272
Novičar iz raznih krajev.
Iz Milana se piše, da vsled najvikšega cesarskega povelja se bo tudi armada na Laškem zmanjšala, io sicer pri vsaki kompanii za 38 mož; potem takt m se bo okoli 20.000 vojakov domu spustilo in deržavi veliko stroškov prihranilo. — Da se prepoznim prošnjam za odkupljen je v okom pride, veleva c. k. ministerstvo notranjih oprav, naj vsak, kdor hoče pri prihodnji vojaški naberi se vojašine proti plačilu 1500 gold. rešiti, to že prihodnjega mesca oktobra (kozoperska) svoji kantonski gosposki na znanje da, ker se na pozneje prošnje ne bo porajtalo več. — Dunajsko deželno poglavarstvo vabi učence gimna-zijalnih šol, naj se grejo ali kot civilni ali vojaški učenci v dunajski živinozdravniški inštitut živinozdra-vilstva učit, ker po novih napravah si bojo potem lahko dober kos kruha služili.—Na veliki Šmarni dan je bilo v M a r i i-Celi toliko romarjev pri sv. obhajilu, da so jih mogli, kar se še ni nikoli zgodilo, zunaj cerkve obhajati. — Turška vlada moldavskih volitev še ni preklicala, čeravno je to storiti že obljubila; treba je namreč, da sultan zato poprej druge ministre izvoli, ker sedanji ministri, ki so ukazali perve volitve in so tudi ž njimi zadovoljni bili, jih ne morejo sadaj na vrat na nos preklicati! Fraucozki vladni časniki pa tudi že silno zabavljajo, da sultan ni še odstavil glavarja moldavškega kneza Bogoridena, pod kterim so bile perve volitve. — Iz Indije so 22. dan t. m. v London zvedili, da mesta Delni-a Angleži še niso zmagali; general Barnard je za grižo umeri; Kavvpore so si puntarji že tudi prisvojili, pa spet zgubili. — Tudi v Flore n cu so sv. Očeta papeža slavno sprejeli; kakor se sliši, bojo papež 5. dau prihodnjega mesca spet v H i m nazaj prišli in na praznik malega Srnama vpervič spet ondi božjo službo opravljali. — Ker se Ledru-Rollin boji, da bi ga angležka vlada ne izročila francozki, bo nek v Ameriko bežal. %— 11. dan sušca so v Weimar-u praznovali iOOletno obletnico, kar je vojvoda Eruest August Konstantin pervikrat ukazal krompir saditi. V tem ukazu, v kterem se krompir  ljudem za jed  priporoča, je bilo tuili  ti-
stemu, ki bo največ krompirja sadil, posebno belega, 40 tolarjev v darilo obljubljenih, drugemu 30, tretjemu 20 in četertemu 10 tolarjev. To seje godilo leto 1757. — Kako vse drugač je leta 1857? Bog, da bi sedaj ljubega sadii dosti imeli! — Monakovce (Miinchner) je letos še bolj žejalo kakor druge leta; čeravno so letos 47.739 veder ola (pira) več skuhali, ga jim vendar že tako zmanjkuje, da 8. dan t. m. so ga le še imeli 143.710 veder v zalogah — ki pa bojo le za kaka dva mesca zdali! Reči pa moramo tudi, da monakovski ol pa naš ol sta si kakor noč in dan. — V Liencu v Tirolih je unidan nek čbelar dal svoje čbele na pašo kam drugam prepeljati; dva konja sta bila v voz vprežena, kjer je bilo 50 panjev naloženih. Med potjo se odpre en panj, in vse čbele serdite planejo nad konja; enega so hitro odvezali, ker so mu štrange odrezali, in ga tako oteli; drugi konj, pikan od čbel, začne skakati in preverne celi voz; na to se odpre veliko panjev, in joj! vse čbele planejo čez ubogega konja, ki je kmali poginil. Sploh vso škodo cenijo na več sto goldinarjev. — Slavni potova-vec po morji in po suhem, lajtenant M. F. Maurv, piše od sončnic (sončnih rož), da jih zamorci v takih krajih, kjer so hude merzlice, radi sadijo, ker pravijo, da ljudi varujejo te bolezni. Kaj, ker so sončnice že tudi sicer kmetijstvu koristne, ko bi jih tudi v tistih naših deželah, kjer so merzlice doma, prav obilo zasadili in skusili, ali je res, kar zamorci pravijo? — V Parizu je 1800 ver to v, kjer samo zelenjad in sočivje za prodaj obdelujejo; okoli 9000 ljudi in 400 konj ima s tem verti opraviti, kteri na leto za 2 milijona frankov gnoja potrebujejo; pa vsako leto se tudi rajta, da v Parizu čez 268 milijonov funtov zelenjadi in sočivja potrebujejo; parižki vertnar pa tudi celo poletje dela od dveh zjutraj, pozimi pa od štirih zjutraj, do pozne noči.
*) Kaj bom s tobum, to je, kaj bom s tabo. Maje hrana, to je, moja hrana. Me je pitje, to je, moje je pitje. Tva bu hrana, to je, tvoj a bo hran a. Tve bu pitje, to je, tvoje bo p i tj e.