Štev. 6,
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 9. febrjaria 1921.
Leto XXXIV.
Glasilo jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. url zjutraj. — Cena mu J« 30 K n« leto. — Za inozemstvo 50 K Posamezne številke «e prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „DomoljubaV Ljubliana. Kopitarjeva ulica.
Narodni poslanec J. Brodar:
Naše stališče do Jugoslavije.
Mislim, da Je čas, da izpregovorimo tudi o tej stvari jasno besedo, odkritosrčno in brez ozira na to, da se komu prikupim ali pa komu zamerim. Vodno sem se prepričal, da je dobro, ako človek ravno ob času splošne nejasnosti nastopi pogumno ter pove naravnost -brez vsakega zavijanja svojo mnenje, prepričal sem se tudi, da šo naši ljudje dovolj pametni, da znajo ločiti resnico od laži in da zahtevajo od svojih časnikov, da jim povedo čisto resnico.
Vprašanje o katerem hočem govoriti, je to-le: ali smo mi poslanci Slovenske ljudske stranke v Belgradu, ki nas je poslal tja po večini naš kmet, ia našo državo ali smo proti njej? Ali želimo, da se Jugoslavija tako utrdi, da bo trajala tako dolgo, k$or druge najmoč-ejše države, ali pa želimo, da se ponovi sta-a Avstrija?
Naši nasprotniki liberalci in njim enaki samostojni vpijejo nad nami, da smo proti dr-§ lavi. Ti ljudje so namreč strašno smešni. Oni isiijo, da je dober Jugoslovan samo tisti, ki vsemu, kar država stori, samo kima, ki vse vali in ki vpije vsak dan zjutraj, opoldne in zvečer samo: živio! Po njih mnenju so dobri državljani samo tisti Slovenci, ki pravijo: »Srbi, vzemite vse samo Vi v roke, Vi to razumete, mi Slovenci tega ne znamo, ti Srb, 3i dini sposoben, da vladaš. Zato naj 9e vlada '"cela država samo iz Belgradai«
Kdor pa misli, da bi bilo v naši drŽavi lahko še to in ono boljše, kdor dela na to, la bi se ne odločevalo v vsem samo v Belgradu, ampak samo tiste stvari, ki morajo biti celi državi skupne, kdor misli, da bi bilo za celo državo najboljše, če se da skupni vladi, kar je skupnega, a pokrajinam, kar je pokrajinskega; nad tem se dere vse liberalno časopisje, da je »protidržaven element«, da je sovražnik Srbov, da je Avstrijec, in hogvedi kaj še vse. Liberalcem gre namreč pri tem le zato, da bi se slovenski katoliški narod kar mogoče ©b-sovražil pri Srhih.
Mi tako, kakor liberalci, res ne govorimo in ne moremo govoriti. Mi nismo ne slepci in ne hinavci. Jaz sem mnenja, da je tisti moj pravi prijatelj, ki ne hvali vsega vprek, kar je na meni, ampak mi prijazno in Obzirno, a vendfr odkrito pove tudi moje napake. Naše stališče" do Jugoslavije je tole: Mi
smatramo Jugoslavijo za pravo našo državo in smo le hvaležni in veseli, da je večina slovenskega narod* prišla v samostojno državo SHS in da nismo padli ne pod Nemško Avstrijo in ne od Italijo. In mi bomo delali i vsemi močmi na to, da se izboljšajo razmere v tej državi, kar je najbolj mogoče. Ja bo vladala v njej zadovoljnost in da bo država tako trdna, da bo kdaj združila v sebi tudi one Slovence in Hrvate, -ki so sedaj Šo v Nemški Avstriji in Italiji.
S temi besedami sem jasno povedal svoje stališče, ki ga želim zastopati vedno, pa naj živim doma ali v Belgradu. Mislim, da mi ne bo nikdo zameril, da sem to odkrito povedal, ker to je moja dolžnost. Upam tudi, da ne i>o nikogar, ki bi mislil, da sem te besede zapisal po bogve čigavem naročilu ali po želji viade. Svečano izjavljam, da ni nikdo nikdar name. tudi le najmanj pritiskal, da naj to napišem, in da bi tudi ne bil zapisal. Če bi r.e bilo to izraz mo^sga globokega prepričanja. Hvala Bogu, jaz lahko živim od dela svojih rok in pridelkov svoje zemlje, in ako Bog da, želim ohraniti tudi zanaprej toliko samostojnosti, da ne bom ne govoril in ie pisal ničesar, o čemer ne bora res prepričan.
Vem, da danes vlada velika nezadovoljnost po slovenski zemlji z našo državo m da jih je na stotine, ki so jezijo nad »piokleio Jugoslavijo«, kakor pravijo. Drugi kmetje! Dandanes ni nobena bolezen po eelem svetu tako razširjena kakor bolezen splošne neza-dovoljnosa. Po vseh državah tse ljudje sai.io kregajo in zabavljajo, vsega je kriva povsod država. Toda ljudje delajo povsod isto napako: pozabljajo vedno, da je bila vojska. Več kot štiri leta milijoni ljudi niso delali nič koristnega ampak so bili v vojski Stotine in stotine tovarn je izdelovalo samo orožje in take priprave, da so delale 5kodo ljuciem in zemlji. Železo je šlo za ojsko, obleka je šla za vojsko; cele dežele *o uničene. Ce bi kmet štiri leta zemlje ne obdeloval, ampak po svojem gruntu samo razbijal, bo čez štiri leta revščina, fti ne bo minula čez noč. Nekaj podobnega ja sedaj v vseh državah. Jaz bi samo želel, da bi šel tisti, ki mu pri nas vse smrdi, v Nemško Avstrijo na Koroško, kjer bi ga celovške barabe preteple, če bi le slovensko govoril, kjer bi mu nemškutarji pobijali okna in
bi ne dobil nikake pomoči ne pri sodniji in ne pri žandarmeriji, ker imajo vse samo Nemci v rokah. Ali pa naj gre v Trst, kjer so lumpje polili hišo, v kateri so se zbirali Slovenci, » petrolejem in bencinom in jo zažgali z ljudmi vred, ki bo bili notri, ali pa " Gorico, kjer so Lahi položili bombo v dvorano, kjer so se zbirali Slovenci. Koroški Slovenci in naši Gori-čani čakajo kakor duše v virah, da pridejo v našo državo.
Mi dobro vemo, da je v naši državi mnogo slabega. A drugod ni nič boljše. Rešilo nas ne bo nobeno zabavljanje, ampak samo pošteno delo. Imeli bodemo samo to, kar si bode-mo z zavihanimi rokavi priborili.
Mi radi priznamo Srbom in Hrvatom, kar . imajo oni dobrega, Smo pa mnenja, da tudi mi nismo nič slabši nego Srbi in Hrvatje.
Zato imamo vsakega za petolizca, kdor Slovence ponjžuje in nam odreka sposobnost, da smo zreli za avtonomijo. Mi zahtevamo avtonomijo ne zaradi tega, da bi se od države odcepili, ki nam je vse draga, ampak zato, da bo ta država bolje upravljana, da bo v njej več zadovoljnost! in da bomo imeli v Ljubljani vlado, ki ji bomo lahko povedali, kje nas čevelj žuli, in se lahko pritožili, če nam kaj opravičeno ne bo všeč. Tako želimo živeti v prijateljstvu ne samo s Srbi in Hrvati, ampak z vsemi našimi državljani v prepričanju: kdor noče imeti brata za brala, ta bo imel tujca za gospodarja.
napačna politika.
Pravzaprav je politično polje — naša ustavotvorna skupščina še zmetaj nena-četa njiva, pa vendar so najmlajši naši večji politiki, sajmostojni kmetje, pokazali precej zmožnosti.
Njihovi volivci čakajo velikih dejanj, kot so bili veliki v besedi, a za mnoge so le velika razočaranja.
Razočarali pa niso samo slovenske javnosti, ki od Sam. stranke ni nikdar resnega pričakovala, pač pa tudi Srbe, ki» so doslej smatrali kolikoitoli resno, zdaj pa že ti zmajujejo nad njimi. Že 3 tedne »glihajo« namreč z min. preds. Pašičem, da bi vstopili v vlado in nekateri izmed njih postali ministri, a med seboj niso enih misli. Na eni strani jih mika, da bi šli v vlado, na drugi se pa tega boje, ker potem ne bo mogoče zabavljati in udri-
hati po drugih strankah, ker kdor je na vladi, mora le delati. Zabavlja se pa le lažje nego dela. Vlada jih je vprašala, kakšen program pa vendar oni zastopajo. Pa so povedali: Glede vere je »Domoljub« že poročal, da so izpovedali isto vero kot soc. demokrati ali liberalci. V drugih točkah bi človek pričakoval, da se ti odkrije progTam, s katerim bodo obrnili celo Jugoslavijo, pa glejl Samostojni zahtevajo, naj babice ne plačuje ta in oni, ampak država. Nadalje zahtevajo, da naj advokate plačuje država. Zdaj pa zberite število pravd, število advokatov, katerih je samo v Ljubljani čez 50 — kaka postavka v proračunu bi se znova pokazala. Zares — stranka, ki vsebuje razne trgovce, mesarje, gostilničarje, tem bi še to dobro došlo, da bi se pravdali na stroške mirnih ljudi, ki nikdar ne pride pred sodnika. Razni pretepači in druge vrste ljudje, kako bi bilo zanje lagodno!
Osupnili bi, ko bi imeli vsoto izdano za razne pravde in tožbarjenje in vse to naj prevzame država. In če se to upelje, kako bi se strast tožbarjetrja še razpalila, ki jc pri nas itak že grozna. Ali ta zahteva samostojnežev koristi kmetskemu življu, ki je glavni davkoplačevalec? Da bi njihov program izgledal bolj učeno, zahtevajo šc odpravo duhovnih sodišč, ki jih pri nas že 50 let več ni in pa da bodi šolski pouk brezplačen, kar se vendar že vrši nekaj desetletij. Nadalje zahtevajo, naj se poslanci volijo po stanovih, kar je danes neizpeljrvo, Kam bi šteli n. pr. Puc-Ija — ali kmetom ali mesarjem ali birtom. Posl. Drofenrk je n. pr. trgovec, pa danes kmeta zastopa. Tako urejeno je danes le še v Indiji — kakor hočejo samostojni po-litikarji. Če bi pa ie uveljavili predlog, da smejo volivci poelanca zavreči kadar hočejo, potem bi bil sila nespameten, kdor bi sploh prevzel to mesto, ker ne bi mogel nobenega dela Izvršiti, saj neprija-teljev in šuntarjev je povsod dovolj. Vse točke kažejo, da je njihov program zne-šen od vseh strani kot sračje gnezdo, kot njihovi voditelji, od katerih jih je največ starih liberalcev, ki čedalje bolj kažejo svoje kopito.
Zmeda vsled denarja.
»Narodna banka« sporoča, da bodo 20dinarske (80 K) bankovce zamenjavali pri centrali v Belgradu do 30. aprila, pri njenih podružnicah pa samo do 28. februarja. S 1. majem t. 1. izgubi ta denar vsako vrednost in od takrat se ne bo več zamenjavalo. O priliki tega sporočila in ko so ljudje izvedeli o ponarejenih 80kron-skih bankovcih, je nastala prava zmeda med njimi. Ljudstvo ne mara sprejemati tega denarja, marsikje se pa branijo čisto po pravici tudi 10-, 2- in lkronskih bankovcev. Popis ponarejenih bankovcev je tako zamotan, da bi bil potreben poseben študij za njih spoznanje. Kaj takega se pa od ljudi, ki niso strokovnjaki, pai ne more zahtevati. V Jugoslaviji smo doživeli že dovolj neugodnosti za časa markiranja in pozneje s ponarejenimi kolki, veliko ljudi je trpelo vsled neurejenih razmer. Finanč-T
no ministrstvo bi moralo gledati, da ne vzbudi nevolje med ljudstvom, posebno pa med tistimi, ki Imajo slučajno ponarejen denar, toda ne po lastni krivdi. Ljudstvo ni krivo, če so bankovci tako enostavno izdelani, da jih je mogoče ponarejati. Zato mora država gledati, da jih čim preje odpravi iz prometa. Če pa je pametno in za ljudstvo koristno, da zamenjuje bankovce le »Narodna banka«, je drugo vprašanje. Po našem mrenju bi morale zamenjavati bankovce vse banke. Na ta način bi ljudstvo lažje in hitreje zamenjalo, pa tudi z neznatnimi stroški. Na Slovenskem imamo le dve podružnici »Narodne banke«, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Od ljudstva se danes pač ne more zahtevati, da bi romalo v ta dva kraja zamenjavat denar, ker bi v velikih slučajih bili potni stroški večji, kot pa vreden denar, Ljudstvu je treba pomagati, ne pa r.apravljati raznih sitnosti in pa stroškov, kar je danes že velike vai-nosti pri znatnem pomanjkanju denarja. Nadalje naj se že vendar enkrat določi, da se zamenjajo 10-, 2- in lkronski bankovci, pri katerih je velika večina žigov — vsaj pri 2- in lkronskih bankovcih — ponarejenih, pa tudi kolkov na lOkronskih bankovcih je znatno število tujega izvora. »Narodna banka« ima na razpolago dovolj drobiža bodisi papirnatega ali kovanega, zato nam je nerazumljivo to odlašanje. Ali naj naši ljudje izgube še več? Ali naj pridemo mi, ki stanujemo na ozemlju bivše monarhije, vsled nesposobnosti gotovih finančnih krogov res na beraško pa-Uco? Vsa znamenja tako kažejo. Vrednost krone so določili na 25 par, imamo cele kupe ponarejenih žigov na 2- in lkronskih bankovcih, carina nas žuli do kosti, davki nam pijejo kri. Zato pa naj finančni minister vsaj poskrbi, da se vzame iz prometa ta ničvredni denar in zamenja z drugim, rta katerem bo nemogoče ponarejati Nin-čičevih žigov in Veljkovič - Brezigarjevib kolkov.
Za vofne sirote.
Poroča se, da je papež Benedikt XV. poslal za vojne sirote Jugoslavije pol milijona dinarjev. To je že drugi dar, ki ga je naklonil papež našim otrokom.
Dvojno nam tu prihaja na misel. Prvič: Kdaj se je slišalo, da bi kakšen liberalni mogotec, ki plava v milijonih, žrtve-val kašno večjo svoto za vejne sirote v lastni državi? Minister Pribičevič pač skuša s pomočjo sokolstva našim otrokom iztrgati vero iz src in jih tako pahniti v še večjo podivjanost in pokvarjenost kot že sedaj vlada med njimi, a da bi iz svojega kaj žrtvoval zanje, o tem ni bilo in ne bo slišati. Papež Benedikt XV., o katerem surova in brezverska »Domovina« ne najde lepe besede, pa našim otrokom nakloni tako znatno svoto. »Domovina« bo seveda o tem molčala in ie dalje blatila katoliško Cerkev, ki se ob vsaki priliki pokaže kot mati vseh narodov, kot mati, ki samo dobrote deli — tudi nehvaležnežem.
Drugo je: Kako brezverski listi vedno kriče o ogromnih papeževih dohodkih, ki mu prihajajo iz celega sveta. Tega pa ne povedo, da vse te nabirke niso papeževi
dohodki, temveč dežele pošiljajo denar v Vatikan za dobre namene, ker vedo, da bodo te svote resnično obrnjene v dobre namene, medtem ko so se n. pr. z nabir-kami avstrijskega rdečega križa svoj čas mastili oficirji in razne vlačuge, bolniki pa niso imeli nič od tega. In to se ni godilo samo v Avstriji. Zato ni čuda, da so katoličani svoje nabirke najbolj zaupajo papežu, ki jih kot skupni oče vseh Zemljanov razdeli najbolj potrebnim.
Na pepeinico.
Hvala Bogu, nora veseljf.čenja so za enkrat minula. Pri tem se ne moremo zdržati, da ne bi povedali par resnic.
1.	Vsi stanovi kričijo o draginji in premajhnih plačah, ves predpust pa so isti ljudje polivali vino, je teklo po mizah in po tleh, izdajali so visoke vsote za razne bale, veselice, toalete itd. Jutri bodo grozili s štrajkom radi prenizkih plač.
2.	Na tisoče siromašnih in bolnih ljudi strada, nešteto ubogih sirot je brez obleke, dobrodelni zavodi se omejujejo na najmanjše število preskrbovancev, ker ni dobrotnikov. Kralj alkohol s svojim spremstvom pa pobira najvišje davke, da ga niti pokojni finančni minister Stojano-vič v tem oziru ni dosegel.
3.	Tudi na naši strani se je v Ljubljani precej plesalo. Očividci mi zatrjujejo, da so naši plesi glede zmernosti in dostojnega obnašanja visoko nadkriljevali svobodomiselne plese. Toda kljub temu*, ubogi koroški Slovenci trpe Herodovo preganjanje, Goričane in Primorce ravnokar Italijani »za večne čase« vklepajo v svoje klešče, Pribičevič hoče naše otroke vreči v najgloblji vrtinec brezverstva in svobodomiselstva — naši ljudje pa plešejo in plešejo. Nobenega čuta, nobenega obzira, nobene globoko Zasidrane zavesti. Sredi kulturnega boja smo in nekateri naši mladi ljudje, ki bi morali pokazati največ idealne navdušenosti, ne najdejo drugega bojnega sredstva kot ples in maške« rado. Človeku bi se porosile solze, ko bi kaj pomagalo.
Hvala Bogu, da imamo še cel Stali mladih inteligentnih ljudi, ki drugače mislijo in ki se zavedajo, da svojih sil, ki jih sedaj bolj kot kedaj potrebujemo, ne bomo iskali na plesih in maškeradah, temveč v resnem študiju in vztrajnem delu, Če pa kdo misli, da bo s plesi in maške-radami držal ljudi na naši strani, se silno moti. Zakaj v teh stvareh so svobodomi-selci veliko večji mojstri, kot smo mi in znajo — ker se pač ne ozirajo na božje posta re — človeškim nagnenjem veliko več nuditi kot mi.
Za zamero nam ni, pač pa za resnico in dobro stvari	Zabret.
Pastirski list.
(Kouec.l IV.
No, od teh prežalostnih podob se obrnimo k boli veselim. Hvala Roj(u, tudi teh je precej.
Naie slovensko ljudstvo velia splošno »e za dobro, Bogu in Cerkvi vdano. Velika ve-
lina, zlasti po deželi, izvršuje Se svoje verske 'dolžnosti, da, tudi nekateri, ki v javnem življenju gredo z nasprotnimi strankami, Se niso popolnoma zavrgli vere in se udeležujejo vsaj po malem že cerkvenega življenja. Dobri Bog naj jih zopet privede popolnoma v naročje svete Cerkve.
V sedanjih časovnih razmerah, ko so nevarnosti tako velike in ko skoro vsa javnost ni prijazna krščanski veri in življenju po tej veri, je potreba, da se verniki združujejo in organizirajo v družbah, ki podpirajo krščansko življenje in v katerih dorw posamezniki pogum in spodbudo, da se ne sramujejo imena Jezusovega.
Naj vas na nekatere teh krščanskih družb, cerkvene in svetne, posebej opomnim.
1.	Najprej moramo veseli biti Marijinih družb za mladenič?, dekleta, može in žene! Kako plemeniti bodo vsi udje Marijinih družb, »ko žive po pravilih in hodijo skozi življenje pod varstvom premogočne Matere božjel In kako ss te družbe širijo! Žene hite pod varstvo Matere Marije, dekleta stopajo zaupno pod njeno zastavo, pa tudi mladeniči hite k prečisti Devici, da bi z njeno pomočjo obvarovali svojo neomadeževanost in polteno krščansko življenje. O veseljel Pod Marijino zastavo gledam mladeniče in dekleta po deželi, gledam mladeniče v srednjih šolah, na vseučilišču in može vseli stanov, gledam dekleta v raznih šolah po mestih in dobre žene pa gospe po vseh stanovih. Hvala Bogu! Naj se Marijine družbe množe in razcvitajo v časni in večni blagor našega milega slovenskega rodul
Zraven Marijine druibe je važen tudi tretji red, ki se vedno bolj razširja in ima sveto nalogo, da udje zares čednostno žive, svoje strasti in jezik brzdajo, s'oje dolžnosti izpolnjujejo in si z vsemi močmi prizadevajo ohraniti mir in ljubezen v družini.
2.	Lepo napreduje tudi vneto češčenje pre-svetega Srca Jezusovega v sv. Rešnjem ie-lesu. Kako priljubljeno in urejeno je obiskovanje sv. Zakramenta, kako priljubljena in mnogoštevilno obiskovana slavnost celodnevnega češčenja, pri kateri imamo namen, da za-doščujemo za razžalitve, ki jih trpi Jezusovo ljubeče Srce v sv. Zakramentu posebno od Dnih nesrečnikov, ki Njegovo pričujočnost .taje »li ga v nerazumljivi zaslepljenosti nevredno prejemajo I
Upam, da je s pomočjo šolske mladine čez in čez razširjeno apostoistvo molitve, ki je nekako najbolj vzvišeno in koristno delo pri češčenju presv. Srca Jezusovega. Saj po tej pobožno« ti daruješ po rokah Device Mariie vsak dan zjutraj molitve, svoja dela in svoje trpljenje Jezusu v spravo za razžalitve, ki jih trpi v sv. Zakramentu in na one namene, ki jih ima On na naših oltarjih. O, Koliko ceno za celo večnost daš vsemu svojemu življenju s to kratko posvetitvijo! Ali jo opravljate vsak dan?
Kaj pa z izvolitvijo presv. Srca Jezusovega za Kralja in Gospodarja vaših hiš in družin? Ko so nam sv. oče to pobožnost priporočili, ste vsaj v mnogih župnijah to pobožnost prav radi, prav navdušeno in prav slovesno opravljali. Koliko veselje za vso škofijo! Ali ste to posebno izročitev presv. Srcu opravile vse družine? Ali imate na častnem in vidnem mestu v hiši sliko Srca Jezusovega? Ali opravljate pred njo svojo jutranjo in večerno molitev? Ako ste kaj opustili, zdramite se zopet!
Pomislite, Gospod Jezus je to ljubezen svojega Srca razodel ravno a zadnje, grozne, brezbožne čase. da se po njem reši za večnost, kdor ima le količkaj vere in se rešiti hoče.
3.	Vse nas mora srčno veseliti orlovsko ?,.an'£ med našo mladino po mestih in po deželi. Kaj pa je društvo »Orel«? Naj »Orel« sam govoril Orlovski koledarček za 1. 1921. pravi sam o sebi to-le:
i ,*®re!.'e organizacija poštene slovenske mladine, ki jo hoče združiti v eno samo četo, to četo hoče izobraževati umsko, nravnO in telesno, s pomočjo to mladine ogrevati ljustvo pa,,vzor® krščanskega mišljenja in življenja. 1 odlaga Orlovemu delovanju je katoliška vera, so mena načela in zapovedi, kakor nam jih je dal Boji in sveta katoliška Cerkev.«
_DOMOLJUB 1921 ,
——————M^fc—I q ...... II. til.l ■ I —M—
»Vzor Orla )e spoštovanje in dejanska ljubezen do Boga, do ljudstva in do neomade-zevanega življenja. Zato mora vsak Orel 1. ljubiti Boga in Cerkev ter zato vestno Spolnjevati vse, kar nam nalaga versko prepričanje; on mora biti katoliški mož in mora katoliško moštvo vselej in povsod razširjati in utrjevati; 2. mora ljubiti ljudstvo, njegov jezik in domačijo; 3. mora ljubiti fantovsko neomadeževanost in dekliško čistost; mora žene in dekleta spoštovati, se nasproti njim viteško vesti in svoje pošteno moštvo kazati s spodobnim govorjenjem, plemenitimi mislimi in velikodušnimi deli.*
»Orel kaže ljubezen do domačije s tem, da svoje starše spoštuje in uboga, rad na domu dela in se briga za prospeh gospodarstva, ne sili v tujino in brani domače navade pred kvarnimi tujimi vplivi.«
»Za
svoje nasprotnike mora Orel smatrati vse tiste, ki hočejo ljudstvo zastrupiti z nevernostjo in sovraštvom do katoliške Cerkve in duhovščine, pa tiste, ki kvarijo mladino, odirajo ljudstvo in se z njegovo bedo okoriščajo.«
Podal
sem vam prekrasno sliko namena slovenskega Orla. Ali vam ni všeč? Kajne, dragi starši, veseli boste, ako vaši otroci pristopajo k temu plemenitemu društvu, da si združeni z brati ohranijo vero, pošteno življenje, čistost na duši in telesu, da z molitvijo in marljivostjo napredujejo v vsestranskem blagostanju sebi v časno in večno korist, vam pa v presrčno blago veselje in pravo srečo.
Kar sem povedal o Orlu, naj velja tudi o Orlicah povsod, kjerkoli so se radi posebnih razmer morale vpeljati,
_4. Le še eno samo prelepo podobo v naši škouji na;' vam pokažem. Mislim na svate mi-sijone. Želeč zaceliti težke rane, ki nam jih je zadala strašna vojna in nam jih zadajajo sedanji čez mero brezbožni in razuzdani časi, sem naprosil naše misijonarje in redovnike, naj se iz ljubezni do Boga in do vas potrudijo, da vsako leto opravijo sv. misijon v kar mogoče mnogih župnijah. Vsi gospodje in očetje šo se misijonov navdušeno lotili. In on vseh krajev mi prihajajo poročila, kako zaželjeni so vara misijoni! Udeležujete se jih skoraj vsi verniki, tudi možje in mladeniči, ki so trpeli in bfli po-hujšani v vojnih jarkih in v groznem ujetništvu na Ruskem ali na Laškem. Hvala Bogu m Materi Mariji!
Ako se spreobrnemo in akesano h Gospodu kličemo, se nas bo morda usmilil in obvaroval grozot, ki nam preite, ako mi zmagala socialna, komunistična orekuc'ja uc vsem svetu, ali v*aj po Evropi. Oh, po svetem misijonu naj izgine iz naših župnij in družin odpad od vere in- Cerkve, naj izgine sovraštvo do Jezusa, do Marije, do duhovskega stanu, naj preneha grdo, sirovo, nesramno Kovorjenje do.na, po železnicah in v društvih, naj popolnoma prenehajo grešni plesi in vse druge prenevarne priložnosti za greh! Po sv. misijonu naj se poživi versko, krščansko življenje, zmernost, treznost, čistost in družinska ljubezen, družinski mir! O Marija, prečiata Mati božja, prosi za nas! Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Naj
vas blagoslovi vsemogočni Bog, Oče, j Sin in sveti Duh!
V Ljubljani, na novega leta dau 1921.
t Anton Bonaventura,
škof.
Razgled po svetu.
PO KATOLIŠKEM SVETU.
Nasprotniki Cerkve in šole imajo povsod iste cilje. Naši računajo z nebrižnostjo katoličanov in poštenih starišev, pa skušajo z raznimi sokolskimi odredbami razkristjaniti našo mladino in io zaplesti ▼ svobodonrfsel-stvo. Toda kulturobojniki bodo naleteli na odpor, ki ne bo prijeten. Framasonstvo ima to svojstvo, da se zna hinavsko vriniti tudi ▼ svetišča naših šol. Navidez kulturne odredbe, ki lih hočejo uveljaviti tudi pri nas pod naslovom sokolskih telesnih vežb med šolsko mladino, imajo nevaren strop ▼ sebi, ki ga že
Čutimo. Toda naii katoliški storiš! se ne bode dali oropati svojih pravic. Če zahtevalo drag) versko svobodo, jo zahtevamo tudi slovenski stariši zase in za 6vo|e otroke. V ameriški državi Michlgan, kjer je med prebivalstvom samo četrtina katoličanov, so hoteli protiv-mki katol. vzgoje vtihotapiti postavo, po kateri bi se morali vsi otroci vzgajati v državnih > šotah. Katoliški s*ariši so stopili na noge. Sprejeli so usiljeni jim boj, pa so ga pod vodstvom škofa Gallagher (Detroit) tudi srečno izvojevali. Podpirani od vernih protestantov so večino volivcev prepričali, da nova na-redba nasprotuje temeljnemu ameriškemu zakonu o verski svobodi. Hkrati so pa tudi odredili favne molitve in velikanski sprevod po ulicah mesta Detroit s petjem krščanskih slavospevov. Ker je bila nato tudi. volitev guvernerja, so šli katoličani v bol z geslom o svobodi pouka. Zmagali so z dvetret-jinsko večino. Kulturnobojni zakon je bil zavržen. Amerika naj nas učil
VELESILE.
Ko smo bili majhni, smo verjeli, da je pravica ua svetu. Če se nam |e godila krivica, smo se pritožili pri atu ali mami in ta dva sta storila svojo dolžnost. Kdor ie zaslužil pohvalo, io ;e dobil, kdor pa kazen, tega ie dohitela palica. Danes pa se nam zdi vse drugače na svetu. O pravici niti ne govorimo več, kakor da je ni. Samo glasove štejemo in števila svojih pristašev pregledujemo, češ da nam bo moi^ pomagala do zmage. Pa varamo sel Ne moč, ampak prezirana in zasramovana pravica |e in mora biti znamenje, v čigar zmago verujemo. Pravica! 'io je velesilo nad velesilami! Pač lahko se pregrešilo mogočneži nad njo, a dan plačila pravzaprav kazai jira ne odide. In danes ie na svetu mnogo takih velesil, ki fih prej ali slej doleti kazen.
VELESILA V JUGOSLAVIJI.
Povsod na svetu se dobe ljudje, ki bi radi vsem ukazovali, vse komandirali. Oni naj bi bili gospodje, vsi drugi pa hlapci, nad katerimi bi oni vihteli svoj bič in svojo knuto. Tako tudi v svobodni) Jugoslaviji, kjer smo vsi bratjel združeni pod eno streho. Tu pri nas bi bili gospodje demokrat je in radikale! in še samostojneži mogoče, vsi drugi pa naj bi plesali, kakor oni hočejo. Ne vprašajo, kaj ie prav in kaj ni, ampak kaj morejo. In kar morejo, to hoče|o. Pravica in mogočnež pa hodita malokdaj po skupnih potih. Tako nas hočejo potisniti ob steno in nas pogazitL Toda varajo sel Pravica ie še vselej zmagala.
VELESILA V ITALIJI.
Italiia ie zmagala, ali po svoji ali zaslugi drugih to |e vseeno. Nesreča pa je hotela, da so Italijo v. dneh zmagoslavja vodili možje, ki nimajo nikoli dosti, ki bi V3e radi spravili v svoje nenasitno žrelo. Kar se je dalo kakemu sosedu izsiliti, odtrgati, oropati, to so si izsilili in oropali, čeprav Bog še ni preklical 7. božje zapovedi. Krivica pa se maščuje nad krivičnežem. Stotisoče Jugoslovanov in Nemcev, ki so jih fi na tak način priklopili, znajo biti Italiji ▼ pogubo, S tem činom je Italija prestopila svoje naravne meje in zgubila staro enotnost ter pridobila kak milijonček nezado-voljnežev. Prestopati naravne meje pa se pravi toliko, kakor ponoči bdeti, podnevi pa spati. To se pa, kakor splošno priznavajo, nikjer ne obnese dobro, pa se tudi v Italiji ne bo.
VELESILA NAD NEMČIJO.
Uboga Nemčija! To io stiskajo in navi-
Bo, da se Bogu smili. In pri tem še šale zbi-ol Človek sicer ni prijatelj Nemcev, vsa] Ustih ne, ki so vodili svetovno vofsko, a ko sliši, kako jih vedno bolj natezufejo, mu v poštenem srcu vstane odpor proti takemu po-čenjanju. Najprej so ti naložili kazen, da bi mislil, sa| {o nikdar ne bo mogla plačati, potem |o tolažijo, da jo bo ta kazen napravila iz nekdan|e ošabnic* za svetnico ponižnosti. Da |i kazen ne bo prelahka, hočejo nadzorovati njeno trgovino, da ne bo tako kmalu prišla do potrebnega denarja. Če ne plača, ji obetalo dratfe ie ostrefše kazni. Če pa kljub vsemu temu plača, pravijo, da |i hočejo naložiti še nov* denarne kazni, da se bo še nadalje imela priliko vaditi ▼ ponižnosti Nadalfe
Stran 64 .	^	—■-*»■• —.»«,—
DfrftOLJUB 1921
Stev. 6
nora Nemčija razpustiti narodne brambe In uničiti svoje podmorske	To so sline
ponižujoče zahteve. Kdor bi |ih hotel Izpolniti, ta bi moral'Imeti skoro neskončen razum. Nemški državniki pa so le ljudje in se tega tudi zavedajo. »Vedo sicer, da pri zmagovalcih z nobenim protestom In nobeno prošnjo nič ne opravijo, a zdi se, da si natihem piisliio, da teh zahtev ne bodo nikoli izvršili. »Pride čas,« tako si mislijo, »ko se usoda zaobrne in to morda prav kmalu.« Pri tem pa se Ozirajo v daljno Rusijo. Boje se je sicer tudi sami, a gotovo jim je ljubše, da ne poginejo sami, ampak obenem s svojimi razigranimi nasprotniki. Ni sladka ta tolažba, a vendar daie upanje, da slednjič pride pravica, ki bo po-medla s silo pariških mogotcev. Gospodje v Parizu se te velike nevarnosti, ki jim preti Iz Rusije tudi zavedajo, Zato kujejo nove načrte, kako bi zabranili
VELESILI IZ RUSIJE
pohod v ostalo Evropo. Dobro vedo, da ta sila še ni uničena. Zato hočejo, da naj bo Nemčija uboga, drugod pa naj bo doma kolikor-toliko bogastva. Samo Neačijo si upajo vkro-titi. Zato ji ne pripuste združitve z Nemško Avstrijo in slednjo za vsako ceno hočejo vzdržati na lastnih nogah. Proti Rusiji pa baje pripravljajo za spomlad novo vojsko. Radi tega ie menda prišel znani general Foch v Belgrarf. No, pa tudi Rusija ve, kaj {i preti in že zbira .nove armade in utrjuje svoje postojanke. Da Ibo proti drugim močnejša, hoče skleniti mir z Rumunijo. Tudi Ljenin se je že prebudil iz 'umske omotice in sklepa — tako pravijo — tajne pogodbe z Nemčijo. Kakor se vidi, Rusija še ni strta. Kajti kljub vsej bedi žive tam «e nepregledne rsaožicc ljudi, mislijo, da ie njihova stvar vendar pravična in da morajo to pravico posesti v ostali svet. Pri neprestanem oboroževanju ru&kih armad pa se zdi, da bodo morda bolfševiki tisti, ki bodo vršili nad Evropo sodbo radi njenih krivic, dokler ne pride sedba tudi čeznje. Tedaj bodo obračunali z vladohlepjem nekaterih jugoslovanskih političnih strank, s požrešno nenasitnostjo Italije in krutim trinoetvom, ki ga zmagovalci izvršujejo nad Nemčijo, seveda, če pravica že preje ne pride do svoje veljave.
PARIŠKI MOGOTCI
zanuste Pariz in se za *4tavo prepeljejo malo v London, Tam hočejo delati pravico Turka« in Grkom. Že so jih pozvrfi na sedfeo. Grčija ie bila takoj pripravljena, da se pokori njihovim od'altom, Turčija pa je stavila nekaj pogojev. Ker misli, da ji gsspodje v Londonu najbrže ne bodo ugodili, je začela ae&iti na samopomoč. Pravijo, da so se začeli shajati velikaši vseh mohasnedanskih držav, da se skupno postavijo v bran Morebitnim napadom.
Iz Kmetskih Zvez.
d »Kmečka zveza za kranjski okraj« bode imela dne 14. februarja ob 11. uri v »Ljudskem domu« v Kranju občni zbor, kakor predpisujejo pravila. Na dnevnem redu je tudi govor o političnem položaju. Kmetje in kmetice, udeležite se shoda v obilnem številu! To bo na dan sv. Valentina. — Odbor.
KMETSKA ZVEZA NA SELIH
le imela svoje zborovanje na dan sv. Treh kraljev. Prerešetavalo se je o sedanjem političnem stanju naše države, Slovenije, naše stranke in našega kmeta, Z bridko žalostjo smo morala ugotoviti da bosta neizmerna sebična lakomnost in brestoma strankarska strast uničili in piodali Jnrfeslaviio. Lep zgled le rapalska pogodba. Dalje raste premoženje nekaterih »srečnih« na -Čudovit način, banke lezejo na dan po gobe po obilem dežju. Na drugi strani pa čimdalje večje siromaštvo, Davki vedno višji. Draginja še občutneiša. Naši fantje-vojaki trpe po raznih južnih krajih vedno bolj nečloveško. Vse javka nje, prošnje in pritožbe so zastonj. Beltfrajska vlada pa nima drugega dela, ko da se sramotno prepira za ministrske stolčke. A le igrajte s?l Prst
A'
božii že pile: Mene. tekel. Ia«»l Vsaka hudo-bila se kaznule. Ta se bo tndi. Kača, ki Jo vlada goji. bo kmalu dorastla in prišla bo na dan — revolucija, oziroma razpad. OštanlsKa razlaga črk SHS = Sam Hudič Skupaf — ima v teh žalostnih razmerah precej resnice v sebi. Upamo, da se vodilni možje kmalu streznilo in nastopijo boljši časi v naši novi domovini.
KRIŽE PRI TRŽIČU.
V	naši šoli se fe očenas pričel moliti a prišla fe hujša kazen za otroke in matere oz. gospodinje! pa zakaj? Dopoldanski pouk se prične zjutraj ob 8. uri in traja do 1. ure_ popoldne, tako da morajo oddaljeni otroci iti zjutraj gotovo že ob pol 7. uri v šolo. Koliko se zamore otroke zjutraj zgodaj najesti pa lahko sami presojate. Domov pride ob pol 3, uri popoldne. In to morajo otroci trpeti s 7, letom. Res pomilovanja vredni otroci, obenem si nakopavajo prezgodnji grob.
JANČE.
Čuje se in bere, da hnajo že po veliko župnijah, v vojni oropanih cerkvenih zvonov, zopet nove, jeklene, pa tudi bronaste. Kdaj neki pa pride k nam oni zlati čas, da tudi na našem hribčku zapojo tako težko pričakovani in pogrešani zvonovi? Čas bi bil že; pa pri nas je tako: vedno odlašamo. Pregovor pa pravi: Kar danes lahko storiš, ne odlašaj ua jutri! Tako bi se bilo že tudi to lahko napravilo, samo požrtvovalnosti ni za dobro stvar,
POPOTNIK IZ MIRENSKE DOLINE,
PreJpust ie. To se pozna na številnih ba-lih po mirenski dolini. Vrše se seveda ob nedeljah, »šest dni delaj, sedmi dan pa pleši!« Tako razlagajo veseljaki tretjo zapoved, »Šest dni zbiraj denar, sedmi dan pa ga v jamo vrzi!« Ni čuda, da je poleg »eno še veliko »popotnikov« po mireaaki doliai ki prosjačijo od hiše do hiše, ker so prehitro zapravljali. — Šel sem po cesti proti Mekreno^u. Srečaval in dohaial sem mnogo ljudi. Slišal sem marsikaj na svoja ušesa. Eden je rekel: »Farovške hranilnice kmeta odirajo in spravljajo z grunta,« Mož ni povedal, katera hranilnica fe to naredila; najbrže za nobeno »e vč. Njegov spremljevalec rsu fe prikladal: »Jaz duhovnom nič ne veriaanem, samo v cerkvi še.« Možakar ni slutil, kako neiannost je povedal. Došel sem drurfo trumo. Tu ie bil pa eden posebno navdušen za naprndek. Rekel je: »Če bi zdajle dobil enega faria, ga ubijem. In farških pod-repaikov kur ne morem; čuki, nuMfejaki« — Aha, sen si mislil: zdaj šele vem, kdo ie na-prcinfcik in naatfeiak, Hapreden si, če preklinjaš po kri.nfcko in po i fetiša a*ko: če zmerjaš ljudi, ki ti niso nič žaloga stoifli; če ponoči rogoviUš. Ako pa greš v nedeljo v cerkev, če podnevi delaš, ponoči pa spiš, tedaj si klerikalec, podrepnik, čuk. — Bog nas varuj takega Mpredkal Tam okoli Mokronoga grem zopet na požirek. PrUtem v gostilno. Na mizi leži »Jutro«. Vzamem in berom: »Župnik Kljukec (kako olikano!) fe pred voino pasti in strigel svoie ovce po stari navadi Dobro plačanih maš za žive in mrtve v vojni ie kar deževalo. In ko je paatrnati denar iztfaMl svojo veljavo, je zviti Kljukec zahteval za mašo štiri srebrne kronce, vredne 52 papirnatih.« — Seveda lažnivi Kljukec, ki fe pisal to prismodmriio, ni povedal, kie ie tisti župnik, ker si ie vso stvar izmislil, dobro vedoč, da mu bodo liberalci verjeli. Srebrne kronice pa so med vojno deževale ne v farovške žepe, ampak v žepe liberalnih verižnikov in kramarjev; v žepe samostojnih mesarjev in krč-mariuv.
VALTA VAS.
V	prtakadeji štev. »Domoljuba« sem tital. da priredi Izobraževalno društvo v Valti vasi ljudsko igro »Domen« v nedeljo 9. fan, 1921. Ker |e bil čisti dobiček igre namenjen za nakup novih zvonov, sem se tudi jaz odločil, da stopim v Valto vas. No, in ni mi bilo žal! Igra že sama na sebi je zelo lepa, a še lepšo so naredili igralci in igralke. Tako so se oživeli
..v\sv9|e vlage in tako lepo igrali, da smo bili
vsi ganjeni. To le lepo, fantfa in dekleta, vsa čast vam, le tako naprej! Iščite izobrazbe In zabave v druitvu! Kolikor sem zvedel, je društvo tudi darovalo za zvonove lep znesek 1000 kron. Na vprašanje, kdo vodi vse delo v društvu, se mi fe odgovorilo, da vavtovško uči-teljstvo, kar me fe še bolj razveselilo. Sem pa tam se sliši kako zabavljanje čez učiteljstvo, to pa tako lepo, složno deluje za napredek in izobrazbo. Klobuk dol pred takim učitelj, stvom! A nekaj pa mi je le pokazilo dobro voljo in to fe pot, ki pelje iu ceste pri Strum-bljnu do cerkve. Ta pot je pa res nekaj staro-veškega. Tako slabe poti, ki bi io rabila skoraj polovica fare, menda ni nikjer na svetu. Tu imate, občinski možje Valte vasi, priliko, pokazati svojo skrb za kmeta in napredek! Kakor sem slišal, ni bila omenjena pot popravljena, odkar je umrl g. župnik Zakrajšek. On jc včasih s prižnice prosil farane za popravo te poti — Vavtovški fantje in dekleta, le kinalu zopet pripravite kaj lepega, da se pridemo k vam razveselit, do tak-at vas pa prav lepo pozdravlja vaš prijatelj in prijatelj zabave in napredka!
iske novice.
PoIitŠČRC.
p »Naglo jezdijo«, »Slov. Narod« z 'dne 2. t. m. poroča o mrzlem vetru, ki brije na Češkem proti samostanskim šolam. — Dalje poroča, da je na sestanku, ki ga je sklicalo neučno ministrstvo, predlagal kmetski poslanec dr. Srdinko, naj bi se verouk iz šolskega učnega reda odstranil, in v senatu je bil sprejet predlog poslanca Smirke, naj se šolstvo preosnuje na temelju popolne ločitve cerkve od države. — Poslanec c'r. Bartošek je stavil v poslanski zbornici predlog za to ločitev pa se je radi nujnejših točk odložil na kasneje. V Češkoslovaški jezdijo naglo, pristavlja »Slov. Narod«. Vero iz šol, strah božji od mladine, vzgoja brez vere! Čudno pri nas je le to, da naši demokratje tako radi pošiljajo svoje otroke v samostanske in privatne krščanske šole. Ali bo to za človeško družbo in za državo dobro, ako odpravite vero in križ iz šol?
p Ubogi Rib nikar. Poverjenik' Ribni-kar, kateri je ljubljanskim okoliškim mle-karicam in prodajalkam dobro znan po svoji brezmejni surovosti, je tožil »Slovenca«, ker le-ta ni hotel priobčiti njegovega popravka v neki zadevi. Pri sodbi pa je Ribnikar temeljito pogorel,
p KonštHuaata zopet doma. Ustavo-tvorno zbornico je liberaino-radikalna vlada poslala zopet na počitnice. Seveda dnevne plače jim naprej teko. Da, liberalci pa znajo delati, kajne, gospa »Domovina«?
p Balkan* We manire. Velesrbski okrajni glavar v Tuzli — piše se Grudič — je bil jezen na nekatere, ki niso njegovega mišljenja. Da bi se jih znebil, je skrivaj
Eriredtl »revolucijo« in obdolžil vse nelju-e osebe. 400 kmetov je dal zapreti, 300 jih je neusmiljeno pretepel, 130 je še zaprtih, Največ so trpeli slovenski delavci, katere je enostavno pometal na cesto. Naši samostojneži pa še zmerom v objemu z liberalci delajo na to, da se pri nas uvede samo belgrajska kcenutnda.
f Kako »vladaaao« v JnSni Srbiji. »Hrvat« priobčuje po skopljanslcem muslimanskem glasilu »Hak« dopis iz Giljana, v katerem se zrcali vsa	pri-
stnost belgrajske balkanske politike. Dopis pripoveduje, kako naši državni organi in orožniki mučijo in ubijajo pošteno prebivalstvo pod pretvezo, da preganjajo roparje. V resnici pa so lupeži varni po svojih skrivališčih, račune za njihova zlodela pa morajo plačevati nedolžni ljudje, ki državnim organom niso po volji. Dopis navaja natančno imena in kraje, kjer so drž, organi postreljali mnogo moških oseb, drugim polomili roke in bili s puškinimi kopiti. Ne prizanašajo niti ženskam, ki jih bijejo in onečaščajo. Pri tem navadno tudi plenijo. Ako pride potem na oblasti vprašanje po izginolih osebah, pa odgovore, da so se doličniki poskrili v šume, kjer da žive roparsko življenje. A odkriti grobovi pripovedujejo vso strašno recnico. Umevno je ob vsem tem, da se tudi muslimani v Južni Srbiji pod takim žezlom ne počutijo dobro. Komur bi se gornja dejstva zdela neverjetna, naj pomisli, kako se postopa celo na Hrvatskem in v Vojvodini,
Domače novice.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo tem potom ponovno na okolnost, da »Slovenec« letos že tretje leto izhaja ob nedeljah in praznikih, vsled tega pa ne izide ob ponedeljkih ozira-ma dnevih po prazniku. Reklamacije, kjer se kdo pritožuje, da v ponedeljek ali pa torek zjutraj ni prejel lista, so torej brezpredmetne. Torkov list se oddaja na poŠto meil 8. in 10. uro dopoldne in ga torej poštni naročnik ne more prejeti v torek opoldne.
d Jugoslovanski boljševiki v Parizu, V Parizu so odkrili jugoslovansko boljše-viško zaroto kateri na čelu je stal neki Abramovič. Policija jfc večino članov po-taknila po zaporih.
—	Ne v Ameriko! Kljub temu, da je zunanje ministrstvo preti nekaj časom ravno tem potom opozorilo prebivalstvo na to, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi po-
firej dalo vidirati svoje potne liste pri kon-atih Zedinjenih držav, se še vedno dogaja, da posamezniki ne vpoštevajo tega opozorila ter tako zadenejo na velike težave na svojem potovanju. Konzulati Zedinjenih držav imajo pravico vidirati potne liste samo pripadnikom tiste države, v kateri uradu,jejo. Prebivalstvo se ponovno opozarja, na; ne potuje v Ameriko, ne.da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste ameriškim konzulatom v Jugoslaviji.
d Invalidski oddelek poverjeuištva za so-eialno skrb razglaša, da so zaloge obiek za invalide izčrpane ter naj se tozadevno prošnje za dobo treh mesecev ne predlagajo. Delna pomoč je mogoča le še s čevlji in perilom, katerih je šo nekaj v zalogi. Ukrenjeno jo pa vse potrebno, da bodo v doglednem času na razpolago sredstva, da bo mogoče pomagati vsaj najpotrebnejšim. Pri tej priliki se šo opozarja, da so sredstva za te vrste podpore tako omejena, da se prošnjam invalidov, ki so okoli 30 odstotkov ali manj dela (poklica) nezmožni, ne more ustreči, ne da bi se občutno zapostavili invalidi-hiralci, ki so vsled svoje visoke invalidnosti in popolne delanezmožnosti v največji bedi in le od podpor odvisni. Poživljajo se v splošnem vsi proiilci, naj se na pred-navedeno ozirajo ter tozadevne prošnje predlagajo le v res nujnih in obzira vrednih slučajih.
— Poštno in brzojavno ravnateljstvo po-I zivlja naročnike časopisov, da uaj vsak nered i gled dohoda ali dostavljanja naročenih časopisov naznanijo pristojnim izdajnim poštnim uradom ali pa naravnost poštnemu ravnateljstvu. Ravnateljstvo bo na vsako pritežbo uvedlo natančno preiskavo, da se vzrok nereda odpravi. Ker je tako naznanilo v prid poštni upravi, kakor tudi občinstvu, naj pritožniki pošiljajo taka naznanila zaprla in pošinine prosta. Na ovoju pa je napraviti opazko: »Na uradno zahtevo v časopisnih zadevah poštnine prosto.« Drugačnih zadev pri teh pritožbah na ravnateljstvo ni omenjati.
d Somišljeniki »Jugoslovanske kmet-ske zveze«. Piše se nam: Zimska doba je, in čas dela, ki ga vztrajno uporabimo v svrhe trdne, popolne stanovske organizacije, v gospodarskem in političnem oziru. Noben naš somišljenik ne sme ostati neorganiziran. Vsi v »Kmetske zveze« in v gospodarske zadruge. Na stran tu osebne koristi in zavedajmo se, da le popolna in močna organizacija nudi moč in oporo. Kdor je do skrajnosti sebičen in išče od stanovskih organizacij kakih zasebnih koristi, naj se vendar že enkrat zave, da s tem škoduje močni skupnosti in — sebi. Ne tiščimo nekaj kroiiic v svojem žepu, če vidimo, da vsled tega skupnost naših somišljenikov mnogo škode trpi. Vsaka naša hiša naj ima »Domoljuba«, Bogoljuba«, Koledarček Jug. Kmetske zveze itd. Preprečujmo vhod nasprotnega časopisja
v	naše hiše, ki nam zastruplja mladino. Časi, ki so predvideni, nas ne smejo dobiti nepripravljene, ker gorje potem našemu ljudstvu.
d Ali ste že naročili Koledarček Ju-gosl. Kmetske zveze? Ali ste že brali v »Domoljubu«, kako potrebno je, da ga ima vsak naš somišljenik ?
Ali veste, da je to najlepši, najpri-j pravnejši in najboljSi ročni zapisnik?
Ali veste, da stane koledarček Jug. Km. Zv. samo 12 K s poštnino vred?
Ali veste, da ga je treba naročiti pri tajništvu J. Km. Zv, v Ljubljani, Jugoslov, tiskarna?
Mnogo naših mož in žena vse io ve in so koledarček že naročili. Vsem ostalim pa pravi »Domoljub«; »Storite tudi
vi	tako!«
d Na sejmu. Ker s3 nekatera naša kmetska dekleta čudno gosposko lišpajo, nam je poslal prijatelj sledeč dopis:
Na sejmu zapazim nališpano kuro, Prenašala v roki je stvar — »pompaduro«, Možitve pa zopet predpustne ne bo: Za kmeta »pienobel« punčara je to. —
Za kmeta prenobel, za škrica prekmečka, Priromala srečno bo le do — zapečka! Brez cvenka tud' cape ne zvab'jo moža, Pogleda vsak preje kaj zna, kaj ima. —
Kuhalnica, metla, srp, grablje in ščetka, S tem diči dekle se kot Micka in Metka! Poštenje in pridnost v najvišji je cen': V rok6 zato rajši — le bukov poleni
d Zlata poroka. Na Ponikvi ob južni žel. na Štajerskem je bila v ponedeljek, dne 31. januarja tega leta zlata poroka. Obhajala sta to redko slvnost 70 letni starček Jože! Sibal
in njegova tudi 70 letna zvesta družica Agata, Še možem so dolze porosile oči, ko je zlati par stopal z okrašenima palicama ob roki svojega mlajšega sina Tončeka pred isti altar, kjer sta bila poročena pred 50 leti. Obenem je bil pa ta dan poročen tudi njihov mlajši sin Tonček, ki je dobil zopet družico materinega imena, namreč dobro in pridno Zalešanovo Ajto. Obadva sta bila zgledna ula Marijino družbe. Bog daj po Marijini priprošnji tudi mlademu paru doživeti kdaj zlato poroko!
d Ribno pri Bledu. Poročil se je dne 31. januarja t. 1. g. Franc Fajfar, posestnik in lesni trgovec v Bodeščah, z gdčno. Jo-žefo Koselj iz ugledne Koseljeve rodbine v Bodeščah. Obilo sreče in blagoslova!
d Tatovr. V noči od 11. do 12, januarja so vlomili tatovi v prodajalno Ivana Leben ter odnesli cigaret in tobaka od 2 do 3 tisoč kron.
d Velika tatvina v vlaku. Med vožnjo od Karlovca do Metlike je bilo ukradenih Janku Radatoviču iz Sočice 5000 kron, vložna knjižica I. Hrvatske štedio-nice v Zagrebu z vrednostjo 36.000 kron, 10:000 nemških mark in njegov krošnjar-ski in potni list.
d Cerkveni rop. V cerkvi sv. Lenarta pri Veliki Nedelji sta bila ukradena srebrna monštranca in tiborij. škode je 20.000 kron. Zločinci niso znani.
d Navrtana mina eksplodirala je 2. t, m. v trboveljskem rudniku in smrtnone-varno ranila premogarja Josipa Košaka in Ivana Pirca iz Loke. Ranjenca-* so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
d Smrtna nesreča. Posestnik in mlinar Janez Burgar iz Podpeči je vozil 27. m. m. s čolnom kamenje za popravo jeza. Med 5. in 6. uro je peljal Burgar s čolnom 7 oseb čez vodo k jezu, pri katerem se je čoln prekucnil in so ljudje poskakali iz čolna in se rešili izvzemši 19 letne Bur-garjeve hčerke Ane, ki je utonila. Trupla utopljenke niso našli.
d Smrtna nezgoda. Posestnik Jakob Eržen i iz Stare ^Oselice se je dne 29. m. m. vozil j z dvovprežnim vozom iz Škofje Loke domov. ; Do Trebij mu je prišel naproti njegov 9 letni i sin Lovro. Skupno ž njim sta se peljala čez Fužine na Staro Oselico. Na strmi poti iz Fu-' žin na Staro Oselico se je voz prekucnil; oče in sin sta padla pod voz; sin očeta, ki je bil vinjen, ni mogel zopet -spraviti na voz in je izpregel konja in šel domov po pomoč. Ob 9. uri zvečer sta prišla Ivana Eržen in Miklavž Remc, da spravita Eržena domov. Eržen je ležal še pri vozu, ko sta ga vzdignila, je padel in so trkljal po nekem travniku kakih 50 m navzdol; pri padcu se ni poškodoval, nasprotno je še veliko govoril in pel. Erženova in Remc sta spravila na to starega Eržena v hišo posestnika Janeza Tušarja na Fužini, kjer so mu postljali na klopi pri peči. Drugo jutro, ko je dekla Jern Kokalj ob pol 4. vstala, je zapazila, da je Eržen mrtev. Domneva se, da je pokojnega Eržena vsled preobilo zavžite pijače zadela srčna kap.
d Požar. Dne 25. p .m. je izbruhnil v vinskem hramu v Novem Ljubnu, ld je bil last 68 letnega Jakoba Irta iz BrJjjina, občina Prečna, ogenj, ki je vpepelil ves hram do tal z vsemi stvarmi, ki so se v njem nahajalo Tako je bilo Irtu uničeno: 7001 vina, 201 tro-pjnovca^ 3 vinski sodi, 1. kad, & stiskalnica,
f
i postelj, 500 kg sena, 15 škopnikov in 100 K denarja. Skoda znaša okoli 25.000_Juon. Irt ni bil zavarovan. Ogenj je nastal iz neprevidnosti pri kurjenju v hramu se nahajajoče peči.
d Elektrika ne ubije? Dunajski profesorji uče, da električni tok človeka sicer močno poškoduje, vendar pa ne uoije in je smrt takega ponesrečenca samo navidezna. S tem se strinja tudi neki japonski zdravnik, ki je prišel po svojih študijah in izkušnjah do enakega sklepa in je nalašč dopotoval na Dunaj, da tu svoja tozadevna proučavanja dopolni. Sedaj je sestavi! dunajski vseučiliščni profesor dr. Jellinek posebno zbirko pripomočkov, ki se morejo uspešno uporabiti pri reševanju električnih ponesrečencev. Zbirka je zložena v posebni rešilni omari.
d Vojaška straža ustrelila dva Smeta. 50 letni Vinko Berič in 28 letni Franjo Felkl, kmetska posestnika iz Svetice pri Zagrebu, sta šla v soboto popoldne kupovat kravo. Zvečer okrog 10. ure sta se vračala domov pre.ko Zagreba. Ko sta pa-sirala v bližini vojaškega tehničnega ma-gacina, ju je straža hotela ustaviti. Kernn klic »Stoj!« nista obstala, so vojaki pričeli streljati. Oba sta bila od strelov zadeta in sta obležala na mestu mrtva. Sin ustreljenega Beriča je izpovedal, da je imel Felkl pri sebi jO.OOO kron, katere vsote pa pri njem niso več našli.
d Usmiljene sestre od sv. Križa v Mah Loki pri Ihanu. Na Mali Loki pri Ihanu je bilo nekdaj večje posestvo, ki je obsegalo pet zemljišč, takozvana: grajščina Mala Loka. Razni posestniki in poznejši prekupci so to posestvo na drobno razprodali; le poslopje je ostalo z malim kompleksom zemlje, za kakih 10 mernikov posatve. Grajščinica Mila Loka je bila nekaj časa last damskega odbora v Ljubljani, ki oskrbuje Jozefinum Po darežlji-vosti neimenovanih dobrotnikov pa je meseca oktobra minulega leta postala last usmiljenih sester od sv. Križa, redovnic, ki žive po pravilih sv. Frančiška Asiškega, strežejo bolnikom in delujejo za blagor bližnjega. V Mali Loki so ob letošnjem novem letu odprle šivalni tečaj za dekleta iz okolice, da se uče šivati, pozneje odpro tudi gospodinjski tečaj, če bo kazalo. Ta zavod je postavljen pod zaščito sv. Antona Pad. in ga imenujejo: Anto-ninum. V zavodu je prednica tega reda s štirimi sestrami, ki vodi gospodarstvo zavoda in malega posestva. — Križarke so se naselile na tem posestvu, da tji se bolehne sestre-redovnice okrepčevale v zdravem podnebju in na prostem zraku in se, če mogoče, popolnoma pozdravile. Sedaj sta tukaj dve sestri bolni na pljučih. V malološkem zavodu kri-žark je danes deset oseb, med njimi sta dve siroti, katere zavod preživlja. Ena soba v zavodu je prirejena za kapelo, v kateri se ma-šuje, hrana Najsvetejše v malih posvečenih hostjah za vsakdanje sv. obhajilo redovnic in drugih domačih. V njej opravljajo redovnice skupno svoje molitve. V kapeli mašuje star župnik, Stanujoč v zavodu in opravlja duhovno opravilo, pa vse to se izvršuje po revščini, ker manjka v zavodu vsega potrebnega, kakor po misijonih med pogani. Revna je mašna obleka — za navadne dni in za visoke praznike — ista. Ni monštrance, ne kadilnice pri blagoslovu. Redovnice bi rade imele v kapeli mali križev pot, primeren mali kapelici, pa ga t.i. Morda bi mogel kak župnik podariti zavodu križark v Mali Loki kadilnico s čolničkotn za kadilo, ali kak mašni plašč (zelenega plašča nima zavod), al! kako drugo mašno opravo, česar sam več ne potrebuje, pa je še za porabo. Morda bi kdo mogel podariti mali, mali kapeli primeren, križev pot? Ssploh bodi zavod redovnic križark v Mali Loki toplo priporočen dobrotnikom in usmiljenim srcem. Redovnice molijo vsak dan skupno za dobrotnike svojega zavoda. Naslov: 6'
Zavod usmiljenih sester od sv. Križa v Mali Loki, pošta Domžale.
d Prošnja. Po ukazu višiega redovniškega predstojništva ter vsled želje predragih prijateljev duhovnih sobratov, s katerimi sem precej časa vzajemno deloval v dušnem pa-stirstvu, izjavljam, da so dopisi v časopisih: »Domovina«, »Jutro«, »Kmetijski list« o nečednih stvareh med dijaki ter sploh o vsem, kar spada v ta dopisunom tako preljubi in predobrozuani predal, je p o d 1 o o b r e k o -vanje in gola laž. — Saj ravno brezver-stvo s svojo nenravnostjo med dijaštvom ie ob prihodu podpisanega slovelo na novomeškem gimnaziju po celi Sloveniii. In edino to je podpisanega nagnilo kot odkritosrčnega pn-atelja poštenega in razsodnega dfiaštva, da je ustanovil Marijino družbo, ki je dvignila novomeški srednješolski zavod na sedamo višino verskonravnega življenja. — Da so nasprotniki, ki predobro poznaio podpisanega vsled njegove odločnosti in neustrašenosti, misleč, da ni več mogoče, da bi jih še kda| potipal, vrgli to laž med ljudstvo je pač vzrok očividen. Dobro vedo namreč, da duhovnik, ki je obdolžen takih nečednih stvari, »nečistosti« zgubi takoj popolnoma veljavo in dobro ime med ljudstvom. Zato sem prosil gg. dobra znanca in prijatelja dr. Marko Natlačen, odvetnika v Ljubljani ter dr. Ivo Cesnik v Novem mestu, da bodeta brezobznno spd-nijsko nastopala proti slehernemu, ki bi količkaj namigaval v svojem zasebnem in javnem življenju o tej nezaslišani krivici, ki duhovnika najbolj globoko zadene. — Vse dobro misleče Dolenjce ter vse svoje številne znance in prijatelje uljudno prosim, da pridno zasledujete hudobne zločince dobrega imena ter jih ovadite z dvema pričama pri omen;emh gospodih zagovornikih. Bog plačajl
Časopise, ki dan na dan pitajo svoje bralce s takimi in podobnimi lažmi o duhovnikih, ne spadajo v nobeno krščansko hišo. lorej proč ž njimil A takoj! »Bogoljub« in »Domoljub« v vsako hišo; to bodi eeuo vseh količkaj krščanskomislečih Slovencev I Marija Nazaret.
P. Pavel Potočnik, d G. Anton Lapajne, Grm. Radi potrjujemo, da niste Vi pisec članka »Kmet in izobrazba« v zadnji številki »Domoljuba« in da sploh s tem člankom niste v nikakšni zvezi.
d Kdo ve kaj o Franceta Cuznar, ki je zadnjikrat pisal iz Rusije 4 decembra 1917 iz vereneske gubernije. — Sporočila na Nezo Cuznar, Podkoren 82 pri Kranjski gori.
d Pogreša se od 18 julija 1915 Aloizij Razingar, rolen 11. junija 1879, ki se je onega mececa udeležil bitke na italijanski fronti v 17. pešpolka, 4. stotnija, 2. voj, 10. maršbaon. Kdor bi kaj vedel o njem, naj proti povrnitvi stroškov naznani Mariji Razingar, 1 lavški Rovt št. 59, pošta Jesenice (Gorenjsko).
Naša društva.
n Občni zbori »Slov. kršč. soc. zveze«, »Pevske zveze in »Zveze ljudskih odrov« se vrše dne 21. februarja v Ljubljani. Na te občne zbore so dolžni dekanijski odbori in slov. kat. izobraževalna društva poslati svoje zastopnike. Natančnejše sporede objavimo pravočasno.
n Medvedovi »Stari in mladi« izidejo v sredi meseca februarja.
n Režiserski tečaj S. K. S. Z. za režiserje podeželskih odrov. S. K. S. Z. opozarja naša društva, da vsaj do 6. februarja javijo udeležence režiserskega tečaja S. K. S Z. in sicer z navedbo, ali društvo želi, da se tečaj vrši 18. in 19. februarja z zaključno nedeljsko_ predstavo ali pa po občnem zboru S. K. S. Z. dne 21. februarja dalie. Dosedaj se je prijavilo neznatno Število. Ako bi ne bilo dovolj prijav-ljencev, se tečaj ne viši.
n V-.iselir.ni davek za igre izobraževalnih društev. Čuje se, da delajo nekateri davčni uradi društvom težave, češ, da morajo za prirejanje iger kljub potrdilu plačevati po 30% pristojbine mesto 10%. Izobraževalna društva naj take slučaje nemudoma naznanijo S. K. S. Z., da bo posredovala na višjem mestu.
n Društveni dowovi Slov. krš. soc. zveza si je nabavila vzorne načrte za društvene do-move. Društva, ki si nameravajo postaviti dom, naj to željo naznanijo po dopisnici SKSZ, da se jim načrti dopošljejo.
n Leseni društveni domovi. V sedanjem času ni lahko zgraditi zidanega društvenega doma, ker je zidanje jjredrago. Preprost dom bi stal okoli 1,000 000 K. Da se pa zgraditi le-seni dom vse bolj po ceni. Kako pa? Tako, kakor so to storili v Mirni peči. Prosili so posestnike gozdov, naj jim podare vsak nekaj smrek. Te so fantje sami podrli in speljali na žago, kjer so jih sežagali v deske. Nekij hlodov so prodali, druge porabili z deskami pri stavbi društvenega doma. Z izkupilom za hlode so plačali slikarja, ki je poslikal zaveso in nekaj kulis. Podobno bi marsikje lahko prišli hitro in brez posebnih težav do doma. Posnemajte ta modri zgledi
d Orel na Igu priredi v nedeljo, 13. febr. popoldne ob ti en v »Našem domu« igro »Revček Andreiček«. Vsi okoličani vabljeni!
IZ STAREGA TRGA PRI RAKEKU.
Naši Orli so zelo delavni. Uprizoriti to že dve igri in v kratkem času bodo še trelfo. Če se pomisli, da so bili zlasti pri predstavi »Na sodnji dan« fantje večinoma prvič na odru, moramo biti z uspehom prav zadovoljni. Fcn-tie, le korajžno naprej! Pa tudi »Dekliška zveza« je oživela. Prireja zopet mesečne sestanke. kjer dekleta same nastopajo z raznimi predavanji in deklam acijami in kmalu priredi tudi Igro. Na sestanku 1. januarja pa smo ustano-vili telovadni krožek »Orlic«, za katere se je opažalo že deli časa živahno zanimanje. Pristopilo ie takoj 40 dek.s» kot redne članice ia krog 20 kot podporne članice. Dekleta, katere še niste vpisane, a imate veselje, pristopite k našim organizaciiam in ne bo vam zal. Kako pa znajo izobraževati naši nasprotniki, je lrhko videl vsak. ko so imeli Sokoli veselico na Silvestrov večer. Ko to zjutraj pnhniaii naši ljudje k službi božji, je šc hreščala harmonika in vmes hiibavi glasovi te nadebudne mladine. Da bi pa kdo videl katerega teh ljudi pri maši na Novega leta dan, tega nt. mo slišali. Pa koi bodo oni k far,i hoditi, saj so vseeno bogati: to.ie Ic za kmete. Zato pa vkljub strastni agitaciji niso mogli niti enega kmet-skega dekleta pridobiti za Sokolicc. Talio >'e prav. Dekleta, pokažimo, da smo res zavedne, s tem, da vsaka po svojih močeh sodeluje rri našem K. s. izobraževalnem društvu. — Bog živil Članica.
PREDOSLJE.
Tisto nedeljo pred Svcčnico so noši faui.e praznovali prr.znik orlovske zaobljube. Zjutraj so v krojih skupno pristopili k sv. obhajilu, popoldne pa jih je po javnem telvadnem nastopu naš roiak dr. Basa j v imenu predsedstva Orlovske Zveze slovesno sprejel v orlovsko organizacijo. Predaslani smo veseli tega dogodka. Orli, Ie krepko naprej! Zberite vse poštene fante predaške župnije in vodite jih po geslu: Telesa moč, duha krepost, to u''n tvoj uzor, mladnst!
ST. VID PRI STIČNI.
Dekliški dramatični odsek nešega izob/a-ževalnega društva je napovedani veseloigri »Kaznovana radovednost« in »Prisiljen stan ie zaničevan« v nedeljo, 30. januarja prav dobro prednašal. — Odbor rnšega Izobraževalnega društva se ie odločil postaviti dom. katerega že toliko časa pogrešamo. Da bo mogel odbor svoj načrt uresničiti, ie treba sodelovanja vsen faranov. Prispevke za dom bo zbiral od vasi do vasi s pooblastilom »Kat. slov. izobraževalnega društva« in lastnoročnim podmsom predsednika in tajnika. — 2rtvui'e za dobro stvar, ker bo s tem položpn temelj za katoliško povzdigo šentvidske iarel
Vsaka hiša, v kateri /e kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo.
Gospodarstvo.
KATERE DAVKE MORA PLAČATI KMET?
Ker marsikateremu kmetu ni popolnoma znano, katere davke je dolžan plačevati, hočemo kratko in pregledno navesti najprej stare davke, ki so nam ostali še izza Avstrije in so jih sedaj nekoliko spremenili.
Stari davki;
a) Zemljiški davek. Po novih predpisih so zvišali davčno podlago na trikratni ;isfi katastrski donos. Zemljiški davek maša 7f> odstotkov od te davčne podlage. Ker odpade dosedanji vojni pribitek (80 odstotkov) in deželne doklade ter se pobira sedaj v Sloveniji na podlagi tako odmerjenega zemljiškega davka enotni državni pribitek v višini 150 odstotkov. Od trikratnega čistega katastrskega donosa se odmerja tudi 2 odstotni prispevek za vremenske nezgode in melioracije. — b) Hišni razredni davek. Istega so zvišali s tarifno najemnino vred na trikratni znesek in se od tako vračunanega hišnorazredne-ga davka pobira mesto dosedanja deželne doklade enotni državni pribitek 70 odstotkov. — c) Dohodnina. Tega davka so oproščene osebe, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 4800 K.
Novi davki:
V svrho kritja stroškov za invalidna podpore so vpeljali nov invalidski dav^k, ki se pobira v- Sloveniji kot odstotna do-klada (f vsem neposrednim davkom, torej od zemljiškega, nišnorazrednega in drugih davkov in je v teh že vračunjen, — Drugi dive«,' s katermi so osrečili deloma tudi kmeta, je davek na poslovni promet in ga zadeva v slučaju, da prodaja veliko živi-1 no. za katero se izdajajo živinski potni listi. Tega davka pa ni treba plačevati kmetom pri prodaji lastnih pridelkov iz-vzemši pri prodaji velike živine, za katero se izdajajo, kakor že omenjeno, živinski potni listi. — Davek od prirastka na vrednost nepremičnin so odpravili,
SAJENJE TOBAKA. Oglasi in prijavne pole zi sajenja tobaka v letu 1921 bo že razposlani na občinske urada zadevnih okolišev. Ker prihajajo vprašanja, je-li se smejo napraviti nasadi v drugih okru jih, ki niso navedeni v oglasu, se pojasnjuje, da je sajenje tobaka dovoljeno le za glavarstva Crnon.elj, Novomesto in Krško, dalje za okraje Konjice, Celje, Brežice, Ptuj, Maribor, Gornja Radgona, Ljutomer ter končno za celo Prekmurje. Povsod drugod 'je sajenje zabra-njeno. . s
Pa tudi v navedenih okoliših je sajenje vjjzano na poprejšno prijavo pri občinskem uradu ali pa pri bližnji postaji finančne straže. Na podlagi teh prijav se bodo izdale do zvole (licence; in doposlale prijavljencem.
Sajenje brez licence je strogo prepovedano in se bo kaznovalo kar najstrožje.
S prijavami morajo kmetje pohiteti, ker je rok za prijavo nastavljen do >0. febuurja. Prijave že prihajajo. Za zgled navajamo občino Št. Peter v Savinski dolini, kjer se je izredno lopo število kmetov priglasilo za sajenje in sicer z velikim številom sadik. Več posetnikov je priglasilo pa 20.000 sadik, to
je približno po en joh (plug) zemlje za to sajenje. Iz neke druge občine je dobila direkcija tobačne tovarne v Ljubljani dopis, češ, da je zahteva, da se posadi najmanj2.000 sadik (5 arov) previsoka. Tem bodi povedano, da je ta zahteva prav skromna, zakaj kdor hoče imeti kakih dohodkov iz tega, mora zasaditi vsaj toliko zemljišča, ker drugače se to ne izplača ne za njega in ne za državni monopol.
Povedati »e mora, da se je Uprava dež. monopola odločila za tobačno kulturno v Sloveniji zato, da bo naš kmet imel iz te kulture redne in dobre dohodke; te pa more dobiti le, ako sadi v primerni množini in ne za zabavo po kakih par sto sadik.
Iz Prekmurja so na direkcijo tobačne tovarne v Ljubljani došle prošnje, da bi se dovolilo saditi za lastno potrebo po nekaj rastlin in da se od vsake rastlin« plača davek, češ, tobaka za pipo ne dobimo v trafikah.
Da bi kdo sadil za lastno potrebo, se ne more dovoliti, ker državni monopol tega nikjer v celi kraljevini ne pripuiča.
Pritožba, da ni dobiti v rodajl zadosti tobaka za pipo, je bila doslej opravičena. Poslej pa je dana možnost, da se bo stavilo takega tobaka mnogo več v prJdajo in bodo take pritožbe utihnile v zadovoljstvo kadivcev in tudi monopolne uprave.
i
; Gospodarski iin tržn! pregled.
g Ljubljanski trg. Tržni promet je bil pretečeni teden omejen na domače odjemalce. Na mesnem irgu se kaže pomanjkanje mesa. Goveji in telečji mesarji pri-pravjlajo delni štrajk ter izjavljajo, da z dosedanjimi cenami ne morejo izhajati in da jim ,e vsak odkup dobre klavne živine nemogoč, ker jim nakupovalci za izvoz diktirajo cene žive teže. 1 kg govejega mesa v mesnicah po mesti' T. verste stane 26 K, II. 22 K, na trgu 24 In 22 K. Telečje meso I. vrste 24 K, II. 22 K. Na svinjskem
mesnem trgu začasno padajo cene__Cene
ostalega tr^a so stalne. Jajc; je dovolj po . K 60 vin. kos. — Špecerijsko blago je ostalo na prejšnjih cenah, razlike v cenah so povzročene vsled nestalne vredno-
I sti denarja in kakovosti Slagži. — Moka stoji na stari ceni. — Mleka je v Ljubljani dovolj,
g Mariborski trg. Meso in špeh za 1 kg: svinjski Špeli 38—43 Kj svinjska mast (spušč.) 50—56 K; svinjski ocvirki 30 do 32 K; svinjsko meso 30—36 K; svinjska glavina 16—22 K; svinjsko meso (prek.) 38—56 K; govc-,e meso 18—22 K; telečje reso 20—22 K; ovčje meso 18--20 K; loj 20—30 K. — Perotnina za 1 komad: purani 100—180 K; goske 80—140 K; piške 20—60 K; domači zajci 10—30 Kj iajca (cela) 1—1'50 K; jajca (zdrobljena 80 vin. — Žito in pšeno za 1 liter: koruza (rum. in bela) 4—5 K; ječmen 4'50—5 K; oves 3 K; ajda i K; pšenica 6—7 K; ajdovo pšeno 10—11 K; prosto pšeno 7—8 K. — Druga živila: bučno olje 1 liter 60—66 Kj bučne prge (oljnate) t kg 4—5 K; zelje glave) 1 komad 2—3 K; ^elje (kislo) 1 krožnik 1 K; bela repa 1 komad 30 vin. do 1 Kj bela repa (ribana) 1 kg 2 K; bela repa (ribana) 1 krožnik 1 Kj rumeno korenje 1 komad 50 vin. do 1 K; rdeča pesa 1 kom. 1—2 K; krompir 1 kg 2—2'20 K; krompir
1 merica 15—17 Kj čebula 1 kg 5—6 K; solata endivija 1 kg 2—3 K; jabolka 1 ktf 5—8 K; orehi 1 kg 16--17 u. — Mleko 11 4—4'50 K; surovo maslo 1 kg 55—60 K; sir 1 kg 9—10 K; smetana (kisla) 1 1 20 K. — Drugi predmeti: brezove metle 1 kom. 3—4 K; spleteni jerhasi 1 komad 8—30 K; škaf (navadne velikosti) in smrekovega lesa 40 K.
g Zagrebški trg. Goveje meso 26—32 kron, telečje 20—24 K, svinjsko 40—44 K, orehi .7—8 K, krompir 2 K za kg, jajca (1 kos) 1 K 50 vin. do 2 K, mleko (1 liter) 6 kron.
g Novosadski trg. Pomanjkanje vagonov je zelo občutno na žitnem trgu. Zaprtih sploh ni, a tudi odprti so redki. Vsled tega je padla cena pšenici. Sedanje cene za 100 kg,- pšenica 960—980 K, rž 800— 820 K, oves 300—320, ječmen 520—540 K, koruza 360—380 K, Moka: nulerica 15— 15.20 K, za kuho in kruh po kroni cenejša, mekinje 2.70—3 K,
g Cene prašičev v Maribora so bile na zadnjem živinskem semnju po 28 do 30 K za kg žive teže,
g Cene živini in vina v Srema. Zadnje dni so bile cene v Sremu za 1 kg žive teže: Voli 14—18 K; biki 10—15 K; krave 8—14 Kj telice 10—14 K; debele svinje 28—33 K; suhe svinje 26—29 K; mast kg 46—48 K; slanina 40—44 K. — Novo vino 1 1 10—14 K: staro vino 18—23 K.
g Koliko je vreden denar dragih drža-^? Ameriški dolar 141—141 K 75 vin.; avstrijska krona 24—25 vin.; carski rubelj 60—65 vin.; češkoslovaška krona 10 K 70 do 1 K 75 vin.; frankovski frank 9 K 70 vin.; nemška maijta 2 K 30 vin.; rumun-ski lej 1 K 92 vin. do 2 K 2 vin.; švicarski frank 22 K 95 vin.; italijanska lira 5 K 15 vin.
g Koliko je vojnega posojila v Sloveniji? V Sloveniji je podpisanega vojnega posojila za 529 milijonov kron. Gotovi ljudje so računali, da ga je le okoli 400 milijonov.
g Ameriški poljedelski stroji in Jugoslavija. Štiri velike tovarne za stroje severnoameriških držav: Walter Wood Co., Oliver Chillet, Plon & Works, Mineapolis, Steel & Machinerie Co. so sklenile, da v navečih mestih naše države zgrade skladišča za poljedelske stroje. Na ta način žele spoznati naše poljedelce z ameriškimi stroji. Same tovarne bodo plačale prevoz in carino. Gospodarji bodo mogli dobiti stroje na poskušnjo, ne da bi bili prisiljeni jih kupiti. Plačali bodo samo stroške dovoza iz skladišča na svoj dom ter se bodo morali zavezati, da bodo najdlje čez mesec dni stroj javno preizkusili in sporočili uspeh. Na željo bodo te tovarne odposlale tudi inženirja ali monterja, ki bo aal potrebna navodila o uporabi stroja. Tudi za to se ne bo plačalo ničesar. Šele tedaj, ko se bo kdo odločil, da stroj kupi, bodo določili ceno. Če pa po poizkušnji stroja poljedelec ne bo hotel kupiti, zopet ne plača ničesar, ker bodo stroške prevoza iz kraja v skladišče nosile tovarne.
$ Kriza v proizvajanja lesnefa oglja ovenskem. V bukovih gozdovih Slovenije, ki so daleč od žag in železniških postaj, bi strohnelo mnogo lesa, če ne bi
6»
žgali iz njega oglja. Ljudstvo, ki živi v teh " -njih, nima nobenih drugih dohodkov kot od žganja oglja. Industrij« imajo od njega zelo malo koristi, zato jim to ne nese. Če ostanejo ogljarji brez "dela, potem, jim ne kaže drugo kot se izseliti v Avstrijo ali Nemčijo, da si tam poiščejo dela, katerega so vajeni ter so znani kot strokovnjaki v tej stroki. Obstoji nevarnost, da se bo moralo žganje oglja v dosedanjem velikem obsegu opustiti in sicer vsled visoke izvozne carine na oglje. Carina znaša za vagon oglja 1000 dinarjev, k temu pride še prometni davek v višini 50 odstotkov od izvozne carine, t. j. 500 dinar-Pred vojsko se. je na Slovenskem proizvajalo oglja okoli 5000 vagonov. Ker ga rabimo za domače potrebe zelo malo, smo skoro vsega izvozili preko Trsta in Reke v tujino. Proizvajalni stroški za 1 vagon oglja znašajo okoli 19.000 kron. Doma stane vagon oglja postavljenega na kolodvor 15.000 K. V Trstu se plača za vagon oglja 20.000 K. Zraven je treba plačati še carino in prevoz. Zato j? nujno potrbno, da se carina na izvoz oglja odpravi že z ozirom na prebivalstvo, ker drugače ostane brez zaslužka.
g Zvišanje stanovanjske najemnine v Sloveniji. Po naročilu ministrstva je deželna vlada sklenila dovoliti, da zvišajo bišni posestniki v Sloveniji s 1. fehruarjem najemnine za stanovanja od 20 odstotkov na 60 odstotkov najemnine leta 1914. Istočasno je dovolila zvišati najemnino za poslovne prostore za 100 odstotkov leta 1914.
g Zadružništvo. Piše se nam: Kako je kmetijsko nakupovalno in prodajno zadružništvo, sitno potrebno našemu ljudstvu ob času te grozne draginje, naj navedemo samo par zgledov: Kmetijska zadruga za kamniški okraj, še vedno prodaja moko 00 po 16.50 K, štev. 1 pa po 15 K kilogram, četudi ji nudijo velemlini iste kvalitete po 17 K, 17.20 K in po 16 kron. Ako bi ne bilo zadrug, bi se moka prodajala danes po 20 K. Tako prodaja ista zadruga najfinejši kristalni sladkor po 56 K in rujavi petrolej po 20 K. To navajamo v dolcaz, da zadruge delajo z mnogo manjšim dobičkom kot trgovci in priporočamo ljudstvu, naj se oklepajo svojih zadrug. Ista zadruga odaja superfosfat po 320 K 100 kilogramov. Staro koruzo po 5.50 K, oves po 4.20 K.
g Pomanjkanj« sena. Ker se je število živine zelo pomnožilo, čutijo marsikje silno pomanjkanja krme. Posledica tega so visoke cene senu in krmi. 100 kg sladkega seu.i stane da-že 180 do 200 kron.
g Trasiranje prekmurske proge. Železniško ministrstvo je odobrilo trasiranje proge Murska Sobota—Veržej—Križevci— Ljutomer—Ormož. V Ljutomeru bo sedež gradbene sekcije.
g Umotao gnojilo — čilski soliter — pošlje brezplačno delegacija proizvajalcev čilskega solitra za kraljestvo SHS v primernih množinah kmetovalcem Slovenije, ki hočejo poizkusiti učinek tega, od početka svetovne vojske manjkajočega nam dušičnatega gnojila. To gnojilo se razpošilja za poizkusno gnojenje ozimnega in jarega žita, koruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima, naj vpsšlje svoj naslov in navede, za gnojenje katerih rastlin želi prejeti čilski soliter, .Vsak Interesent bo nato dobil natančno 5»
navodilo. Čilski soliter se razpošilja zastonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan, delegaciji podrobno poročati o uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave .»prejema do 15. februarja t. 1. dipl. agr. A. Jamnik, Ljub-ljann, Miklošičeva cesla 8.
g Koliko nas stane konstituanta. Naš ustavotvorni parlament šteje 419 poslancev. Izmed njih dobiva predsednik vsaki dan 734 kron, mesečno 22 tisoč 600 K, a letno 271 tisoč 200 kron; podpredsednik dobiva na dan 680 K, mesečno 20 tiseč 600 kron, letno 247 tisoč 200 K; tajnik dobiva na dan 559 K, mesečno 17 tisoč, letno 204 tisoč K. Od ostalih 416 poslancev dobiva vsak dnevno 480 K, mesečno 14.600 kron, letno 175 tisoč 200 K. Za vseh 419 poslancev se izda za plače na dan 201 tisoč 661 kron, na mesec 6 milijonov 133 tisoč 800 kron, na leto 73 milijonov 605 tisoč 800 K. To je torej samo za plače, drugi stroški, ki znašajo tudi milijone, v to niso všteti. Koliko revežev bi se moglo podpreti s tem denarjem. Pa da imamo od te konstituante vsaj kaj koristi, potem bi že še tudi to prenesli. Sedaj pa že dva meseca prevračajo kozolce, pa niso še nič pametnega sklenili.
g Pozor lovci divjačine. Ko sem došel z daljšega potovanja domov, so me obvestili, da je bilo radi obvestila o sejmu kož, ki ga je prinesel »Domoljub« v 1, številki veliko razburjenja, ker prodajalci kož so prišli, a dunajskih kupcev ni bilo skoro nič. Po raznih poizvedbah sem dognal, da je bilo »Domoljubovo« obvestilo popolnoma točno in pravilno, toda velika večina dunajskih kupcev je radi ravno takrat omejenega železniškega prometa v Jugoslaviji došia šele drugi dan v Ljubljano. Nadajnje pojasnilo sledi od našega tozadevnega dopisnika, — Urednik, Mi vsi lovci smo se dobro informirali in smo mi natančno iste cene navedli v Domoljubu, kakor so jih na dunajskem trgu nastavili, kjer so jih seveda navedli v avstrijskih kronah. Tako smo jih tudi mi navedli. To nam še na misel ni prišlo, da bi lovci prodajalci divjačine na dan 24. jan. zahtevati jugoslovanskih kronah 2000—3000 za vidre in kune, 1000—2000 za lisice, 1000—1200 za dihurje, 90—110 za divje zajčje kože, 30 do 50 za domače zajce. Ni čuda, da so kupci na take zahteve vsi odšli proč. Valuta je tu vse zakrivila, ker 100 naših jugoslov. kron krije skoro 500 avstr, kron. Torej če bi dal Dunajčan tu za kuno 3000 jugoslov. kron, bi jo moral na Dunaju ceniti petkrat toliko avstr, kron, t. i. 15.000 K. Poleg tega bi moral še tu v Jugoslaviji visoko carino plačati in stroške izvoza; tako bi prišla kmalu na 20.000 avstr. kron. — Več lovcev.
g Tržaški trg. Jugoslovansko blago je pričelo ponovno prihajati v Trst, Prispelo je okoli 120 vagonov smrekovega in par vagonov bukovega lesa. To blago ni prav nič vplivalo na cene, ker je bilo naročeno že popreje. Češkoslovaško blago prihaja redno in prevladuje na trgu. Avstrijskega blaga ni zadnji teden prav nič prišlo. Cena smrekovega rezanega lesa znaša 300 lir, g Trgovski dogovori z Italijo. V ministrstvu za trgovino in industrijo v Bctgra-du se vrše priprave za sklepanje trgovinskega dogovora z Italijo, V ta namen se sestavi posebna komisija, ki bo zbirala
otrebno gradivo. Čim bo njena naloga ončana, bodo italijanski delegati pozvani na porazgovore, ki se bodo vršili v Bel-gradu.
g Državni dolg * Narodne banke«. Iz
računskega sklepa »Narodne banke« z dne 31. decembra 1920, ki je bil pre4 kratkem objavljen, posnemamo, da dolguje naša država »Narodni banki« 3293 milijonov di-narjev. V prometu se nahaja papirnatega denarja za 3344 miliionov dinarjev. V krit-je tega papirnatega denarja je zastavila država svoje domene v vrednosti 2138 mi-lijonov dinarjev.
| Novi 20 dinarski (80 kronski) bankovci, Finančno ministrstvo se je brzojavno obrnilo na pariško tvornico, da pospeši izdelavo novih 20 dinarskih (80 kronskih) bankovcev,
g Cene m anufakt urnemu blagu na Hrvatskem so se pred kratkem precej znižale, Pri nas v Ljubljani so pa zadnje dni pričele zopet rasti in napovedujejo se še višje. Ali nimamo nič več verižniškega urada?
g Pomagaj si sam, ie ti država no more. Neka velika zagrebška izvozna tvrdka je kupila 23 vagonov in eno lokomotivo, da se na ta način reši raznih prevoznih težav.
g Reška luka. Italijanski listi poročajo, da se je v Ameriki ustanovila angleško-ame-riška družba s kapitalom tisoč milijonov lir v svrho povečanja in ureditve reške luke. Družba je že svoj načrt predložila reški vladi.
g Padoo cen ameriški moki. Cene ameriške moke so padle izpod cene pridelovalnilr stroškov. Vsled tega se bavi ameriika vlada z mislijo, da pošlje v Evropo odvišno pšenico in moko. Ameriška vlada bi prevzela jamstvo in dala dolgoletni kredit Evropi.
g Velika draginja vlada na Mavrskem. Tam stane n. pr. par lahkih konj 160—180 tisoč mažarskih kron. Na neki dražbi so prodali 80 čistokrvnih žrebet za 10 milijonov kron. Draginja je postala tako neznosna, da morajo celo plemenitaške rodbine iskati zaslužka v raznih trgovinah in uradih.
Književnost.
PEVCI!
Že več let tožite, da nimate kaj peti, ker ste Mohorjevo pesmarico že vso pre-peli, do kake nove pesmi je pa težko priti. Sedaj bo drugače. V Ljubljani bo še v tem mesecu začel izhejati nov časnik »Pevec«, ki bo " vsaki šievilki prinesel osem strani samih lepih, svetnih' pesmi, umetnih in narodnih. Poglavitno in za vas najbolj veselo je to, da bodo vse pesmi lahke, prijetne za uho in se jih bo zato vsak pevski zbor brez težave naučil. Večina pesmi iz prve številke se bo pela pri koncertu »Ljubljane«, ki bo dne 21. februarja t. 1. Vsaka številka bo prinesla tudi osem strani raznovrstnega bran'a o petju in glasbi, pa bo »Pevec« stal le 30 kron za celo leto. Pevci boste tako dobili vsako leto lepo, do 50 strani obsegajočo pesmarico, ki bo imela do trideset l.epih pesmi. Vsak pravi pevec mora »Pevca« naročiti. Pišite dopisnico z naslovom: Uprava »Povca«, Ljubljana, Ljudski dom.
v-. f\.	•
Listek
Ponočnjaki.
Povest. Po resničnih virih spisal * *' (Dalje.)
Ko se fe Meta tisto jutro približala »lesenemu« Jaku, jo je spreletela groza. Takoj je »poznala moža, spečega ob poti, in svetilka, ki je gorela poleg njega, ji je podvojila strah,
_ »Mrtev je,« — se je spomnila, — »in dober
človek mu je še prižgal poslednjo luč. Še so usmiljeni ljudje na svetu,« — je vzdihnila in svetla solza ji je spolzela po velem licu. — »Pa kaj se mu je pripetilo?« — je premišljevala, — »Morda t*a je zadela kap, ali pa ga kar Bog obvaruj, kdo ubil.., Svet je izprijen, sovražen in nevoščljiv, hudoba pa vedno išče privržencev in hujska zlobne zoper poštene. Pa je komu vdihnila misei: maščuj se, udari £a! In nesrečnež je vrgel kamen, ali zamahnil s kolom, morda ni mislil hudega, toda hudobec je vodil kamen in ,,.« Beseda ji je zastala v grlu ob misli na hudodelstvo uboja in vnovič jo je spreletel strah. — »Po sosede pojdem,« — se je odločila starka, — »in cer-kveaika bom obvestila, da bo zvonil mrliču.«
Hitro se je obrnila in odkrevljala proti :erkvi. Cerkvenik Marko, ki je pravkar od-zvonil jutrnjico, je brez vsakega, vtisa sprejel Metino vest. — »En siromak mani na svetu,« — je izrekel hladno in že je lezel po nerodnih stopnicah v zvonik, kjer je potegnil za vrv m?lega zvona, ki je edini v vasi . al ob tej nepričakovani novici.
Meta pa je šepala od hiše do hiše, pripo-vedovaje sosedom, da je našla ob poti pod Pelinovo mejo mrtvega »lesenega« Jaka, in da ga je najbrž že kdo opazil, ker je prižgal svetilko, ki mu gori poleg glava.
»Revež,« — je s sočutjem zdihovala Pe-linkn, ko jo med zvonenjem odmolila za dušo nesrečnega pokojnika.
»Še previde!i ga nisol* — je tarnala Iiri-barica, izpraževaje sosedo, če ae_ spominja, kdaj je bil Jaka zadnjič pri spovedi.
»Hudoben ni bil, ta Jaka,« ga je zagovarjala Remka, — »in kesanje je pred smrtjo gotovo obudil, če ne z besedo, pa ga je vsaj v srca, kar ima v sili moč in veljava«	,
Medtem jc v zvoniku umolknil mrtvaški zvon. Cerkvenik Marko sc ni nadejal bogate »sedmine«, običajne po pogrebih, zato ni maral dolgo zvoniti, vedoč. da ga čaka to pot le od župana določeno plačilo. Tudi on se je pridružil sosedom, ki so se zbrali pred Pelinom, odkoder so se po»ikali proti usodnemu mestu. Niso še dospeli do zadnje hiše, ko se
omagal ob poti, se je postavil na noge, premišljujoč, kako bi neopazen pohitel v svojo kočo. Iznenadili so ga prihajal«, katerim se je hotel izogniti, a se je premislil, ker so ga najbrž že opazili.	.,,
»Mrtvi vstajajo!« — mu je oddaleč zakli-cal Marko, ki ga je prvi zagledal. Plašno so se spogledali sosedje, ki eprva niso vedeli, j«, li prikajalec živo bitje aH prikaz««.
»Kaj je? Koga iščete?« — je Jalta vpraševal v skrbet, na kar pa ni dobil odgovora.
»Meti sc je zmešalo,« — so kričali vaščani na starko, ki jim je sopihaje sledila. Ta se je opravičevala in klicala svetnike na pričo, slednjič je prišla do zaključka, da jo je zmotila luč. Peter, Luka in Jernej pa so se skrili za Hribarjevim hlevom (n se posmebovali razhajajoči množici.
»Odkod tako zgoJaj, oče?« ~ «e ie Peter pošalil z očetom, ki je pravkar stopil s poti pred hlev,
»Od pogreba,« — se je nasmehnil Hribar ter je z očmi premeril sina, ki mu je umaknil pogled. To ga je izdalo. Tovariša sta zardela in vsi trije so priznali, da so ubožcu prižgali
luč, kar j« premotilo Meto, da je raznesla neresnično vest.
Stud in nevoljo je povzročila Hribarju storjena šala. — »Iz smrti se norčujejo.« — je tožil ženi, — »in celo_zvonenje se je zlorabilo
Na Hribcih so radi tega dogodka dolgo nagajali Meti in dražili Jaka; nihče pa ni slutil nevidne roke, ki je po tem dogodku počasi spuščala zagrinjalo.
Planjava se imenujejo Hribški pašniki, meječi na eni strani na zaraščen smrekov gozd, na drugi strani pa se dotikajo rebri, viseče kakor streha v dolino. Med pečevjem je izsekana ozka. vožna pot, ki vodi nekaj časa med Globočicam, globokim prepadom; nekako sredi rebri pa se jame poševno spuščati v Za-hribje, čigar prijazno prisolnčje je obsejano z lesenimi in zidanimi hišami, ki tvorijo Zapotje, Ta vas je že več • desetletii sadež župana, prvega občinskega svetovalca >n dveh odbornikov. Župan je obenem tudi boter otrokom svoje občine, kar nasprotuje ljudskemu izreku, ki pravi, da naj se botri naprosjo bolj oddaleč, ženijo pa se tukaj najrajši med sabo, in tako so si sosedje tudi -bližnji sorodniki, bratranci, strici in tete. Pa 3e druge posebnosti ima ta hribovska vas. Županovi hiši pravijo po domače »pri Papežu«, svet«*alca kličejo za »Škofa«, odbornika pa se imenujeta »Mežnar« in »Menih«, Ljudska domišljija je radi tega povzdignila in proslavila preprosto vas, kar je dračilo njene prebivalce.*Fako se jim namreč nagaja, da imajo v Zapotju na lipi"obešen lesen zvon, da je na znamenju za vasjo narisana solnčna ura, ki se navija, bije in kaže minute, pri znamenju, da se vrši ob nedeljah slovesno opravilo ob navzočnosti papeža, škofa in meniha, mežnar pa, da je obenem tudi organist, ki igra, pritiskajoč nd veliko belo skalo, podobno orgijam.
Take in slične izmišljotine so povzročile med Hribško in Zapotsko mladino že v otroških letih sovraštvo, ki se je staralo in večalo. Pri nežnem spolu se ta mržnja ni toliko opazila, fantje pa so se kar očitno zbadali in preganjali. Hribarjev Peter, Remčev Luka in Čopkov Jernej so imeli Zapotčane na piki; dražili so iih kjer in kadar so mogli, celo na poti iz cerkve niso mii ovali,
»Fantje, koliko je ura?« jih je zbodel Peter neke nedelje, ko jih je z Lukom in Jernejem dohitel na poti v cerkev,
»Toliko, kakor je bila včeraj ob tem času,« mu je odvrnil Plantarjev Janko, v družbi svojih tovarišev. Vedeli so, da jim Peter nagaja radi solnčne ure, zato ni nihče razun Janka črhnil besedice.
»Oho!« je zlobno vzkliknil Peter, »ponosni ste na uro, ki bije na zvon«
»Če je navita,« je dostavil Luka ter je po-mignil tovarišu, naj nadaljuje.
»Pridi jo navijat!« ga je povabil Janko,, drugi pa so zopet molčali,
»Pridemo, Janko, pridemo; če je treba nocoj ali kadar hočete, le pripravljeni bodite!« je hitel Peter in tovariša sta mu pritrjevala.
Zapotčani niso odgovorili. Bili so»bol) mirne narave; nasprotno pa so poznali Hrm-čame, da zamerijo vsako resno besedo; vihajo rokave in grabijo kol. Da se na poti iz cerkve izognejo pretepu« so pospešeli korake, Hrib-čani pa so zaostali ter klicali za nitmi na svidenje, ko napoči noč.
In res so se še tisti večer sestali o prvem mraku na Hribarjevem vrtu z namenom, da se odpravijo v Zapotje. Peter in Jernej sta bila izredno dobre volje; prvemu e gledal iz žepa železen klin, drugi pa je pod suknjičem tiščal oglajen klenov cepec orožje za spopad. Luka se jima je sprva brand pridružiti, nalašč je zastajal za tovarišema, ki sta vn-skaje odhajala po vasi. Spotoma pa se je premislil ter je pospešil korake.
Na vznožju hriba, kjer se vozna pot vspne na Planjavo, sta ga* čakala tovariša, čudeča se njegovi resnosti, kateri nista vedela izvora. Ozmerjala sta ga, ko ju je dohitel, ter mu očitala boječnost; Luka pa je še vedno gledal na domačo vas, ki se je, k?ikor majhna sjva lisa
še razločila v dolini. Prijela sta ga za roke in vsi trije so se vriskaje pomikali po razdrapa-x nem kolovozu vodečetft čez Planjavo z Za-; hribje. V najboljšem razpoloženju za prepir in j pretep so dospeli do cilja.	j
Grobna tišina je vladala v Zapotju tisrtij večer. Gosta tema je objemala molčečo vasi; le v gostilni pri »Ovnu« je še gorela luč, vabeča popotnike, ki hodijo v poznih urah tod mimo s hribov na železnico, Pravkar je mislil gostilničar zapreti vrata, ko se je zunaj: na poti pojavil glasen krik. Hribčani so prilo-mastili pred krimo, kjer so za plot _ odložili orožje, nakar so vstopili v gostilnico in naro-. čili pijače. Popraševati so jeli po solnčni uri/ po lesenem zvonu, po orglah iz kamna in dru-, gih krajevnih znamenitostih, česar jim zgovorni krčmar ni zameril; celo pomagal um ja z dovtipi, ki pa fantom niso ugajali, ker so prišli le dražit in nagajat. Posebno jih ie jezila odsotnost Zapotske mladine, na katero, so nocoj hoteli izliti ves srd in utešifti želje po', maščevanju,	_	_
^Bojijo se nas,« — je zabavljal Luka, kil mu je pijača pregnala prejšnjo otožnost. —j »Poskrili so se.«	\
»Plašnjivci!« — se je obregnil ob krčmar-. ja Peter. — »Taki fantje, v sramoto so vam!® Krčmar je prikimal, nakar je pogovor zasukal na drugi tir, I mislil si je, da se je sredi vasi podrl stolp, zidan za leseni zvon, ki visi v Mežnorjevi lipi.	r
»Miši so ga izpodjedle!« — je poskočil Jernej ter je udaril z litrom ob mizo, da je zazvenelo po prazni pivnici. Isto sta storila tudi Peter in Luka, razljutena vsled krčmar-jeve poblevnosti.	,
Vpitje in razbijanje je krčmaria ozlovo-ljflo. Nastopil je resno in odločno. Povedal jim je', da je njegova krčma za mirne in vesele ljudi; suroveži in razgrajači pa da naj iščejo zabave v votlinah po Rebri, odkoder^ se je pravkar oglašalo kruljenje divjega meri jasca.	*
Trde krčmajrev besede so i_im _segle do srca. Urno so poravnali račun in že so se' drli po vasi, klicaje na spopad. Izzivanje pa; ni našlo odgovora, zakaj domači fantje so sej prepirljivim sosedom res izognili; umaknili so se na Slivno, sosednjo vas, kake pol ure od-^ daljeno od Zapotja. Tukaj bi bili-našli pomoč, ako bi jih bili izsledili Hribčani, ki pa niso stikali za njimi. Še pred polnočjo so odrinili, domov. Njih petje, s katerim so si hladili jezo, je utihnilo šele na Rebri, kjer se dvigne pot; navkreber in pripelje po strmini na Globo-, čice. Marsikaterega korenjaka je utrudila ta' {težavna pot, ki, osobito ponoči, zakteva velike opreznosti in previdnosti, posebno nad prepadom, kjer postane lahko usoden vsak korak. Tudi Luka se je polastila utrujenost;-vsled pijače so ga zanašale noge in hitreje! kakor je mislil, ie zfeosial za tovarišema, k* sta po strmini hitela, kakor za stavo. Usta-', vila sta se šele na vrhu griča ter zavriskalal v spodbudo tovarišu, ki se jima je s tankim" vriskom oglasil nad Globočicami.
»Počakajvt gaw — je silil Jernej, ko sta' doapela do gozda, kjer se pot začne polagoma' spuščati po drugi strani hriba na Planjavo. _ i »Bo že prišel, kljubuje nama,« — se je branil Peter ter je žifižgaje izgipil r gosti, smrekovini,
»Luka f* — je zaklical Jernej z glasom',' ki je odm-eval po Rebri. — »Teci, žuri sel« — Njegov klic pa to pot ni izzval odgovora. Zo se je mislil vrniti, da poišče tovariša, a je na! Petrovo prigovarjanje opustil svoj načrt. Se enkrat je zavriskal s prejšnjim neuspehom,' nakar jo je ubral za tovarišem, ki ga je čakal v gozdu.
»Samo enkrat se fe ogksil,« — je pravit Jernej, ko je dohitel Petra, — »potem pa sem vriskal in klical zaman.«
»Nagaja nama, vleče naju,« — je svoje-, glavno trdil Peter.	#
»Ali pa je omagal kakor .leseni« Jaka,«)
—	se je pošalil Jernej.	j
»Skrivna pota ima,* — Te uganil Peter,
—	»zato fe zaostal na Rebri.«
»Izključeno nS,« — fe dvomil Jernej, — »sicer pa ni dozdaj še ničesar skrival pred
nama,*
v

domoljub ftat

ttevC 6
i
Zaglobljena vsak v svoie misli sta stopala ,o gozdu; Jerneja, ki j« bil pp naravi občutljivejši, so begale temne slutnje, da se ie tovarišu nekaj pripetilo, Peter pa je natihem ugibal, kako bo drugi dan od Luka po ovinkih kvedel, kakšno tajnost je imel minulo noč.
»Peter, vrniva se,« — je prosil Jernej, ko sta se ustavila na Planjavi, poslušaje, če se morda za njima čujejo koraki.
»Bodi pameten,« — ga jc zavrni Peter, — »Domov bo inenda znal!«
»A če ga je kdo napadel?« — se je spomnil Jernej.	. , ,
»Dobil jih bo, pa jih bo tudi dal...« — se je pošalil Peter ter se po zadnjih besedah spustil v dolino, kjer je zavriskal, da sc otrese temnih misli na tovariša.	,
Tih in zamišljen mu je sledil Jernej. Uo-Jiifel ga je šele na vrtu pred domačim hlevom, kjer se je vlegel v travo.
(Dalje.) ___
Junakinja iz Šfaira.
Povest. Prevaja *" * (Dalje.)
Gorečo svečo je dal umirajočemu v desno roko in je rekel Rudolfu, ki je sedel na tleli in ihteč gladil zeleno odejo, pod katero ie v bolečinah ležalo telo njegovega gospoda: »Drži mu loko s svečo, preslab je, ne more sam. Ti si ena priča, da ga sprejmem v katoliško Cerkev.« — Nato se je obrnil k drugemu strelcu: »Ti si druga priča.« Potem je rekel umirajočemu: »Henrik, molil ti bom najprej, kakor mora biti, katoliško veroizpoved, vseh dvanajst členov, in te bom pri vsakem vprašal: Veruješ? In ti vsakikrat odgovori: Verujem! Me li razumeš?«
Umirajoči je prikimal z glavo. Vsi katoliški strelci so pokleknili. Albert je rekel:
•>Veruješ dvanajst členov apostolske vere?«
S slabotnim glasom je odgovoril Henrik: Verujem. Strelci so se jokali. Albert je nadalje vprašal:
»Veruješ v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje?« In umirajoči je zopet rekel: Verujem,
» ... Veruješ v Jezusa Kristusa, sina njegovega edinega, Gospoda našega?«
»... Veruješ, da je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device?«
»Veruješ, da je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen?«
»Veruješ, da ie šel pred pekel, da je tretji dan od mrtvih vstal?«
_ Na vsa ta in druga vprašanja je smrtno ranjeni mladenič s krvavimi ustnicami odgovoril: Verujem.
Ko je bila dokončana katoliška veroizpoved, je rekel Albert, menih:
»Obrednik veli, da se mora krivoverec, ki se vrača v naročje katoliške Cerkve, slovesno odpovedati svoji dosedanji zmoti, zato te bom, Henrik Hendel, sedaj vprašal, če se odpoveš hudiču in krivi veri, ti pa mi na vsako vprašanje odgovori: se odpovem. Na zadnje .vprašanje pa odgovori: hočem! Me razumeš?«
Umirajoči Henrik je bolestno zadrhtel pod odejo. »Duhovnik,« ie zasopel, »vsi, ki so me ljub;li..., so izpovedali ta nauk. — Se li moram odpovedati tudi njim?«
»Ne odpoveš se ljudem,« je rekel Albert, ■»ampak zavrženi krivi veri. Pomni, kaj pravi Kristus: Kdor očeta ali mater bolj ljubi kakor mene, mene ni vreden.«
Vnovič ie Henrik nagnil glavo, v znamenje, da se vda v to, kar je zahteval menih. Menih je rekel s poudarkom: »Človek, se odpoveš hudiču in njegovim angelom?«
Satanu! Umirajoče srce kalvinskega fanta je divje zatolklo. Glej I Pojoč je šla skozi sobo žena iz domovine njegove matere, ki ga je naj-preje učila moliti, ki je bila dobra. Vedel je, da je le slepilo, sedaj je izginila. Krčevito je sklenil roke in kri mu je udarila na ustne, ko ]e rekel:
»Se odpovem!«
Rudolfova vršava brada se ie dotaknila nlegovega čela. Rudolf mu ie hnpavO prigovarjaltolažilne besede, ker je vidaL kalo grozno, kako kruto trpi njegov gospod. * Toda sedaj se je v hiši nekaj zgodilo. Vrata so se odpirala in zapirala. Ves hrušč ie zastal v hiši, zuna pri vhodu je bilo čuti težke korake in votlo je vpraševal moški glas, ki so ga dušile solze: »Vem, ne skrivajte mi; moj otrok umira, hočem ga še enkrat videti.«
Bil je to sodnikov glas. Zgorai v dvorani, kjer se od bolesti ni več zavedal svojih čutov, je slišal počiti strele, nato pa valovanje ljudstva. Gifin ga je, da bi mu prihranil zadnji sunek, nalagal, da se je zgodila nesreča z na-basanimi puškami; tako so ga pregovorili, da je ostal zgoraj. Toda nekaj hudega sluteč, fe vnovič vprašal, kaj je spodaj; sedaj šele mu je Tan, ki mu je Gifin zašepetal v uho, povedal, da so spodaj strelci ustrelili stotnika, ter d%. je že mrtev. Za trenutek je izgubil vso zavest, toda takoj nato je vstal in je rekel: »lo ni res, ni mrtev, kje je, moram ga videti!« Od sebe je porinil proč vse, ki so ga rotili, naj za božjo voljo ne gre doli, in je stopal po stopnicah navzdol, v srcu pa mu je razsajal pekel kesa in muke.
Zunaj pred sobo za paramenti je srečal starega Gifina in je zavpil nanj: »Nalagali ste me! Zakaj?« Potem je vprašal: »Kje je?« Gilin je nemo pokazal na železna vrata, Hendel jih je odprl in je vzklikoil: »Kje je moj sin?« Obstal je in je ves omamljen srepo zrl, kakor bi ga bilo zadelo strašno znamenje z neba ... O groza ... Glej v njegovi zakladnici, kjer so bili shranjeni vsi zlati^kelihi in podoba z lute-ianskim svitim pismom, je na krvavem ležišču zagledal svojega otroka, ki je v voščeni roki držal gorečo svečo, poleg njega pa je v črnem meniškem talarju stal s knjigo v roki menih, čigar močni glas je donel kakor božja sodba:
»Se odpoveš krivoverski hudobiji?«
In njegov otrok, njegov dragi -umirajoči otrok, ki je izšel iz evangeljske krvi, je odgovoril s čistimi ustnicami, ki jih ni omadeževala še nobena laž: »Se odpovem.«
Ko je Hendel vse to videl in slišal, ie sredi morja bolečin, v katero se je utapljala njegova duša, zadnjikrat dvignila svojo zmajevo glavo hidra starega sovraštva proti Rimu: Vse, prav vse so mu vzeli, zaradi njihove device je obsodil lastnega otroka na smrt, in sedaj pa trgajo še umirajočemu otroku očetovo vero iz srca. Stopil je v sobo. Preko svoje knjige je videl menih črno orjaško postavo, moža hudobije, ki je še včeraj bruhal ogenj in žveplo na vsakoga, ki bi si upal katoliške obrede vršiti v protestantovskem mestu ... Mož je. stal na pragu, neznansko velik kakor senca zlega duha in bled kakor smrt in je poln srda in s pritajenim glasom tiho vprašal, ne meniha, ampak enega izmed strelcev, da bi se njegov umirajoči otrok ne ustrašil glasu onega, ki ga je obsodil na smrt:
»Kaj se godi tu? — Kdo je to dovolil?«
Strelec je odgovoril tudi po tihem:
»Častivredni, strogi gospod, sam je želel duhovnika.«
»On sam« — je počasi rekel Hendel, in ostudna kačja glava se je zopet potopila v morje njegovih bolečin. Nepremičen je stal na pragu in je pustii, da je tu na prostoru, ki je poln prič luteranskih zmag, ki jih je priboril, katoliški duhovnik iz katoliškejja obrednika njegovemu sinu naprej govoril besede, katerim je kljubovalo in se je v silni trdovratnosti upralo vse življenje, vsak čin velikega Hendelna.
»Hočeš živeti in umreti v edinosti svete katoliške Cerkve?«
Katoliške Cerkve I — nekdaj mu je pomenila vse hudo, sramotno in satansko. Z nogami je teptal njene služabnike. S svojim mečem je vlamljal v njihove svete kraje, v cerkve in samostane. — Toda ni poginilo vsled tega, živi in k milijonom svojih otrok rodi vsak dan še nove — in njena zadnja mladika je bledi mladenič tam na krvavem ležišču, ki s svečo v roki sveto in potrpežljivo z mrt-vaškobledimi ustnicami jeclja: Hočem,
Po dovršeni odpovedi je duhovnik, ne da bi ga bila najmanje motila navzočnost sodni-
kova, mirno rekel enemu izmed strelcev: ^Prinesite mS palico.« Teda) |e zamrmral ivesti Rudolf: »Križ božji, prečasti«, ne
tCPS Albert se je smehljal vsled te preprostosti in mu je rekel: »Ne boj se, ne bom ga huje udaril, kakor so tebe ikof na dan svete birme udarih na lice.« Ni bilo druge palice prirokah, kakor slonokoščena, okoli katere je bil navit star pergament. Albert ie odvil pergament, sedel je na stol in je Henrika, čigar ustnice so se gibale v tihi molitvi — bila je vedno molitev za umirajoče, ki jo je nežna Štefka molila na morišču — na lahno udaril na ramo. Nato se je dvignil in je stoje molil Miserere mei Deus — Usmili se me. o Bog. Potem se je po vsem prostoru razlegal njegov trdi moški glas, ko je umirajočemu dal odvezo od velikega izobčenja, in njegov glas je kakor kladivo padal na srce očeta, ki je še vedno nepremično stal_ na pragu in je z žgočimi, mrkimi pogledi in z gnusom opazoval čudne obrede. Vendar pa se ni mogel ubraniti zavesiti, ki se ga ie vedno bolj polaščala, da nadnaravne moči delujejo v tem možu, ki je negoval in pokopal svojega kužnega bolnika, ki je deklico vzgojil v junaki-njo in ki je sedaj dajal zadnji mir od vseli zapuščenemu in prokletemu nesrečniku. To. da še je zapiral božji milosti srce, ki je bilo trdo in zmrznjeno, vendar pa je v njegovi duši vstajalo spoznanie. da je Cerkev, ki jo preganja, več kakor človeško delo.
»Naš Gospod Jezus Kristus,« je molil Albert nad umirajočim, »naj te odveže, in po njegovi oblasti, ki mi je podeljena od našega prečastiiega škofa, te odvezujem najpreie vezi velikega izobčenja, kateremu si zapadel vsled krive vere, in te vračam zakramentom Cerkve, občestvu svetnikov in edinosti vernikov. V imenu Očeta, in Sina in Svetega Duha. Amen.«
Nato je Albert položil svojo suho roko na temno, s krvjo oblito mladeničevo glavo in je nadaljeval:
»Gospod vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki st v svoji milosti tega svojega služabnika iztrgal lažnivosti kri-voverske hudobije in si ga poklical nazaj v naročje sv. Cerkve, ti, o Gospod, pošlji z nebes vanj svojega Svetega Duha, Duha modrosti in umnosti, Duha sveta in moči, Duha učenosti in pobožnosti. Napolni ga z luč|o svoje svetlobe in naj se v imenu istega našega Gospoda Jezusa Kristusa prekriža z znamenjem sv. križa v večno življenje. Amen.«
S svojo koščeno roko je Albert nad umirajočim mladeničem napravil veliko znamenje sv. križa. Nato je stran položil palico, vzel Henriku svečo iz rok, ugasnil jo je in se je sklonil nadenj, rekoč: »Sedaj se moraš še izpovedati svojih grehov, kolikor se jih zavedaš in kolikor ti je sedaj mogoče, da bos mogel vredno prejeti Telo Gospodovo. Eden pa,« se je glasno obrnil prodi strelcem, »na) kolikor more hitro teče gori v župnišče, tam je shranjen ciborii, ki sem ga jaz sam prinesel iz farne cerkve, in precej naj ga kak duhovnik prinese doli. Župnik je bolan, toda gori sta še dva duhovnika iz Garstena. Toda hitro, ker mu že zastaja srce, in nohti mu ze postajajo modri.«
Eden izmed strelcev ie oddirjal Prof' župnišču. Albert pa je rekel ostalim strelcem: »Pojdite stran odtod, morava biti sama.' Rudolf je prosil: »Jaz ne bom poslušal. O, gospod, ne morem ga zapustiti!« Albert je odgovoril: »Saj vendar nočeš, da bi ga bilo sram, pojdi.« Nato se je obrnil proti sodniku na pragu in je glasuo rekel: »Gospod, vas sin se do izpovedal, morava biti sama.«
Sedaj so se umirajočemu Henriku z3ej nile krvave trepalnice nad na pol ooprtiflj očmi. Trudno ie vprašal: »Je-H oče tu?« Albert je odvrnil: »Bil je tu že med tvojo odpovedjo. Si-li hud na očeta,« je vpraševal, »zaAo, ker te je obsodil?« Umirajoči je zani-kujoč zamajal z glavo in je zasopel: »Saj ni
1"e sodil po pravici in je pri tem več «p lakor jaz.«	., v
Ko je Hendel z bledim čelom stopil v predsobo, ga je pretresel notranji boj, i» predsobi ga je v solzah, tresoč se kakor v
petlikovo listje, pričakovala iena, držeč za roko malo Liziko, ki je venomer z žalostnim glaskom klicala brata. Helena je hotela svojemu možu pasti okoli vratu, on pa jo je drhteč pahnil od sebe. Glasno ihteč ga je prosila, naj zapusti to grozno hišo in naj gre gori v grad; dvakrat da je že poslala sle, ki pa Jih niso pustili preden j. Naj gie že vendar enkrat proč od teh nečloveških katoličanov, ki so mu vse to nakopali iz zgolj sovraštva in zavisti, naj gie ž njo za vselej ven iz Štaj-ra, in je, ker je ni niti pogledal, grenke solze lijoč predenj porinila deklico: »Lizika, prosi očeta, naj gre z nama proč odtod,«
Pred mestno hišo se je nabrala nepregledna množica ljudi. Na levi in desni železnih vrat so stali na puške vprti strelci, ki so na Albertovo povelje zapustili smrtni sobo. Svetovtlci so prišli vsi iz dvorane doli, toda nihče si ni upal nagovoriti nekd£.ujega trinoga, tako trd obup mu je seval iz oči. Hendel je rekel svoji ženi: »Ne izgubljaj besedi in ne n -esa me; nečloveški ni bil nihče drugi z mojim otrokom kakor jaz sam; moral sem — toda moje življenje je proč. — Tam notri« — pokazal je na železna vrata — »leži moj edini sin, sin moje edine ljubezni in umira« — naslonil je glavo na težka železna vrata, in divji vzdih, kakor vzdih do smrti zadetega tura se mu je izvil iz orjaških prsi.
V molčeči kakor klet hladni sobi je Albert umirajočemu dal svoj duhovniški blagoslov in ga ie vprašal: »Katerih grehov se obtožiš Henrik Hendel?« — Pomni, da si zapadel smrti, in kamor pade drevo, tam obleži. Deset božjih zapovedi si bil dolžan izpolno-vati tudi takrai, ko si bil še krivoverec; katere si torej prelomil?«
Da bi bolje razumel umirajočega, se je spustil predeni aa kolena, dejal mu je svojo trdo roko pod glavo, ki jo je nekoliko držal kvišku. Kri, ki je zastala pod gostimi, črnimi lasmi, je začela snova teči; da bi ustavil kri, je duhovnik pritisnil na rano konec svojega plašča.
{Dalje prih.)
Za razvedrilo.
Za tobakarfe. Ko se ?e začel tobak po Evropi širiti, je imel izpočetka veliko nasprotnikov, Kajenje ye veljalo kot ue'cai zelo slabega, tudi s prižnic se je slišal večkrat zelo oster glas zoper to razvado, veliko ijudi e imelo kajenje kot nekako predpodobo peklenskega ognja. Neki zamorec, ki fc bil za strežaja pri nekem visokem vladajočem kne-zUj jje tel nekoč s knezom na lov, pa je ponudil domačinu pipo tobaka. »Na'a, milostljltr gospod hudič,« je mpž z vso ponižnostjo odvrnil m se v strahu globoko priklonil, »lepo zahvalim, jaz ognja ne jem.«
. Za primerno plačo vse mogoč«. Gledališki ravnatelj očita igralcu: »Kako se le morete smejati v prizoru, ko Umirate?!« Igralec: »Pn taki plači, kakršno mi dajete, mi je smrt resnična rab«, v a.«
Bahaški eapravitfvec. Jaka, ki je ravno podedoval veliko premoženje, razbije v mestu veliko okno, vredno petdeset kron, In hoče trgovcu Škodo plačati s stotakom. Ta mu pa uo more »vun dati«, pa steče stoitak menjat.
—	Kam boste kodih',« ga Jaka pridrži, »za ostalih petdeset kron vam še eno okno raz-bifem, pa sva zgovorjena.«
Znanca. »Zdi se mi, da sva se lansko zimo videla v neki gostilni; Vaša suknja se mi zelo znana zdi.« — »Saj je takrat še imel nisem.«
—	»Seveda ne Vi, ampak jaz.«
Vsakdo ne mor« vzdržati. Gospodinja (novi služkinji); »Kaj, samo štiri tedne ste v zadnji službi vzdržali?« — Služkinja: »Jaz bi že se, toda gospodinja ni mogla več.«
Ponose« potepuh. »Kaj pa vendar s tako vnemo po časniku iščeš, Jure?« — Miško; »Učeno mojega zadnjega vloma.«
Nedeljski lovec. Lovec: »Mislim, da sem petelina zadel, gospod gozdar. Alt niste nič videb, kko je perje zletelo? — Gozdar. »Kajpada, saj te sedaj vedno leti, s petelinom vred.«
Ne morete spati? Niti delatit Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-Iluldl 6 dvojna-tih aH 2 veliki špecij»lni steklenici 42 kron, Državna trošarina posebej.
" Trpite na počasni pzebavl? Zaprtju? Ta zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza kroscJjicami. 6 škatljic 18 kron. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura t steklenica 20 kron. Omot in poftnira posebej, a najceneje. Eiifcn V. Feller. Stubica donja, Elsatrg št. 16, Hrvat 9 k a.	D.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
~~ Preklic.
Podpisani Frenc Stros, posestnik na Kokrici, obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrekel dne 12. jaguarja 1921 v gostilni pri Laknarju na Kokrici o Antonu Dolžan, mlinarju na Kokrici, ker so iste popolnoma neo*nowne in nertsničue ter se zahvaljujem Antonu Dotfm, da mi je žalienje odpustil in odstopil od zasebne ohto.be.
Na Kokrici, dne 17. januarja 1921.
?rauc Štros. Kokrica.
Luka Hočevar ob&na Hrnsovkn, poŠta Šmartno v Tuhinju.	težko, belo, za tOOO K. (Ži-
proda lepo
unorejska zveza.)
Jane.: Ueg*6 Jp. Aeratk j. Cerkve pri Sranju proda lepega
""a - f-	*
1 itfettMCkfldU biitf pmcgavsse pasme.
IftGBbttJlKfB Brno (?;-.•<nore skazveza.)
V grej^tnl križ so 3 lepi ie licenorruil
7.a oddati. - vino-rejs*a zvezal
felvlnotejska zveza v žamaMni ima naprodaj 2
debela ETeflfa To ao prednja supcrfocfat.
deaela	Kupi -o močan za dva
konja. Tudi 2 lahka kon|N m kuoiU.
(trčan) garantirani čeDelni pitanec, in?d za ptcivo, namizni med, d, kg 60. K pošilja te po ;isšii ke-ker tudi po železnici. A. Vt&čck, čebelar. Vrhnika 248
it dobri meščanski rodbini so surejino pridno pošteno |(gg£|(Q (jg&jg r dežele"	dol ra
^Domoljuba pod št. <49.
Naslov pove uj.ara
Menjalnica
Slovenske eskontne banke
LJUBLJRMR
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dmsvnih cenah. : In psseftti tiral MM- Prevzcu »si iiiUiis puli.
Telefon šiev. 3.
rriefe, prvovrstno blago se dobi pri Fran Pogačniku v Ljubljani D»n«jskii cesta 36.
Zopet nekaj za Vas!
Mučiti Vas glavobol? Trganje po udih? Gihtfn revmatizam? Prchiajenje? Neslaven je? Nervaznast?
Polsknsitetudi V i Feller-lov pravi Kisu Fiuid. Čudili «s bodete m hvalili FollerieT Rl«a Fluid kot dobrega prijatelja v hadih Saeihl a dvejn&tih »li 1 veliki specialni steklarne! K. Revma prftA«k hi t^blK« »oper revma lfi*- K. Aspirin priliki 14-- K.
Ali kaSljaie?
SI ur. odstrani oje in ka£eh' tolaži Zagorski prsni sok »•- K. Hega-ploč6ice fprpne pantilje toper kašelj) 7-40 K. Bonboni iz slada in trjKitca od s - K naprej. Prsni -»j proti kaslju 8-- K. Fiakerski prah »■- JE. Guajakol sirup na zdravniški predpis JO - K. Lipov čaj ».-K.
Ravno	priprsvsn.
kukorsanesliiv T uporabi |6 Follertev mentola! črtni* .Kisa* M- 1£. Fraiak W|.«r glavobol !*•- K. jLiniu vra$a>, praick sopar ainUuo M-- K.
Zobobol?
Sobp« kapljico 5 - X. Z%-isno oljs SO - E. Očesna toda *■- K.
Ali Vam 2e!«dac ni v redu ? Težka pra-bava? Nimata teka?
Oj, kako bodete eadovolj-ni, f« poickusite Feller-v»Te prave iSlsa-kro.gljioel Te so resni/ no dobre I « ikatljio 1H-- K. Sagrada Barbar ir- K. Želode« okrepčujoča i t e d s k a tinktura 20 - K. Baisam in Zirljenski »seno e- K. Pravi f»eehoi»rjeT baisam t»-- K.
Za prebavo I
Prebavni prašek *■- K. Soda bioarbonica t-- K. Otv«riaj<i6a ieloddna sol 1 . K. Karlsbodska sol «'- r:. Keteneroi anaaska ,H.ega" (fieiolotke »oli po prof, tieuss»».ja)l ikatlja U - K. KuflneKe rici-novo olje f- in »0-- K. Tam<trindan paatiti* 1-tO K. Cai na iiiitni. krvi 8-JC. S on asovo listje in Hntorblster od (-- K naprej.
Slshnkrvnoit?
Tekorfl lelasni ekstrakt X. želeeni albumlnat <0- K. Ha (dravnitu predpis Arso^errintekto-feMosic lskarmok nvJDukn na Dunaju K. Hega-lerrin ii-- C. Apn«ni telesni sirup t+- K. Blaud-;«ktoU.ttos !(,. K. Pravo najflne^e rhbja olja
SrbeElca, garje.
Kasiio sopor garje Kaphtolao mašilo 1«-- in Jt - A.. J Topljeno mašilo 13 - K. Vsa ostala mašila kakor Cinkovo masti«, belo svindene mašilo, sromatitrnu mašilo, lavo-rovw> taisflo t ikasfiah f *•-, r~mlt--jC Vasilo -a ramo U- K. Otrdijo mašilo in katirai sva« II-- ia M - K. Mašilo soper oseb-llno 1I-- K. DiahUon ob-11», repni oUii I - in «•-K. Cvet !n jiulis sopar Ijolso 15 - K.
Sraii« itftt |Hitil
Clsa (ltstovBl sladkorji 1 vrečica T to K., sladkano sli čisto gliiftovno sem« aa »aktoloo od i - K n&-
Zdrcrila za Živino.
Zit ssk: prah 1 ikatlja H. Musil« so koma Araikaš--inM--S. Orenia sol i--K. Kreolin 15-- K. Terpmiino^o oljs e-- in SV- K. Gosti ter-poBtin t-- ln 10-- K. Ma-■U« aMt--ia lk'-K.
Pri vprašanju
naj se priioto poitns sniunke m odgovor.
Preljev, dlareja?
Bastlerjeve kolera kap-Uioo if 1L KrSna kap-IllM 10-- K. Clmetovs kaMjto«, Mollsov svat, Kamil&ne kapljioe, Kim-lovs kapljice, Promtn-<eve kapljiea, Baldsao kapHioa, Bo-tinsasvi kapljico tnala vtaklenioa >■• K, velika «0 - K. Bo-brovo kaplji co(Blberg«il-troplenj sa t ene K.
Državna treiartna
se niut pri alkoholnih preparatoo posebno, ampak same po lastnem stroikn.
Omet hi paitnlna
se rafiuna posebno, toda najceneje. Priporoča se ▼e« na enkrat naročiti, ka|ti s trojki aa več robe rasdsljani. manj anaidjo.
II. Naročila se ndresirajo aa:
EV6EN V. FELLER, lekarna,
Stubica donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
Agitirajte za
domoljuba'
	
	§
	o
	o s
	
	M
TRGOVINA
»»PRI ŠKOFU" V LITIJI
priporoča po izdatno znižanih cenah svojo veliko zalogo sukaa za ttioSke in ženske obleke, svilnatih rut, hiačevine, kotehlne vseh vrst; kovtrov, klobukov, žametnih kakor navadnih, različne te-ieznine, špecerijskega blaga itd. Dlago priznano dobro In trpežno.
Porot, prstani Doubie > erlžice S enske u e Bn< tihe Že i e ure Ubanl |3j»t; rejii trjovn ? ur, zlalnlre In vetrnim ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Z: lite»8'te ponudbe!
Modna in manufakturna trgovina
fPri Ivanki4
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev, 29
priporoča svojo veliko zalogo raznega blaga, kakor: sukno in iaroet za moške, svilo in volneno za ženske obleke, hlačevino, modro kotenino, celine, oxforde. ruiavo in belo kotenino, kotenino zs nuhe, cvilh za postelje, raznovrstne odeje, različne bar-hente, volnene in avilene robce, nogavice in sukanec, ter drugo, po najnižji ceni
♦ ♦
♦ ♦ ♦ ♦ ♦
t ♦
ERJAVEC & TURK
: TRSOVtNA Z ŽfcLEZNIKO : pri »ZLATI LOPATI" pre e Mammerschmidt (MOhloisen) LJubljana, Valvasorjev trg £1. 7, — nasproti krlianska cerk e . —
Zeloga cementa.
ali kam drugam, m rabi, popotno koSaro. jo dobi pri mery, Je domač izdelek, najboljše kakovosti in naxeneie.
Anton Merhsr, — p et«uki m« »ur, -
Ljubi ana Sv. Petra etaia ttev. 22.
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesta št. 15, LJUBLJANA ifsalni s troti ta strog za pletente.
Izborna konstrukcija in eleaantna izvršitev iz tovarne v Uncu. — Ustanovljena L 1867. - Doilft te ravnokar večje Število strojev zrn
vsako obrt. Vezenje ponCuje brezplačno. Pisalni stroji ..ADLER". Ceniki zastonj in Iranko. Kolesa Is prvlb tovarn: Dflrkopp, Stjjrla, Waffenrrd.
v krmo, angleški krmilni prašek za ru ii m živino, po puStl 5 zatm tkov po , kg a lilUllll za 50 kron. Glasom ukaza deželne vit de v Liubljani smejo prodajati Mnstui lekarnarji, trgovci, kramar i, kmetijske >n konsumne z .druge." — Dnlje Od teh zuhtev;i|te:
hrana za dojenčke, zn otroke. Krepek . ajutrek za odrasle, daje bolnikom V«...U kri, meč, zdrav ;e. Z njegovo upoiabo se pnhr.ni mleka in sladkor)a. To dokazu e n.' ti-ofe zahv In h pisem. Po pošti 5 zamotkov po V, kg 100 kron.
kraste, lišeje odstranjuje pri Človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez
_______ouha in ne r ate perila. — 1 lonček
za eno ose .o po pošti 15 kron pri
Panud.te ose neporabno Sf zlato n srebra star denar, vo.arje, srebrnike, z atmite it«?. ker Vam ose (o teži doma o shrambi brezobrestno, tordkl
Liubl asa,
I. Rc HKtln, Bonaaka cesta
sieu. 36.
Proda se radi opustitve lebelnrstva riizno
čebelarsko ©rcdJe,
vefi praznih ptnjev krunjiuv Gerstung In Kund-schsk. Cena po pogovoru. Poizve se v trgovini Duna ska cesta 10, Ljubljana.
Črno laško bri-o^e
tn suhe silve
oddaja tvrdka Ivan Jeačin, Ljub,ana. Emonska cesta Ste v. a.
&tstno laško brinje
ima v zalogi tvrdka KJftET A CO., Ljubljana, Gosposvetska cesta 8.
Železni plugi
se dobijo pri Ivanu Kos, kovafu, Gorenjavas nad Skofjo Loko.
Vsakovrstne
štedilnike za vzidanje
imam v zalogi. Izdelani solidno ter po najnižjih cennh. Kosmač Fr, Jemnova ulica 5, L ubljaua.

irill-pcdgane stenice - ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate rn„|t najbolje preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kotj proti poliskiir mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne viste 20 K. oosebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moliev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušera pri ljudek 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, pr.-.šek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze. lenjadi unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam in K, mazilo rroti garjam 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. J0NKER, Pctriniska uL 3, ZAGREB 1.
Mlatilnke
poljedelski stroji za ročn. in vratJni pogon, vratila, itsblu.ke, siamorezmee za pogon na roao in tile, sadna in vin* e stiskalnice, sadne mline, brznpariJnlke, bakrene (koirene) kotla za iganjeknho m droge stroie Ima vedno v veliki i?bin lastnica po umrlem soprogu
Francu Hitti, BSTiS
Ed na zaloga poljedelskih stroiei tiornlce Uuiraih & Komu,
fcnvnik
je iz^el. ter ga pošiljamo zastonj. P'5>te ponj. Trgovina s -omeni SEVEt'. & Komp. v Liubljani, Woiiova nI ca it <2.
Mk« jIKII5
Ljubljana, Krekov trg št. 10
1 •	✓
kupn|e vse vrste
klavno živino in prašiče
po naivlS|l ceni.
mmmm
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BARKA D. D. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na viožne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi d Q|OtODint
Izdaja konzorcij »Domoljuba«,
Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskarna.