DROBCI IZ PRETEKLOSTI KRAJEV
NA VZHODNEM ROBU DANAŠNJE OBČINE
Občina Prežganje
V novembrski številki Nsk smo objavili večji del zanimivega pri-spevka o nekdanji občini Prežganje, njenih prvih županih, rival-stvu med njimi in še vse o zametkih predvojne občine teh skrajnih vzhodnih obronkov Ljubljane. Če niste prebrali, pobrskajte in naj-dite zadnjo novembrsko številko. Prispevek je napisal Bojan Jer-lah, Tajnik KS Besnica. Dancs objavljamo drugi del.
Težave so bile tudi v vodenju ob-čine. saj je imel tedanji župan Gale nemalo težavs strani pristašev SLS. Obstajale so struje za zamenjavo vodstva, nekateri nasprotniki pa so odkrito zahtevali razdelitev občine. Del nasprotnikov — predvsem ti-stih, ki so gravitirali na Dobrunjsko občino, so zahtevali priključitev v ljubljanski srez, ostali pa k občini Litija, posamezniki celo k občini Višnja gora. Vzroki za razdelitev so sloneli predvsem na dejstvu, češ da je celotni občinski odbor nesposo-ben za nadaljnje delo pri razvoju občine, da se ne skrbi za socialne razmere krajanov ter da je komu-nalna ureditev občine graje vredna. Za to stanje in mišljenje so botro-vala predvsem osebna nesoglasja posameznikov ter borba za prestiž in oblast pristašev stranke SLS. Do izraza za delitev občine je prišlo predvsem v letu 1933,včasuobčin-skih volitev. Stranka JNS je očitala, da JNZ s svojo politiko ni zmožna obladovati položaja, zato občani niso zainteresirani za tako občino, pač pa zahtevajo razdelitev. JNS je programirala izboljšave na raznih področjih, zato je garantirala ob-stoj občine v tedanjih mejah. Ob volitvah je JNS izdala proglas, v ka-terem navaja, da kdor voli JNS, glasuje za celovitost občine, kdor pa je za JRZ, se izreče za razbitje občine (za kar so se vodilni v JRZ tudi borili zoper razbitje, saj so imeli osebni interes za obstoj ob-čine'v tedanjih mejah). Vrhunec nesoglasij med strankama je bil ravno v tem letu, ko je neznpnec ustrelil župana Galeta na Miklav-žev večer v roko, in sicer v njegovi lastni hiši.
Kot je že opisano. so nasprotniki JRZ očitali. da vodstvo ni agilno pri delu v občinskem odboru, saj so predvsem komunalne zadeve neu-rejene. Krajevne poti so bile slabe, krajevnih vodovodov pa skoro ni bilp. Pogosto so za primerjavo po-stavljali sosednje občine. posebno Htijsko in višnjegorsko — slednja je bila zgledno komunalno urejena, saj je imela vsaka vas urejeno cesto. Nadalje so očitali županstvu, da je v občini procentualno največ socialno ogroženih, več kot v so-sednji zagorski ali litijiki občini. Prav na te karte so igrali pristaši JNS. ki so trdili. da bi ob pravem vodstvu ne bilo toliko davkov in več socialne podpore.
V tem času sc je gradila ludi ba-novinska cesla Ljubljana—Rade-če, insicerdeloma na novo.deloma na stari trasi. Dela se nisovršila iz občinskih sredstev. pač pa iz drugih virov. Pri tej gradnji se je zaposlilo približno trideset delavcev prež-ganjske občine, v večjem številu pa so bile udeležene nekatere druge občine. Krivdo, da na tem projektu
ni bilo zaposleuih več delavoev, je bila ponovno deležna lokalna stranka JRZ. ki pa preko odborni-kov ni imela posrednih zaslug za delo na tej cesti, pač pa so igrali tukaj vodilno vlogo drugi izvenpo-litični faktorji in interesi. Da je bilo razburjenje krajanov opravičljivo, -govori dejstvo, da je bila gradnja ceste edinstvena prilika za zaposS-tev okoličanov. Tedaj je politična temperatura dosegla že tak nivo, da bi JRZ ob eventualnih volitvah iz-gubila vodilno mesto in to navzlic temu. da je bila JNS društveno in politično dokaj razbita in neenot-na.
Vsem tem pritiskom se je vlada-joča stranka v Prežganju trdo-vratno upirala ter kljubovala čeda-lje večjim zahtevam JNS za prevla-do. Brezkompromisno je zavračala tezo o komasaciji občine, odnosno prestavitvi meje. Dobro so se zave-dali, da bi to pomenilo zaton poli-tične moči v Utijskem okraju, saj je ravno ta občina, s svojo do leta 1929 izkazano enotnostjo, tvorila nekak steber politične moči. Do delitve tudi tedaj ne bi praktično moglo priti iz tehničnih ozirov, saj bi prestop občine iz litijskega okraja povzročil kup administra-tivnih težav. Odločno podporo je lokalna stranka dobila pri okrajni JRZ v Litiji. ki je zavračala, da se katerakoli obdna litijskega okraja deli, še manj ukine. Tudi odborniki dobrunjske občine so se na vse kriplje prizadevali, da se njihova občina ne poveča, saj je imelatudi sama velike težave. V letu 193« je imela v obdnskem proračunu nad 80.000 din v postavki za pomočso-cialno ogroženim. V primerjavo — prežganjska občina je tedaj imela v blagajni za te namene le 22.480 din, potrebe pa je prežganjska ob-čina imela nekajkrat večje. lz teh vzrokov je tudi razumljivo. da sose vsi branili teh pasivnih krajev, saj industrije praktično ni bilo. Občani so se ukvarjali predvsem s kmetij-sko dejavnostjo, le redki posamez-niki so imeli zaposlitev v litijski ali dobrunjski občini. V zimskem času so se ukvarjali z izdelavo lesenih predmetov — pripomočkov za delo na kmetiji. ki so jih nato prodajali tudi v Ljubljani. V poletnih mese-cih je mnogo vozov. naloženih s sa-djem (prve so bile češnje. kasneje jabolka, gobe. kosianj ipd.) šlo čez »Pečarjev klanec« proti Ijubljanski tržnici. Vir dohodka je predstav-ljalo tudi »furmanstvo«. Kmečke družine, ki so se ukvarjale s prevo-zi. so prevažali les. gramoz... Do-lina Besnice je bila včasih dolina mlinov.saj somleli pri Šemnikarju, Martinku, Andrejčku. Preku, Po-tokarju, Tinčku in Jesihu (Jeshov mlin).
BOJAN JERLAH