata in nato še predal v mizi, ki je bil zaklenjen.
Mladi tatovi so prišli v roke policijskim oblastem čisto slučajno, in sicer malo potem, ko so okradli avtomat za prodajanje ci-
Včeraj smo pisali, kako so se šli ljudje v nedeljo hladit tudi v Veliki Repen ter s tem počastili teran in pršut, ti Izraziti kraški «dobroti», ki spadata neločljivo skupaj. Na sliki vidimo, kako so sc ljudje pod senco košatih dreves zbrano predajali pokušanju kraškili specialitet
garet v Miljah. Bilo je 22. junija okoli 2,3(1 zjutraj, ko se je po trgu v Miljah peljala z avtom neka financarska patrulja. Poročnik Vezio Piccialii, ki ji je poveljeval, je opazil tri mladeniče, ki so stali pred avtomatom in spuščali vanj denar. Njihovo početje se mu seveda ni zdelo prav nič čudno ter je odšel naprej. Nekaj minut pozneje pa je v. bližini mestne avtobusne postaje opazil iste tri mladeniče, ki so se peljali vsi na enem motorju. Eden izmed njih P® je imel P°d pazduho precej velik zavitek. Poročnik Piccialii jih je skušal ustaviti, toda motoristu se je posrečilo, da se ga znebi s tem, da je z vso naglico pognal motor okoli postaje ter se nato oddaljil v smeri proti Trstu.
Flnancarji pa se niso pustili ugnati v kozji rog. Začeli so zasledovati neznance ter so jih nazadnje dohiteli v bližini občinskega smetišča pri Ospu. Mladeničem se je sicer posrečilo, da so odvrgli zavoj, kar pa jih ni rešilo aretacije. Financarji so ga namreč kmalu našli in jih tako prisilili, da so priznali tatvino v Miljah in pozneje še tatvino pri bencinski črpalk-i v Miramarskem drevoredu.
Ker so jih policijski organi zalotili pri tatvini, so jih seveda takoj zaprli v koronejske zapore. Se pred razpravo pa so vsi poravnali škodo, ki so jo povzročili Mancusu in De Baseggiu. Prvemu so izročili 135.000 lir (pri tem je vštetih ukradenih 7.200 lir in celotna škoda na aparatu), a drugemu 25.000 lir (8.000 ukradenih lir in škoda na vratih in predalu). Kot je znano, pomeni poravnava škode znatno olajševalno okolišči-,no ter na splošno občutno zniža zaporno kazen, Kljub temu je včeraj javni tožilec zahteval za vsakega izmed treh mladeničev 2 leti in 15 dni zapora ter 90.000 lir globe. Sodniki pa so jim odmerili po l leto in 5 mesecev zapora ter 40.000 lir globe.
Razsodba je povzročila sorodnikom in posebno materam obsojencev globoko žalost. Po končani razpravi je bilo še dolgo časa slišati na hodniku ihtenje nesrečnih žensk.
Lastnik restavracije-bara «La Marinella» v Barkovljah je včeraj povabil novinarje in predstavnike tu rističnih organizacij, katerim je med prijetno zakusko obrazložil spored raznih prireditev v tem lokalu, da bi se poživilo družabno življenje v našem mestu in nudila prijetna zabava in razvedrilo turistom.
Ta lokal ob barkovljanski obali je na lepi legi in je precej obsežen ter ima lep vrt, tako da nudi gostom vso udobnost. Zaradi tega je zelo primeren za zabavne prireditve, zlasti v poletni sezoni. Pobuda lastnika lokala je zelo zanimiva in privlačna. Tako je med drugim na sporedu v soboto, 27. t. m. ob 21. uri velika plesna prireditev za izvolitev miss Trsta in miss filma 1963. Pri izvolitvi za miss bodo lahko tekmovala vsa dekleta, ki se bodo udeležile prireditve. Izvoljenki, ki ju bosta izbrali strokovna žirija in občinstvo, se bosta nato udeležili deželnega tekmovanja, ki bo v istem lokalu 17. avgusta. Tri izvoljenke s tega tekmovanja pa se bodo udeležile zaključnega tekmovanja, ki bo 31. avgusta v Salsomaggiore.
Razen tega bo pri «Marinelli», 30 in 31. julija revija francoskih lepotic, med katerimi bo tudi znana francoska miss - profesorica matematike. Zanimive prireditve bodo tudi v avgustu in septembru z nastopom italijanskih pevcev lahke glasbe, nato pa se bodo zbrali umetniki v tekmovanju «ex tempore». Spored je vsekakor zanimiv in bo privabil lepo število domačih in tujih gostov. PoHroben spored prireditev bomo naknadno objavili.
Častni odbor za razstavo znamk v Miljah
Senatorja Caleffi in Vidali ter poslanca Boldrini in Tanasco so sprejeli povabilo, da pristopijo k častnemu odboru razstave znamk o odporniškem gibanju, ki bo v Miljah od 28. septembra do 6. ok. tobra. Na razstavi bodo znam’Ke iz najrazličnejših krajev sveta.
V častnem odboru razstave so že župana iz Milj in Trsta, rek-tor tržaške univerze prof. Origo-ne, šolski skrbnik dr. Vigneri in predsednik pokrajinske turistične ustanove odv. Volli.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. julija 1963 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo Je 8 oseb.
UMKU SO:	SMefcna Oli v ia VII-
laoh por. Tanmplenilzza, 66-le-tna Maria Grilli por. Benvenuto, 77-letna Antonia Slskbvlc por. Križman, 30-ietna Iolanda Castrovlllari, TOdetni Luigi Vidal, 63-letna Stefania Kralj por. Carli, 87-letna Giovanna Fle-bus por. Moro, 77-letni Matteo Paul.
Prosvetno društvo Lonjer-Katinara
priredi 15. avgusta t.l. izlet v Postojno z ogledom Postojnske Jame v Rakovo dolino. Predjamski grad in Sv. Socerb.
Vpisovanje ln pojasnila v Lonjerju pri Vilku Batiču ln Maksu Pečarju od 19. do 22. ure.
Prosvetno društvo «Matjašič» Iz BarkovelJ priredi dne 8. septembra izlet k partizanski bolnici «Franja». Vpisovanje je v teku vsak dan, razen nedelj, na sedežu pri Rumeni hiši od 20. do 21. ure ln se sprejema tudi telefonsko na štev. 30-597 vse do 25. avgusta. Cena Izleta znaša 2400 lir.
hbte trn
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 16.00 «Assassinio col botto» Nino Manfredi.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 «L’amante di 5 giorni» Francpise. Perier. Prepovedano mladini
Grattacielo 16.00 «li ranch delle 3 campane». Technicolor. Doroty Ma-ione .
Superclnema 16.00 «Un Pizzico di follia». Technicolor. Danny Kaye.
Alabarda 16 30 «I*o scocciatole» Alberto Sordi, Giulietta Mašina.
Filodrammatico 16.30 «Atollo K» — Stanino in Olio.
Aurora 16.30 «Ucciderò alle 7». Prepovedano mladini.
Cristallo 16.30 «Un tipo lunatico».
Capitol Zaprto zaradi počitnic.
Garibaldi Zaprto zaradi počitnic.
Massimo 16.30 «All’ombra del patibolo» James Cagney.
Impero 16.30 «Tutto l’oro del mondo».
Moderno Zaprto zaradi počitnic.
Astoria 17.00 «La grande guerra« Alberto Sordi, Vittorio Gassman.
Astra 17.00 «li prigioniero d' Guiam»
Vittorio Veneto 16 45 «La doppia morte» Claude Ti tre. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Vagon Master» Ben Johnson.
Marconi 16.30 «La spada magica» Technicolor. Basii Rathbone, Estolle Winwood.
Ideale 16.30 «Ragazze per l’Oriente» Marisa Meli. Prepovedano mladini.
KINO NA PROSTEM
Satellite 20.30 «Joseiito». Technicolor. Joselito, Luz Marquez.
Marconi 20 15 In 22.00 «La spada magica». Technicolor Basii Ratih-bone, Est e ile Winwood.
Skedenj 20.30 «Un dollaro d’onore». Technicolor. John Wayne, Dean Martin, Ridky Nelson.
Paradiso 20 30 «Semlnole» Technicolor. Rock Hudson, Barbara Hale.
DANES v MIHAMARU predstava «Luči In zvoki». Ob 21 in 22.15 v italijanščini «Maksimilijan in Karlota».
Danes:	na GRADU PRI SV. JU*
STU ob 21.15 «Holiday on ice — Ples na ledu». — Vstopnina:-parter I. 2000, parter '1. IbOO, tribuna 1100 in popularni sedeži 500 Ur. Predprodaja vstopnic centralna blagajna (UTAT). Galleria Prot-ti št. 2, tel 36372. 38547 in pr| blagajni turističnih ln potovalnih podjetij.
Šolske vesti
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu, Ulica Caravaggio 4 sporoča da se Je vpisovanje v I. razred enotne srednje šole za dijake, ki so v. poletnem roku zaključili 5 razred osnovne Sole pričelo L julija 1963 ln se bo zaključilo 25. Julija 1963. Za dijake, ki I-majo popravne izpite se vpisovanje za isto enotno srednjo Solo zaključi 25 septembra 1963
Ravnateljstvo državne srednje šole, Ul, Frausio 12. Trst (Sv Jakob) sporoča, da je čas za vpisovanje v 1. razrez do 23 julija. Tajništvo Je odprto vsak dan od ‘I do 12 ure.
Ravnateljstvo drž strokovne industrijske šole na Opčinah obvešča starše, da bo vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 10 do 12 ure do vključno 25. julija 1963 v tajništvu.
Učenci, ki se vpišejo v 1. razred enotne srednje šole. predlo, ž:jo v tajništvu prošnjo s sledečimi prilogami: rojstni Ust, potr* di lo o cepljenju in precepljenju, spričevalo 5. razreda osnovne šole Vzorec za prošnio dobijo v tajništvu šole
Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z. oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da Je vpisovanje v prvi razred enotne srednje šole od 1. do 25 julija 1963 vsak dan od 9, do 12. ure
Ravnateljstvo drž. nižje Industrijske strokovne šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu (Ulica Montonino 8-II1.) sporoča, da se vrši redno vpisovanje za I. razred enotne srednje šole im za ostale razrede do 25. julija t.l.; za učence, ki imajo popravne Izpite, pa zapade rok dne 25. septembra t.l. Učenke ln u-čenri, ki se vpišejo v 1 razred e-notne srednje šole. morajo predložiti predvsem šolsko spričevalo 5. razreda osnovne šole. kakor tud! rojstni list ln potrdilo o precepljen nJu.
Ravnateljstvo strokovne šole v Dolini obvešča, da se vrši vpiso. vanje za I razred nižje srednje šole v Dolini vsak dan od 9. do 12. ure na tajništvu šole do vključno 25. Julija.
Ravno tako se vrši vpisovanje za II. in III. razred strok. šole.
Ravnateljstvo državnega strokovnega tečaja na Katinari obvešča, da traja vpisovanje za 1. razred enotne srednje šole vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. julija. Vpisovanje se vrši tudi za 2. razred strokovnega tečaja.
PRISPEVAJTE ZA OIJASKO MATICO I
!A X> I
mmmmJ
wmrnik
predvaja danes 24. t. m. ob 18. in 20.30 uri na prostem film:
(Včerajšnje, današnje, jutrišnje popevke)
Igra ALBERTO SORDI, poje RENATO RASCEL
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 'M. t. m. ob 19.311 ur
film
QUANDO L’AMORE È ROMANZO
(Ko je ljuhezeii roman)
Igrajo: ANN BLYTH, PAUL NEWMAN in RICHARD CARLSON
NE IE KOLIČINA, PAČ PA TUDI KAKOVOST
— 3 —
M. juti ji 106*
Sovjetski človek postaja zahteven
Sovjetska industrija razpolaga s sredstvi, da da potrošnikom več izbranega blaga - Kritike vodstvom industrije
MOSKVA, julija. — Ce so se v Sovjetski zvezi do pred nekaj leti doseženi uspehi najpogosteje merili s stanjem iz leta 1013.j t. j, z zadnjim letom miru pred prvo svetovno vojno, se v zadnjem času opaža izrazita tendenca, da se postavlja na tehtnico to, kar se je uresničilo v zadnjih 10 letih, s stanjem iz leta 1053.
Takoj se vsiljuje prvi sklep, da to, kar je bilo v Sovjetski avezi storjeno od smrti Stalina do danes tako na področju gospodarstva kot tudi na področju obrambne moči dežele, pa tudi »a področja politike in družbenega razvoja ter življenja, zasluži, da ga ločimo kot posebno obdobje. To se hote dela tudi ta in to ne prvenstveno na ra-čan neizražene kritike prejšnjega stanja, kolikor zaradi tega, da s« pokaže, da razvoj, ki se j* začel posebno s sklepi XX. in XXII. kongresa KP SZ, gre preko vsega, kar se je v prejšnjih pogojih moglo sploh zamisliti, kar pomeni, da se potrjuje upravičenost in realnost sedanjega zunanje-političnega pa tudi notranjega kurza.
Takšna primerjava je posebno zanimiva, če se vzame v poštev področje življenjske ravni. Številčni podatki o povečanju plač delavcev in nameščencev ter dohodkov kolhoznikov, pa naj bi to povečanje bilo kakor koli bistveno, bi vendarle sami po sebi ne mogli nuditi dovolj jasne slike, ker je med tem prišlo do zamenjave valute in do povečanja cen nekim artiklom. Popolnejšo sliko o tem, ali povečanje dohodkov odraža dejansko in realno povečanje življenjske ravni pa more nuditi dejstvo o stalnem dvigu kupne moči prebivalstva in njegovo povpraševanje po blagu za široko potrošnjo. Ce vzamemo v poštev samo potrošno blago, se je v zadnjih 10 letih blagovni promet v Sovjetski zvezi, v primerjavi z letom 1953, povečal za 2,6-krat.
O povečanju življenjske ravni govori tudi dejstvo, da se je med tem odnos med izdatki povprečne sovjetske družine za prehrano in za druge potrebe bistveno spremenil: Izdatki za prehrano so’ se zmanjšali za 10 odstotkov, vtem ko so se za isti odstotek povečali izdatki 'sovjetske družine za obleko, obutev, pohištvo, televizorje, hladilnike in druge Predmete trajnejše vrednosti.
To pa še ne pomeni — in tega v Sovjetski zvezi nihče ne trdi — da se je potrošnja prebivalstva že približala neki optimalni zadovoljitvi. Spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih 10 letih, ter sam dvig življenjske ravni, ki je te spremembe spremljal, so
vplivale tudi na nadaljnji dvig potreb prebivalstva. Pojava večjih količin najraznovrstnejšega blaga za široko potrošnjo j« pri-vedla tudi do povečanja zahtev kupcev in to glede kakovosti in izbire .Vsekakor je očitno, da se tudi na področju proizvodnih stroškov, torej tudi cen more še marsikaj storiti. Toda to, kar je bistveno, je to, da se reševanju teh vprašanj posveča vedno večja pozornost ter da je vprašanj» stalnega povečanja življenjske ravni, posebno po XXII. kongresu KP SZ, predmet vsakdanjih skrbi in naporov.
Prav pred kratkim je bilo obravnavanju tega vprašanja posvečeno tudi prvo plenarno zasedanje nedavno ustanovljenega Sveta nacionalnega gospodarstva Sovjetske zveze. Zelo širok forum gospodarstvenikov iz vse dežele je nekaj dni zaporedoma razpravljal o ukrepih, ki so potrebni za nadaljnje izboljšanja proizvodnje blaga za široko potrošnjo.
Za reševanje teh vprašanj sta značilni in možni dve poti. prva pot vodi skozi reševanje vprašanja materialno-tehnične baze. Pri tem se posebni upi polagajo v nagli razvoj kemične industrije. Začelo se je z ogromnim programom kapitalne gradnje, o obsegu katere dovolj zgovorno govori podatek, da je med kapitalnimi objekti, katerih gradnja se smatra za prvenstveno, kar 120 objektov kemične industrije. Ne samo to, da se izvršitvi tega programa daje izreden pomen, pač pa se posebej vztraja na tem, da se morajo ti objekti dokončati v čim krajšem roku. Glede tega je nedavno najvišje vodstvo te dežele izdalo sklep, v katerem se kritizira nezadostno učinkovito izkoriščanje osnovnih investicij za čim hitrejše dokončanje gradenj teh objektov in za njihovo puščanje v pogon.
Druga pot, kateri se ne pripisuje prav nič manjša pomemb-ndst, vodi skozi reševanje pro-bletaa, jako razširiti 'Sli .poveča, ti izbiro blaga ob istočasnem povečanju kakovosti blaga in proizvodnje lahke industrije. Na že omenjenem plenarnem zasedanju sovnarhoza je bilo kritizirano večje število podjetij lahke industrije in sicer n'a račun kakovosti njihovih izdelkov. Hkrati pa je bilo sklenjeno, da sovjetska industrija kot celota razpolaga z vsem, kar je neobhodno potrebno za proizvodnjo blaga tudi najboljše kakovosti in to v najširšem obsegu.
Vsa «priporočila», ki so bila na tem zasedanju izrečena, govorijo o tem, kako se vse to more uresničiti.
R. G.
Trst po prvi svetovni vojni v italijanski publicistiki
C. Silvestri: «Dalia redenzione al fascismo» in E. Apih: «Avvento dei fascismo a Trieste» (1958)
2.
Ali so to objektivne sodbe zgodovinarjev? Kar stopnjujejo se: zagrenjeni Slovenci, polni domotožja po Avstriji pridejo med socialiste, da razbijejo italijansko državo (str. 33); nato postanejo maksimalisti — internacionalisti (str. 68—70). In prav «socialista slavo» Regent je tisti, ki v «Delo» piše članke že v komunističnem smislu, privatno pa tolaži italijanske socialiste tovariše, da ne bo zavzel stališča glede tendenc v socialistični stranki Italije (str. 89). Res, za zelo naivne je štel italijanske socialiste Silvestri.
Značilen je njegov opis ustanovitve komunistične partije, ko se «nova stranka» polasti v Trstu... lista «Lavoratore» ob pomoči slovenskih volivcev (str. 90). In ob volitvah maja 1921 je zopet Regent, «ki se proti bivšim tovarišem socialistom poslužuje ne-ortodoksnih, nedemokratskih metod in doseže, da priveže... k novi komunistični partiji znatne mase slovenskega proletariata iz okolice in iz predmestij» (str. 113)... «Ti slovenski delavci so bili vedno bolj ekstremistični zaradi nejasne in dostikrat pristranske vladne politike... in so radi verjeli onim, ki so obljubljali s skrajno lahkomišljenostjo grozečo revolucijo» (str. 113).
Na filmskem festivalu v Locarmi s» prikazali italijanski film «I basilischi», ki ga je režirala Lina Wert-muller in ki obravnava življenje onih mladeničev, ki jim pravijo «vitelloni». Na sliki prizor iz filma
..............................m«.......m...................................
LETOS ŠE ENO POMEMBNO ODKRITJE V SAMOSTANU GRAČANICI
Dve nenavadni in dragoceni ikoni verjetno iz začetka 14. stoletja
Avtor izredno velike ikone ni znan - Manjka lik sv. Janeza, ki je vedno na takih slikah - Freska malega Todora, ki postavlja v dvom stare trditve
GRACANICA, julija. — Stro-kovna ekipa pod vodstvom ing. Branislava Vuloviča, docenta fakultete za arhitektoniko v Beogradu, ki že dve leti vodi dela pri težavni rekonstrukciji in zaščiti srednjeveškega samostana Gračanica, je pred dnevi obsta-
la pred naključnim odkritjem dveh izredno pomembnih iko-nopisov, kakršnih doslej še nihče ni videl. Pod samostanskih ikonostasom iz XVII. stoletja, ki so ga morali odstraniti zaradi del na tem kraju, sta se pokazali dve povsem novi ikoni stoječih
Nigerijski minister za šport in turi z i J. Johnson je resnični športnik
.............mn.um...........	>m.......»Mi>i.u...... ki..»..».......... .i.hmiii
RAZGOVOR Z DIREKTORJEM JUGOSLOVANSKE CARINSKE UPRAVE
Bolj moderen In liberalen postopek pri carinskih pregledih na meji
Lani je šlo preko raznih blokov na jugoslovanskih mejah H milijonov 206 tisoč oseb, v jug. luke in iz njih je odplulo 57.545 potniških in tovornih ladij, v Jugoslavijo je priletelo in odletelo 5500 letal, čez mejo je bilo prepeljanega 30 milijonov ton blaga. Predvideva se, da se bo ta tempo prometa nadaljeval in še povečal. V zvezi s poslovanjem jug. carinskih organov na mejah je urednik beograjske «Borbe» imel z direktorjem uprave carin SFRJ M. Djokanovičem razgovor, iz katerega povzemamo nekaj misli, ki bodo gotovo zanimale tudi mnoge naše ljudi.
Ali je carinska služba kos sodobnemu potniškemu in blagovnemu prometu in ali moremo biti zadovoljni s carinsko proceduro, nolje z odnosom carinikov do potnikov in blaga?
Objektivno povedano, kljub velikemu, delu, ki ga upravlja, canska služba še ni dovolj usposobljena, rekel bi dovolj moderna...
Osnovna pripomba?
Zato, ker posveča večjo pozornost uvozu in zapostavlja kontrolo — izvoza
Z drugimi besedami?
To je stara, zgrešena in, žal, tradicionalna orientacija, da je treba največjo pozornost posvetiti kontroli potnikov in njihovi prtljagi. Preveč se je torej precenjeval obseg blagovne izmenjave, ki se vr-si v potniškem prometu in predvsem odnašanju tuje valute in dinarskih bankovcev. Takšno gledanje Je bilo vzrok temeljitim pregledom potnikov. Pred upravo carine stoji resna naloga, da carinik'™ služba upre svoj pogled bolj k blagu m ne toliko k potniku.
Kar se pa tiče kontrole uvoza blaga, ste z njo zadovoljni?
Nisem. Rekel bi, da se vrši po-vršnp in brez ustreznih sredstev, brez tehničnih'pripomočkov Brez dobro opremljenih laboratorijev m možno izvajati resen carinski bregied blaga Razpolagamo s 3 laboratoriji, potrebovali jih bi najmanj 10.. Tudi pomanjkanje skladišč in tehtnic nam otežko-Ca delo. Mnoge carinske službe uporabljajo pri kontroli potniškega prometa posebne precizne na-
pi ave, n. pr. detektorje za odkrivanje plemenitih kovin in dragih kamnov, falsifikatov v blagu, u-metniških slik. imajo aparate za odkrivanje praznin v prevozu ter druga sredstva za merjenje tekočin. Pomanjkanje teh sredstev navaja carinika, da vrši enostavne preglede kovčkov in potnikov in vprav to je najbolj nepopularno, ne glede na to, če se ti pregledi vršijo na najbolj kulturen način.
Kot vidite, nam težave delajo nezadostna tehnična sredstva in hkrati nezadostna strokovna kvalifikacija osebja. Imamo vsega 7 odst. nameščencev s fakulteto, 40 odst. z nepopolno srednjo šolo in 11 odst. z osnovno šolo. .
Kolikor nam je znano, ate odprli nekaj carinskih šol?
Da, formirana sta carinska odseka na zunanjetrgovinskih visokih šolah v Beogradu in Zagrebu in tudi na ekonomski srednji šoli v Beogradu je oddelek carinske smeri. Štipendiramo večje število slušateljev in do 1965. se bi morala struktura spremeniti tako, da bomo imeli 17 odst. osebja s fakulteto in vsega 5 odst. z osnovno šolo.
Carinik bo moral, nadalje, obvladati en tuj jezik, za kar bo dobil po 5.000 din več plače. Pričakujemo, da bodo novi kadri korenito spremenili način in stil dela
Omenili ste, da se napori carinske službe usmerjajo k čim lažjemu blagovnemu in tudi potniškemu prometu. Se da v tem smislu pričakovati kak nov predpis?
Idej je veliko. Postavili smo npr. vprašanje ali ne bi carinska služba poklanjala večjo pozornost izvozu, če bi namesto Narodne banke sama vršila izplačilo premij Za izvoz? V vsakem primeru ideja zasluži, da jo proučimo. Gre tudi za to, da se precizneje določijo postopki Narodne banke in carine pri t.i. začasnem uvozu o-nega blaga, ki služi za izboljšavo izbire izdelkov, ki so namenjeni izvozu.
Ko že govorimo o novih predpisih, krožijo vesti o nekih spremembah in o ureditvi prepovedi uvoza vozil?
Ne vem, kaj se na tem področju pripravlja. To spada v kompetenco drugih organov. Lahko povem svoje mnenje, da je popolna prepoved uvoza motornih vozli in ne le teh, kot dolgotrajen ukrep nevzdržen. Zaščita domače industrije je mnogo bolj povoljna z določenimi carinskimi barier.tmi kot pa s popolno prepovedjo u-voza.
Ali se bodo sprejeli ukrepi za Ilber-Uzacijo prehoda potnikov čez mejo?
Glede tega je bilo že letos veliko storjenega. Potniki - turisti imajo vrsto olajšav, ki so neznane celo pri večjem številu drugih
.......................................*.......................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne skle-
carinskih služb. Potnik-turist na primer more prinesti v Jugoslavijo brez vpisa v potni list vrsto aparatov za osebno rabo in celo priti z avtomobilom ali motornim kolesom, ne da bi ga vpisali v ^jjkršen koli dokument.
Od pred kratkim jug, potniki, ki se vračajo iz tujine, niso obvezani izpolnjevati pismenih deklaracij, pač pa dajo le ustno izjavo o tem. ali imajo blago za carinjenje ali ne. Pomembno je tudi to, da smo državljanom iz vrste dežel z nekaj celin omogočili, da so dobili vizum na sami meji. Sedaj se vodijo pogajanja, da bi v smislu reciprocitete — te olajšave razširili tudi na druge dežele.
Prej ste imeli več pripomb o počasnosti pregleda potnikov na meji. Se je kaj snremenilo?
Sedanji predpisi so zelo liberalni. To, kar se včasih dogaja na meji počasna in izčrpna kon-trola — je, bi rekel, posledica samovolje nekih carinskih uslužbencev, ki nezadostno razumejo duha in smisel predpisov. Prepričan sem, da bodo takšni primeri, ki so vedno bolj redki, postali neznani v carinski službi, kajti dejstvo je, da naši kadri dosezajo vedno večjo strokovno kvalifikacijo.
figur Matere božje in Kristusa v nadprirodni velikosti. U-metnostni zgodovinarji trdijo, da ti dve ikoni, katerih višina znaša 250, širina pa 95 cm, predstavlja pravo kulturno-zgodovin-sko izjemo, kajti nikjer na svetu, vsaj kar se do danes ve, niso bili odkriti niti približno tako veliki primeri srednjeveškega ikonopisa.
Čeprav prekrite s prahom, ki se je stoletja nanju sesedel, se da na njiju opaziti, da sta ikoni bili delani z najfinejšo tehniko srednjeveškega slikarstva preko solidno pripravljene osnove, na katero je nalepljeno platno. O-hranjena slikana površina predstavlja dve tretjini celega panoja, na katerem sta izdelani, toda inkarnat obraza, na žalost, ni ohranjen. Vendar pa ostali deli inkarnata (roke, noge in obleka), pa čeprav prekriti z debelim slojem prahu, pričajo o prefinjeni slikarski sposobnosti neznanega mojstra palete.
Strokovnjaki smatrajo, da se na temelju formata in tehnike slikanja teh ikon more priti do sklepa, da sta ikoni pripadali prvotnem ikonostasu tako imenovanih stoječih svetniških likov. Ohranjeni napis na ikoni Matere božje, ki se glasi «Primi molenije» (sprejmi mojo molitev) prav tako govori, da sta ti dve pomembni deli srbske srednjeveške umetnosti del ikonografske kompozicije, znane pod imenom «Deizis». Postavlja pa se vprašanje, kaj je s tretjim delom te kompozicije, kaj je z likom sv, Janeza, ki je na vseh tovrstnih ikonah obvezno vedno na levi strani Matere božje (na desni je Kristus). Ali je ta ikona —tretji del — obstajala in je pozneje strohnela, ali bila odstranjena, ali enostavno izginila, se za sedaj ne more z gotovostjo reči, kot se ne more trditi, da je (kot sestavni del ikonostasa) sploh obstajala.
V vsakem primeru predstavlja odkritje teh ikon dogodek izrednega pomena za srbsko kul. turno zgodovino. To se more za sedaj z gotovostjo trditi, dokončna znanstvena sodba o stilski posebnosti in o časovni dobi, kateri to dragoceno odrit-je pripada, pa se bo dala šele tedaj, ko bosta ikoni strokovno očiščeni In v podrobnosti proučeni. Mnogi elementi pa že sedaj govore, da novo odkrite iko. ne izhajajo iz začetka XIV. stoletja, torej iz dobe, ko je vladar — mecen srbske srednjeveške kulture Milutin Nemanič zgradil svojo «zadužbino» v Gra-čanici poleg ruševin stare rimske Ulpiane.
Strokovnjaki so pazljivo sneli obe ikoni in ju namestili v sa-
mostansko skladišče, od koder ju bodo poslali na restavriranje, da bi ju tam očistili od stoletne patine in prahu. Tako oči-.ščena in konservirana bo ta velika umetniška in zgodovinska vrednota ponovno vrnjena Gra-čaniei in razstavljena v centru bodočega muzeja bogate gra-čaniške zakladnice.
To je dejansko drugo veliko odkritje v samostanu Gračanici v zadnjih dveh letih, ki spravlja v dvom dosedanje tolmačenje glede dobe gradnje in dograditve samostana. Arhitpkt, Vulovič je lani s sypju ekipo odkril na arkadi samostanskega vhoda na zahodni strani religiozno kompozicijo «Poklonitev modrecev», ki je dejansko del ciklusa, znanega pod imenom «Zahvalna pesem Materi božji». Potem ko so odkrušili omet, ki je bil naknadno dodan in je pokrival dozidane opornike lokov na vhodu, so odkrili prekrasno fresko s tremi konjeniki brez svetniškega sija, kar je za tedanjo dobo nekaj nenavadnega, ter še Kristusov lik ter lik nekega evangelista s svetniškim sijem. Hkrati je bila odkrita tudi sirka Todora, t. j. najmlajšega sina Djurdja Brankoviča, za katerega se je po nekih starih zapiskih iz te dobe smatralo, da je umrl v svojem 4. letu starosti, dočim freska kaže, da je bil mladi Todor v dobi, ko je bil portretiran, star od 14 do 16 let.
Vse to meče novo luč na dobo gradnje samostana ter na vso zgodovino Gračanice, ki je eden najifnpozantnejših spomenikov srbske srednjeveške kulture, umetnosti in arhitekture.
T. M.
Po sodbi Silvestrija bi bilo mogočo sklepati, da so v Trstu med proletariatom bili «Slavi» kar .večina, odločujoči činitelj. Ce bi pa sam primerjal volilne rezultate iz maja 1921
6637 glasov za komuniste,
4154 glasov za socialiste, skupno 10.791 obe proletarski stranki, in pomislil, da so socialni demokrati dobili v Trstu leta 1907, 9.448 glasov, leta 1911 pa 10.236, bo težko ugotavljal odločilni vpliv Slovencev v povojni dobi. Tržaški proletariat ima po volilnih rezultatih isto moč 1921 kot 1911. In vendar je mnogo slovenskih delavcev po 1918, odšlo, nadomestili so jih Italijani. Označevati slovenske delavce — inter-nacionaliste kot slovenske ultra nacionaliste, je pa zgodovinska netočnost in krivica. Sam pravi (str. 58), da so bili fašisti, ki so v komunistih in v «Slavi» gledali svoje najhujše sovražnike in so zato «zaradi komoditete in politične oportunitete združili oboje in jih prekrstili v «slavocomuniste». Ali Silvestri ne čuti, da gre sam v svojih sodbah po isti poti, če slovenski proletariat o-značuje kot ultranacionalističen?
Slovenske nacionaliste okrog lista «Edinost» očrta prvič na straneh 18—21. Tudi tu bi marsikateri pridevnik lahko izpadel. Zgodovinar ne sme pretiravati. .Da bi bil slovenski nacionalizem kroga «Edinost» «esasperato» — pretiran iz obupa? Saj so slovenski meščanski in katoliški krogi Julijske krajine lojalno sprejeli odločitev Rapalla, sklep Rima in Beograda! Ce pravi pozneje (str. 136), da je «vstajal slovenski («slavo») iredentizem, katerega obstoj so fašisti skušali vedno zanikati, češ da nima pravega obstoja, ker je brez zgodovinske podlage... vendar je ta bil bolj živ kot kdaj koli in bolj, ko so rast-la preganjanja in zanikanja civilnih pravic s strani nacionalnih fašistov, bolj je rastel odpor proti Italiji» — napravi prevelik kompliment slovenskemu iredentizmu. Nujno bi moral ločiti med slovensjco zavestjo in slovenskim iredentizmom. Slovenski odpor, slovenska zavest je rasla in se krepila, ni pa bila usmerjena v iredentistično dejavnost. V resnici so to delali le krogi TIGR. — S slovenskim odporom je pa res raslo nerazpoloženje proti Italiji kot taki, toda pravi aktivni iredentizem, pravi upor se šel« začne z letom 1941, z dobo NOB. Dodajmo še Silvestrijevo sodbo (str. 137) o delu senatorja Salata, Istrana, iredentista, ki je vodij centralni urad v Rimu za nove province. Pravi, da se je Salala posluževal «konservativnih meščanskih slovenskih krogov», da je podpiral njih «trmoglave zahteve» itd., da se je posluževal teh slovenskih reakcionarnih krogov, da bi pobijal subverzivnost levičarjev, v resnici pa podprl reakcijo nacionalistov in fašistov... Skoda, da Silvestri ne namigne tu na noben konkreten ukrep Salate v prid slovenskih reakcionarjev, ki so mogli biti le katoliški. Na slovenski strani je ta Salatova dejavnost neznana, vsaj toliko časa, dokler bi ne dobili kakšnih spominov, ker ’ na rimske arhive bomo še čakali.
Drugo poglavje Silvestrijeve knjige ima naslov «Il sorgere del Fascismo» — Nastanek fašizma (str. 25—75), v katerem začne s kratkim orisom položaja v Trstu po vojni, o nastopu civilnega komisariata, o problemu občinskega sveta itd. o začetkih fašizma, o sekciji nacionalistov v Trstu, o D’Annunziovem pohodu na Reko, skratka o položaju 1919—1920. Ne moremo se spustiti v podrobnosti. Začetkov fašizma v Trstu se bomo dotaknili pozneje v zvezi s člankom E. Apiha. Tu bi le omenili D’Annunziov pohod na Reko. o katerem se Silvestri kar preveč razpiše. Zopet v liniji republikancev — mazzinijancev. Kdor pozna malo bolje literaturo o pohodu D’Annunzia na Reko, saj so pisali o tem že generali in maršali Badoglio in Caviglia, zadnje čase je izdal D’Alatri kar celo knjigo, kjer je uporabil Nittijev arhiv (Nitti — D’Annunzio e la questione Adriatica, Milano 1959), da ne omenimo njegove knjige o začetku fašizma in prav take knjige Tasca (Glej o tem članek v Naši sodobnosti 1958 julij-avgust,
Juvančič, Od italijanskega nacionalizma do fašizma), mora že reči, da se Silvestri ne zaveda v zadostni meri tragičnosti pozicije republikancev — mazzinijancev, saj so se mnogi udeležili pohoda na Reko. Sam pravi ,da se je republikanska stranka Trsta «reške-ga podviga udeležila z vso strastnostjo» (str. 78). V opravičilo prinaša (str. 51), da so republikanci kot iredentisti prihiteli v vrste legionarjev, da «iztrgajo italijansko mesto, ki ga omahljiva zunanja politika italijanske vlade ni bila zmožna rešiti...» V tem smislu se republikansko stališče ni ločilo od tistega, ki so ga zagovarjale nacionalistične stranke.» Na drugem mestu (str. 43) skuša opravičiti republikance, češ da je «treba ločiti med tistimi, ki so v oboroženi obrambi italijanstva Reke videli afirmacijo nacionalnega načela, ki ne zatira, ki je dostopno demokratičnemu in socialnemu razvoju» — to naj bi bilo stališče republikancev — «in med tistimi, ki so kot pristaši nacionalističnih pojmovanj šteli ta podvig kot začetek ali kot ugodno priliko za .politiko moči ».
Ta distim.i a — ločitev je abstraktnega	aja, pi ment zgolj
različno gle^. ,ije na netto skupno dejanje — pohod. Kdor pohod vodi, ta odloča o smeri. U-mestneje bi bilo, da bi Silvestri kratko priznal: republikanci so ob D’Annunziu doživeli polom svojega gledanja, saj je pohod šel v drugo smer. «Tragika» je v tem, da je pohod ,kot prizna Silvestri tstr. 42), pripravljala liberalna iredentistična organizacija «Tren-to-Trieste», zbirala je prostovoljce že maja 1919, sam Ciurlati, predsednik «Trento-Trieste», se je pozneje priključil D'Annunziu na Reko in postal načelnik njegove pisarne. Skratka, D'Annunzio je prišel na Reko ob pomoči «Trento-Trieste» in ob pomoči vojske. DAnnuzio je bil le figura, za katero so se skrivali drugi akterji: italijanski nacionalisti, iredentisti, celo republikanci in anarhisti, pa vojska. Kaj pa je D’Annunzio predstavljal dokaj jasno razčlenjuje kritična sodba piscev Alatnja, lasca in drugih: bil je prednodnik fašizma, mož, ki je prvi začel s fašističnimi obredi rimskega pozdrava, z vzklikom «Eia, Eia...» z retoriko besedičenj, z idejno zmedo, ki hoče združiti nacionaliste, anarhiste in socialiste. Za obrobni dodatek bi pripomnili, da je tudi Hitlerjev nacionalni socializem imel vrsto takin predhodnikov, med drugim tudi samega generala Ludendorfa (o tem več Albert Krebs, Tendenzen und Ue-staiten del NSDAP II. izdaja, Stuttgart 1960). Iz raznih trenj je izrastel Hitler, v Italiji je Mussoliniju konkuriral vsaj v začetku D'Annunzio, saj so že on in njegovi privrženci sanjali celo o «ponodu na Rim». (Glej za vse trditve o D'Annunziu tudi Nino Valeri, Da Giolitti a Mussolini, Firenze 1953 |Ts£r, 48—51),
Skratka po štiridesetih letih bi od Silvestrija pričakovali, da pač stvarno prikaže D'Annunziov podvig, bil je v liniji lašizma — trudi pa se le opravičevati republikance, D'Annunziove sodelavce in to v knjigi, ki naj bi bila uvod v Resistenco proti fašizmu in nacizmu! Silvestri se preveč giblje v vrsti tistih publicistov, ki začenjajo Mussolinijev fašizem — z njegovo diktaturo po Mat-teottijevem umoru, ki se je res začela šele 1925, ali je v osnovi bila jasno nakazana že leta 1919. Težko mu je to opravičiti, Laže opravičim drugega našega dobrega znanca Salveminija tu je tedaj v letih 1919 -20 glede D An-nunziovega pohoda imel isto gledanje v svojem listu «Unità», kot Silvestri danes. Obsojal je sredstva in način, ne pa namena sa mega pohoda in vse vabil k demokratični rešitvi reškega problema (glej o tem članek Elio Apih, «L’Unità» ed il problema Adriatico v zbirki Centro studi per la stona del risorgimento voi. I. Scritti in onore di C. de Franceschi — Trst 1951, str. 270 dalje). Salvemini in z njim Bissolati, oba iredentista ali za sporazum z Jugoslovani, saj sta. popuščala v zahtevi po Dalmaciji: nista imela Sè zgodovinskega pogleda na ' dogodke, danes si ga lahko vsaj približno ustvarjamo.
.(Nadaljevanje' sledi)
Dr. IVO JUVANČIČ
pajte na slepo, posebno če gre za večje zadeve. Tudi v čustvenih zadevah ne mislite le na danes.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zanimive novosti, ki bodo dale nov ton vaši poslovni dejavnosti. Več življenja 10 razpoloženja prinesite v družbo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zanašajte se na druge, pač pa sami zavihajte rokave. Svoj prosti čas posvetite družini in prijateljem.
RAK tod 23. 6. do 22. 7.) Sprli se boste s sodelavci, vendar ne bo hudega. Majhen kompromis ne bi škodoval. Nekoliko vznemirjenja v družini.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nakazuje
1 HOROSKOP
se vam prijetna bodočnost. Materialni uspehi. Zelo prijetne ure z osebo, ki vam Je pri srcu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne vztrajajte pri poslu, za katerega veste, da ne bo prinesel dobička. Nekaj pozornosti osebi, ki Jo imate radi
TEHTNICA (od 23. 9. do 23’. 10.) Vaši predstojniki niso zadovoljni z vašim načinom gledanja in dela. Presenečenje v ljubezni. Preveč ste nervozni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11,)
Pri poslu računajte v glavnem s svojimi močmi. Nekdo išče vaše družbe.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preveč ste se obremenili s finančnim; obveznostmi in to vam ne bo koristilo. Večer po možnosti prebite doma.
KOZOROG (od 21. 12.. do 20. 1.) Več iniciative pa tudi vztrajnosti in vse se bo lepo izteklo. Ne Izgubljajte potrpežljivosti In dobre volje.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prikladen trenutek za večji finančni podvig, Vaše navdušenje nad nekom se bo kmalu ohladilo.
RIBI (Od 20. 2. do 20. 3.) Svojo sposobnost boste dokazali In si s tem pridobili ugled. Pokažite več razumevanja do osebe, ki vas ima rada.
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Mali ansambli; 12.15: Za naše žene; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče prvič v oddaji; 17.00: Klavirski duo Russo-Safred ; 17 20-Pesem in ples; 18.15:	Umetnost',
književnost ,tnr
SREDA, 24. JULIJA 1963
albuma; 9.05: Pesmi; 9.50: Operna antologija; 11.00: Za sam orkester; 11.30: Koncert; 13.25: Italijanske popevke; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Ameriška glasba; 15.45: Glasba in turizem; 18.00: Program za najmlajše; 16.30: Koncert sindikata italijanskih glasbenikov; 17.25: O-perna glasba; 18.40: «Ljubezen v Neaplju»; 19.10: R. Anthony in nje-
prireditve; 18 30.
SUnftMičife: pesnitve; 19.00: Sopranistka Hilda Hoelzel; 19.15: Slata-per: «Moj Kras»: 19.30: Pevci, kita- te finisce»; 21.50: Parada orkestrov;
9.10: Glasbena oddaja; 9.25: Popevke; 10.15:	Miniatura za violino;
10,30: Človek in zdravje; 10 40: Slovenske narodne; 11.00: Pozor, nimaš prednosti! 12.05; Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 12.45: Melodije Izpod Sar planine; 13.15: Obvestila; 13.30: Francoska opera; 14.05: Za razvedrilo m oddih; 14.35: Ob plesu in gov orkester; 20.25: Lahka glasba; pesmi; 15.15: Zabavna glasba; 15 40-21.05: Mattolini-Pezzati! «Pot 1’esta- Amaterji; 16.00: Vsak dan za vas-
re in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Stare melodije v sodobni izvedbi; 21.00: «Ubogo, moje pametno dete», veseloigra nato Dixieland ansambli: 23.00: Nova glasba.
Trst
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Domači skladatelji; 13.35: «El càlcio»; 14.35: Jazz danes.
22.15: Italijanski godalni trlo.
//. program
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.45:	Turistične beležke;
12.52: Operni sprehod; 13.40: Plošče; 14.00: Melodije in ritmi; 14.30: Za oddih in razvedrilo; 15.30: Mladinski pevski zbori v Celjij ; 16.00: Pesem za vsakogar; 16.30:	Otroški
kotiček; 17.00: Popoldanski koncert; 17.40; S festivala slovenske pesmi; 18.00: Prenos RL; 19.p0: Orkester Glauca Masettija; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Count Baste; 22 40; Stari mojstri; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
d.30: Vreme na ital. morjih: 8.20: Naš Jutranji pozdrav; 8.45: Strani iz
8.00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Nunzio Gallo; 8.50: Po en inštrument na dari ; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 14 00-Pevci; 14.45:	Plošče; 15.00: Ital
pesmi in plesi; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16 35- Za vas Izbrani motivi; 17 35: Mala enciklopedija; 18.35:	Vaši izbranci-
19.50:	Simfonična glasba:	2035'
Filmska glasba; 21.00: Pesmi leta; 22,10: Plesna glasba.
///. program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: tehnike; 19.40:	Schubertove
f915:	Španska kultura;
19.30: Vsakovečerni koncert; 20 30: Revija revij; 20.40:	Dve Saint-
Saensovi skladbi; 21.30: Scarpentier in Cavalli; 22.15: Italijanski Jug in evropska kultura; 22.45:	Glasba
danes.
Slovenija
4.00: Dobro Jutro!; 8.05: Opera In balet; 8.55:	Otroške razglednice;
_ .	— — vas;
17.05: Promenadni koncert; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Bedrich Smetana; 18.45:	Ljudski
parlament; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domzettl: Don Pasquale; 22.15; Nekaj razpoloženjske glasbe; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Olga Nikolič in Lucho Gatica; 23.20: Osterc: Sonata za violo in klavir; 23.35: Skladbe Pavleta Merkuja.
Ital. televizija
18.00:	Program za najmlajše;
20.15: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Detektivka: «Dve mali stanovanji»; 21.55: «Puglia magica»; 22.25: Ko film še ni bil zvočen; 22.50: Dnevnik.
DRUGI KANAI,
21.05: Dnevnik; 21.15: Film «U ritratto di Dorlan Grey»; 23.10: Koncert komorne glasbe; 23.40: Športne vesti.
Jug. televizija
19.30:	TV obzornik; 20.30:	TV
dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: TV transverzala III — zabavno ugankarska oddaja; 21.45: Po Jugoslaviji — reportaža; 21.15: Poročila.
4 —
24. julija 1963
ZARADI PONOVNIH POGAJANJ V RIMU
Jutri začasna prekinitev stavke tekstilcev v Podgori in Ronkah
Danes zborovanja delavcev pred tovarno v Podgori ■ Zahvala prebivalstvu in organizacijam za moralno in materialno pomoč
Tajništva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UXL so na sestanku včeraj proučili težak položaj zaradi spora med tekstilnimi delavci in vodstvu tekstilne tovarne v Podgori in Ronkah. Ugotovili so, da vodstvo tovarne v glavnem še vedno vztraja pri svojem negativnem stališču do zahtev delavstva z izjemo proizvodne nagrade, pri kateri je nekoliko popustilo. Zato so sindikalni predstavniki ponovno potrdili upravičenost delavcev pri njihovih zahtevah in tudi v borbi proti gospodarju Tognelii za priznanje pravic do pogajanj. Zato so sklenili, nadaljevati s sindikalno akcijo do popolnega sprejema zahtev, ki so bile pred časom predložene.
Sindikalne organizacije so sprej le tudi povabilo podtajnika pri nistrstvu za delo Calvija ob priliki sestanka, ki je bil y Rimu v sredo preteklega tedna na njegovo lastijo željo, ki pa se je zaključil br| kakšnega vidnega uspeha. Na ljo podtajnika Calvija so sprejeli tudi predlog za še eno sklicanje takšnega sestanka, ki pa bo uraden in na katerem naj bi Se enkrat poskusili dokončno poravnavo spora. S tem pristankom so slndtkilni predstavniki in delavstvo še enkrat pokazali svoj velik čut odgovornosti in svojo veliko dobro voljo predvsem v interesu delavstva in gori-škega gospodarstva.
Tokrat pa bo sestanek na povsem
novi osnovi. Ministrstvo za delo zahteva, da se mora vodstvo tovarne še pred sestankom vrniti v tovarno in da naj delavci začasno prekinejo svoj stavko.
Sindikalne organizacije zato pozivajo delavce, naj se v četrtek 25. t. m. predstavijo na svojem delav nem mestu v normalnih izmenah, vendar pa naj bodo pripravljeni za nadaljevanje stavke, če omenjeni razgovori ne bodo imeli zaželenega zaključka.
Splošna protestna stavka na Goriškem je zato preložena na torek 30. t. m. od 10. do 12. ure, da bi dali možnost sporazuma na ponovnem sestanku.
Delavci oddelka «fiocco» pa naj se zberejo danes popoldne ob 18. uri ob vhodu tovarne v Podgori, kjer bodo morali sprejeti važne sklepe
Sindikalne organizacije upajo in želijo, da bo prišlo do ugodne rešitve spora, ker bodo v nasprotnem primeru delavci nadaljevali z borbo.
Danes bodo ob vhodu v tovarno sindikalna zborovanja ob 8.30, 16.00 in 19.00 uri, poleg tega so sindikalni predstavniki naprosili tudi za razgovor s prefektom, da bi se pogovorili o postopku pri obnovi dela v tovarnah v Podgori in Ronkah. Ob zaključku so sindikalne organizacije z zadovoljstvom ugotovile veliko moralno in materialno solidarnost, ki jo je izkazalo prebivalstvo 4000 tekstilnim delavcem v nji-
hovi borbi ter se. zato v njihovem imenu zahvaljujejo tudi ustanovam strankam, oblastem in tisku.
Nezgoda Sovodenjca pri delu
Včeraj ob 16.30 je prišel po po. moč v g o riško civilno bolnišnico 34-letni Ivan Petejan iz Sovodenj, Ul. 24. maja. Na delu v podgorski predilnici se je po nesreči u-rezal v kazalec leve roke. V bolnišnici so ga pridržali za nekaj dni na zdravljenju.
Zastarele interpelacije
Občinski svetovalci PSDI Zuc-calli, Candussi, Millocco in Fantini so poslali včeraj goriškemu županu dr. Poterziu pismo, v katerem ga opozarjajo, da še vedno niso prejeli odgovora na številne interpelacije, ki so jih predložili 20. aprila, 27. maja in 4. junija raznih argumentih.
Prostovoljno se je javil policiji
Predsinočnjim se Je zglasil na go-riški kvesturi 27-letni avtoprevoznik Angelo Tessari iz Gorice, Ul. Balilla 14, ki je bil pred časom obsojen zaradi tatvine na 2 meseca in 20 dni zapora Policija ga je zadnji čas zaman iskala, da bi napravil zaporno kazen, kakor mu Jo je prisodilo sodišče in ki jo bo sedaj odsedel.
flfiilltiiiii>iiiiaii*iiii«t.«fiia«fri.i«ii,ii«att«iiaii«)*«iBalitii*iiiuiiiBaaiaiiiiiiiMiiiiiaRfiii«iii«aii«B««tiiiiiikiiti,iai,Mia
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
v
V St Lenartu bodo odprli enotno srednjo šolo
Vanjo bodo hodili tudi otroci iz Grmeka, Srednjega in Dreke
VČERAJ POPOLDNE V RONKAH
Karambol treh tovornikov brez človeških žrtev
Nezgodo povzročila debela veja, ki je ležala čez cesto
Včeraj popoldne nekaj po 16. uri Je prišlo v Ronkah na državni cesti štev. 14 pri km 123,200 do nenavadne avtomobilske nesreče, pri kateri na srečo ni bilo človeških žrtev, čeprav Je bila materialna škoda na vozilih precejšnja.
Ob isti uri je 24-letni Amedeo Ve-til iz Fiumicella vozil po omenjeni cesti v smeri od Benetk proti Trstu tovornik leoncino z evidenčno tablico iz Vidma. Ža njim je šel poltovornik Fiat 600, ki ga je vozil 25-letni Faustino Pusar iz Ronk. Kot tretji pa je vozil v isti smeri svoj tovornik Fiat 615 39-letni Ettore Collovati iz Teora.
Voznik leoncina je nenadoma o-pazil Uk pred svojim vozilom na
VERDI. Zaprto zaradi poletnih počitnic do 2. avgusta.
CORSO. 17.15: «Missione segreta», Spencer Tracy in Van Johnson. A-meriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Il giorno dopo la fine del mondo», J. Hagen in F. Avalon. Ameriški črnobeli film v' cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00: «Il gioco dell’assassino», M. Noel in M. Meyen. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 34,1 stopinje ob 14. uri, najnižjo 18,4 stopinje ob 4.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 58 odstotkov. Dežja ja padlo 1,2 mm.
cesti debelo vejo, ki mu je zapirala pot. Takoj je ustavil vozilo z namenom, da bi odstranil oviro. Tudi Vetil je ustavil svoj poltovornik Fiat 600, pač pa voznik tovornika 615 ni pravočasno opazil, da sta se vozili pred njim ustavili ter se je z vso silo zaletel v Fiat 600, ki je bil v sredini, ta pa v leončino, ki je bil pred njim. Ko je prišla na kraj nežgode cestna policija iz Tržiča, je ugotovila, da se je pol-tovomik Fiat 600 dobesedno zmečkal med obema drugima voziloma in tudi tovornik Fiat 615 je bil na svojem sprednjem delu preče* poškodovan. Na srečo pa so ostali šoferji vseh treh vozil nepoškodovani.
Trajalo je dobro uro, preden se je policiji in drugim, ki so pomagali posrečilo odstraniti pokvarjena vozila s ceste, ki je bila ves ta čas do polovice zaprta za ves promet, ki je na tem odseku precejšnji.
Občinska uprava v St. Lenartu je prejela pooblastilo, da pripravi s potrebno za ustanovitev enotne srednje šole v tej občini. V ta namèn so imeli posvetovanje s predstavniki sosednih občin Grmek, Srednje in Dreka, ki spadajo v skupni šolski okoliš in bodo pošiljale svoje učence na srednjo šolo v St. Lenartu. Obenem je bil sprejet sklep, da bodo poskrbeli za brezplačen avtobusni prevoz šolarjev iz oddaljenejših va»i, Ker imajo vse' te štiri občine skupaj več kot 3000 prebivalcev so v tem pogledu v skladu z zakonom, ki predpisuje ustanovitev nove srednje šole v občinah, ki imajo posamezno ali skupno najmanj 3000 prebivalcev.
Ker gre za učence slovenskega jezika iz popolnoma slovenskih krajev, bi bilo prav in logično, če bi se pristojna oblast končno odločila za pouk teh otrok v njihovem materinskem je»vku..
Stanovanja pokrajinskim uslužbencem
V odgovoru na zadevno interpelacijo socialdemokratskega svetovalca Zorzenona je podpredsednik .pokrajinske uprave dr. Ghien-tarolj navedel nekaj podatkov o tem, kako stanujejo pokrajinski uslužbenci.
Od 239 pokrajinskih uslužbencev jih 23 stanuje v INA hišah na odkup, 6 v ljudskih hišah na odkup, 4 imajo v najemu stanovanja INA, 13 stanovanja IACP, 41 stanovanja pokrajinske uprave, 121 jih stanuje v raznih zasebnih hišah, 96 pa jih ima svoja lastna stanovanja. V zadnjih dveh letih pa je samo 11 pokrajinskih
Takšna je običajna slika pred goriškimi bari in kavarnami, ko pridejo na vrsto za tedensko zaporo
uslužbencev napravilo prošnjo za dodelitev stanovanj v INA hišah.
Ker pa bi jih nad 100 rado dobilo stanovanje na odkup, je pokrajinska uprava pripravljena, povabiti vse zainteresirane uslužbence, naj napravijo prošnjo na zavod za ljudska stanovanja, da bi dosegli stanovanja na odkup. V lem smislu namerava uprava podpreti svoje uslužbence tudi pri IACP in podpirati pobude za usta. novitev stanovanjskih zadrug med njimi.
Menični protesti
Po podatkih trgovinske zbornice je bilo v goriškl pokrajini v drugi polovici meseca junija 456 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 208 v Gorici, 99 v Tržiču, 31 v Ronkah, 26 v Gradežu, 24 v Krminu, 18 v Gradiški, 11 v Škocjanu, 7 v Ste-verjanu, 7 v Foglianu-Redipugli, 5 v Romansu, 4 v Zagraju, 3 v Sta-rancanu, 3 v Moši, 3 v Doberdobu ter po eden v Kaprivi, Dolenjah, Medeji, Slovrencu, St. Petru ob Soči, Sovodnjah in Turjaku.
Izleti SPD
Slovensko planinsko društvo v Gorici je nameravalo za nedeljo 28. t. m. organizirati enodnevni avtobusni izlet v Karnijo. Ker pa se je zanj prijavilo premajhno število udeležencev, bo ta izlet odpadel. Tisti Interesenti, ki so ob vpisu tudi plačali na račun voznino, naj se zglasijo pri odborniku Arturu Košuti v Gorici, Ul. Mameli 8 (agencija Elio), ki Jim bo povrnil denar.
Do 31. julija pa traja vpisovanje istotam za enodnevni avtobusni izlet po Jugoslaviji v nedeljo 25. avgusta. Udeleženci bodo obiskali Predjamski grad, Ljubljano in Iški Vintgar pod Krimom, južno od Ljubljane. Pri vpisu morajo prizadeti prinesti s seboj osebno izkaznico zaradi podatkov za skupni potni list. Odhod bo izpred kavarne Bratuš ob 5.30, iz Podgore pa ob 5.45. Vožnja za člane po 1800 In za nečlane po 1900 lir.
ve, ki je privi
Kratke iz bolnišnice
■ Včeraj ob 9. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 47-let-nega Saveria Visintima iz Capri.
malo prej padel v Ca-s kolesa ter se precej poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili udarec na levem boku z verjetnim zlomom ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Ob 10. uri pa so sprejeli na zdravljenje 60-letnega Enrica Novellila iz Gorice, Ul. Petrarca 3, kd se je ipri padcu doma udaril v levo koleno in si ga verjetno tudi zlomil. V bolnišnici bo ostal 15 dni.
POTRJENI SVETOVNI PRVAK TEŽKE KATEGORIJE
Samo 210” je potreboval Liston za zmago s K. 0. nad Pattersonom
Pred dokončnim porazom je bil Patterson že dvakrat na blazini - Clay, prihodnji nasprotnik «črnega velikana>
LAS VEGAS, 23. — Svetovni prvak težke kategorije Sonny Liston je ohranil svoj naslov z zmago s k. o. nad bivšim svetovnim prvakom Floydom Pattersonom v 2T0” prve runde. S tem je Liston potrdil, da je trenutno praktično nepremagljiv in da je svetovno prvenstvo za dalj časa čvrsto v njego vih pesteh.
Ko se je pred 8000 gledalci začel dvoboj, je v dvorani «Convention
Centre» vladala smrtna tišina. Čeprav je Liston veljal v splošnih napovedih za favorita v razmerju 4:1, je vendarle vladalo za ta dvoboj veliko pričakovanje, saj je Patterson zagotavljal, da je dobro pripravljen.
Po uvodnih formalnostih je ob gongu Patterson prvi zapustil svoj kot. Liston je takoj skušal udariti z levico, a je zgrešil cilj. Takoj nato je sicer zadel svojega nasprotnika z desnico ob telo, toda Patterson mu je takoj vrnil milo za drago z desnico. Tedaj Je Liston stisnil Pattersona k vrvem in ga z desnico silovito zadel v čeljust. Patterson se je zrušil na blazino, kjer je obležal 3” in ko je sodnik odštel predpisanih 8”, se je dvignil in zaprl v clinch. Toda Liston ga je spet nekajkrat trdo zadel v obraz t desnico in sprožil hiter napad z obema rokama. Patterson se je krčevito branil in je celo zadel Li-stona z desnico v obraz, toda že v istam trenutku ga je Liston spet spravil na blazino z močnim desnim udarcem. Patterson se je dvignil po 4 sekundah in ko je sodnik spet odštel predpisanih 8”, se je Liston spet zakadil v svojega, sedaj že krepko zdelanega nasprotnika, in ga z nenadnim udarcem v čeljust spravil dokončno na tla za polnih 10”. Dvoboj je bil s tem končan točno 2’10” po gongu in je trajal samo 4” dalj kot prvi dvoboj med obema nasprotnikoma septembra lani v Chicagu.
Gledalci se niso niti dobro za-
vedli kaj in kako se je vse odvijalo, ko pa je sodnik dvignil Listo-novo desnico, Je vsa ogromna dvorana zabučala v navdušenem ploskanju prvaku. Patterson je prvi stopil k potrjenemu svetovnemu prvaku in mu čestital.
Kasneje je Patterson izjavil, da je bil skrajno naiven in da ga lekcija iz prvega dvoboja ni ničesar naučila. Liston pa je dejal, da je bil prepričan v svojo zmago in da Je zadovoljen neglede na to, da je porabil več časa za odločitev dvoboja kot prvič.
Prihodnji nasprotnik Sonnyja Li-stona bo 23. ali 31). septembra v Filadelfiji mladi Casslus Clay. V zvezi s tem dvobojem je zgovorni Clay izjavil, da bo «črnega velikana spravil na kolena v osmih rundah »
-----* y
13 držav
prijavljenih
za Sredozemske
«
igre
NEAPELJ, 23. — Do zaključka rednega prijavnega roka so se za IV. Sredozemske športne igre prijavile naslednje države: Francija, Grčija, Italija, Jugoslavija, Libanon, Malta, Maroko, Monako, ZAR, Sirija, Španija,' Turčija in Tunizija. Poimenske ln dokončne prijave morajo priti na organizacijski odbor do vključno 5. septembra.
Simbolično darilo Nereu Roccu
na županstvu
SONNY LISTON
Tržaški župan Franzil in odbornik za šport Babille bosta danes dopoldne sprejela na županstvu trenerja Torina Nerea Rocca in mu izročila simboličho darilo v znak priznanja za njegove uspehe in za sluge na nogometnem področju.
Trener Rocco je med svojim bi vanjem v Trstu izjavil, da Je vodstvu Triestine ponudil tri igralce Torina, ki bi bili za tržaški klub tudi finančno dosegljivi, da pa nje-
iimiiiiiiiiiiimiiiuiiMimiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiHniiHiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMimiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiimiiiiH
MEDNARODNI NOGOMET
Presenetljiv razvoj turnirja v New Yorku
Poraz vodilnega Ujpesta in zmaga Poljakov - Dinamove možnosti zopet večje
NEW YORK, 23. — Nova presenečenja na mednarodnem nogometnem turnirju v New Yorku: Zadnji z lestvioe Haelsingborg je premagal vodilnega Ujpesta z visokim rezultatom 5:1 (2:0), Gornjih je premagal Wienersportclub s 3:2 (3:0), Valladolid in Belenenses pa sta i-grala neodločeno 2:2 (2:2).
Zaradi poraza Ujpesta in Wiener-sportcluba so se avtomatično povečale možnosti Dinama da si pribori prvo mesto, čeprav je Gornjik tudi resen kandidat Odločilno srečanje za prvo mesto pa bo jugoslo-
vanska enajsterica odigrala v četrtek ponoči z Ujpestom.
Trenutna lestvica je naslednja:
6 8 1 1^13:6 7 5 3 0 2 10:8	6
Gornjik Ujpest Wiener Dinamo Haelsingborg Valladolid Belenenses
5 3 0 2 11:12 6
2 I 1 1 1 2 1 1 3 0 2 2
12:9
2:1°
7:14
4:6
Tekme v četrtek:
V NEW YORKU: Haelsingborg Valladolid in Dinamo - Ujpest CHICAGU: Wienersportclub - I
nenses.
gova ponudba pri vodstvu ni naletela na odziv. Gre za vratarja Pa-nettija, za srednjega krilca Gerbau-da in za krilo Albrigija. Dejal je tudi, da ga zelo čudi letošnja kupoprodajna kampanja Triestina ln da so omenjeni trije igralci še vedno na razpolago
ATLETIKA
POTSDAM, 23. — štafeta Vzhodne Nemčije v sestavi Matuschew-ski - May - Hermann - Valentin je postavila nov svetovni rekord na 4x1500 m s časom 14’58”. Prejšnji rekord je imela francoska štafeta Jazy - Bogey - Bernard - Clausse s 16’04”2.
SABLJANJE
GDANSK, 23. — V četrtfinale svetovnega prvenstva v meču za posameznike, ki se je začelo danes v Gdansku, so se uvrstili: Abrahams-son, Losert, Kostava, Breda, Saccate, Mehlzig, Klein in Dreyfus. Med izločenimi je tudi lanski svetovni prvak Madžar Istvan Kausz.
iiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
PRVAKI 1963	
V ATLETIKI	
MOŠKI	
100 m OTTOLINA	10”4
200 m SARDI	21”2
400 m FRASCHINI	47”4
800 m BIANCHI	1’48”7
1500 m BIANCHI	3’51”7
5000 m CONTI	14’42”6
10000 m CONTI	31’08”8
110 m ovire MAZZA	14”
400 m ovire FRINOLLI	5Q”5
3000 m ovire RIZZO	9’07”5
Višina GALLI	1,95
Daljina PIRAS	7,42
Troskok CAMAIONI	15,68
Palica SAR	4,20
Krogla Meconi	17,96
Disk GROSSI	51,36
Kopje RODIGHIERO	69,57
Kladivo BOSCHINI	56,88
4x100 m FIAMME ORO	
PADOVA	41 ”7
4x400 m FIAMME ORO	
PADOVA	3’14”
ZENSKE	
100 m GOVONI	11”9
200 m GOVONI	24”4
400 ra GUZZETTI	56”8
800 m JANNACONE	2’U”5
60 m ovire BERTONI	11”
Višina BORTOLUZZI	1,58
Daljina VETTORAZZO	6,0«
Krogla RICCI	12,47
Disk RICCI	45,85
Kopje MAZZACURTI	38,85
4x100 m PRO SESTO	48”7
OD 18. DO 25. AVGUSTA
Deset etap kolesarske dirke «Po Jugoslaviji»
Sodelovalo bo 10 ekip iz inozemstva in 6 jugoslovanskih ekip
v
Bele-
BEOGRAD, 22. — Na sestanku organizacijskega odbora kolesarske dirke «Po Jugoslaviji» so dokončno določili progo za dirko, ki bo od 18. do 25. avgusta s startom v Beogradu in s ciljem v Mariboru. Vrstni red etap je naslednji:
NEDELJA, 18. 1. etapa «Okrog Beograda» — 100 kilometrov PONEDELJEK, 19. 2. etapa Beo-grad-Osijek — 223 kilometrov
TOREK, 20. 3. etapa Nova Gra-diška-Sisak — 80 kilometrov (na kronometer)
4. etapa Sisak-Zagreb — 55 kilometrov
SREDA, 21. 5. etapa Karlovac-Ri-jeka — 128 kilometrov 6. etapa Opatija-Pulj — 90 kilometrov
ČETRTEK, 22. Odmor PETEK, 23. 7. etapa Pulj-Nova Gorica — 210 kilometrov SOBOTA, 24. 8. etapa Nova Go-rica-Vršič — 109 kilometrov 9. etapa Kranjska gora-Ljublja-na — 87 kilometrov NEDELJA, 25. 10. etapa Ljublja-na-Maribor — 136 kilometrov Svojo udeležbo je zagotovilo 10 inozemskih ekip:	Anglija, Nizo-
zemska, Belgija, Avstrija, Švica, Bolgarska, Poljska, Vzhodna Nemčija, Italija (ekipi «Ignis» in reprezentanca Abrucov). Poleg jugoslovanske državne reprezentance se bodo dirke udeležile republiške ekipe Hrvaške, Slovenije, Srbije in Makedonije ter ekipa JLA. V vaaki ekipi bo po 5 kolesarjev.
Kot prejšnja leta bo tudi letos dirko spremljala skupina pevcev lahke glasbe in humoristov, ki bodo dajali programe v vsakem etapnem središču.
Rezultati tekem za pokal «Rappan»
Nedeljski izidi nogometnih tekem za pokal «Rappan»:
II. SKUPINA: Rapid (Dunaj) -Eindhoven 2:1, Pirmasens - Wie-
ner 4:1, Tasmania (Berlin) - Ajax 2:2, Vienna - Sparta (Rotterdam) 4:1.
III. SKUPINA: Velež - Zagle-bie 4:1, Slovan (Bratislava) - Ruch 4:1, Beograd - Empor 2-1, Polonia - Crvena zvezda 8:1, Hajduk -SONP 1-2.
ATLETIKA
VARŠAVA, 23. — Svetovni prvak v troskoku Poljak Josef Schmidt je na atletskem mitingu v KrakoDU skočil 16,85 m daleč, kar Je samo za 8 cm manj od njegovega lastnega svetovnega rekorda.
V	nedeljo v Linzu Avstrija - Italija
Včeraj so se na stadionu CONI na Kolonji začele priprave italijanske ženske atletske reprezentance, ki se bo v nedeljo v Linzu pomerila z reprezentanco Avstrije. Vse atletinje so v zadovoljivi formi in priprave služijo dejansko samo za tehnične izpopolnitve v raznih disciplinah.
V	italijanski reprezentanci so: za 100, 200 ln 4x100 m Govoni, Tacciaria, Bertoni, Parmeggiani, in Me-cocci; za 400 m Guzzetti in Nardo; za 800 m Jannaccone in Acquatene; za 80 m ovire Bertoni in Balleslo; za višino Giardi in Cacciavillani; za daljino Vettorazzo in Trio; za kroglo Biagioni in Forcellinl; za disk Ricci in Giusino; za kopje Torti in Škabar ali Mazzacurati.
V	avstrijski reprezentanci pa so: 100 m Tischner in Kleinpeter; 200 m Neichhart in Lechleitner; 400 m Pfeiffer in Piohaska; 800 m Schatz in Marasek; 80 m ovire Schwendenwein in Weichhart; višina Syroka in Flegel ; daljina Schwendenwein in Pfannerstil; krogla in disk Hofrlchter In Anderle; kopje Strasser in Achoenauer ; 4x100 m Tischner, Flegel, Kleinpeter in Lechleitner.
---JOŽE VERGAN:-
OdMAREZIG
do MADRIDA
21.
Mene so dali zdaj v večjo sobo, kjer so bili politični Jetniki pomešani s kriminalci. Nekatere sem poznal že iz prejšnjih zaporov in so se zanimali, kako je bilo pri posebnem sodišču. Govoril sem o zasliševanju, o mukah, o potrebi borbe, o Marxu, Leninu in ruski revoluciji.
Kriminalci so se komunistom režali:
«Sanjači trapasti! Le kaj se brigate za druge! Mislite rajši nase!»
Neki Tržačan je že pripomnil:
Zgledujte se rajši po meni! V Trstu sem navrtal blagajno in odnesel 35.000 lir- Res, staknili so me in vtaknili v luknjo. Presedel bom tri leta. Ta čas otepam sicer ričet, toda ko pridem spet ven, bom s tem denarjen živel kot ptiček. Domovina? Ideali? — Moj želodec je moja domovina, moj trebuh je moj ideali»
Govoriti kriminalcem Je bilo kakor govoriti v veter, vse moje besede — bob ob steno. Za vsa moja prizadevanja so imeli gluha ušesa. Med njimi skoraj ni bilo izjeme.
Dvajset dni je že minilo, toda — nobenega zasliševanja. Nihče se ni zmenil zame, kakor da so name čisto pozabili.
Začel sem se razburjati. Od ravnatelja zaporov sem zahteval, naj mi dovoli pisati javnemu toživcu- Po nekaj dneh me je poklical javni toživec v svojo pisarno in mi pojasnil, da pri javnem toživstvu ni nobene obtožbe proti meni, da sem samo v policijskem priporu in da ima policija pač svoje posebne predpise. Obljubil je pa, da bo javil mojo zadevo puljskemu prefektu.
Deset dni nato sem bil premeščen v puljske zapore.
ZA SPREMEMBO V PULJSKIH ZAPORIH
Tudi tu so bili zapori natrpani s kaznjenci in priporniki, Med njimi je bilo tudi 25 političnih pripornikov. V zaporu so bili zaradi komunistične propagande, obenem pa so bili osumljeni, da so raznašali protestne letake ob smrtni obsodbi Vladimira Gortana. V ječi so bili že pol leta, čeprav niso imeli prav nobenih otipljivih dokazov proti njim.
V	celici sem bil skupaj s Kotnikom, enim od članov te skupine. Vsak večer so prihajali ponj in ga na policiji cele noči zasliševali in mučili. Sele proti jutru so ga pripeljali vsega zbitega in živčno izčrpanega spet v zapor. Povedal mi je, da se to ponavlja noč za nočjo že dolgih šest mesecev in da je kar čudno, če še ni zblaznel.
V	puljskih zaporih sem bil že pet mesecev, toda nihče me ni zasliševal in nihče se ni zanimal zame. Postal sem nestrpen. Pismeno sem se pritožil pri javnem toživstvu in prefektu v Pulju ter celo pri Javnem toživstvu posebnega sodišča v Rimu, toda vse zaman. Tedaj sem začel z gladovno stavko.
Ko sem odklonil hrano prvi dan, me je paznik začudeno pogledal in me vprašal, če sem bolan. Drugi dan je že vedel, da stavkam. Premestil me je v samico. Tretji dan Je prišel
k meni ravnatelj z zdravnikom. Začela sta me prepričevati in mi groziti s podzemeljsko jazbino, toda vztrajal sem. Hotel sem govoriti s samim prefektom, četrti dan me noge sploh niso držale več- V želodcu sem čutil boleč pritisk in ml sploh ni bilo več za hrano. K meni sta prišla ravnatelj zapora in zdravnik, in ko sta me silila, naj jem, sem postal kar besen. Bili so me sami živci. Zdravnik me je preiskal. Imel sem suha usta brez slin, srce pa mi je le še slabotno utripalo. Jaz pa sem samo ponavljal:
«Govoriti hočem s prefektom, govoriti hočem s prefektom, govoriti hočem s prefektom!»
Ostala sta kakih dvajset minut pri meni. Ponoči Je prišel zdravnik še štirikrat k meni. S seboj je prinesel aparat za merjenje pulza. Peti dan sem ležal na slamnjači ln sem se le s težavo še gibal. Zdravnik je prihajal vsaki dve uri k meni. Dal je odnesti nedotaknjeno hrano petih dni in mi ukazal prinesti mleko, šesti dan je bil vsako uro pri meni-Srce mi je bilo čedalje tiše. Zdravnik je kdaj pa kdaj sedel k meni na slamnjačo in me skušal prepričati, naj preneham z gladovno stavko.
«Ne bodi no trapast, fant! Kaj pa boš imel od tega, če pogineš? Misliš, da jim prizadeneš s tem kaj hudega, kakšne sitnosti? Kaj še! še veseli bodo, da se te za vselej iznebijo!»
Jaz pa sem le vztrajal pri svojem in sem komaj slišno ponavljal:
«Prefekta, prefekta, prefekta!»
«Napravil bom, kar bo v moji moči,» je rekel, «še danes stopim do njega.»
Naslednjega dne je prišel v spremstvu zdravnika in ravnatelja zapora sam prefekt k meni. Ležal sem in videl vse kakor v snu. Nisem mogel govoriti in sem se komaj še lahko pregibal
Prefekt in ravnatelj zaporov sta stopila k moji slamnjači in mi prebrala odlok, s katerim sem bil obsojen na triletno
konfinacijo na Liparskih otokih. Sporočila sta mi tudi, da me odpeljejo čez teden dni.
Ko je prefekt odšel, so me odnesli v bolniško sobo. Tam so me zdravili s kokošjo juho in mlekom, šele čez 20 dni sem si toliko opomogel, da sem lahko šel na pot- Pred odhodom mi je zdravnik rekel:
«Coraggio, Vergan!»
Potem so me odpeljali naravnost do Sicilije. Ker je pa morje zbesnelo in so bili silni valovi, sem moral počakati dva dni v mesinskih zaporih, da se je morje umirilo.
NA LIPARSKIH OTOKIH
Ko sem prišel na otok, sem se kar oddahnil. Tam so mi sneli verige, in čeprav konfiniranec ni smel prekoračiti določenega kroga in je bi stalno pod nadzorstvom, sem se čutil navidezno svobodnega.
Liparski otoki sestojijo iz sedmih večjih in enajstih manjših otokov. Obljudeni so samo večji. Vsi so vulkanskega izvora. Ognjeniki so povečini že ugasli, le trije še kdaj pa kdaj ožive. Ponekod so vroči vrelci, sicer pa je veliko pomanjkanj® vode. Prevažati jo morajo s Sicilije. Prebivavci so kmetje in ribiči. Na otoku uspevajo le trta, smokve in oljke. Večina prebivavcev živi na glavnem otoku. Na vseh teh otokih je nekaj nad 10.000 ljudi.
Na Liparskih otokih je bilo tedaj kakih 600 konfinlran-cev. Razen Slovencev in Italijanov je bilo tudi nekaj Nemcev iz Južne Tirolske
Med prvimi, ki sem jih srečal na otoku, Je bil Jože Srebrnič.
Takoj me je spoznal in povabil na skodelico čaja in Šilce žganja.
(Nadaljevani e sledil
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCHi b-Il TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 569 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico MI, Tel. 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St. 87-338	- NAROČNINA: mesečna 656 Ul - Vnaprej- Četrt-
letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur - FLRJ: » tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno y60 din, četrtletno 480 din - PoSt.nl tekoči račun: Založništvo tržaškega riška Trst 11-5374 - Za FLRJ: aDIT DZS Ljubljana Stritarjeva ulica 3 -1, telet 21-928, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglas. 30 Ur beseda. - Vel oglas) se naročajo pri upravi. -
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst