ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 19. oktobra 2000 Leto X, št. 21 LEPA SI LEPA ROŽA MARIJA str. 3 VREJDNO JE BILA VIDETI PA ČÜTI str. 6 Državnozborske volitve v Sloveniji končane Slovenija gre naprej "Zelo sem vesel očitno prepričljive zmage," je po objavi prvih neuradnih izidov slovenskih državnozborskih volitev poudaril predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Janez Drnovšek. Od 1.111.013 volilnih upra- vičencev, ki so v nedeljo oddali svoj glas, je prav za njegovo stranko glasovalo 36,28 odstotka volivcev. Stranka LDS, ki je na volitvah nastopila z geslom "Slovenija gre naprej", bo v parlamentu imela 34 mandatov oziroma sedežev, o morebitni koaliciji pa je Janez Drnovšek pripomnil: "Pogovarjali se bomo predvsem s tistimi političnimi strankami, ki so že doslej kazale večji interes za dogovor z LDS." Pri tem je dodal, da mednje spadata Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS). Na letošnjih volitvah je sodelovalo deset parlamentarnih in šest neparlamentarnih strank ter šest neodvisnih kandidatov. Po podatkih republiške volilne komisije (RVK) se je od 1.586.828 volilnih upravičencev državnozborskih volitev udeležilo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, od tega 36.822 neveljavnih. Po številu dobljenih glasov stranki LDS sledijo Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) s 169.626 oziroma 15,79 odstotka glasov (14 mandatov), Združena Usta socialnih demokratov (ZLSD) s 129.890 oziroma 12,09 odstotka glasov (11 mandatov), SLS+SKD Sloven- ska ljudska stranka s 102.501 oziroma 9,54 odstotka glasov (9 mandatov), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) s 55.586 glasov oziroma 5,17 odstotka (4 mandate) in Slovenska nacionalna stranka (SNS) s 47.131 oziroma 4,39 odsto- tka volilnih glasov. volivci so priglasovali sedeže v parlamentu tudi dvema novima strankama. Nova Slovenija -Krščanska ljudska stranka (NSi), ki jo vodi dosedanji premier Andrej Bajuk je prejela 92.835 oziroma 8,64 odstotka glasov ( 8 mandata), Stranka mladih Slovenije (SMS) pa 46.561 oziroma 4,33 odstotka glasov (4 mandate). Dva mandata v 90-članskem državnem zboru sta namenjena poslancem italijanske in madžarske narodnostne manjšine. Glasovanje je potekalo po tako imenovanem sistemu točkovanja. Edini kandidat slovenskih Italijanov Roberto Battelli je dobil 1302 točki. Težjo odločitev so imeli predstavniki madžarske manjšine, saj so letos izbirali med petimi kandidati. Glasovalo je 66,03 odstotka volilnih upravičencev. Največ točk (12.807) in sedež v državnem zboru je dobila Maria Pozsonec. Manj glasov so dobili Jožef Kocon (10.591),Janez Somi (5.200), Jožef Hančik 5.(061) in Jozsef Mursic pa (4.251). Republiška volilna komisija je tudi sporočila, da so zapisani podatki samo delno uradni. Končne bodo sporočili v petek, ko bodo prišteli glasove vseh tistih, ki so glasovali po pošti, vendar večjih sprememb ne bo. Tudi predsednik Slovenije Milan Kučan po 24. oktobru, ko bo RVK razde- lila poslanske mandate, ne vidi nobene ovire za sklic novega državnega zbora. Zadnji rok za sklic je 4. november. Do izvolitve predsednika državnega zbora bo vodil prvo sejo najstarejši poslanec, zbor pa se bo Okonstituiral na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica poslanskih mandatov. Potem ko se bo po volitvah sestal nov državni zbor, bo v skladu z ustavo prenehala funkcija predsednika vlade Andreja Bajuka in ministrov v njegovi vladi, ki pa bodo morali opravljati tekoče posle do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov. V skladu s slovensko ustavo se bo moral predsednik države Milan Kučan pri odločanju o tem, koga bo predlagal za mandatarja, posvetovati z vodji poslanskih skupin. Pri tem je normalno, da bi mandatarja dobila stranka, ki je na volitvah dobila največ glasov volivcev, vendar je po besedah predsednika Kučana slednje "odvisno od tega, katera stranka bo sposobna oblikovati takšno koalicijo, ki bo najbolj odgovorno lahko upravljala z državo, ne le po svojih političnih konceptih, temveč tista, ki bo imela zadostno podporo, in bo pomenila stabilnost vlade in usmeritev v tiste naloge, ki so ta hip za državo in za življenje najpomembnejše". Dejan Fujs Za LDS je glasovalo 36,28 odstotka volivcev. Med njimi tudi predsednik stranke Janez Drnovšek. 2 Na konferenci v Peču Skupni sklepi Mednarodne konference z naslovom Identiteta, kultura, manjšine - ki je bila 2. oktobra v Peču - so se udeležili tudi Slovenci na Madžarskem. Predstavniki Zveze Slovencev so bili: Klara Fo- dor, Laci Nemeš, Vera Gašpar, Irena Barber in Laci Kovač, predstavniki Državne slovenske samouprave pa: Feri Kranjec, Marija Kozar in Irena Čuk. Iz Ljubljane se je skupini pridružila sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Munda Hirök Katalin. V prostorih pečujske sekcije Madžarske akademije znanosti je bila dopoldne plenarna seja s predavatelji in predavanji, o katerih smo poročali že v prejšnji številki. Popoldne se je nadaljevalo delo konference v madžarsko - hrvaško - madžarski in slovensko - madžarsko - slovenski sekciji. Slednjo sta vodila Laszlo Göncz iz Lendave in Marija Kozar iz Szombathelya. Laszlo Göncz je v svojem uvodnem referatu podal kratek pregled zgodovine prekmurskih Madžarov in njihovega današnjega položaja. Poudaril je, da so Madžari v Prekmurju postali manjšina po trianonski mirovni pogodbi, ki jo imajo za nepravično. Odločbe mirovne pogodbe niso mogli sprejeti, med obema vojnama so pričakovali razveljavitev te odločitve in so upali, da se lahko vrnejo v svojo prvotno domovino. V novi domovini so bili deležni diskriminacije (npr. pri agrarni reformi). Ukinjene so bile madžarske šole, ostali so brez izobražencev. Po drugi svetovni vojni so se prekmurski Madžari začeli orientirati proti Sloveniji, ki je bila gospodarsko bolj razvita kot Madžarska. Naraslo je tudi število mešanih zakonov. Glede identitete je to povzročalo težave. Iz vrst mlajše generacije se jih je vedno več odločalo za Slovence ne pa za Madžare. Dvojezično šolstvo jih je tudi razočaralo. Madžari in Slovenci ne poznajo dovolj kulture drug drugega. Marija Kozar je v svojem uvodnem referatu seznanila navzoče s prizadevanji slovenskih organizacij za obstoj Slovencev na Madžarskem. Med 1947 in 1990 je politične interese Slovencev na Madžarskem zastopala Demokratična zveza južnih Slovanov na Madžarskem, ki je od 1972 imela tudi referentko za Slovence. Leta 1990 je bila usta- novljena njihova prva samostojna kulturna organizacija, Zveza Slovencev na Madžarskem. Leta 1992 sta slovenska in madžarska vlada podpisali sporazum o posebnih pravicah slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Zveza je med drugim sodelovala pri pripravah na odprtje mejnega prehoda Gornji Senik - Martinje in zakona o manjšinah na Madžarskem (1993). Po zakonu manjšine lahko uveljavijo svoje pravice preko manjšinskih samouprav. Zveza je podpirala ta zakon in ustanovitev slovenskih manjšinskih samouprav. Od 1994 zastopajo interese Slovencev na Madžarskem: Zveza Slovencev na Madžarskem, Državna slovenska samouprava in lokalne manjšinske samouprave. Največje pridobitve v času delovanja teh organizacij so časopis Porabje, Slovenski kulturno-informativni center, Ge- neralni konzulat Republike Slovenije in Radio Monošter. Vse slovenske organizacije so enotnega mnenj a, da je za negovanje materinščine, ohranjanje manjšinske kulture in identitete danes - ob časopisu Porabje - najbolj učinkovito sredstvo živa govorica, slovenski radio. Delovanje le-tega mora zagotiviti Madžarska iz državnega proračuna, dr. Munda Hirnök Katalin je v svojem referatu predstavila tiste projekte Inštuta za narodostna vprašanja, ki se ukvarjajo z identiteto Slovencev na Madžarskem in Madžarov v Sloveniji. V nadaljnjem so navzoči predstavniki le-teh sodelovali v diskusiji. Ob koncu so sprejeli sklepe, ki jih bodo organizatorji posredovali Madžarski akademiji znanosti, akademija pa ustreznim organom na Madžarskem in v Sloveniji. I. Gospodarstvo-politika: 1. Gospodarski problemi majhne, obmejne skupnosti se lah- ko rešujejo samo z znatno državno podporo. 2. Pri uradih za zaposlovanje naj sodelujejo tudi zastopniki manjšin. 3. Na Madžarskem je treba rešiti parlamentarno zastopstvo Slovencev. 4. Pri sklepanju mednarodnih sporazumov naj sodelujejo tudi zastopniki manjšin. II. Šolstvo-kultura-vera: 1. V učne načrte na Madžarskem in v Sloveniji naj vključijo zgodovino Slovenije oziroma Madžarske in zgodovino manjšin. 2. Turizem je potrebno bolj intenzivno razvijati na obeh straneh in iskati možnosti za skupne projekte. 3. Izobraževanje naj bi se bolje približevalo potrebam (novinarji, knjižničarji, prevajalci). 4. Naj se zagotovi možnost podiplomskega izobraževanja v matični državi in nostrifikacija diplome v domovini. 5. Vsaka manjšina naj dobi vsaj po enega duhovnika in možnost izobraževanja veroučiteljev v matični domovini. III. Znanstvene raziskave: 1. Znanstvene raziskave naj obdelujejo probleme z več vidikov. Zaželjena je ustanovitev znanstveno - raziskovalnih skupin pri obeh manjšinah posebej ali skupaj. 2. Prav tako ustanovitev slovensko-madžarske raziskovalne komisije skupaj s političnimi organi, v interesu intergracije v Evropsko unijo. 3. Delovanje Oddelka za madžarščino v Mariboru in Oddelka za slovenščino v Sombotelu naj bi podpirala univerza iz matične domovine, oddelka naj bi imela ,,matično univerzo”, -mkm- Predsedstvo konference Del udeležencev Porabje, 1 9. oktobra 2000 3 Lepa si lepa roža Marija 7. oktobra je svetek Rožnovenske Matere Božje, gli na te den je Slovenska zveza za nas, porabske Slovence organizejrala romanje (prauško) v Slovenijo v cerkev Marije Pomagaj na Brezjah. Tou je najvekšo romarsko mesto v Sloveniji. Istina, ka je daleč, na Gorenjskom. Z ranimi autobusi smo šli v Monošter, iz vsej Porabski vesnic romarji in romarice. V pou šestoj smo se na glavnom trgi srečali, tam nas že autobus Čako, šteri nas je pelo na Brezje. Z božo pomočjov smo se pelali proti Bajánsenyi-Hodoš. Graničarji so nas pitali, kama idemo v tom slabom vremeni. Mi smo njim povedali, ka idemo na božo pot na Brezje. Mlada, prijazna gospa, stera je potne liste pregledala, je prosila, da bi se na njo pri Mariji spominali. Na drugi strani grance so nas samo telko pitali, kama pa Zakoj idemo. Na naš odgovor je pa carinik povedo: »Lüdje dragi, vi ste si pa rejsan lagvi cajt naročila« Nas je dež nika nej mauto, zatoga volo smo leko Boga molili pa lepo spejvali. V Gornji Petrovcaj smo meli zgučano z našim staro-mladim kaplanom, g. župnikom Ivanom Camplinom, šteri vsakšo nedelo in svetek majo pri nas v 10. vöri sveto mešo. Oni so bili naš düšni pastir. Molili so rožni venec pa še zmes razlagali za odičeni tal rožnega venca. Ki hodite po romanji, znate, da molimo i spejvamo Marijine pesmi in litanije. Pelali smo se po lepi pokrajinaj, videli smo visoke gore in planine, žao da je bilo zamegleno, če bi bilo sončno, bi eške več videli, dapa tak je nam tö lepo bilo. Po skoro petvörni vožnji smo že bili na Gorenjskom. Po skoro 6-vörnom potovanji smo pa prišli na Brezje v te čüdoviti kraj. Žao, nej smo mogli priti na 11. vöro tá, gda bi leko meli vküper mešo. Glavne meše so bile v 10. in 11. vöri, v 12. je pa bila pri Marijini kapeli zahvalna poročna tiha meša za 50. obletnico poroke. V pau enoj smo mi meli mešo. Gospod Camplin so darüvali za nas, za naše pokojne düše in vse tiste, steri so doma ostali. Na konci svete meše smo spopejvali Marija, nebes- ka kraljica. V taujoj cerkvi romarji pridejo-idejo. Cejli den se svete meše slüžijo. Te den je bijo posebno posvečeni Kraljici sv. rožnoga venca. Zvünredno lepa svetla, čüdovito okinčana cerkev, je pri Marijinom oltarji, okoli po steni, ozajek za oltarom je puno zahvalni plošč pa tüdi kepeci za Marijino pomouč. Vidla sam spominsko ploščo iz prve svetovne bojne. Na njej piše: Vojni grozot oteti kličemo kraljico miru. Padlim pri Bogu plačilo. Slovenski vojaki iz Svetovne vojne zbranim na tem svetem kraju 31. VIII. 1924. Eške je ena nova zlato svetla tablica, na šteri piše: Papež Janez Pavel II. 17. maj 1996 na začetku svoje Apoštolske poti po Sloveniji. Poromal k Mariji Pomagaj na Brezjah. Ja, sveti Oče so to tablico dali v to lepo cerkev in so še oni molili in prosili Mater božo za nas in mir sveta. Lepou je bilou, posloviti smo se mogli od Marije Pomagaj na Brezjah. Leko povemo, da so se naši obrazi tüdi spremenili nikak ležejše smo se počütili, Bog daj da bi rejsan leko v miri in veselji živeli vsi narodi po cejlom svejti. Predsednik Slovenske zveze, g. Jože Hirnök in Sekretarka g. Klara Fodor sta se nej samo za düšno okrepčevanje poskrbela tüdi za telovno okrepčilo. Dober obed smo dobili, tak kak šego mam povedati, ka bi leko drva sekat šli, tak smo se najeli. Bog vam plati. Te smo pá seli na bus pa šli na Bled. Bled ima lepi otočec (szigetecske). Na otoki je lepa cerkev, samo če smo se bole blüzi pelali, bole se je dež lejvo. Do tauga časa, ka smo se pripelali do Bleda, je dež pohenjau. Kak smo stopili z busa, se je v tisti minuti ostavo čoln. Dapa v tisti mokri čonakli smo nej steli sesti. Vrnili smo se nazaj v bus, ka se je spet začno lejtavi dež, tak če bi ga iz škafa lejvali. Obrnili smo prauto daumi. Naš dušni pastir so se malo hecali, da bi nas spravili v baukšo volau. Oni so prej najstarejši kaplan na svejti, imajo 89 lejt. Molili pa spejvali smo pa smo ranč vpamet nej vzeli, kak smo Prišli do Gornji Petrovec, gde smo se poslovili od g. Camp- lina. Autobus je pelo v vsakšo porabsko vesnico, hvala Baugi, srečno smo se vrnili v naše domove. Lepe pozdrave smo prinesli od Marije Pomagaj z Brezij v našo slovensko Porabje, prosili smo Mater Božo, da bi biu mir po svejti in med nami. Še gnauk se zahvalimo Slovenski zvezi vsi, ki smo leko romali na tou čudovito božo pot. Posebej Klari Fodor, ka se je cejli den brigala za nas. Bog Vam plačaj. V imeni romaric in romarov, članica predsedstva: Vera Gašpar Romarge iz Porabja v Brezjaj Gospoud Camplin pri prečiščavanju Papiri pripovejdajo Potni I i s t Več kak gezero lejt živijo že Slovenci v svoji lejpi mali vesnicaj kauli Monoštra. Za gledati je lejpa, za živeti je skaupa ta krajina. Gesti nikdar nej bilau zavolé, zato si je lüstvo mog- lo indrik krü slüžiti. Nej samo na Vogrskom, liki v Austriji na Štajerskom, v Nemčiji, Merki, Braziliji -po cejlom svejti. Sprvoga so nej nücali potni list. V zakoni iz leta 1903 tak piše: ,,Za potüvanje v rosage, šteri slišijo k Vogrski kroni, nej trbej potnega lista. Uradno ne dobijo potni list madžarski državljani, samo če samí prosijo za privatno potovanje. V potni list moža se nutspiše njegova žena pa mlajši tö." Sledik, gda so moški odišli v Merko, so držino doma njali. Za par lejt so šle za njimi žene ali mlajši ali cejla držina. Če je žena z mlajši vküper üšla, so mlajši bili nutspisani v potni list matere. Če so vekši mlajši (od 12 leta tadale) sami šli v Merko ali na Nemško delat, so posebi dobili potni list. Gda so 1920. leta grajnco potegnili od Gorenjoga Sinika do Verice tö, so lidgé dobili posebne parvice (határszéli üti igazolvá-ny). Grajnca njim je grünt raztalala. Zatok so leko brezi carine, vama pelali prejk grajnce: 1 kg küjanoga ali pečenoga mesa, 3 kg krüja ali domanje figice/ paukaraj, prazne žakle, lade, škatüle. Za paversko delo živino, šker, semen. Nazaj prejk grajce so leko pripelali brezi carine pauv, nakvašeni sad, mošt. Za eno leto so dobili potni list, šteri so grünt meli prejk grajnce pa padarge/barbejrge, veške babe in škonicke. Za dva mejseca so dobili pasoš, šteri so slüzit ojdli taprejk, za tri dni pa tisti šteri so mogli na pokapanje ali k padari. Marija Kozar Porabje, 19. oktobra 2000 4 Japonska princesa obiskala Slovenijo Japonska princesa Sajako, najmlajša in edina hči japonskega cesarskega para, se je mudila na štiridnevnem obisku v Sloveniji. Princesa - najvišja predstavnica dežele vzhajajočega sonca oz. predstavnica japonske cesarske družine kdajkoli na obisku v Sloveniji - si je v Mednarodnem grafičnem in likovnem centru ogledala razstavo grafik japonskega umetnika Tošihira Hamana, obiskala pa je tudi Postojnsko jamo, Lipico, Bled. 31 -letna princesa, ki je znana tudi po imenu Nori, se je srečala tudi z najvišjimi predstavniki slovenske države, med drugim so jo sprejeli predsednik republike Milan Kučan, premier Andrej Bajuk, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, in ljubljanska županja Viktorija Potočnik.. Podelili 11 državnih nagrad na področju šolstva Odbor za podeljevanje državnih nagrad na področju šolstva je v Narodni galeriji v Ljubljani podelil enajst nagrad, ki sp jih izbrali iz 71 prispelih predlogov. Nagrade so prejeli: ravnateljica mariborskega vrtca Jožice Flander Erika Jovanovski, ravnateljica osnovne šole Polje Amalija Ljuba Novak, učiteljica razrednega pouka iz osnovne šole v Mojstrani Sonja Zofija Mirtič, ravnatelj Poklicne in tehnične šole v okviru Tehničnega šolskega centra v Novi Gorici Marjan Polanc, upokojeni univerzitetni diplomirani inzenir gradbeništva Davorin Žitnik, profesor dr. Peter Legiša s Fakultete za matematiko in fiziko ljubljanske univerze, redni univerzitetni profesor Pedagoške akademije v Ljubljani v pokoju dr. Jurij Kunaver, glasbeni pedagog Jurij Križnič, predstojnik oddelka za socialno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani dr. Vinko Skalar, vodja zasebnega zavoda za tovrstno izobraževanje Dob v Mariboru Jasna Dominko Baloh in upokojeni profesor Evgen Titan iz Murske Sobote. Od nje smo se navčili ... ...tisti pregovor, ka prej nej tau važno ka človek kelko star, samo naj srce ma mlado. Mlado pa oprejto za druge lidi. Morem povedati, ka bi se nej podala pisati od nekakoga, steri žive v Sloveniji, če bi tau nej moja dobra padaškinja bila. Dobro vejm, ka moja padaškinja razmej, ka pa kak pišem, vej pa kak je ona prajla, Prekmurcem ona »prevaja« moje članke pa vice zatok, ka ge tak po porabskom Znam pa pišem. Pri nas, v Porabji, pa leko povejmo, po našoj županiji sploj dosta lüdi pozna Estero Pleša. Gda sam se ge najoprvin srečala z njauv - že pred dugimi lejtami - sam mislila, ka je ona Vogrinka, stera v Sloveniji žive. Tak lepau zna Vogrski, ka ja ne moreš napamet vzeti, ka je Slovenka. Že dugo-dugo lejt je buma, gda sam go najoprvin vidla, srečala pa gučala z njauv. Pa te lejta, ka so pretekla od tistoga mau, se ne vidijo na Esteri. Ona je gnes tak mlada, Vesela, oprejta, kreda pomagati v vsakšoj minuti, kak gda sam go spoznala. Zatok rejsan vsi, ki go poznamo, moramo priznati, ka smo se od nje navčili edno sploj važno stvar: nej je tau važno, kelko je človek star, samo naj srce na mesti ma. • Estera, kak tau, da ti tak lepau znaš vogrski? »Leko povejmo, ka je tau zgodovina tü „kriva”. 1941. leta, gda so Madžari prišli, sam mejla priliko se z dostimi srečati, sam se od nji včila. Stariške so tü znali Vogrski pa name so tü včili. Ešče so mi takšo priliko tü dali, ka kak mlada dekličina sam šla k ednoj vogrskoj držini na ništarne mejsece pa etak sam se največ navčila. Od toga sam pa kak odrasla sploj sploj dosta haska mejla. Tüj doma sam v dosti mestaj de- lo dobila kak prevajalka (tolmács).« • Znano je, ka tistoga reda dugo-dugo lejt smo nej mogli nasmaj ojdti. Gda si prišla po bojni najoprvin na Vogrsko, v Porabje pa zakoj? »Po dugi lejtaj, v sedemdeseti lejtaj, se je dalo znauvič pridti na Madžarsko. Najoprvin sam s pevskim zborom Štefan Kovač prišla v Porabje na G. Senik. Ednoga reda sam bila predsednica zbora tü, pa smo etak najšli prilike za srečanje. Popejvali smo pa ojdli v Somboteli, v Kőszegi. Vsepovsedik sam prevajala tü. Depa zatok je te eške vse bole strogo (szigorú) bilau. Ne pozabim nigdar nej, ka smo v Kőszegi v cirkvi samo tak leko popejvali, ka so nas sodacke na skrbi meli.« • Gnes te v Porabji vse več lüdi pozna. Vse več zatok, ka v Porabji že štiri lejta mamo upokojenci drüštvo, pa z vami mamo žive, bogate stike, ka tebi tü leko zavalimo. Kak se je začnilo tau upokojensko sodelovanje? »Gda so eške Porabci nej meli svojo drüštvo, smo mi že duga lejta meli stike z varaškimi upokojenci. Tau sam tü napamet vzela, ka je tam tü dosta Slovencov. Eške gnes držimo te stike z varaškim drüštvom. Ge sploj rada odim na Madžarsko. Za tau si pa najdemo nej samo edne fele priliko. odim z drüštvom, odim kak turist, redno odimo v gledališče tak doma kak na Madžarsko v Zalaegerszeg.« • Z Jožetom Vildom, predsednikom vašoga drüštva, sta bila prvim, steriva sta nas nanje vzela, da bi v Porabji tü meli upokojensko drüštvo. Od tistega mau, kak tajnica vašoga drüštva pa kak predsednica vašoga upokojenskoga pevskoga zbora, si dosta naprajla za nas. Kak vaši upokojenci gledajo na tau? »Naši upokojenci so radi tomi pa oni tü radi odijo med vas. Lepo je videti, kak se vaši Veselijo na ednoj ednoj prireditvi, srečanji.« • Sto tebe pozna -- posebno pa naši upokojenci -te sploj rad ma. Ka misliš ti od toga? »Ge sam rada med lüdmi, rada spejvam, rada kaj napravim za lüdi.« Gda sam začnila pisati te mali članek, sam si gor djala, ka moja lepau pisala od Estere Pleša, zatok ka smo se dosta navčili od nje. Samo se vüpam, ka se mi je tau pršikalo tü. Vüpam se, ka gda do naši šteli te misli, te do pred sebov vidli Estero, kak s svojimi padaškinjami nam vse dobrote tala, vino nalejva pa pazi, naj nišče ne ostane vö, kakoli ka je tau ranč nej leko, zatok ka takšoga reda nas je dosta. Pa te se navčimo od nje, kak je leko človek cejli den na petaj, večer pa eške je za edno lepo pesem tü. I. Barber Ester Pleša Tüj je gesen ali ešče nej? Etognauk sam tak pomaleg üšla po pauti, da sam leko kaulagvrat gledala tü. Pa ka Vidim? Lejpo gesen. Farbe, malo laden vöter, prazne njive pa ogradce. Depa nej tak v mojom ogradci, ka sam ga zaglednila. Po cejloj vesi so že lüdje pozabili na krumpline, ka so že krumplinge vse v kletaj. Največ so že augusta zadnje dni vöskopali, depa Septembra pa gvüšno. Tej »moji« krumplinge pa tü pa tam eške zdaj cvetejo tü, nad njim je bogata pa zelena, tak kak sprtolejti. Stoj bi pravo, ka so je kesnau sadili. Tak se spominjam, ka nej. Zdaj pa samo edno leko mislimo. Narava je pá nika naaupak naprajla, kak šegau ma. Depa na tau sam tü mislila, ka so tej krumplinge eške zatok nej ozrelili, ka je vertinja prej nej dugo sploj fejst obetežala. Gvüšno go čakajo, ka ozdravi pa si te oni »taležajo«. Zdaj pa samo tau želejm, naj krumplinge zrelijo, vertinja pa ozdravi. I. B. Porabje, 19. oktobra 2000 5 KNJIŽNICA NA POTÁČAJ V PORABJU Že precej časa pred tem, preden je Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti prišla do novega, sodobnega bibliobusa (to pa se je zgodilo maja letos), jev knjižnici živela misel, da bi taka nova potujoča knjižnica začela izposojati knjižnično gradivo tudi v Porabju na Madžarskem. Soboški knjižničarji bi se z biblio-busno izposojo slovenskih knjig in drugega gradiva tako namreč pridružili vsem tistim, ki v tem zahodnem kotičku madžarske države skušajo ohranjati slovenski jezik in slovenskega človeka. Zato smo soboški knjižničarji takoj, ko se je začel pripravljati program sodelovanja na področju izobraževanja, kulture in znanosti med obema državama, torej med Slovenijo in Madžarsko, posredovali to našo zamisel (skupaj z utemeljitvami) Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije in madžarski ambasadi v Ljubljani in pri obeh naleteli na dober odziv. Program sodelovanja med državama je bil podpisan v mesecu novembru v lanskem letu (njegov točen naslov se glasi: Program sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Madžarske v obdobju 2000-2003); v svojem 5. poglavju, ki nosi naslov Manjšinsko kulturno sodelova- nje, v 48. členu prinaša tudi naše "izvajanje bibliobusne izposoje knjižničnega gradiva za slovensko manjšino v Porabju". Omenjeni program s prej navajanim členom pomeni potemtakem pravno osnovo za naše poskusno delo s potujočo knjižnico med porabskimi Slovenci. Bibliobus bo namreč v Porabje vozil nekaj časa poskusno, in sicer bo vsak tretji teden pripeljal v Porabje. Madžarske državne oblasti so mu dovolile prestopati mejo kar za čas enega leta, to je do meseca septembra 2001. Pri dogovarjanju z madžarskimi carinskimi organi je nam knjižničarjem bil v veliko pomoč Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru. Za prestop meje bo tako pri madžarski carini kot tudi pri naši vsakokrat potreben le seznam prepeljanega (in izposojenega) gradiva, in nič drugega. To pa seveda ne bo težko napraviti, posebej od takrat naprej ne, ko bo vozilo premoglo tudi računalniško opremo. Če bosta obisk in izposoja vsakokrat vsaj približno taka, kakršna sta bila, ko je pred dnevi prvič izposojal na Gornjem Seniku (Felsőszölnök), v Števanovcih (Apátistvánfalva) in varašu Monoštru (Szentgotthárd), potem bo njegova 14. proga (13 jih ima v Prekmurju), knjižničarji smo jo poimenovali kar "porabska", postala stalna. Pa ne samo to, morda se bo celo podaljšala, morda bo speljana do še katere porabske vasi. Ob prvem obisku 20. septembra je bilo namreč na treh bibliobusnih izposojevališčih izposojenih nekaj nad 220 enot gradiva, v našo potujočo knjižnico pa se je nanovo vpisalo natanko 80 - in to zvečine mladih - porabskih bralcev. Ob naslednjih obiskih se bomo trudili pridobiti tudi srednješolsko mladino in starejše ljudi. Zato naj njim in vsem, ki želijo brati lepe knjige ali gledati zanimive filme, velja naše srčno vabilo. Jože Vugrinec POZVANJE na obiskanje nouve sobočke knižnice na potačaj -bibliobusa Tou naše pozvanje se glasi tak: Dragi porabski otroci, draga mladina, spoštovani odrasli! Vabimo Vas na obisk POTUJOČE KNJIŽNICE Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Brezplačno Vam nudimo izposojo knjig, zvočnih in videokaset. Gradivo si lahko izposodite za tri tedne. Vaš kraj bomo obiskali v četrtek, 2. novembra, v sredo, 22. novembra, in v sredo, 13. decembra. ČAKAMO VAS na Gornjem Seniku od 9-00 - 10.00 ure, v Števanovcih od 10.30-11.15 ure, in v Monoštru pri osn. šoli I. Széchenyija od 11.30-12.30 ure. Dalajlama na Madžarskem 11. oktobra je prispel na Madžarsko Tendzin Gyaco, XIV. dalajlama, ki ga je sprejel na neuraden pogovor tudi premier Viktor Orban. Glavnega vodjo Tibetancev, ki živi v izgnanstvu, je na štiridnevni obisk povabila Srednjeevropska univerza, ki ima sedež v Budimpešti. Tendzin Gyaco je izjavil, da je pristaš zmerne politike, torej se ne bori za neodvisnost, temveč za avtonomijo Tibeta. Novi tednik Javni sklad za razvoj družbe in narave, ki ga vlada podpira z eno milijardo petsto milijonov forintov, namerava izdajati novi tednik, ki bi posredoval vrednote, ki lahko pripomorejo k izboljšanju duševnega in telesnega stanja ljudi. Prva številka novega tednika z naslovom Válasz (Odgovor) naj bi izšla spomladi naslednjega leta. Prireditve • Slovensko društvo v Budimpešti in Zveza Slovencev na Madžarskem praznujeta v teh dneh 10. obletnico svojega delovanja. Budimpeštanski Slovenci so svečanost ob obletnici priredili 14. oktobra. Program se je začel s slovensko sveto mašo, ki jo je daroval odranski župnik g. Lojze Kozar. Pri sveti maši in v kulturnem programu je pel MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. • Prireditev ob 10. obletnici zveze bo 28. oktobra v Slovenskem kulturno-informativnem centru v Monoštru. O štipendijah niso odločali Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na svoji zadnji seji ni odločal o štipendijah za srednješolce in študente, pripadnike manjšin, kajti na seji ni bilo kuratorjev v zadostnem številu. Naslednja seja kuratorija bo predvidoma 26. oktobra. O odločitvi le-tega bomo poročali v našem časopisu. Porabje, 19. oktobra 2000 6 Vrejdno je bilau videti pa čüti Državna slovenska samouprava na Gorenjom Seniki je svojim članom za letno delo 30. Septembra organizirala izlet (kirándulás) v Slovenijo. Etak so prišli slovenski aktivisti iz Mosonmagyaróvára, Budimpešte, Sombotela pa z vsakšoga kraja Porabja. Tej člani so svoj par tü leko s seov pelali. Organizatorji so na delavce Slovenske zveze pa Radiona Monošter tü nej pozabili, etak smo se z veseljem dali pozvati. Naš bus je ške samo na Gorenjom Seniki vozo, gda je že v rükverc mogo pelati. Če je pa Talajnin Laci nut v küjnji Čako bus. Malo prvin sta prej prišla z ženauv z Óvára. Če je pa vnoči tak dugo langnivo, ka sta se samo zazranka rano leko napautila. Vej je pa naleki biu, on se nut včesno v auto, steri ga je do Senika taujcko. Žena, ti pa prej lepau vozi! Gda smo že vsi vküper bili, so se Francekove fude tü gorzbidile. Na granici se je avtobus malo dolpotülo pod rampov pa je vužigo do Otovec. Tau je prej za vse porabske izletnike grej, če se ne vstavijo v vinotoči pri Vladoni Smodiši. Mi smo pa že zazranka rano nej steli grejšniki biti. Vertinja Vera nas je s fanjskim zajtrkom čakala, mi smo se pa nika nej dali trucati. Od Otovec nas je že z vodičom Smodišom več gratalo, od Murske Sobote pa z glavnim vodičom gospaudom Dravcom (predsednik Pomurske turistične zveze) eške več. Njiva dva sta se cejli den brigala zatau, naj vse več lejpoga vidimo pa zvejmo od tisti krajom gde Odimo. V Radencaj smo samo z avtobusa poglednili zdravilišče Radenci. Vstavili smo se na Stari Gori, ta ves je v občini Sv. Jurij, k steroj se ške 26 vesnic drži. Marjan Ritonja, predsednik Turističnoga drüštva nas je prijazno sprejeu pa z veseljem nutpokazo te kraj. Stara Gora je na nadmorskoj višini (tengerszint feletti magasság) 262 metrov. V vesi žive 41 lidi. Na tau so se andovskoma žüpana vüje tak li vtegüvale, ka je nji dun več. Depa ta mala ves je fejs ijrašnja. V cejli Sloveniji je samo tü takšen mlin, steroga veter žene. Istino, ka ga majo samo za turiste, depa če bi kakšni lagvi časi prišli, bi ga leko nücali za mlet. Te mlin je kopija tistoga mlina, steri je odtec par kilometrov dale delo do 1957. leta. Zatok so ga naredli na tau brgej, ka je na tistom mesti že vinska klejt, zamanica. Gor so ga postavlali od 1993. do 1996. leta. Zatok tak dugo, ka so njim sfalili pejnazge. Nej čüda, vej je pa košto 9 milijo- nov tolarov. Depa dobri lidge se prej furt najdejo. Med njimi gnesden že pokojni župnik pa vaščani občine Sv. Jurij. Mlin je z grüjškovoga lesa, steri je prej tak trdi, kak ženski gezik. Visiki je 11,33 metrov. Na srejdi ga vküpdrži en rastovi steber. Spotkar so mlinski kamli, više na drügom štoki so pa vöpostavlene stvari od staroga mlina. Kupola, streja se kaulek vrti. Če je dober veter, tak zažene perutnice, ka se ranč ne vidijo. Depa če vetra nega, mlin ne more delati. Naši moški so pa nej meli telko sape, ka bi ga tak redno pofudnili. Talajnin pa Djurani Laci sta se v tau visikom mlini tak dugo vrtila, ka sta zaprejta dvera najšla. Samo s pomočjauv tistoga velkoga klüča sta leko vöprišla, steroga je skurok z dvöma rokama trbelo nesti. Turistično drüštvo je čedno vö- ponücajo zidino, v steroj je pred dvajstimi lejti eške šaula bila. Telko mlajšov nej bilau, ka bi šaulo leko meli, bilau je pa telko indašnji stvari v občini, ka so vönaprajli muzej. Tü je stara škir Vsefale meštrij, dostafele posaude, mašinov, stere so z rokami gonili. Indasvejta je ške biciklin emo tab- lico z numarami, ka so prej tistoga ipa že tü kradnili. Nej vedeti, v starom časi kak sta se leko žena pa mauž vöpočinila, ka sta spala v tabli. Tau je ena lada, stero so v vodnek za Sto nücali, vnoči pa za postelo. Samo, ka je tak vauska bila, ka sta prej samo eden na drügom le- ko spala. Pa te eške kratka tü bila. Leko, ka je ranč zatok bilau več mlajšov. Oni so pa spali na postali, na böjnkiši. Majo pa ške baročno cerkev, stero so preveč bogati lidge mogli dati zidati, ka je skurok za dvej cerkvi valaun vrejdnosti. Nej vedeti Zakoj, depa skurok vsi križi na kriva visijo v tau cerkvi. Tau ves je vrejdno bilau spoznati. Po tejm smo se napautili na Ptuj, te Varaš, zavolo njegve zgodovine in grada, dosta turistov zišče. Tau je preveč stari Varaš. V časi Rimljanov je biu Ptuj najpomembnejši kraj na območji danešnje Slovenije. Toga ipa je 30-40.000 lidi živelo tü, tau je trikrat več, kak gnes žive v ptujski občini. Škoda, ka so barbari vse vrejdnosti iz rimski časov na nikoj djali, etak se samo v muzeji leko vidi kaj. Gda so Varaš dolporüšili, so se ostali lidge skvatejrali na grajski brejg. Varaš se je začno razvijati v 9. stoletji. Od reke Drave na lejvo so kraj dobili salzburžki nadškofje (érsek), tau območje je bilau ogroženo (veszélyeztetett) od madžarski napadov. Zatau so se Salzburžani odlaučili v 12. stoletji, ka tü zozidejo trdnjavo. Najstarej-ši tau grada, ka gnes stogi, je iz toga časa. Grad se je tadale zido v 14. stoletji, po tistom v 16. stoletji, gda so se že törski napadi ejnjali. Z zidanjom grada so zgotovili 1697. leta. V srednjom veki (középkor) je Varaš biu tržiško središče. Glavne poti so šle skaus Varaša. Bilau je dosta meštrij pa trgovcev. Odavali so kauze, leder, žito, vino tak na Vogrsko, kak v Avstrijo pa v Talanjsko. Varaš je grato bogati, se je tak razvijo, ka je v srejdnji Evropi en najbole ijrašen Varaš grato. Samo, gda so Törki Prišli, so te poti prejkvrezali. Varaš so nikdar nej mogli prejkvzeti, dapa s tejm so že velko škodo naprajli. Gda so se rejšili od Törkov, bi se leko na noge postavili, samo ka, če so štirge katastrofalni požari, ognji trifrtale Varaša nanikoj djali. Varaš je s tejm tü škodo zadaubo, ka so glavne poti pa železnico prejk Maribora naprajli. Depa Ptujčani prej radi živejo v takšnom malom varaši, gde je mirno živlenje. Radi so turistom, če se gli fejs bojijo, skrbijo za čistočo, lepoto, vrejdnosti Varaša. V muzeji smo si poglednili tisti tau, gde je 530 orožij (fegyver) vöpostavleno. Naša vodička nam je ške tau tü taraztolmačila, kak so se nücale te puške, štüki. S Ptuja smo se pelali prauti Ljutomeri pa smo se vstavili v vinotoči Belec. Opravili smo obed, smo koštavali fajnsko vino pa poglednili lončarsko delo. Poglednili smo vinograde v Jeruzalemi. Tau so sami bregauvi, steri so nabiti z vinogradi, s steroga grozdja se dela različno ijrašnjo vino. Na pauti domau smo se stavili pri cvetličarni v Bodoncaj, evangeličansko cerkev si pa drgauč poglednemo, gda nede zdavanja. Po tejm se nam je že šikalo prauti daumi držati. Med pautjo so bili Otovci, gde nas je eške ena harmonika čakala. Francekove fude so redno vödavale cejli den, depa gda so dobile par, so že same od sebe igrale. Eške so harmonikaša vse po lufti nosile. Zdaj so se že naše pete tü prebidile. Kak dobro, ka smo meli takšne flajsne moške, steri so nas vrtili po srteli. Etak smo te den lepau, veselo skončali. Zvöjn vsakdanešnjoga dela kaj karažnoga tü moramo meti. Zatok pa, če stoj der ma priliko kam titi, naj se ne da trucati, ka se takšnoga ipa človek dostavse leko navči, lejpoga vidi pa spadaši z drügimi. Ge se v imeni delavcev Slovenskoga dauma iskreno zahvalim za tau lejpo, koristno paut, posaba Martini Ropoši, steromi smo na pamet prišli. Tau tü kaže, ka slovenske organizacije dobro sodelujejo med sebov. K. Fodor Porabje, 19. oktobra 2000 7 Kak sam vido svejt spod Stola? Prvo, ka se spominjam od svoji mladi lejt, je tou, ka sam se najraj špilo pod našim velkim stolom v künji. Tam sam se tak počüto, kak če bi tou biu moj mali ram, moj mali svejt, spod šteroga sam začo spoznavati velki svejt. TELEVIZIJA Te, gda sam na svejt gledo spod velkoga Stola srejdi naše künje, te je svejt rejsan biu ovakšen. Pravzaprav, neje biu svejt ovakšen, ovakši smo bili lidge. Neka se je zgodilo z nami, ka smo več nej takši, kakši smo bili. Ne pravim, ka smo boukši ali bole lagvejši kak inda, dapa, načišni smo pa gvüšno. Vej pa nej čüdo, če pa gnesden mamo telko vsega, ka si je človek indasvejta ranč nej mogo broditi. Gvüšno es trbej kcuj dati televizijo tö. Dobro se spoumnim, kak je bilou. Gori nad meuv so se zgučavali moj oča, moja mama in soused s svojo sousedico. Zgučavali so si od nekšne čüdne kaštige. Če gledaš v tou kaštülo, te vidiš nut lidi, vidiš drugi kraj sveta. -Rejsan, je kuman lovila sapo sousedica, vse je ranč tak, kak če bi zaistino bilou, samo vse vküper bole malo vö vidi. Samo tak sediš doma in gledaš vse, ka škeš. -Pa ti sousedica, ti si že vidla tou kaštülo? jo je pito moj oča, ge pa sam spodkar vlejko na vüje. - Neje kaštüla, liki televizija! Ge pa sam jo ške nej vidla, liki poznam ednoga možaka, steri jo je že vido, je gori zasüknola nous sousedica Tak so mleli od te Čüde skur vsikši den, šteli so novine, gde je pisalo od te televizije, meni pa je v mojoj glavej ta kaštüla gračüvala vse vekša pa vekša. Nej sam si mogo zbroditi, kak leko tou vse, ka so gučali, pride v edno škatülo. Bole kak so gučali od nje, več sam nut v njou sklado, zato je bila vse vekša in vse vekša. In te je ednoga dneva prišla televizija v našo ves tö. -Küpo jo je, küpo jo je, vejdla sam, ka dejo emo prvi, je kak kakša vcejlak zmejšana ženska k nam na dvor priletejla sousedica. Drla se je ške ta naprej; Küpo je televizijo! Vejdla sam, ka de un prvi, vej pa ovak ranč ne more biti! je kričala tadale doj pa gor po vesi. Naš veški pek pa si je rejsan küpo prvo televizijo v našoj vesi. Nej trbej praviti, ka je pri njij doma več nej bilou mira. Nagnouk je cejla ves vsikšo minuto neka nücala od peka ali pa od njegve žene. Tam na oknaj in nut v iži s televizijo so ojdli eden za drugim. Name je tö prišo red, ka sam eden den odišo k peki, gde sam te leko edno deset minut gledo televizijo. Čüdivo sam se, kak leko vse tau pride v tak malo škatülo, dapa pito sam nej. Gda sva z očom šla domou, sam že kuman Čako, gda de me palik pelo k peki in mo leko gledo televizijo. Po tistom sam eške dostakrat biu pri peki. Dapa doma sam mogo bougati, delati in se ravnati ranč tak, kak sta škela moja stariša. Mati je vsigdar prajla: - Če boš vrli, boš leko šou k peki in boš leko gledo televizijo. Tak sam biu vrli, ka sam skur zbetežau. No, za edno leto, smo v vesi meli že tri televizije, te so si pri peki malo odejnoli. Za dvej leti ji je bilou že devet in za pet let smo mi že tö meli televizijo. Dapa, ge sam tistoga ipa na svejt več nej gledo spod Stola. Pa televizijo doma tö nej trno rad, zato ka so pri peki že meli barvasto televizijo. Miki V sadovnjaki v Otovcaj Malo je še (h)ladno bilau, gda smo 10. oktobra v sadovnjak Prišli. Dvej šaule so se tü srečale. Edna z Gornjega Senika, drüga pa iz Puconec. Obej šaule je vert Vlado Smodiš pozvau, naj se otroci malo spoznavajo in vidijo živlenje v sadovnjaki. Do tejga mau so iz vrtca bili mlajši, Zdaj je prvo leto, ka so iz osnovne šaule prvi razredi tam bili. Gospaud Smodiš je pokazo, ka vse se z jabolkami dela. Kak se dela sok, pa kak je sišijo, pa še kak se palinka redi. Po tistim so mlajši meli eden mali piknik, kostanje so pekli, gde so se malo že vküpnajšli, pa so se pogučavali eden z drügim. Tau je biu naravoslovni den. Potujoča knjižnica 20. septembra, v sredo, nas je obiskala potujoča knjižnica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Vpis in izposoja za vse, mlade in odrasle, je brezplačen. V bibliobusu je bogat izbor knjig za strokovno izpopolnjevanje pa tudi za sproščujoče branje za odrasle in otroke. Nudijo nam: priročnike in stroko- vne knjige, leposlovje domačih in tujih avtorjev, zgodbe za otroke in mladino, slikanice za najmlajše, zvočne in videokasete. V letošnjem letu bodo naš kraj obiskali še v sredo, 11. oktobra, v četrtek, 2. novembra, v sredo, 22. novebra, v sredo, 13. decembra. Hvala vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi te ideje. Kitti Virovec 6.r., OŠ Gornji Senik Moja šola Hodim v gornjeseniško osnovno šolo. Šola je dobila ime po Jožefu Košiču. Naša šola stoji sredi vasi. Velika je in lepa. Ima 54 učencev in 11 učiteljev. Moja razredničarka je Timea Hadrik, imamo jo radi. Ravnatelj šole je Tomaž Časar. On živi v Monoštru. Šola ima različne prostore: telovadnico, laboratorij za kemijo in fiziko, ravnateljevo pisarno, zbornico, knjižnico. Imamo razne izvenšolske dejavnosti: folklorno ter lutkovno skupino, telovadni in zdravstveni krožek, pevski zbor in računalniški krožek. Jaz sem članica pevskega zbora ter folklorne skupine. Hodim v 6. razred. Stara sem 12 let. Moj razred je svetel in imamo veliko cvetlic. V razredu nas je 9: 4 deklice in 5 fantov. V naši šoli vlada red in čistoča. Prva ura se začne deset minut čez sedmo, pouk traja do pol enih. Potem je kosilo. Rada hodim v šolo. Adrien Lazar 6.r., OŠ Gornji Senik Športni dan pri Tromejniku 22. septembra, v petek, so na šoli orgnaizirali športni dan. V šolo smo prišli kot ponavadi. Ob osmih smo vzeli nahrbtnike in smo šli peš do Tromej- nika. Pot je bila zelo dolga. Ko smo prispeli do cilja, smo se srečali s šolarji iz Kuzme. Ravnatelj OŠ Kuzma nam je povedal o namenu tega srečanja, spoznali smo program. Prehodili smo gozdno učno pot. Zelo je zanimiva. Potem je bila malica. Ko smo se nasitili, smo se igrali v naravi. Nekateri so nabirali jurčke in druge gobe. Čas je hitro minil, morali smo se posloviti. Vrnili smo se vsak v svojo šolo. Utrujeni, ampak z lepimi doživetji smo prišli domov. Balaž Bajzek 6.r., OŠ Gornji Senik Porabje, 19. oktobra 2000 Gobe pa gobarge V takšoj krajini Živemo, gde Baugi vala, poleti - če srečo mamo - rastejo gobe. Letos je na žalost cejlo leto ja edna pa edna goba nej zrasla po goščaj. Lani, predlani pa skurok vsakšo leto so si naši lüdje buma dosta pomogli z gobami, zatok ka so grbanji dobro cejno meli pa küpci so tü bili vsigdar. Tak pred trejmi kedni so po tom süjom leti začnile gobe rasti. Kak je že etakšoga reda šega, lüdje so se not sipali v gošče pa so vküpbrali grbanje. Pa kak se svejt ovak tü obrača, šega »gobe brati« se je že več lejt tü cejlak obernaula. Gda sam ešče ge mala bila, je buma takši guč bio, ka prej gobe navekša srmacke berejo, pa je navekša tak bilau tü. Od tistoga mau je že dosta vode doj steklo po Rabi pa so lüdje gor prišli na tau, ka so gobe zdrave za gesti pa na tau tü, ka dobro cejno majo. Pa te smo Zdaj ranč nej gučalii od toga, kakšo veselje je gobe brati. Gestejo lüdje, sterim je gobe brati nika posebnoga pa tau delo je največkrat tejm lüdam nikša skrivnost. Če bi nej tak bilau, te bi si Zdaj ge najšla nakakoga, steri bi mi malo pripovejdo od toga. Če sam vsebole spitavala lüdi od sterij znam, ka so velki gobarge, vse bole sam nej mogla z nji potegniti edno rejč nej. Vsakši v sebi zdrži svojo skrivnost, gde on najde gobe, gde so tista dobra mesta. Povejmo, dva človeka deta gobe brat v isto smer (egy irányba). Eden za par vör prinese telko gob, ka ma vö tečejo iz cejkara, te drugi pa prinese tri sirotice ali kakše tri žalostne gobe. Prej dosta vse trbej tome, če najdeš gobe. Edno: moreš je najti, zagledniti. Drugo: rejsan moreš vedeti mesta pa tau je skurok vsakšomi malo indrik. Tretjo: moreš rad brati gobe. Štrto: gobe moreš poznati, nej kakše naure, čemerne vküp pobrati. Peto: cajt si moreš vzeti za tau. Šesto: lepau go moreš vövzeti, nej vöbrsniti pa grdau vöskübniti. Sedmo: nej vseedno, kama je not bereš. Najbaukše je, če je v kakši trdi košar bereš, naj se ne zmožgijo. Osmo: če se ti kakša goba ne vidi ali je po tvojom čemerna goba, zatok go nej trbej ta brsniti. Deveto: če vidiš sploj mali, mladi grbanj, ne njaj ga tam, naj prej vekši zraste. Tak držijo, ka prej če ga gnauk zaglednaš, te ga moreš vövzeti, zatok ka on več te nede vekši raso. Deseto: če gobe bereš, ne lejči po gaušči kak bejsen. Počasi odi, Pogledni na lejvo na pravo pa naprej. Bi ešče dosta pa dosta tanačov leko dala, ka sam se navčila, depa nemo. Nemo zatok, ka na gnes nistarnim sploj Zaman gučiš. Lagve šege smo, sploj pa tisti, steri z varašov, od daleča odijo es pa so gauščo samo zdaj vidli. Človeka srce boli, ka najde včásin. Prva ali sledkar, depa zatok pomaleg bi pri nas tü nikši red mogo biti po goščaj. Zakon že mamo, samo se vsakši pofüčka nanjega. Nej tak v Austriji. Tam tak držijo, ka prej vsakši samo v svojoj gaušči leko gobe bere. Pa če je nej v svojoj gaušči, te prej največ 2 kg gob leko v drugoj gaušči »vkradne«. Če več nabere, more štrajf plačati. Tak zopodi kak te dni dva Talana, steriva sta v Austriji v ednoj gaušči 34 kg grbanjov pobrala. Tejm pojbom so cejla grbanje vkraj vzeli pa so vsakšoga na 3 gezero šilingov poštrafali. I. Barber • 3- oktobra je Porabje obiskal g. Zorko Pelikan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Gornjem Seniku, v prostorih Državne slovenske samouprave, se je sestal s predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Hirnökom. Pogovori so bili namenjeni pregledu opravljenih dejavnosti ter načrtovanju finančne pomoči Slovenije Slovencem na Madžarskem. Pogovora sta se udeležila tudi generalni konzul R Slovenije, dr Zlatko Muršec ter svetovalec vlade za manjšine Geza Bačič. • 7. oktobra, v soboto so v občini Puconci (v Moščancih) priredili srečanje folklornih skupin ter ljudskih pevcev in godcev. Prireditve z naslovom »Peli in plesali so jih mati moja« so se udeležile tudi monoštrske pevke. Takše se več ja ne zgodi z njim Irma je etognauk večerjo küjala možej, Karčini. Karči je tak žmano djo, ka je ja nika nej njau. Etak pravi svojoj ženi: »Irma! Takšo dobro večerjo sam že dugo nej djo. Obečaj mi, ka drugi keden gnauk pa tau napraviš.« Irma pa: »Nej, nej, moj dragi.« Karči je Zdaj malo žalosten pa etak pita ženo: »Nej? Zakoj pa nej?« Irma pa: »Vejš, naure gobe človek v svojom živlenji samo gnauk zej.« Pogodba Naša Trejza je ešče mlada bila, gda ji je mauž, Laci mrau. Ona je nateltja žalostna bila, ka od žalosti pa od velke nevaule eške pokapanje nej mogla ta naprajti, tau je svoji materi zavüpala Mati, Olga se začne pogajati s firmov, stera se z pokapanjom spravla. Šef etak guči: »Glejta, ženska! Najlepši sprevod vam ponüjem za 200 gezero forintov. Zlate svejče, zbor pa vse de prvi klas. Malo bola solidno, s srebernimi svejčami, pa drugo tü malo nazaj zemamo, de 150 gezero.« Naša Olga ma pa Zdaj v rejč skauči pa etak pravi: »Gospaud, gučite steri sprevod je najbole falejši. Pa te tam doj zračunajte rauže pa mrtvaca, ka tau mi pripelamo.« Zlata je vrejdna Naš Vince se etognauk etak vali svojmi padaši, našomi Hugoni: »Padaš! Moja žena je zlata vrejdna. Vejš, vsakši večer lepau z mene vzeme kaput.« Hugo pa: »Te, gda prideš domau iz krčme?« Vince pa: »Nej, nej. Te, gda škem z daumi titi.« Doj se je navčo Janči je strašno dosta pa rad pijo. Doma je za toga volo dosta nevole bilau. Etognauk se je Janči not v krčmau spravo pa se je tak naloko, ka gda je domau prišo, je dvej tašče (anyós) vido. Od toga ma je pa tak lagvo prišlo, ka si je gor djau, več nigdar edno kaplo ne spigé. Vej pa ne delaj! Držina v künji sedi, gda gnauk samo maček začna krnjaufkati. Vidijo, ka ga mali Karči vlači za rep. Karčina oča se zdaj zdere: »Karči, ne vlači mačka za rep, ka ti včasin ednoga doj sipam.« Mali Karči pa etak: »Ata! Sto ga pa vlači. Ge nej. Ge ga samo držini za rep, on ga vlečé.« I. B. Küjana repa 1 kg nakvašene repe, 2 žlici mele, kün, lombrovo listke, sau, voda, eci, 3 dl vrnjoga mlejka Nakvašeno, zribano repo s künom, lombovim listom v parsolano vodau küjat dejemo. Gda je sküjano, partepemo z Vrnji mlejkom in melov. Če je nej zadosta kisalo, malo ecija cüvlegemo. Tak tö leko küjamo, ka repo na kocke zrejžemo. V laboški na 1 žlici žira 10 kocke cukra na rauza spražimo. Repo nutdejemo, z vodauv gorvlegemo pa do mekoga sküjamo. Če je voda tazavrejla, posiplemo s 3 žlice mele, zgraužamo pa z vodau ali meseno župo gorvlegemo. Solimo, fejframo, prpramo. Gda vküpzavré, leko serviramo k pečenomi masej. (Tau so že bole mamice küjale, kak babice.) ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak drugi četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77, tel.: 94/380-767 e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062. Tisk: SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.