175. StevlIRa.
v umnimi, v petek 4. avgusta 19ZZ.
Leto LV.

Izhaja vsak dan popoldne, ls¥xaaUl aadalia la praznika.
inaorati 5 do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati
petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave,  reklame, preklici petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UpravaJatvo „Slov. Naroda'* la „Narodna tiskar**- Kaatleva ulica št 5, pritlično. — Tel slon it. 304.
UradaUtvo „Slov. Maroda" Eaaflova ulica ftL  S,  L  nadstropja
Taloton stav. 34. ■opisa tprafama lo podpisana In sadoatao fraakovano. Rokopisov ao no   vraža,   "aaaj
Posamene številke:
v Jugoslaviji navadna dni  75 par, nadeli* 1  C v inozemstvu navadne dal 1 D, nedelje 1*25 O
Poitnina plašana v gotovini.
„Siovsnski Narod" velja v LJubljani In po pošti:
V Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan   .    D  120*—
polletno.......B     fio—
3 mesečno.......     90*—
1.......     10-—
V Inoiemstvu:
celoletno......D 21<v—
polletno.......  10S-—
3 mesečno      .....     ,    54'— 1........    IS —
Pri morebitnem povijanju se im.i diljš.i naročnini doplačati.
Novi   naročniki   naj   pojejo v prvič  naročnino vedno    135?"   po nakaznici
Na -anio pismena naročila brez poslatve denarja se n:  moremo ozirati.
Dr. KoroSec in kralj Hibola Črnogorski.
Ob prevratu so se dogodki vrsti-I! drug za drugim s tako bliskovito hitrostjo, da nam je spomin na nje danes že takorekoč zastrt z neko megleno kopreno. V živem spominu so nam samo še posamni najmar-kantnejši dogodki, kakor odcepljenje od Avstrije dne 29. oktobra in pro* glasitev državnega ujedinjenja dne 1. decembra 1918, dogodki, ki pome* njajo mejnike in temelje v naši novi zgodovini.
Drugi manj pomembnešii dogod-Ijaji so prehajali mimo nas skoraj ne* opaženo, često celo nevidjivo, dasi so bili sami na sebi dokaj interesant* ni in so tudi tvorili členke v verigi dogodkov, ki so imeli za posledico rojstvo naše. iz težkih borb nastale kraljevine.
V onih burnih in velikih dneh, ko se je porajala Jugoslavija, nihče ni mislil n. pr. na Črno goro. katere usoda se ie nam zdela z izidom svetovne vojne že vnaprej zapečatena. Črnogorska narodna skupščina v Podgorici, ki je slovesno proglasila ujedinjenje Črne gore z Jugoslavijo in izrekla detronizacijo dinastije Pet* rović - Njegoš, se je nam zdel zgolj enostaven zaključek naravnega pro* česa, ki ni zahteval prav nobenih elementarnih   potresljaiev.
In vendar se je baš takrat za ku* lisami svetovne zgodovine doigrava-la tragedija, ki je pomenjala konec najstarejše neodvisne balkanske države in odstop njene dinastije s sve* tovnega popriŠČa. torej dogodki, ki ostanejo ostro zarezani v analih na* Še jugoslovenske povestnice.
O tej tragediji, ki je malodane neopaženo prešla mimo nas, nam podaja stari naš prijatelj profesor Andra G a v r i 1 o v i ć velezanimive podrobnosti, ki bodo vzbudile zani* manie tudi v naši javnosti.
Profesor Gavrilovič piše:
»Slovenski jug je bil osvobojen! Delovalo se je na prvem formiranju nove in velike države. Kralj Nikola
je takoj usvojil stališče, da se Črna gora ne sme izločiti iz Jugoslavije. Usvojil je tudi stališče, da obrazo* vanje nove države ni vet vprašanje dinastij, marveč narodov in plemen. Uvaževal je tudi razlog, da pome-nja sklicana konferenca jugosloven-skih politikov v 2enevi najvišje so* dišče v teh vprašanjih. Zelo ga je zainteresovala vest. da ie iz Ženeve v Pariz prispel dr. Anton Korošec. Vedel je že, da sem že več desetletij živo deloval za zbližanje Srbov in Slovencev; vedel ie tudi. da po* udarjam, da sem bil ves na strani slovenske narodne napredne stranke in nasprotnik klerikalne, ki jo je Avstrija podpirala; vedel je, da sem smatral za svoje organe »Slovenski Narod« in »Ljubljanski Zvon«, proti katerim sta se borila »Slovenec« in »Dom in Svet«. A kljub vsemu temu je želel, da bi bil posredovalec pri klerikalnem dok* torju Korošcu. Rad sem prevzel ta Posel, ker je bilo jasno, da iz tega ne more nastati nobena škoda, ako ne bo že nobene koristi.
Odšel sem k dr. Korošcu, da pripravim teren za dogodek nemajh* ne važnosti. Stvar je bila v tem:
Kralj Nikola ie želel, da uvede Črno goro v Jugoslavijo politik, ki se nemalo in v nobenem ozfru ni zameril njemu, kralju. Ker se ie tiste čase pomen dr. Korošca cenil z merilom, ki je morda presenečal celo njega samega, ie prirodno, da se je kralju zdelo, da ta politik ne more biti nihče drugi, kakor dr. Korošec. Ta je tisti, tako ie mislil krab*. ki ga je božia previdnost poslala, da vse vprašanje razreši na časten način. On bi naj bil kraljev mandator, ki bi naj sporazumno z ju gosi oven* skimi politiki in nezavisno od obeh dinastij rešil vprašanje o vtelesenju dotakrarne kraljevine Črne gore v veliko Jugoslavijo. Krali Nikola je naravno dobro vedel, da to vpraša* nje ni samo njegovo — kraljevo, ker
je obstojala tudi njegova odgovorna vlada. Toda dogodilo se je, da je bil predsednik črnogorske vlade takrat v Italiji, a najstarejši in najenergič-nejši član kabineta v Švici. Hotel je torej postaviti svojo vlado pred gotov fakt, katerega hi morala nato vlada naknadno hote ali nehote akceptirati, ne hoteč oponirati težki, ali toliko bolj popularni stvari.
Kralj je pripravil tale načrt:
1.) Da po kratkem ustnem sporazumu izroči dr. Korošcu pismo, v katerem ga proglaša za svojega poverjenika v ureditvi vprašanja Črne gore napram Jugoslaviji;
2.) da mu izroči na novo napisano pesem, v kateri oduševljeno pozdravlja Jugoslavijo, fn
3.) da ga odlikuje z Danilovim križem s pripombo, da je to posled* nje odlikovanje, ki ga daje vladar dosedanje črne gore.
Vse to je bilo popolnoma urejeno in napisano. Sedai tudi lahko povem nekaj več o oni pesmi. Ta pesem je bila dolga in napisal jo je kralj po mojem razgovorjfcž njim. ko sem ga posebno opozorit na pomen Gospo* svetskega polja in na važnost le-te-ga za Slovence. Prva kitica te pesmi se je glasila:
Gosposvetskim poljem zeleni se trava: podigd se narod svestan svoga prava...
Nato govori o Jugoslaviji, ki jo na eni strani čuva Črna gora. hra* njena viteštvom, negovana od svo* jih vladarjev za to. da vstopi nekega dne v srečno zajednico. Sedaj je napočil ta dan itd. itd.
Pesem ie bila napisana v latinic; in kralj je imel rosno oko. ko jo Je čital. A vse. kar ie bil pripravil za ta slučaj, je sestavil in prepisal osebno sam v največji tajnosti. Prepri* čan sem. da razun njega in mene nihče o tem ni vedel ničesar.
Razume se samo posebi, da se onemu, ki ga krali želi videti — pr* vič v svojem življenju, tega ni mo-
glo povedati v službeni formi in vnaprej. Zato je bila moja nalnga delikatna. Posetil sem dr. Korošca trikrat ter ga opozoril na to, da se mu nudi prilika, da izvede stvar, za katero mu bo dolžan zahvalo ves srbski narod; naznačil sem mu v konturah, kakšne narave bi moglo biti to delo; rekel sem mu. da bi dr. Korošca kot novega sodržavljana naše velike zajednice želela videti in pozdravit] ta in ona visoka oseba; povedal sem mu, da slavi kralj Nikola prav takrat 601etnico svojega književnega delovanja in da on tega jubileja sicer ne praznuje, ali da bi mu bilo nadvse milo. ako bi ga po= setil ugleden Slovenec ter mu cesti* tal k jubileju. Na to bi se glavni posel izvršil brzo. lahko in uspešno.
Mislim, da bi se politik, zlasti pravi rodoljub, ne mo^rel lahko odreči te vloge. Takoi dostavljam, da se te vloge ni odrekel niti dr. Korošec. Rekel mi je, da mi je »iako hvaležen-za vse in da bo vse tako storil. Toda storil ni ničesar: Tik pred dnem, ko bi se morala pričeti akcija, odhitel je v Beograd, da postane podpredsed* nik naše vlade. Necdklaniajoč po* j nudbe in nemisleč. da stvar izvede, ; je povzročil, da kralj Nikola ni iskal niti drugega posrednika ...
Dolžan sem bil v javnosti spregovoriti teh par besed. Želel sem doseči, da se točneje misli in čim najpravičneje sodi tako o živih, kakor o pokojnih, zakai niti so živi sa* mo dobri, niti so umrli samo ne-dobri. Grobovi izravnavajo vse ... A za vsako besedo, tukaj izrečeno, prevzamem vsako odgovornost.«
DANES OB 7. ZVEČER POZDRAV     SREDNJEŠOLSKEMU DI.IAŠTVU NA   PRIREDITVENEM PROSTORU V TIVOLIJU, LETNO TELOVADIŠČE LJUBU. SOKOLA
—---------------------------------------:------------------>-•... ~—     T. j ,    r
Pisms iz PrsssIJe.
Halle a. d. Saate, julija 1922.
Draginja v Nemčiji postaja neverjetna. Pred neka: dnevi je stal pfund (t., j. 500 gr) margarino le 50 Al. danes stane ie 60 K in Se čez; pfund surovega mas!j vo M, danes 110 Al; pfund šunke 110 M, da* nes 136 M. Pred tednom smo se vo< žili po električni železnici še za A M linija, ta teden 5 M in v doglednem času na 6 M. Torej podobne razmere kakor v Avstriji. Ie da tam poskočijo cene tedensko za par sto avstrijskih kron. tu pa za par mark. A vsekakor za Nemčiji* usodepoina primera! S 1. julijem se je podražila pošta za 50* . Za oktober se napo* veduie zopetno podraženie. ker zna« ša primanjkljaj že sedaj 11 milijard. S 1. avgustom se zviša cena kruhu na karte s 14 na 33 M. Če ne prodre zakon. p<> katerem oddajajo večja posestva gotovo količino Žita na državo za znižano ceno, bi stal prh hodnji mesec 1500 gr težak črn kruh 45 do 55 M. S l. oktobrom se podra* ži tudi železnica za 509 in sicer skoro gotovo na pritisk industriial-nih krogov le tarife za potnike.
Po mestih štrajkalo gostilniški nastavlienci. Dosedaj so dobivali ga* ranciisko plačo, ki je bila žo zaraču-njena v cenah jedil in pijač, ker pa gostje niso nikdar vedeli, ali imajo opraviti z dobro ali slabo plačanim natakarjem, so dajali napitnine. Po novi naredbi prišteje vsak natakar k gostovemu računu W% za postrežbo. Tako bi natakar pri vsa^ kem gostu zaslužil 10%, odpadla pa bi mu garancijska plača, ki jo je do* bival doslej. Gostilniški nastavljene/ ca hočejo garancijsko plačo in še 10% napitnine pri vsakem gostu. Zato so stopili v štrajk zoper naredbo, ki določuje Ie 10' napitnino. Po nekaterih lokalih so že ugodili niiho* vim zahtevam, po drugih lokalih so ne in tam traja dalje — samopostrežba gostov.
Kljub vednim štrajkom in neznosni draginji je Nemčija le vedno
■LiL.IL-. ZT-T               _  ■     1       jl.        i,                 _■  -i
Edgar Allan Poe:
Skočiiaba.
(Konec)
Nato se je pritlikavec na glas zasmejal in razkril pri tem nevarno vrsto velikih močnih zob. Kralj je bil prevnet ljubitelj šal in dovtipov, da bi ugovarjal ako se je kdo pri njegovih namigovanjih smejal. Razen tega je zatrjeval pritlikavec, da je na vsak način pripravljen, piti vino, kolikor le hočejo. Slonarh se ie pomiril, in Skocižaba se je, ko je brez posebno vidnih "zlih posledic zvrnil polno čašo vina, marljivo lotil predlogov za maskerado.
>Ne vem, po kakšni idejni zvezi,« je začel mirno in kakor da bi ne bil pckusil niti kapljice vina, — >toda ravno tedaj, ko je Vaše Veličanstvo udarilo deklico in ji zabrusilo vino v obraz, in ko je papiga zunaj na oknu povzročila oni čudni šum. sem se nenadoma   spomnil    imenitne    maskeradne
šale __ ki  jo prištevajo    k najlepšim
zabavam, v moji lastni domovini smo jo mnogokrat izvajali, in sicer na maskeradah, tu pa bi bila nekaj novega. Vendar mora biti pri tem na nesreč*) osem oseb, in —<
>Tu smo!« je vzkliknil kralj, sme-ioč ee nad svojim lastnim bistroumnim odkritjem skladajočih se števil. >Ravno osem! Jaz in mojih sedem ministrov! Povej!  V čem   obstoji  Sala?«
>Pri nas se imenuje igra,« je odvrnil pohabljenec, >osem orang-utangov«. Ako se lepo izvaja, je res imenitna burka.«
>TJprizorimo jo,« je rekel krali, ee vzravnal in povesil očesne veke.
>Največje veselje pri tem je strah,« je nadaljeval Skocižaba, »ki ga razširja zakrinkanje med damami.«
>Izvrstno!t so kričali v zboru kralj in njegovi ministri.
»Poskrbim Za vaše preoblečen je v orang-utange,« ie dejal pritlikavec, »prepustite vse meni! Podobnost bo tako presenetljiva, da vas mora smatrati vsa družba na maskeradi za resnične zveri — in vse bo pravtako prestrašeno kakor presenečeno.
»O, to je izborno!« je vzkliknil kralj. »Skocižaba, iz tebe bo še nekaj!«
>Verige bodo služile v to, da njihovo rožljanje in ropotanje poveča strahoto. Menili bodo, da ste vsi hkrati ušli svojim paznikom. Njegovo veličanstvo si ne more niti misliti, kako posledico bo imelo, ko se prikaže na maskeradi osem drug k drugemu priklenjenih orang-utangov. VeČina družbe vas bo smatrala za prave zverine, in ako se potem z divjim rjovenjem vržete med fine in krasno oblečene gospode in dame, — o, to bo nekaj, čemur se ne da nič primerjati!«
»Stvar naj se izvede!« je ukazal kralj. Ker ie bilo že pozno, se je družba brž dvignila, da se predlog Skoči-žabe izvrši.
Pritlikavec si je izmislil fcele preprosto stvar, da obleče družbo v orang-utange, kar pa je dovolj služilo njegovim končnim nameram. Imenovane živali je bilo v dobi, ko se vrši naša povest, videti le na redkih krajih civiliziranega sveta. Ker so kostumi, katere je izgotovil pritlikavec, bili videti dovolj živalski in bolj kot strašni, bo pač menili, da bodo vsi prepričani o njihovi resničnosti. Kralja in ministre 00 zašili najprej v tesno ae prilegajoče srajce in hlače iz polvolnenega blaga, ki so ga nato napojili m katranom. Ko je napredovala stvar do te stopnje, Je nekdo izmed družbe predlagal, naj si nalepijo peresa. Tej Ideji pa ae je pritlikavec tako uprl in jo je znal odbiti s tem, da Je družbi takoi jasno pokazal, da se da -posnemati dlaka Živali, kakršna je orang-utang, mnogo varlji-
veje s predivom. Tako so nalepili na katran debelo plast te snovi. Potem so prinesli dolgo verigo, ki so jo najprej privezali in pritrdili kralju okoli pasu; nato so priklenili drugega izmed družbe in tako po vrsti, dokler niso bili vsi uklenjeni. Ko so bili z delom gotovi in so stali posamezni člani te družbe kolikor možno daleč drug od drugega, so tvorili imeniten krog. Da bi bilo videti vse še naravneje, je potegnil pritlikavec ostali konec Verige dvakrat, in sicer navakriz, skozi drog. To je bilo prav tako, kakor delajo dandanes oni, ki love na otoku Borneu šimpanze aH druge večje opice.
Velika dvorana, v kateri bi Se imela vršiti maskerada, je bila zelo visoka in okrogla. Luč je pedala od zgoraj skozi eno samo okno. Ker je bilo uporabljanje prostora namenjeno večinoma le za večerni čas, je prihajala svetloba povečini od velikega lestenca, ki je bil pritrjen sredi okna na oboku in ki se je dal s pomočjo protiuteži dvigati in spuščati. Zaradi lepšega pa ta utež ni visela pod obokom znotraj, temveč zunaj njega po strehi.
Dvorano so okrasili pod nadzorstvom Tripette. Toda dala se je voditi, kakor je bilo videti, preračunljivemu preudarku svojega pritlikavega prijatelja. Tako s© ie zgodilo po njegovem nasvetu, da so fca to priliko odstranili lestene. Kapanje voska, kateremu bi se dak> pri tem toplem vremenu tem manj izogniti, bi moglo pokvariti bogate kostume gostov. Pri toliki gneči v dvorani bi bilo nemogoče, da bi nihče ne zašel v sredino dvorane, to je pod mesto, kjer visi lestenc. Zato p* so ob straneii dvorane pritrdili na različnih krajih svečnike in vsaki karvtidi ob steni, katerih je bilo v celem petdeset do šestdeset, so potisnili v levo roko bakljo, katere plamen je izžareval pri-leten vonj.
Osem orang-utangov je čakalo, pokornih nasvetu Skočižabe, do polnoči, da je bila dvorana nabito polna ma<k. Komaj pa jo odzvenel zadnji udarec polnočne ure, so vdrli, ali bolje, so se pri valili vsi hkratu v dvorano. Težka veriga, ki jih je ovirala pri hoji, §B povzročila, da jih je večina pri vstopu v dvorano padla na tla in da so so »podtikali.
Družba je bila nenavadno razburjena, in kralju je prekipevalo srce od veselja. Kakor jo bilo pričakovati, jih med navzočimi ni bilo malo, ki so imeli srdite prikazni za resnične zveri, dasi tudi ne ravno za orang-utange. Mnogo dam 00 je onesvestilo, in ako bi kralj ne bil odredil, da je orožje v dvorani prepovedano, bi on in njegovi tovariši hitro poplačali svojo Salo ■ krvjo. Vse je drlo proti vratom, katera pa je ukazal kralj neposredno po svojem vstopu zapreti. Tn na predlog pritlikavca so izročili ključe njemu.
Ko je dosegel hrup vrhunec in je zaradi gneče vznemirjene množice nastala v resnici velika nevarnost, tako da je imel vsak maskiranih gostov posla le s tem. da resi samega sebe, bi so lahko opazilo, kako je veriga, na kateri je sicer visel lestenec in ki so jo po odstranitvi lestenca potegnili navzgor, polagoma polzela navzdol, dokler ni bil konec, na katerem ie bila pritrjena kljuka, oddaljen od tal le tri čevlje.
Kntelu nato so stali kralj in njegovih- sedem ministrov, ko so problodili vso dvorano, v sredi prostora, da so se tedaj skoro neposredno dotikali verige. Ko so bili tu, jih jo vzpodbujal pritlikavec, naj vzdržujejo vrvež med mnOžico. Pri tem je hitro segel po njihovi verigi, ravno v sredi. kjer sta se križali ote polovici ostalega konca, ki sta sekali krn<r tovarišev diametralno V pravem kotu.. Bliskoma je pritrdil verigo na kljuko, na katerem je sicer Visel lestenec, in neka nevidna sila,    ki
je pomagala, je povlekla verigo nenadoma tako vrsoko, da kljuko ■ tal ni bilo več mogoče doseči. Tako ao torej viseli orang-utangi, z obrazi to«no dni g ob drugem, v zraku.
Medtem se je množica nekoliko opomogla od prvega strahu, in smatrajoč vso stvar za dobro uspelo salo, .** je jela sedaj glasno smejati komičniv obupnemu položaju, v katerem so bife opice.
>Prepustite jib meni! c je zakllcal Skocižaba s čudno zvenečim glasom, ki ga je bilo možno razttmefi skozi voa hrup. »Prepustite mi jih! Zdi se mi, da jih poznam. Ako bi jih lo mogel natančno pogledati, pa bi takoj povedal, kdo so.«
Potem se je zrinil, spretno -^o Vijoo med množico, k steni. FTitro jo zgrabil bakljo, ki jo je držala karvarida in so jo vrnil v sredino dvorane. Potem so |g zavihtel z ročnostjo opice kralju na glavo, .splezal odtod še nfkij Čovlj^v po verigi navzgor, in vihto«" bakljo, d*» bi skupino ooic raziskovajo razsvetlil, je zopet zakričal: >Kmalu pogodim, kdo so!«
In sedaj, ko je stresal v^o <lružlv>, tudi opice, krčevit snr>h je čaljiveo hipoma zažvižgal, da je £lt> skozi u?es&, nakar se je veriga Fnmkoma dvignila še za kakih trideset <Vvljev. Prestrašeni in brcajoči orang-utangi sr> bili potegnjeni v višino Z verigo vrr\l, kjer sb onemogli obviseli sredi nv\i oboe* nim oknom in tlakom. Skocižaba, ki se je oprijel dvignjene verige, je o-tal z osmorico preoblečencev v i^tem položaju, in kakor da se ni zgodilo nič, ia vihtel nadalje svojo baklio. k^t bi »1 Ae vedno prizadeval, spoznati  iih.
Ko se je veriga nenadoma dvignila, je osupnila vsa družba, da je vladala minuto smrtna tišina. Prekinjal jo je le tisti tihi. trdi. škrinaioči gbv, ki je vzbudil že takrat kraljevo pozornost, ko jo zalučil Tripetti    vino    v    glavo.
stran 2.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 4 avgusta 1*22.
štev. 175
DreceJ ceno letovišče za inozemce z boljšo valuto. Kopališča ob Vzhod* nem morju, kamor me je zaneslo potovanje v prvi polovici julija, mr* fcole Švedov, Nizozemcev. Angle* žev in drugih srečnih ljudi Ravno* iako ob Severnem morju! Tujci še vedno kupujejo nemška poslopja in podjetja. V Stettinu se Je celo osnovala tozadevna družba, ki omogo čuje in posreduje nakupe. V zadnjem Času so se pojavili zlasti na Bavar* skem in v Srednji Nemčiji inozem* ski menihi in nune. ki kupujejo stare gradove za svoje redove. Nemčija ie pač sedaj dežela z nizko valuto, tujci jo izrabljajo in pokupijo vse mogoče in nemogoče stvari, kakor so lansko leto pokupili skoro vso Avstrijo.
Ljudstvo, zlasti vpokojenci, mali rentniki, vdove in drugi po revolu* ciji nepokvarjeni tipi iz stare Pni* sije, zrejo na nas tujce z nezastrtim sovraštvom In nas v svoji naivnosti krive sednjega dragega kruha. Pogledi, ki spremljajo žoltokožega Japonca, hitečega na kliniko, ali jugoslovanskega ali bolgarskega diia* ka, žare neizmernega in vendar onemoglega srda. In kjer si ti ljudje lahko dajo duška svojim čustvom, store to z velikim veseljem in nam tujcem računajo vsako malenkost petkratno dražje. Dnevno nam dra* žiio svoja borna stanovanja, zlasti odkar je po novem državnem zakonu o najemščini razmerie med go* spodarjem in najemnikom povsem poljubno, le da v redu plačuje državi skrajno povečani stanovanjski davek.
Državni zbor je odšel na počitnice. Zadniih par stolov se je raz* bilo .da le prodrl zakon za zaščito republike. Kriza pa se je rešila brez razpustitve, brez novih volitev in novih mož za kabinet. Desnica in le* vica sta čutili še potrebo, da si za počitnice postrežeta s par surovo* strni in brezobzirnostmi. To je pač v teh krogih običaj. Počitnice so do* ločene do srede oktobra« nemško življenje pa bo med tem prepevalo dalje in vedno lepše vedno znova in skraia svojo staro pesem: draginja, štrajki, povišanje plač. dvojna draginja, trojna lakota itd. itd.
Božena Kokall, cand. med.
VELIKA PANIKA   NA   DUNAJSKI BORZI.
— Dunaj 3. avgusta. CIzvirno.) Na dunajski borzi vlada zadnje dne* ve velikanska panika. Vrednostni papirji so poskočili za milijonske zneske. Zelo so poskočili vsi efekti in vse delnice, ki so placirani na Ce* Škem. Zanimivo ie tudi. da so delni* ce Zenica dosegle vrednost 221.000, Greinitz pa celo 45.000. Češki papirji so zelo poskočili. Akcije severne železnice so notirale 10 milijonov 900 tisoč kron. Na dunajski borzi vlada splošne neorijentacija.
Politične oesfl.
= Samostojna kmetijska stranka In oblastne volitve. Klub »Samostojne kmetijske strankec v parlamentu je imel te dni sejo, na kateri ie razpravljal o spremembi zakona o oblastni samoupravi. Klub Je sklenil, da se naj vrše volitve v oblastne skupščine prvo nedeljo meseca novembra t L
s Klerikalci in konkordat. Beogradska »Pravda« piše: »Pred dnevi smo priobčili imena članov komisije, ki 30 naj pogaja glede konkordata z Vatikanom. V tej komisiji se nahaja več klerikalcev. S političnega stališča je takšna sestava komisije upravičena, na drugi strani pa mora vzbujati pomisleke. Vatikanski delegatje bodo skušali uveljaviti svoje zahteve in vprašanje jef kakšno stališče bo napram tem zahtevam zavzemala komisija. Ali se ne bodo klerikalni člani te komisije nahajali v težki zagati? V razpravo pride n. pr. vprašanje o katoliških bo^oslovcih, ki ix> našem vojnem zakonu morajo odslužiti vojaški rok prav tako kakor bogo-slovci vseh drugih veroizpovedanj. Predstavi tel u katoliške rerkve so se temu protivili in povdarjajo, da ta določba ne sme preiti v konkordat. To vprašanje je s formalne in faktične strani zelo važno. S formalne strani zbog tega, ker bo medn. pogodba, kakršen je konkordat, ako bo vseboval takšno določbo, naložil naši državi nekaj, kar še doslej ni bilo sprejeto v noben mednaroden ugovor. S faktične strani je to vprašanje pa tudi kočljivo, ker bi se na ta način dal privilegij katoliškim teolosrom na škodo bogosloveev ostalih veroizpovedanj. Mi pravočasno Opozarjamo vlado na te eventualnosti, da se izosme morebitnim neprijetnostim v bodoče.«
= Zgodovina anerleSkih ministrskih predsednikov. 200 let poteče letos, odkar ima Anglija >ministrskega predsednika«. Tem povodom je izšel debel zvezek z bosrato vsebino interesantnih zgodovinskih Jn parlamentarnih dogodkov, anekdot in slik, posvečenih državnikom, ki «o si 'sledili skozi dvesto let v vladi. Pa ni toliko premierov«:, kakor bi kdo mislil. Od 1722 jih je bilo samo 36, kar dokazuje, da so skoro vsi angleški kabinetni šefi zapustili v zgodovini svoje dežele za seboj precej slovesa. Prvi premier je bil Sir Robert Walpole. On je dobil prvotni naslov »Prime Minister«. Predsedoval je vladi polnih 21 let.
= Sovjetska nota romunski vladi. Moskovski listi objavljajo besedilo dveh not, ki ju je poslala sovjetska vlada Romuniji. V prvi noti zahteva sovjetska vlada ukinjenje delovanja vseh protiboljševiških vojaških organizacij v Romuniji, ki jih je do zdaj baje podpirala romunska vlada. Te organizacije so morajo brezpogojno razorožiti in razpustiti. V drugi noti pa izraža sovjetska vlada upanja, da bo ruska vlada dementirala vesti o aretaciji dveh ukrajinskih letalcev, ki sta bila prisiljena pristati na romunskem ozemlju. Končno zahteva moskovska vl?.da njiju takojšnji povratek v domovino.
= Bolgarska in grško - turški spor. Iz Pariza poročajo da je tamkajšnji bolgarski poslanik posetil Poin-careja, s katerim se je razgovarjal nad pol ure. V diplomatskih krogih trdijo, da je ta obisk v zvezi % bolgarskim stališčem v grško-turškem sporu.
GOSPOtML
NOVI lfeDlNARSKl BANKOVCL
Narodna banka objavlja:
S 5. avgustom 1922. uvede Na* rodna banka v promet novo novčanico 10 dinarjev, ki je tiskana in izdelana v Ameriki. Za* časno ostanejo do nadaline objave v obtoku vse sedanje novčanice vseh vrst, ki se vzamejo iz prometa šele tedaj, ko bodo nove popolnoma izg:o* tovljene. Opis nove novčanice je v glavnem sledeči:
Cisti crtež novčanice razun golega roba ima 142 mm dolžine in 81 mm širine na pročeini strani ter na zadnji 135 mm dolžine in 80 mm širine. Barva je na pročeini rravi strani prevladujoča modra, iz kate* re v raznih nijansah preha-jajaio druge boje, kakor rdeč* kasta. vijolična. zelenkasta. — Na zadnji strani ra je samo modra, ponekod bolj močna, drugod slabeiša.
Na prvi strani se opaža najbolj na levi strani močan žilav Človek, ki vrti veliko kolo, kar predstavlja tok časa. napredek, na desni strani pa je velika šara. na kateri ie zabeležena velika številka 10 in preko sredine te številke ie z besedami zapisano v cirilici »deset« in nad temi z besedami cirilice »dinara« oz. pod tem v latinici »dinara«. Dalje ie predstavi* telj trgovine Merkur in dve ženski kot boginji dela in prosvete. Na vseh štirih robovih ie zapisana številka deset v različnih barvah. Na levo in desno je pa po llkrat natiskana majhna številka 10. Na vrhu stoji z debelimi črkami natiskano v cirilici »Narodna banka« in z manjšimi črkami »Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca plača donosiocu u metalnoj z-a* konskoi moneti« in za tem na desno: »dinara deset«. Pod tem stoji datum: »Beograd, I. novembra 1920. in pod tem lastnoročni podpisi: član uprave Marko Stojanović, guverner Gjorgje Vajfert. (Vse v cirilici.)
Na zadnji strani je bogato okrašen okvir, v katerega sredini so razne gore in sinje nebo. V tem okviru na levo in desno stoji debela številka 10 in grb kraljevine. Gore predstavljajo: slavno boj išče Dobro polje in od njega na desno ovenčano bojišče Kajmakčalan. a na levo Kožuh in Veternik. Nad tem stoji napis: »Narodna banka kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, kraljevineSr-bov, Hrvatov in Sovencev« in se na to pod gorami nadaljuje v latinici: »plača donosiocu deset dinara v metaljnoj zakonskoj moneti« Pod tem stoji v cirilici »Falsifikovanje novčanica kazni se po propisima kazen, zakona koje vrede za krivice zbog pravljenja lažnih isprava.«
Toda sedaj ni bilo več dvoma, kako je glas nastal in odkod izvira. Prihajal je od zverinskih zob pritlikavčevih, ki jih je penečih ust drgnil, da so škripali. Pri tem je buljil z žarečim pogledom in izrazom blazne besnosti v navzgor obrnjene obraze kralja in njegovih sedem ministrov.
>Ah, hale fe končno vzkliknil rass-Ijueeni dvorni norec; >ah, ha! Sedaj se mi sanja, kdo so ti ljudje U
Pri teh besedah je pritaknil, pod pretvezo, da si hoče kralja pobliže ogledati, svojo bakljo k predivastemu ovoju. Trenotoma je vzplapolalo in preje ko v pol minute je bilo vseh osem rang-utangov v svetlih plamenih. Zatulili so in onemeli. Od strahu otrpla množica, ki jim ni mogla niti najmanj pomagati, pa je strmela med kriki onemogle groze navzgor.
Končno je bil norec zaradi plamenov, ki so vzbuknili s ponovno silo, -primoran, da se je umaknil bližini ognja in splezal višje po verigi. Ko se je pregib al, je zopet zavladal med množico spodaj fca trenotek molk. Pritlikavec je uporabil to priliko, in začel zopet govoriti:
>Sedaj razločujem dobro,« je dejal, >h kateri vrsti ljudi spadajo te maske. Mosročni kralj je to s svojimi sedmerimi kabinetnimi svetniki — kralj, ki si ni !j>omiŠljal, udariti zapuščeno deklico; in 'sedem njegovih ministrov, ki so ga Ščuvali, da je izvršil to sramotno do-janje. Kar se tiče mene, nisem nič dru-
gega kakor Skočižaba, burkež, in to je ila moja zadnja šalatc
Pri hitri gorljivosti obeli snovi, prediva kakor tudi katrana, na katerega je bilo predivo nalepljeno, je pritlikavec jedva končal svoj kratki nagovor, ko je bilo že tudi delo maščevanja dopolnjeno. Le Se kot kadeča se, očrnela in strahovito zmaličena ma«& je viselo tu osem trupel v svojih verigah. Pohabljenec pa jo vrgel nanje svojo bakljo, mirno splezal k stropu in izginil skozi okno.             ,
Kakor se sluti, Je bila Trioetta, ki Je stala fcgorai na streh! nad dvorano, pomočnica -svojemu prijatelju pri izvršitvi tega ognlenega maščevanja. Skoro gotovo sta skupaj pobegnila v «vojo 'domovino, zakaj nikdar reč ju niso Vi-
ftflll           "*"- v--- —v*«! jFi- . &£#* ****** -**-■ - **"%,
Ob oprliDrltol feo-
tnsdlle „Faun** o
dram. gledališča.
(Dramatična sekcija diU udruženla »Preporod* v LJubljani.)
V petek dne 6. t m. igra dram. sekcija »Preporoda« znano Knoblauchovo tridejan-sko komedijo »Favn« v čast došlim tovarišem ob priliki I. jugoslovanskega vsesokol-skega zleta. Edina napredna, dijaška dram. sekcija, ki se ie v teh slavnostnih, sokolskih dnevih, posebej še dijaških, zavedla svoje dolžnosti. Naši javnosti Je njeno delovanje Že znano bodisi po raznih prired;tvah tu doma, bodisi po turnejah v ostalih delih Ju-goslovenske domovine. Mala sicer po Številu ansambla, a vendar vsikdar od vstajenja naše jugoslovenske države delavna in zavedajoča se svojih nalog, svojih ciljev. In bal to leto sekcija končuje eno svojih naj delavne j Ših dob dramatičnega delovanja in udejstvovanja^ Od početka sem je bila njena pot dokaj strma, težka in trudapolna, kakor Je pač trudapolna pot vsakega, na novo se razvijajočega društva, ki se ima boriti z raznimi neprilikami, ki se mu stavljalo ali od zunaj, od Javnosti ali pa celo od članstva samega, ki z brezplodnim prerekanjem naravnost onemogočuje vsak društveni procvft In razmah. Studiralo se le veliko, a malo igrala Prva predstava seK-clje Je bila leta 1918. v dramskem gledališču Linhartov »Matiček se fen I« kot slavnostna predstava ob priliki lOOletnlce Vodnikove smrti. Režijo Igre Je vodil i. železnlk, član kr. narodnega gledališča v LJubljani, k! le predstavo soeljal do lepe umetni sire vi Sine. Sodelujoči so vzbujali nal-lepfe nade za hodoSnnst. Druga predstava Je bila Se Uto leto Can*a^*va »Lepa Vida«, Istotako dobro uprizorjena. Tzmed dramskih proizvodov. M so se Se tnrizar-Jall Je omeniti r*!n*g*r1eve*a »Olvjeg« lovca«. Igranega ob prilik! kongTe«* Jugoslovanskih srednješolcev ▼ Varaždinu bi »Verigo«.
SftEello so za«"***1' m*~d hm tw»»Wt*l
člani. VaVor: fov. MeW»*r m rujeve  M srn
se   Izrecno  posvetil*   dr*mj»??*n1   ftm»+*rxtf
fer tov. Medven. sedal član Jrr. nar*v*ne«*a
1 gledališč* v LJubljani. Za tem Je nastopila
^gjuienem delovanju mala siagnadfa, Id pa )•
prešla kmalu potem, ko je prevzel vodstvo eden najsposobnejših in najdejavnejših tovariše v-načelnikov. Zdelo se Je, da se je dramatična sekcija otresla vsakršne navlake in da je nastopila končno pravo pot. Deloma pod načel. Incljativo, deloma članov samih, se je osnovala na realni gimnaziji dramatična podsekcija, katere največja zasluga je, da je vzgojila sedanji ansambl v glavni sekciji. Po načel, agilnosti in zmožnosti Je sekcija dospela do dramatične turneje po Štajerskem (Celje, Maribor, Ptuj) in severnem delu Hrvatske (Varaždin) ter izvrSila s tem hvalevredno kulturno dejanje. Tovariš načelnik se je od sekcije poslovil, ta pa Je v njegovem duhu nadaljevala pot, katero ji je začrtal on sam. In tako končuje letos sekcija eno svojih najmarljivejših sezon, naJverneJSi dokaz k tej Istini se bo odražal ravno v predstavi »Pavn«. S petkovo uprizoritvijo je sekcija preigrala to leto deset predstav. Ponovila je ves rurnejskl repertolre (»Mrak«, »...ulica St 15«, »Otroška tragedija«, »Noč na verne duše« (O. 2.), na novo naštudfrata »Favna« in »PohuISa-nle«. Igralo se Je predvsem na Viču. kjer je sekcija dobila v tamkajšnjem dramatičnem sokokkem društvu enega svojih nai-bolISfh podjptrateflev dalfe v Tržiču. Kranju, PadovlJTd, na Šentjakobskem odru 1n v Plbnid. Dram. sekciji so stali 5 sveti In dobrohotno pomočjo na strani gsr.r §est, Oregorln, Peček, 2elerntV. za knr Jim sekcija javno Izreka svojo rajtoplei^o zahvalo. Marsikateri dober uspeh Je pripisovati njihovi pomoči.
Ob priliki sokolskih slavnosti pa stopa sekcija pred občinstvo s »ravnom«, svojo najbolje Igrano Igro, Id bo nudila Se večji mnetntSIr! užitek.
Spomnite se naSe predstave, spomnite se nas »kar mas h ostalo še mlađih: ne samo mladih na itiesn, temvrč t^d' tistih, JU smo ostati mladi na daši. Mi tremo pogumno na vse strani v svet ki le zrušen. Mrtvec te storit samomor; zastrupil se le. fn iata otrešenta. V nas, kar m« le mladih tn zdravih, le nte*ov* reSHev, N*Sa parola le: krdima srca. V# h*Hmo se. Potrehntemo na *od"fovanla tn podnnre vs*h ti*t'h. M iatiio. da le v ntfh rešitev. St»ho**n« ie naSa prva besrd-*: fačfa mnra no*'»*1. 7fdaH moramo novo človeštvo. Dclafmo. Zidatmo.* (»NaSa beseda« — Mask« 1. 5t>
Boris OraL
Naposled Je na pročelju in ozadju napisano: »American Bank-Note Companv«, kar znači Ameriška družba za Izdelavo novčanic
—    Katastrofalno padanje nemške marke in njene po^ledie©. Včeraj je notirala nemžkd marka v Curihu 0.689 fr. za 100 mark. Kam to vodi? Ali naj Nemčija sledi Avstriji? Rusija je valutno takorekor- mrtva, Avstrija pa na robu propada in maščevalna. Nemeza si je izbrala za tretjo žrtev Nemčijo. Kaj je vzrok p.idca marke? Krive so temu v prvi vrsti nejasno politične razmere v Nemčiji nadalje tudi neizprosna Francija, ki ne popusti niti za vinar vojno od^kotlniue. Umor Rathenaua je bil t^-žak ndaroe za nemžko marko in usodnega dne ie počela njena rakova pot navzdol. Tudi nemški izvoz, ki je vedno prekata] uvoz, je v mesecu maiu dosegel svoj minus in je zna.-al presf»£ uvoza pet in pol milijard nad izvozom. Vse to je Iratn^trofalno vplivalo na marko. Prrd približno pol lota se v mednarodni trgovini dohro vpo^tovana valuta, ie danes na isti poti kakor nemčkoavetrij-f-ka krona, za katero «e nobon l^ra-7- ne 7mfni. Po=lrdire srrozne^a pa/lnnja marke se že kažejo. V Nomrtji ž^ vsak človek spekulira jn lov za tujimi valutami, zlasti za /jolarji je po-tal take divji, kakor priMižno pr<v1 enim BM*e> rom na i"hir!*>:u, ko ja začela padati av-jtfrii«ka kr^na v zadnji Stidi i **vr,jeca življenia. Kakor pe .skokoma dvicain tuje valute, tako fl§ rudi dvigajo cene živilom in življ^nskim potrdi ^f i nam v NVmčiji. V Tlerlinu stan* žo kilogram MN do 200 mark, liter mloka 15 mark itd. Pričakujejo se pa £a vi?ie o^ne. Lastniki rlM.^li^č in kinov po znatno povijali cene prostorom in n»1eeneiči sedež stane sedaj oO do G0 mark. N^m-rila se sodai obrnf-a na antanto moleduje za posojila, antantn pa je za vp* gluha, in samo obljubila, ker se par tudi sama finančno ne nahaja b4l v n^.jh«jlj-£em stnnju. Rridka je n^<^ u-^oda N^m-rije. ali č? človek pomi?li in se spomni na nemško oholo«t med vojno, mora nehote priznati, da je Nemčija to zaslužila.
—   Konec avstrijske krone. Avstrijska krona vedno bolj pada na curiški borzi. Zanimivo je, kako je že v 17. stoletju prorokoval neki češki menih o polomu Avstrije. Češki menih, kronist, je zapisal v svoj dnevnik proroške besede: »Ablata coro-na, crux tibi, Avstria, mansit«. (Če ti Avstrija, bo krona odnesena, ostane križ.) Češki kronist je pri tem mislil na češko krono in njegove besede se sedaj popolnoma uresničujejo. Avstrija ima velik križ. Proti temu menihu pa je Avstriia z dunajskim kabinetom z vso silo nastopila in pa preganjala kot veleizdajnika. Avstrijska krona je na potu bankrota, ki ga nikdo ne more več preprečiti.
__ g Velika jrospodar« ka kriza   t
Argentiniji. Iz Buenos Airesa poročajo, da je gospodarska kriza v Argentini j i vedno hujša. Pred volno je bila Argentini j a kla.«i5na dežela živinoreje. Poljedelstvo je stalo v ozadju. 5ele tekom vojne se je dvignilo, ker je bila Evropa izborno razpečevališee. Ker se povračajo poo^aei normalne razmere, je to razpečevališče odpadlo in tako se je pojavila kriza v sploš. pospodarstvu, zlasti \c&r je padec cene za živino in žito zelo zmanjšal uspešnost kmetovanja.
__ p Zakon o zaščit! delavcev. Izdala Ti-kov. zadruga v Ljubljani 102?. Strani 70. Cena Din. 6, po pošti BO pera vec. Zgoraj omenjani zakon, ki je za obrti in industrijo velevažon. je pravkar iz&el in se nareč* pri Tiskovni zadrugi v T/inMi^ni, Prešernova ul. M.
—g Dobavo 30.000.000 Skatljlc žveplenk in sicer 25,000.000 v navadni obliki s 50 do 60 žveplenkami v skatljici in 5,000.000 v srednji obliki s 50 do 55 žveplenk v Skatljici, kakovost po vzorcu, razpisuje uprava državnih monopolov kraljevine SHS ,ode-lenje ekonemno, v Beogradu, Ofertalna licitacija za to nabavo se bo vršila dne 5. avgusta 1922 ob 11. dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov. Podrobnejši podatki, kaker tudi splošni pogoji so interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—S Dobava raznega materijala za zavijanje tobaka za 1. 1922 in' 1923 razpisuje uprava državnih monopolov kraljevine SHS odelenje ekonomno v Beogradu in sicer: I. za oblastno monopolsko upravo v Sarajevu 48.000 komadov pletenin iz fute v raznih velikostih, nadalje 15.000 komadov vrvic v dolžini 5 m, 6000 kg tanjše vrvice za šivanje bal za tobak; IT. za oblastno monopolsko upravo v Splitu 5000 komadov vrvic; ITT. za zavijanje srbskega in makedanskega tobaka 70.000 komadov pletenin iz Jute v raznih velikostih, nadalje 70 komadov vrvic v dolžini 12 m In 2000 kg vrvic za šivanje bal za tobak. Ofertalna licitacija za to nabavo se bo vršila dne 4. septembra 1922 ob It. dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov. Podrobnejši podatki, kakor tudi splošni pogoji te licitacije so interesentom na vpogled v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
— Dobavo 900 komadov teaenfb In 300 komadov železni* vodov ca petrolej razpisuje uprava državnih monopolov kraljevine SHS odeTenfe ekonomno v Beogradu. Ofertalna licitacija se bo vršila dne 12. avgusta t I. ob 11. dopoldna v pisarni upravnika državnih monopolov. Podrobnejši podatki kakor tudf splošni pogoj! za to licitacijo so Interesentom na vpogled pri trgovski la obrtnlild zbornici v LJubljani
L Jusoslovenslii vsesokot-shl zlet v LJubljani.
— Mednarodna tekma na vse* sokolskem zletu. Prvega Jugoslo-venske&a vsesokolskega zleta v dnevih od 10. do 15. avgusta se udeleže Luksenburžani. Francozi. Angleži in pričakovati je tudi. da v zadnjem trenutku prijavijo svoj prihod na mednarodno tekmo tudi italijanski Kimnasti. Kolikor nam je znano, je v posebno laskavem dopisu prijavila prihod tudi vrsta, telovadcev iz Alži* ra. L' Avant Garde d'Al^ire Societč Franco*Arabe. Mednarodnih tekem se udeleže tudi Belgijci. Val pridejo že 10. t. m. v Ljubljano. Pri in vi jen le tudi prihod Romunov. Cehoslovaki pridejo v velikem številu. CeIokunn«> imajo na razpolago 5 vlakov. Omeni« ti moramo tudi. da se udeleže mednarodne tekme tudi Poljaki. Alžirsko tekmovalno vrsto vodi predsednik L'Avant  Garde  d'Al^ire     Mahmoud
beg:.
—   Težko pričakovani dan diia-tva tn vojaštva b) že prihodnjo nedelio. dno 6. avsrusta. Ne dvomimo, da bo ta d^n pohitelo vse na zletno telovadile, da vidi tel >-vadbo našega vojaštva in diJaStva in da jima na ta način pokaže svoje simpatije. Udeležite se pa tudi ostalih prireditev na slavnostnem prostoru v Tivolskem drevoredu in na vrtu bivSe nemške trdnjave Kazine, ki bo to pot prvikrat od^rt ^venskemu občinstvu. Nad vse primerno ie. di *a s svojo prireditvijo otvori nas> Sokol-stvo in i njim v zveri na§e vojaštva .■ dijaštvo.
—   Krasen spomin na sokol?ke dneve brdo vsakemu bratu in sestri zletni 1cpa'\i v zmanjšanemu merilu 40 : 32 cm. Ti lepnkJ 10 v tehničnem oziru z največja skrbnostjo izvršeni in napravijo na vsakega lep vt s. Bratie in se*t-e. vaSa stanovanja naj f.e na zunaj kažejo, da v njih prebiva Soko! aH Sokolića. Mafl tietni p'akatJ bodo v naTep-šl okras vaših stanovani in bodo vsakemu obiskovalcu posvedočali že ob vstopu v vaše stanovanje, da je prišel v stanovanje Sokola. — Cena teh malih lepakov je ni7':a: samo 6 Din ta kos; vsak si ea torej lahko omisli.  Dobe  se v zietni  pisarni.
—   Vojaške vaje s puškami so bile ena najlepših tečk lanskega sokolskeca zleta v Osijeku in vojaštvo, ki je nastopilo, je bilo predmet viharnih ovacij, kt so ostale gotovo vsakemu udeležencu osiješkega zteta v neizbrisnem spominu. Na drugem predele^ nem dnevu 1. jugoslovanskega Sokolskega zleta v nedeljo, dne 6. avgusta nastopi naše vojaštvo zopet s svojimi vajami s puškami. Prepričani smo. da bodo tudi letos te vaje ena najlepših točk Sokolskoga zleta m do bo tudi to pot naše vojaštvo predmet prisrčnih ovacij; zakal naše vojaštvo Je tista nepremagljiva bramba. ki nam predvsem jamči nemoteni in neovirani obstoj la razvoj naše mlade kraljevine,
—  Jezdni odsek Sokola v LJubljani Po-zlvajo se vsi člani, ki se udeleže slavnostne povorke ob priliki vses<šolskega zleta, na sestanek v ponedeljek, dne 7. t m, ob 20. v Narodni kavarni. Udeležitev dolžnost kdor se ne udeleži sestanka, ne sme nastopiti v povorki.  Odbor.
—   Priprave zn vsesoknlski zlet v LjoMjani. Krfor gt^ v prostih jutranjih urah proti zlatnomu tolovaidiš£u >Soko-la Ljubljanac, opazi tam nenavadno pihanje. Cela vrsta 12 postavnih, kropko zagorelih Soktolov stoji tam okoli drosa. Neumorno drug za drugim so spon ju jo na drog in človek mora nehote občudovati krasno delo teh mi^ira-tih tele«, salto, veletoč, stoja itd. brez prenehanja. To je mednarodna telovadna vrsta slovenskih Sokolov in pogled n.injv* tikj-ra vsakega zavednega človeka navdati z upom, da si bo naša modn.irodna vrsta priborila   siprumo rastno  mesto.
—  DHaštvu In vojaštvu na tast priredi zietni odbor dve predstavi v dramskem gledališču, in sicer igra v soboto dne 5. t m. zvečer Šentjakobski gledališka oder krasno rusko dramo »Spavaj moja deklica«, v nedeljo dne 6. t ra. pa dramatični odsek Sokola na Viču domačo dramo 1*. S. Fin-žgarfa »Razvalina življenja*. Naše občinstvo vljudno vabimo, da obakrat pride v gleda-liSče in si preskrb! vstopi ce pri br. Vrečarju v trgovini Tiskovne zadruge v Prešernovi ulici. — One 3. in 6. avgusta zvečer se vrSita na slavnostnem prostoru pod Ti« voli (bivše dikališče) pozdravna večera s sodelovanjem godbe Dravske divizije, moškega zbora pevskega druStva »Ljubljanski Zvon* itd. itd. Pridite!
—  Vstopnice za sokolske dr.cve se nad vse priČakovanje urno razprodajajo; zlema pisarna in ostale prodajalnice vstopnic imajo dela čez glavo, da ustrežejo točno vsem naročilom. V najkrajšem času bodo vstopnice popolnoma razprodane. Kdor torej morda Je nima vstopnice, naj hiti in si Jo oskrbi čim preje, zakaj <zadnji teden vstopnic ne bo več  na razpolago.
—   Zietni lepaki v zmanjšanem merilu so se pojavili v izložbenih okniih raznih ljubljanskih trgovin. Ti lepaki nosilo napis: »Tvrđka ie Sokolstvu naklonjena«. Bili M naj članom sokolskih druStev nekak ka*t-pot po Ljubljani pri nakupovanju različnih potrebščin. Bratje in sestre, obirajte se pri svojih nakupih predvsem na one tvrdke. ki so Sokolstvu naklonjene; zietni lepaki z gori označenim napisom vam povedo, katere tvrdke so to.
—  Sokolsk« razprava v Tehniški sred-»II soli na MlrJu (Aškerčeva ulica, prejšnja državna obrtna šola) Je predmet caslužene splošne pozornosti. V nji vidiš pred seboj takorekoč celo zgodovino našega Sok^hrva od prvih začetkov pa do danes., časopis! so prinesli p nji oofinu laskava poročila, Na,
Štev. 175.
»SLOVENSKI    NAROD«   dne 4. avgusta 1922.
stran 3.
to razstavo vse Sokole in vse prijatelje Sokolstva ponovno opozarjamo. Odprta Je vsak dan od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6.  popoldne.
— Današnje naše dllaštvo baje nima nobenih idealov več — tako slišimo pogosto tožiti Hudi, ki so dali slovo dijaškim letom že pred vojno in so se v svoiih študentov-skih letih z mladeniškim navdušenjem udeleževali tega ali cnejra dijaškega pokreta. Resnica je, da ie v mladih srcih divja vojna doba uničla marsikak ideal, ali na razvalinah prejšnjih Časov že klije novo življenje.. Na novo vstajajo Ideali v mladih dtiSah — saj drugače niti biti ne more. Na drugem predzletnem dnevu dne 6. avgusta bo m.še dllaštvo stopilo pred Širšo Jugoslo-vensko javnost, da J? pokaže eno panogo svoiega povojnega dela, da ji pokaže uspehe svojega truda za telesno izpopolnitvijo, ki Je prav tako važna, kakor Je važna duševna izobrazba. Naša Javnost pa bo gotovo s priznaniem kvitirata prizadevanje naSega, za vse lepo in dobro navdušenega dijaštva.
Snf?Dlsfnii.        I
2TET ZUPE REKA-KRALJEVICA NA KRK.
(Veličastna manifestacija našega naroda in j Sokolsiva.)
V soboto dne 29. julija ob pol osmih zvečer Je dospel vojni brod »Lada« pod po-velistvom gostoljubnega g. poručnika Ko-vnčka na Krk v pristanišče. Izkrcali so se SoKoIi-tekmovalci in nad 100 mož 4. puka, ki ložira v Martinščici kraj Sušaka. Lep !n bratski Je bil sprejem in z godbo na čelu so odkorakali Sokoli in vojska v mesto k počitku.
Drugo jutro, v nedeljo ob šestih, se je pričela žnona tekma, ki je trajala do enajste ure. — Po kosilu so prispele Še trt ladie pnlne izletnikov, telovadcev in naraščaja. Po ozkih 1n kamenitih uticah, prepletenih z zastavicami, so se usinali na sprevod drobno izrezani. razlrčno barvan! papirčki Jn zeleni lističi, ob gromovitem odmevanlu godb na so se čuli iz vseh strani burni pozdravi in ploskanje. V sorevodu so korakala odposlanstva Itfpe iz Belovara, Zagreba Jn Novega mesta In savezno zastopstvo: med Štev^nirni pn*txvrl se Je vfl s črnfm florom o<f?t nrarjor Sofrolskega društva fz Postojne, Vi ga čuvalo Sokoli v Sisku.
Po kratkih irkušnfah se Je vršila iTrroo-rarttna Javna telovadba, pri kateri Je nastopno "od vodstvom g. podpomčuilra Bankovca kakor en mož 100 vojakov s puškami brez štetja in godbe. Kot gostje so nastopil! zelo efektno Zagrebčani in vojaki iz Karlovca. Omeniti je treba, da ra nastopilo pri petih prostili vajah ra ljubljanski zlet skirono 5 Sokoli t^di 64 vojakov prvič javno in orvič na godbo!
Zvečer so zaplapoTali Stevimf kresov! in ognji na vseli straneh in med osmo In deveto uro so odhajali številni pamild t Izletniki domov, ne da b? se zabavali po stari ravad' na Mitdskf veselici.
Na osvobojenem našem Krka. zapuščenem in starodavnem, kjer stoii še danes kula grofov Zrin^ko-Frankopanskih. kjer se je že pred stoletji čitala božia služba v na-Š>m jeziku, kjer so prebivali zn^nl svečeniki-učen iaki. tla je prišla Sokolska vojska in rtrine^la svojim primorskim bratom iskrene pozdrave!
—  SofcoMča drnčrvo   "UrthljNna IT
v*Jv vso olr»r»e. ki si doslej £*? niso na-bavill zletskega malta, da to čiTrmre^ store. Znak prane D 21.50 tor -=e dobiva
pri brotn mntnkinn v društveni 90M na realki 00 ponedoliln'h. torkih. četrtkih in pohotah od \S. &* 20. itre. — Bratje, ki imajo kroj, naj se udeleže obvestil) rerTovrnli Val ?e V četrtek, dn'^ 3 in 10. t m., da do>.e od brata načelnika potrdilo o vežbanjn v redovnih' vajah, br^z kntereera. ne bo smel nih^e pa stopiti v kroiu bb priliki veeeokol-skesra zleta.
DruStuene oesrl.
— Zveze uradniških vdov In sirot redna mesečna seja se vrši v petek dne 4. t m. ob treh popoldne v običajnih prostorih. Vse odbomice se naprošajo, da se seje zanesljivo udeleže. Vabljene so tudi vse članice.
—  Zveza tobačnih založnikov. V nedeljo dne 30. julija 1922. so se sestali v Celju tobačni založniki Slovenije. Osnovali so si lastno društvo« »Zveza tobačnih založnikov Slovenije« s sedežem v Celju. V odbor so voljeni: gg. Elsbacher, Laško; Finžger, Celje; Čeh, Murska Sobota; Geč, Maribor; Jaklič, Radovljica; Dolinar, Radeče; ca, Pompe. LJubljana in g. Anderluh, Šmarje Pri Jelšah. Pri sestanku se Je ugotovilo, da trpi večina tobačnih založnikov vsled ne-dostatkov pri plačevanju in efektuiranju tobačnih naroČil, ter vsled zvfSanfa železniških tarifov tn drugih pristojbin ogromno škodo. Mnogo založnikov vsled pičlih dohodkov ne more kriti svojih režij. Na mestu Je, da monopolska in finančna uprava v tej stvari potrebno ukreneta.
—   Savez apotekarskih sa radnik a u kraljevini SH5 priredi svoj li. redni Icon-ares v dneh 8., 9.. 10. septembra 1 !. v LJubljani. Člane sekcije opozarjamo, da se v najkrajšem času prfglase. Skrajni termin se določi v najkrajšem roku. Ne zabite na na? f. Vi. — držite se navodil in navedite v nrijavah, ako želite prenočišča. V avg. f. Vi. porančneie. Pripravljalni odbor Tržaška cesta 43/TT.
—   JoKosJovensIfo alcad. društvo »Triglav« sklicuje sestanek delegatov centrale in podružnice ter starešinske zveze dne a. avtrusta <"b devetih zjutraj v gostiln! Narodnega doma v Celju. Ker le zadeva Jako v»*na,  prosimo za  sigurno In  točno ude-
Pr*s#owa!tfe fe „Hmm-stooensfel IHaficI"! I
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1922.
— Obmejni Slovenci pri kraljevski dvojici Pod vodstvom slovenj-graškega okrajnega glavarja dr. Ipa-vica je prispela danes deputacija slo-venjgraškega, rharenberškega in šo-štanjskega sodnega okraja v avtomobilih na Bled, da pokloni Nj. Vel. kralju Aleksandru in Nj. Vel. kraljici Mariji kot poročno darilo obmejnega slovenjgraškega političnega okraja krasno vprego za štiri konje s srebrnimi okovi. Deputacija je bila sprejeta v kraljevem dvorcu na Bledu ob 11. dopoldne. Poročno darilo je bilo okrašeno s cvetjem ter s trakovi v državnih in slovenskih barvah. Tudi avtomobili, v katerih so se vozili člani deputacije, so bili okrašeni z zelenjem in cvetjem ter z državnimi in slovenskimi zastavami.
—    Krali in kraljica na lovu v Krmi. Prvesra avgusta se ie priredil kraljevski dvojici majhen lov na divje koze v Krmi. središču dvornega lo* višča. Lov se ie vršil inkognito samo za kralja in kraljico, ki sta se odpeljala z Bleda zjutraj rano in se vrnila isti dan popoldne nazaj na Bled. Lov ie vodil nadlovec R a -bič iz Mojstrane, ki ie spremljal kralja na stojišče. Kraliico je sprem* Ijal tržni nadzornik Slavko P1 e * m e 1 j. Potek lova je bil izredno zanimiv. Kralj, ki se ie brzo povspe! na višje ležeče stojišče, ie ustrelil 5 kozlov, kraljica na nižiem stoiišču 2 kozla v hudem diru. Kralju ie došlo na 30 korakov naenkrat 40 divjih koz in mimo stalo pred stojiščem. Krali je došel na lov v lepi lovski obleki, z zelenim gorenjskim lovskim klobukom., okrašenim s krivci. — Visoka dvojica ie bila izredno vzra-doščena nad krasnim lovom in iz* letom v romantično Krmo.
— V zadevi Jadranske banke, ki se te dnf razpravlja po različnih časopisih, smatramo ta potrebno poudarjati, da vztrajamo na svojem slej ko prej objektivnem stališču. Naše načelo ie pač. da ie treba vsak naš denarni ravod brez vsake Izjeme varovati pred katerimi koli napadi, zlasti če se ima opravičenost in dejansko utemeljenost takih napadov Itak Čimprej© sodno ngotovfti. Zlasti se mora po našem skromnem mnenju vedno fn povsod strogo ločiti interes naših domačih denarnih zavodov kot takih od — zasebnih in političnih Interesov. In nikakor-se ne sme identificirati zavod sam z njegovimi posameznimi funkcionarji. Omeniti hočemo le še, da se nam zdi čudno, kako se Je moglo In se more na take načine omogočiti In podpirati nastop in pisanje Italijanskega aacfonatisrfčnega časopisja proti Jadranski banki kot taki.
— Za rednega orofesoHa kimr-
2He Je izbral profesorski zbor me* diefnske fakultete v Zagrebu gospoda vladnega svetnika dr. Eda S! a j* m e r | a v Ljubljani. Ako ie kdo za* služil s svojimi izrednimi sposob* nostmi in s svojim delom taksno odlikovanje. }e to gotovo dr. Šlajmer, česar vse delovanje ie bilo pnsve* ceno bednemu človeštvu. Dr. Šlai-mer je eden tistih redkih naših mož, ki je bil že od vseara začetka trdno orHentiran v luproslovenskem smis* lu. Ko ie izbruhnila balkanska vojna. je bil med prvim! našimi zdravniki, ki so hiteli v Srbijo ter stavili svoje zdravniške sposobnosti in svoio sa* maritansko pomoč v službo srbske vojske. Teara mu avstrijska vlada med svetovno volno ni moJJla odnu* stiti. zato *ra ie dosledno zapostavljala in preganjala, kar pa iekleneera moža nI omajalo v nieeovth načelih. Kremenit značaj, kakor je bif, le ostal tudi do danes. Č>stitaioč mu najiskreneie k temu odlikovanju, iz* ražamo svoje veselje, da *r. vtodni svetnik ne namerava zapustiti Ljubljane.
— Naši Rosi. Nadvse težavno službo ob naših mejah opravljajo ruski voJaH ki jih je zla usoda prisilila, da so si morali poiskati pribežališče tn zatočišče v naši državi. So to pripadniki najrazličnejših političnih strank, socialni revolucionarji, kadeti, oktobristi, skrajni desničarji, a vse dntfA ena edina ideja, da Je boljševlštvo največja nesreča za ruski narod m da vstane velika Rusija k novemu življenju Šele. ko bo strt boljševiški zmaj. To prepričanje delimo Ž njimi ml vsi, k! nam Je slovanska tnJsel sveta In H neomajno verujemo v srečnejšo bodočnost SlovanstVa v zvezi s prerojeno ve-Bko Rusijo. Tn vendar se siromakom, VI nimajo na svetu ničesar drugega kakor trdno vero v Jrončno vstajenje nesrečne svoje domovine, šteje v največji greh. da se ne odpovedo fcemu svojemu najsvetejšemu Idealu. Zato sJslematična divja gonja proti nJim na vsi črti, zlasti pa po raznih Časopisih, ki Jih slikajo naravnost Jrof Izvrf ek In Izmeček človeifva, Kot Hudi, ki so brez Čustva, brez Časti, a tudi brez morale. A vse to na podlagi Informacij, ki Jim prihajajo Iz nafmot-neJSIh virov. Cesto smo tem Informacijam ial nasedli tađl mi ter s lem storili našim ff$Ue4a« v*afei fctvfco. te »dal   lim
ovinkov odkrito priznavamo. Prehodili smo namreč vso našo mejo od Bohinja do koroške Pece ter se po temeljitem opazovanju in po osebnih stikih dodobra uverili, da opravljajo ruski naši graničarii svojo truda-polno in odgovorno službo požrtvovalno in vestno, obenem pa tako dobrohotno in Uu-domilo, da se proti njim pošteno, s tihotapstvom se ue baveče obmejno prebivalstvo ne more upravičeno pritoževati. Ako pri tem Se omenimo, da so ti graničarii večinoma akademsko izobraženi mladeniči, ki porabljajo svoj prosti čas edino v to, da se uče in da čitajo razpoložljive jim slovenske knjige, menimo, da smo jih dovolj označili. Da pa so morda v tem pogledu, kar ne izključujemo, tudi kakSne redke Izjeme, potrjuje to samo sploSno pravilo. To se le nam zdelo potrebno ugotoviti, da že veadai enkrat preneha krivična gonja proti našim ruskim graničar jem, katerih menda edini greh je ta, da Žive kot nesrečniki brez domovine med nami In si poSteno služijo svoj bori koSček kruha.                                                     R. p.
— Čeh! o zleru jugosfovenskega
sokoljega naraščaja. Uredništvo Je prejelo danes z dne 23. julija datirano pismo urednika brata Novaka, ki zelo lakavo   piše   o jugoslovenskcm sokolskem naraščajskem zletu. Med drugim veli br. urednfk Novak: »Povrnili smo se danes (25. julija) ob devetih zvečer domov. Pot z Bleda na Jesenice in dalje skozi Avstrijo kljub dežju   ni zmanjšala našega veselega razpoloženja. Nastop uradnikov ob-mefnih   oblasti   na   Jesenicah je bil nadvse korekten. Pri vstonu na našo domačo zemljo smo razobesili naše zastave in zastave Jugoslavije, ki nas je tako prisrčno   sprejela m katere sprejem? ne moremo pozabiti.Pri prihodu v Prago so nas bratfe Sokoli pozdravil!  z  erodbo ob velikanskem številu.   Drhteč so nas pozdravljali, ker do tedaj še niso prejeli podrobnih   poročil   o   zletu.   Pripovedovali smo jim. kal smo doživeli v LfuMfa-nl. ormovedoval? smo Jim o velik! lju-bern? Vas do našesra naroda, da smo bili tam ^re\et\ tako, kakor bratje med brst?. Nimamo besed, s katerimi bi mo£l! vse pojasniti, k^r v tem trenutku finfl ^rce: samo na kratko pravim: tskrrm hvnla za vse. Zdravo, bratje fff sestre jugoslavenske!« ,.     — fflBMdllHM «t«ni> mest* Tjrnh-i^tne.   Ttotaukl   fcdravstverti  irkaz ra rloV> M 9.  do  15.  t. m,  izkaze to-le statistiko o zdravstvenem Ftnniu v L.jub-liani:    NbilMufOBl   35.   mrtvorojena   2, umrli 14. od teb domačinov 13, trrirer 1^ v zavodih  8.   Smrtni vzroki:   jefika s! druge nalezljive bolezni 1, možfra^pka kap lt dru«ri naravni smrtni vzroki 8-Namanjene   nalezljive  bolezni:   noben slučaj.
— Beda med vuokofenfmi duhovniki Vpokojeni duhovnik nam piše: »Pred volitvam! za poslance v na* rodno skupščino se nam zabičava, kako da je sveta dolžnost da volimo kandidate in nosilce liste, ki jo pred* latra Slovenska liudska stranka. Dobro! Mi vpokojeni duhovniki smo do sedai to dolžnost izpolnjevali. Toda vprašamo: Kai pa so poslanci S. L. S. za nas storili v bedi. ki nas tare? Ni Ra bilo poslanca, ki bi se bil zavzel za nas v narodni skupščini! Za druge stanove so se zavzemali napredni poslanci in končno tudi iz* posloval!, da so se jim plače vsaj ne* kaj zvišale. Kako se ie n. pr. poslanec Reisner trudil za uradnike! Jn imel je vsaj delen uspeh. Kdo pa se Je zavzemal za nas vookojene duhovnike, ki stradamo v besede nravem pomenu in smo razcapani kakor prosiaki? Mari dr. Gosar ali dr. Korošec? Za nas se ni nihče zmenil, še manj da bi se kdo zavzel za nas! In če je kateri vložil prošnio na Nj. Vel., na ministrski svet, na posamne ministre, na de* želno vlado, dobil je prošnto vrnjeno s pripombo: »Po obstoječih predpi* sih se vam ne more zvišati pokoini-na, niti doklada!« Zakal pa se je zvišala plača učiteliem in uradnikom? Zato, ker so imeli svoje žago* vornike. ki so se zavzemali zanje in jim končno izposlovali zboljšanje KmotneKa položaja. Treba bo se to* rej tudi nam preorijentirati in si pri volitvah natanko ogledati skrinjice, kam bomo vrgli volilno krogljico, zakaj roka roko umiva.« — Vemo, da je beda med vpokojenimi duhovniki nepopisna, zato dajemo radi mesta temu,obupnemu klicu v želii, da bi se za siromake zavzeti vsat ne* klerikalni poslanci.
— Poziv naprednemu meščanstvu. Povodom sokolskih dijaških slavnosti v nedeljo pozivamo napredno ljubljansko meščanstvo, da izobesi povsod zastave.
— Sokolstva naklon leno obChntro vljudno prosimo, da daruje dobitke za srečolov. Sprejemamo lih vsaki dan v Narodnem domu v pisarni Jtigoslovenskega Sokolskega Saveza. Odsek za prireditev srečolova ob priliki   L   Jugo&Jovenikesa   vsesokoliken
— Vabilo tn poziv! Danes zvečer ob sedmih nu slavnostnem prostoru pod Tivoli je m pozdravni večer dija-štvn. — Pozivamo Ljubljančane, naj pridejo v obilnem številu med naio mladino!
—   Končana stavka* Z današnjim dnem je smatrati stavko v Jugoslovanski tiskarni in v drugih treh tiskarnah začasno za končano. Sklenjeno ie premirje do prihodnjega ponedeljka. »Jugoslavija«, »Slovenec« In »Novi čas« z današnjim dnem zopet izhajajo.
___ Mednarodni kongres za srednjo-
šolski pouk, octrti svoje vrste, 6e vrši od 1. do 4. avgusta v Luxembour^u; povabljeni so nanj zastopniki v srh srednješolskih udruženj. Našo državo in naše sr^lnpsolsko profesorsko društvo zastopa na letošnjem kongresu Jeremija Živanović. profesor višjo pedagoške šole v Beogradu. Vprašanja, ki jih obravnava letošnji kongres, so: ženski srednješolski pouk, koedukacija, mešano osobje na šolah, reorganizacija pouka, mednarodna izmeniava profesorjev in učencev in medsolsko dopisovanje, Zveza Narodov in intelektualno delo (C. T. I.), izenačenje diplomov na koncu sred n j e£ol s k etra, štibdija, šola in rodbina itd - P. V. B.
__ Inženjerski izpit je napravil \z
stavbarstvo stroke na dunajski tebniki g. Jože Čem i ve.
—  V Leonišću ▼ LJubljani je umrl g. Gašper H rova t, učitelj v Šoštanju. Pogreb bo iz Leonišča Jutri, v petek, 4. t m. ob 18. popoldne.
—   Šola za puškarstvo. Vpisovanje na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju se bo vrSilo dne L in 2. septembra t. I. cd 9. do 12. in od 14. do 16. Sprejemni pogoji so: Apsolvirana ljudska šola. starost 14 let (to starost mora doseči učenec v tekočem !e" tu) in telesna usposobljenost Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpustnl-co ljudske šole, rojstnim listom in domovnice. Vpisnine in Šolnine ni. Šola bo s prihodnjim letom vsebovala 3 oddelke in sicer: puškarski, kopitarski (puškina kopita) in graverski. Učna doba 4 leta. Po dovršenju učne dobe se bodo izdala učencem od-hodna izpričevala, ki jim bodo dala pri izpolnitvi zakonitih predpogojev pravico do samostojnega izvrševanja dcučne obrti. Vsa podrobneja pojasnila daje ravnateljstvo strokovne šole za puškarstvo, ki je nastanjeno v IL nadstropju državne gimnazije v Kranju. Ravnateljstvo.
—  Mestni dohodarHveni urad radi snaženja uradnih prostorov dne 4. in 5. t. m. za stranke ne uraduje,
—   Aretiran komunistični agitator. Italijanske oblasti so predale našemu vojnemu sodišču bivšega narednika vojaške godbe Vladimirja Leščinskega, znanega komunističnega agitatorja, ki je nedavno pobegnil v Zader.
—  Pojasnilo. Svojeeasno ie >Slovenski Narod«: na podlagi telefonskega poročila iz Zagreba priobčil vest. da ja bil v Šabcu zastrupljen neki dijak na sli-cerj način, kakor pred leti v Ljubljani. Javljajo nam iz Sabca ob Savi (bivša kraljevina Srbija), da 90 tam ni dogodilo absolutno nikako zastrupljanje in da ni bil aretiran noben dijak. Splošno smatrajo to vest za mistifikacijo. Rade-volje mi popravljamo to t Ml, ker vidimo, da se poročilo ne nanaša na, to me6to.
—  Tatvina usnja. Na glavnem kolodvoru v Mariboru so vlomili tatovi v kolodvorsko skladišče In odnesli 50 kg usnja v vrednosti 14.000 K, last tvnrničarja Aleksandra Podrinca v Radečah, \lomilci s podplati so odnesli   podplate.
—   Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Danes, v četrtek, točno ob */• na $. uro zbirališče v društvenih prostorih! V sil
Poizvedbe.
—   Izgubljena Učenka Mira Jeločnik Je v torek okrog 5. popoldne na Prulah izgubila 320 K. Pošteni najditelj se prosi, da odda denar na policiji, ali pa v trafiki na Žabieku proti nagradi.
Borzna poročila.
—  Zagreb, 3. avgusta, (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 15.75, 16.—, Pariz 6.78, 6.85, London 374.—, 374.—, Berlin 9.25, 11.25, Praga 204.—. 205.—, Trst 3.74, 3.76, New-york 83.—, 83.—, Budimpešta 3L,—, 3.65. Valute: dolar 81.—, 82.—.
—   Curih, 3 avgusta. Izv.) Predborza. Zasreb 1.69, Berlin 0.65, Dunaj 0.01, Budimpešta 0.225. Praga 12.937, MIlan 24.012, London 23.375, Pariz 43.10. Newyork 5.265.
—   Čarih, 2. avgusta (Direktno.) Zagreb 1601, Berlin 0. 6^9. London 23.749, Praga 12.91, Milan 23.351. Pariz 42749, Newyork 5l261.
—   Carfli, 2. avgusta. (Preko Dunaja.) Zagreb 1.625, Dunai 001, BndimpeSta 0.20, Berlin 0.67, Praga 12.90, Milan 23.75, Pariz 43.65, London  23.37,  Newyork 5.265.
—  Milan, 2. avgusta. Zagreb 6.50, Berlin 2.80. Praga 54.—, Pariz 180.50, London 95.50, Newyork 22.10.  Curih 418.—.
—  Tret, 2. avgusta. Beograd 26.05. Berlin 2.75. Praga 53.30, London 08.40, Pariz 180.35, Curih 418.—, Newyork 22.10.
—   Praga, 2. avgusta, Beograd 4650, Berlin 4.R0, Milan 103.—. London 181.75, Curih 7.80, Pariz 330.50, Newyork 40.90.
—   Dunaj, 2. avgusta. Devize: Zagreb 154.85, 155.15, Beograd 619.40, 61960, Praga 1249.—. 1251—, Corlh 9693.—> 9707.—. Ta-lote: dinarji 616.—* 618.—, ČeSke krone 1247.50, 1250.50, Švicarski franki 9640.—, 9660.—.
—  Tefrfl dtmvtake efektne borze 2. av-msta. Jnlisfid 277.000.—„ Čredi t tR200.—* Ser. želeenice 10900.000.—, Drž. Železnice nio.000—, AlpJnVe 530.000—, K. J. O. 470.000.—. Krtino 380.000*—> Škodi 8801000, TrbOfftUtkt J50.00O-*
Htinovejln poročila.
REPRESALUF  PROTI    MADŽAR* SKI USTAVLJENE.
— Beograd, 3. avgusta. (Izvir.) OfictelllO objavljajo, da so vse represalije proti Madžarski ustavljene. Ker ie naša vlada dobila popolno zadoščenje v aferi pečnjskeca našega konzula, je zunanii minister zaprosil notranjega ministra, da ustavi vse represalije, ki so bile naperjene pro* ti madžarskim državljanom v naši državi.
URADNIŠKA PRAGMATIKA.
—   Bto^rad. 8L avgusta, (l/.v.) Sna-f i ob 7.40 jo odpotoval ministri* za iz-en*č6nje zakonov- Marko Trifkovič n«. Bled, da poroda kralju o zakona ^rlodo uradniško pragmatike. V parlamentarnih krogih so gledo tega zakona razdvojena mišljenja. Vlada nan.t?rava zakon predložiti narodni skupšeini r*> skrajšanem postupku v smi-Ju Mena 138 ustave. Opozicijonalne strnnke term* nasproti zahtevajo, da se zakon o uradniški pragmatiki reši rednim parlamentarnim potom. Mini-ter Trifkovif bo dalje poročal kralju o politični situaciji.
—   Beograd. 3. avgusta. (Izv.) V uradniški prairrnatiki, ki j^ predloži vlada narodni skupščini, ^ mjd <lrugiui določeni trije razrodi. V prvi razred ■padajo uradniki z visokošolsko izobrazbo, v drusri z maturo srednjih šol oziroma tf*m šolam enakimi strokovnimi iolaiaj in v tretji uradniki, ki imajo najmanj štiri razrenV srednjih loL
IMENOVANJE    RAZME.HTVFNE KOMISIJE    ZA RI SKO    DRŽAVO.
—  Beograd. 3. avgusta.  (Izvir.)
V  razmejitveno komisijo slede reške države bo imenovan kot član iugo^ slovenske delegacije tudi dr. Hugon \V e r k.
ANGLIJA ZAHTEVA OD NAS PLA ClLO  VONJI   DOLGOV.
—  Beonrad. 3, avgusta. (Izvir.) Minister FJalfour le vladi izročil r >to. v kateri zahteva, da se vrnejo vojna posojila, dana naši državi tekom vojne.
BOJ ZA CARIGRAD.
—  London, 2. avgusta. (VVolf.) Reuterjev urad javlja z Malte: Povelje, da odpluje eskadra kriz'ark z dvema bataljonoma pehote proti Carigradu, je bilo preklicano. Čete na Malti pa ostanejo Še dalje v pripravljenosti.
—   Carijrrad, 2. avgusta. (Izv.) Angleški general Tnwnshand je odpotoval iz Angore. Pred odhodom je zelo laskavo pohvalil turško vlado, kf skrbi za red fn mir v Mali Aziji. Angleški general potuje v Rim. kier hoče zelo resno svariti proti nameravanemu pohodu Orkov v Carigrad. Anglija je na strani kemalfstov, ker vidi. da hočejo v resnici skleniti mfr. Anglija zahteva, da Orkl izpraznijo Ana toli jo in Smirno.
SPLOŠNA DELAVSKA STAVKA V ITALIJI
—  Rim, 2. avgusta, (ter.) Sptoi«
na delavska stavka se nadaljuje. Va* Bati so izdali plakate, v katerih po* zivaio delavstvo, da se vrne na deto.
V  nasprotnem slučaju ho vodstvo fašistov primorano delavstvo z oho* roženo silo privesti k defu.
—  Rim, 2. avgsuta. Hzv.) SploSno smatrajo, da se bo splošna delavska stavka končala v najkrajšem Času. Stavka je v glavnem neuspela. V Florenci,- Bologni in drugih Industrijskih mestih je delo normalno. Stavka je delna, železniški promet je skoro normalen,
—  Rim, 2. aVgMta, (ter.j Položaj stavko je neizpremenjeii. Gla-silo fašistov >Patria< jo v posobni izdaji po-zv.ilo indn^trhVe, da odpuste stavkn-jočo delavstvo, kor imajo fašisti n?j razpolago dovolj dolamljnih m<WM. P,ilja javlja srlnsilo fašistov, da nastopijo fašisti po 48urnem ultimatu vladi 7, najstrožjimi represijami napram stavknv jocim.
VELIKANSKI POŽAR V BUDIM* PEŠTI.
—  Budimpešta. 3. avsrusta. Hzv.) Snoči so popolnoma pogorela skladi* s*ča podjetja Szilosz. Škoda znnsa t milijardo madžarskih kron. Zgorelo je tudi 25 vagonov rotacijskega pa* Pirja.
Pred ogledalom    more vsakdc
vsaki dan opažati kako se lepše in mlajše izdeda, ako se uporabi i a le, karnarja Fellera že čez 25 let priljufc Ijena in priznana sredstva za lepo.-to: Fellerova »Elsa« pomada za lice Fellerova »Elsa«  Tanochina  porna* da za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj z poštnino   80   kron) Fellerovo »Elsa«slilijino mlečno mi lo, najboljSe   »milo   lepote« 4 kos noStnine prosto 120 kron.    Eueen V. Feller, Stubica donja Elsatrg št. 238 Hrvatsko                       ________nom
Odgovorni urednik; IVAN PODRZAJ, Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSE&    i
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD- dne 4. avgusta 1922
siev.   175.
Jfiša na prodaj
Encnadstropna hiša na lepem kraju, i 9 stanovanji in s parcelo sveta zraven se ceno proda zaradi družinskih razmer. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda._________________5955
Ha prodal
JakobTje« bakrorez po Raf. San-tiju in perzijska preproga. Naslov pove uprava Slov. Naroda.      5954
Hišnik
mizar, ključavničar, brez otrok se sprejme v hišo sredi mesta. Ponudbe ood .Mizar" poštno ležeče Ljubljana.    5961
Gostilna
v prometnem kraju kje na deželi se iprejme takoj za dobo 10 let v najem. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda.                                                  5981
Prof. Šerko
do 10. t. m. ne ordlnln.
"Hi prt
500 — 300 m2 na periferiji mesta Ljubljane se kupi. Ponudbe z navedbo cene na: Hren, Ljubljana Vil, poštno ležeče.                                                   5958
trgovskega pomočnika
železne in špecerijske stroke sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tvrdka Ser-gej Vablč, Maribor, Aleksandrova cesta 23.                                            5982
Inseriraite v
floif.ttodu!
I Na stanovanje
In hrano
se sprejmeta dva gospoda. Naslov povt uprav. Slov. Naroda.                         5971
Starajna
prodajalka
špecerijske, mešane stroke, želi mesta Naslov pove uprava SI. Naroda.     5962
Hiša
prostorna, na prometni cesti v Ljubljani, s pekarno, prostornimi dvorišči, hlevom in ev. tudi z vrtom je na prodaj. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda.                                              5963
Stanovanje
prazna soba, ako mogoče s posebnim vhodom, se išče. Ponudbe pod .Stan" poštni predal 156.                             5975
Trat! odmah bolja
djevojku za sve
obitelj   od   tri   člana   iz Srijema.   Plaća 800 K mjesečno. Ponude si fotografijom , pod .Srem 59?4 ■ na   upravo Slovensk. Naroda.                                              5984
nanaanonnnnon«nnnozBonnnnonaonononi
Brivskega pomočnika
Jboljšo moč, in dva pridna
dečka v učenje
sprejme takoj Albin Šinkovec, brivec in la^ničar, Vič pri Ljubljani.               5968
—Epaangg—■n \m f   nre«Bg«—a—
Solo-petje
podjčuje rospa Berta de Pap-Stockert, Stari trg 17, lil. nadstr.          *         5969
Vi letni uradnik
na neodpovednem mestu, išče s 15. seo« tembrom t. 1. službo. Ima 8 let inozemske pisarniške prakse ter je zmožen slov., nemšL., italij. jezika, deloma franc. v govoru in pisavi. Cenj ponudbe pod | .Jako zanesljiv" 5970 na upr. Slov. Nar.
Htadiist
marljiv, s prakso, veeč slov. jezika, korespondence, strojepisja, stenografije in teoretično   enostavnega   in dvostavnega knjigovodstva, nastop s 15. septembrom, i liče službo ter žeti vstopiti v večje trgov-i sko podjetje. Dopisi pod .Mlad mariiiv 1 5°66" na upiavo Slov. Naroča.        5956
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo pre-tužno vest, da je naš blagi, iskrenoljubljeni in nepozabni soprog ozir. oče, stari oče, brat, tast, zet in svak, gospod
Fridoiin Kauiič
polkovnik ¥ p.
dne 1. avgusta ob 15. uri po dolgem mukopolnem in nepopisno vdano prenašanem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 3. avgusta ob 18. uri iz mrtvašnice pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 4. avgusta ob 9. uri v frančiškanski cerkvi.
Maribor, dne 1. avgusta 1922.
ŽatojDle Muni: Kanili, Mina, Bnset. OroscUan, Palizer.
Posebna obvestila se ne bodo razpo$H;a]a.
Zahvala.
Ob prerani in prebridki izgubi našega nadvse ljubljenega, nenadomestnega soproga, očeta oziroma tasta in starega očeta
dna. Josipa Fnilaia
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov prisrčnega in iskrenega sožalja, da nam manjka izraza zahvale zanje in za utehe, s katero so nam lajšali našo neizmerno bol.
Vsem, ki so se nas spomnili v teh najtežjih urah, darovali krasno cvetje oziroma spremili blagega pokojnika na njegovi poslednji poti, osobito čč. gg. duhovnikom vrhniške dekanije, gu. pokr. namestniku min. Ivan Hribarju, odvetniški zbornici ljubljanski, gu. dir. dr. B. Senekoviču za mestno občino ljubljansko, gg. zastopnikom ljubljanskih sodišč, okrajnega glavarstva, Zveze industrijcev, društva slovenskih sodnikov, Društva odvetniških kandidatov, požarni brambi na Vrhniki itd. itd. se zahvaljujemo najiskreneje iz dna srca.
Na Krkah, dne 1. avgusta 1922.
žalnfočl ostali.
■alat   Čitaltal
Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, novin modelov in pnevmatike po ceni. „TRIBUNA" tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta Št 4, trgovina Stari trg 28. Sprejemajo se tudi popravila z% v polno popravo.
Gostilna
enonadstropna   hfSa   v   Mariboru, v
predmestju, se proda. Dopisi pod .Gostilna*, poštno ležeče Mat bor.       5.-U0
Proda se
dobro   idoča   pekarna   in   hiša.   Našlo pove upr. Slov. Naroda.                   5021
~M tesnricF
sprejme Josip Kiegar, tes. monter, Ljubljana, Cesta na Kodeljevo. Plača po dogovoru.                                    5933
Sprejme se spreten trgovski
pomočnik
manufakturist za večjo trgovino na deželi. Preo* ost imajo izložbeni arani<:rii. Stanovanje in ce-a oskrba v hiši. to-- -'dbe na uprav. Slov. Naroda pod it. .100/5944".                                   5944
PfDda se lepa i
v  Celju  sredi   mesta, 2 nadstropna,  z lepim vrtom, cena   ugodna,   posredovalcev se ne potrebuje. Naslov pove uprav, uprav. Slov. Naroda.   5858
aTslSSI
z 9 sobami, gostilno in opravo, nekaj zemlje, hlev m skedenj se prod:* ali zamenja s posestvom. Cena K HC0.000. Dopisi pod Šilro .Na Dolenjskem* na an. družbo Aloma Company z o z. Ljubljana, Kongresni trt: 3.             5811
Jšleinltažbo
s hrano in stanovanjem kot hišnica, če mogoče v Ljablianl. Naslov pove uprav. Slov. Naroda.                                  5976
Šofer
izuče.i mehanik z dobrimi spričevalii išče službo (tudi privatno). M. Regent, Sp. Šiška, objekt l./II.                      5956
Ugoden nak?p!
IndustrljsKa sesalka
(V/orthingionpumpe) z dvema cilindroma. 120X120,76X120, popolnoma nova se ceno proda. Vprašanja na tovarno pohištva „Vintgar", Gorje pri Bledu. Istotam se proda več vagonov smrekovih in bukovih krajnikov za pekarije.                                       5979
PisalDl iS
malo rabljeni, se prodajo: Remington, Rofa, Ornega, Bechame. Naslov po*e uprava S!ov. Naroda.                        4974
f epa priložnost
da si ustanovite jako dobičkanosno ' tovarno kemičnih izdelkov. Navodila se i prodao! Ponudbe ta uprav. Slov. Na- | roda pod .Kemija/5964'.                  5964
BsrusaČa   j
za polnojarmenike sprejme lesna druZba   1 Ilirija,   Ljubljano,   Kralja   Petra   trg   8.
Plača zelo dobra. Hrana  In   stanovanje   '
v hiši.                                                5957   s
Bencinov motor;
6 PH na  vozu,  kompleten,   z  vso pri-   j pravo za Žaganje drv, se proda po najnižji ceni.  Porzve se pri Kontnik  P. R. GradiSce štev. 17.                            5980
36 K kg:
av-eže goveje maso vsak dan na stoj- * niči Ivan Ifliler, Šolski drevored pri j" Zmajskem mostu.                              5959   '
IrsovsRl pomočnik- \
■ ii\m\m ■
se takoj spiejme pri Erjavec a Turkp
Ljubljana.                                          5->77
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje • bencin
ia #«ge potrebitim ma vedno t zalogi
F. Flopjančlč
MnUlsno.
Otroška posteljica
pletena, se proda v Rožni ulici y, 111. Cena 600 kron                                  5056
Tapetniške pomočnike,
vajence
delana (tlcgo) in utealm
sprejme Ivan Čorne, zaloga pohištva, Ljubljana.                                           ^64^
Prav dobro iS iiffia
obenem Šivilja, išče službo. Dopisi na poštno ležeče Sv. Križ 22i pri Kostanjevici, Dolenjsko.                            5948
Izurjena dnjeUSi
išče zaposlenja za popollanske ure v ka^i pisarni. Ponudbe pod .Strojepi-ka 5939* na upravo Slov. Naroda.       5039
Proda se
stroj za meso, za elek *\xni al' ročn-pogon. Poizve se Adolf Žabjek, mevir Poljanska cesta 55.                            5924
F. Debeljak
(preje A. Rasber^er), Ljubljana, SorJnn ulica 5. Največja zaloga <j.ramofonov, orkestrionov, plo*č, zvočnic, igel. peres in vseh gramofonskih delov. — Cenik, brezplačno.                                        5516
^a# %> *S* 68  fifa€9
s primerno šolsko izobrazbo se išče za v trgovino stekl?. in rorcelana. V?a oskrba v MU. Le pridne in poiiene deklice se naj predstavijo. Kje, pove uprav. Slov   Naroda.                         fS773
Kumijemo na veliko
Upov cvat   !
in
pžene rožice „Isis**
d. d. Zagreb, Hat/ova ulica 14, Kamo se neka vzorci in ponude pošljejo.
KorespoM oi: Korespo&tontinit.
sienotiDist — samo z večjo prakso — vešč slovenskega ter nemškega jezika v govoru in pisavi ter izvežbsn v knjigovodstvu, se išče za tako šnji nastop. Ponudbe na poštni predal 7,0, Ljubljana, 5952
1000 Kron nendif
tistemu, ki preskrbi stanovanje 2-3 sob s kuhinjo v sredini Ljubljane v stari hiši ali v novi zgradbi, s pohišivom aH bret njega. Lahko plača stanovanje za pol leta naprej. Naslov pove uprava Slcv. Naroda.                                              5^84
fflttd trgousc
z inozemsko izobrazbo, z modernimi ameriškimi idejani, želi stopiti w službo pri kakšni eksportni tvrdki s tujino, pri banki ali kaj stičnega. Popolnoma v.' ^ slover.sko-hrvaškeea (cirilice), i-ng ešk „a, i -Hianskega in španskega ter ponekaj nemškega jezika.          5932
Jrg. naobražena gospodina
izvežbana v vseh pbarsiHrA poslih, želi premeniti službo. Pnpravljena je prevzeti tudi mesto p<;s!ovodk;nie v kaki trgovini. Pismene ronudbe pod .Trgovsko naobražena 5950* na upravo Slovensk. Naroda.                                              5950
Bospodičns \Uz sobe
s hrano. Gre event. kot sostanovalka. Ponudbe pod .Soba" 5916 na upravo Slov. Naroda.
Proda se rcSi selitve
lepa, enonadstronna, z vrtom. V hiši je vodovod in eleUrična razsvetljava. Kupcu tikoj na razpolago vse gornje nadstropje ki sestoji i/ 4 sob, predsobia, kuhanje in d»ugih nritil-'?n. V k'etl drvarnica in pralnica. V podstrešju majhna :>obi za stanovanje ter ves vrt Cena 250OJ0 df'aijcv. Dopisi pod »Slomškova ulic. 5719* na upravo Slov. Naroda       S719
Išče sb ftoPBspondentinio
z večletno trgovsko ali odvokatursko prakso, dobra strojepiska, bimostnjna moč, m mogoče z znanjem francoščine, proti dobri plači m eventur.lno vso oskrbo v hiSi. roiude na Ivo Cater, IMM industrija, Celje-Bežigrad.               5317
Odvetniški konclplient
se išče za neko juristično delo ca 15 dn> na deže1^.  Ponudbe pod  .Juristično de- j lo* 5912 na upr   Slov. Naroda.
Slouensko gospodično
dostojno in polteno, išče nemiki grafi *ak, da b< se potom knnve'ziranja naučil slovenščine. Ponudbe pod .Slovenščina 5911* na upravo Slov. Nar.    5911
Sokolski kroj
dobro ohranjen, za manjSo osebo, se pioda la K 1.^00" — . Naslov pove nor. Slov. Naroda.                                     5019
Prima rij
ne ordinira jo Kotic? avgssta 1.1.
! Zastavice !
izdeluje in priporoča
M. TIČAR,               Llabliana.
Majvečja izbira
različnih Min, liit. wM
In rokavlo pri tvrdki
F. DEBIELJAK
^preje A. RASBERGER) Ljubljana, Sodna ulica štev.  9.
Z.iIolm vsakovrstnih gramofonskih plošči koračnice, valčki,   po-<e. i stralna glasba, opere, operete, svetov no-siavni solisti i. t. d.                            5455
Plavalne pasove
'Z piutovinc izdeluje tovarna zamikov Jelačm & Ko. Ljubljana.            4572
Konforistinja
zmožna slov. in nemškega jezika v govoru   in  pisavi,  veSča  itrojepUja   In
dobra računarlca, se sprejme. Nastop lahko takoj. Ponudbe z navedbo referenc pod .Dobra moČ/5774* na upr?v' Slov. Narodi.                                      577
BABI y€3U2u^S\jMa3L»fiS9ai
Erovsk! mofster Franc Fujan, L'ubljana, Ilovca št. 43, cb Đolscfslsi cesti.
Izvršuje vsakovrstna nova krovska dela, kakor: s koranitom, eternitom. Skalco, opeko, lepenko, lesnim cementom itd. Istotako prejema popravili nznih štirih streh. Na zahtevo tudi zalaga z zgoraj navedenim blagom. — Delo preizkušeno, solidno ter po najnižjih dnevnih cenah.
Tratimo la čini skorili nastup vještog
samostalnog poslovodju
ia nače  s^rugerija.   —   Ponude  treba opraviti na
Osječka  ljevaonica  ieljoza  1  tvornica
strojeva d. d. Osijek.                   5983
Razpis.   i
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje nabavo bakrene žice. izolatorjev s kljukami in drogove za napeljavo električnega daljnovoda za tuk, občino in sicer:
317 ks: žice 15 mm prereza,
500 ke: žice 25 oziroma 26 mm prereza,
26 kg žice 35 mm prereza,
60 kg žice 45 mm prereza, dalje 400 izolatorjev a 12 cm in 200 izolatorjev a 9 do 10 cm s kljukami, ter 200 do 220 drogov kostanjevih ali borovih a 7 m in
20 drogov a 9 m dolžine in na tankem koncu  najmanj   14 cm debelosti.
Ob enem se razpisuje tudi vsa naprava celokupnega daljnovoda. Interesenti morajo biti koncesijonirani. Tozadevne skice so v pregled v obč. pisarni. Ponudbe je vlagati  najkasneje  do   vštetega  8. avgusta 1922 pri podpisanem uradu.
Županstvo občine Moste, dne 1. avgusta 1922.
V0DK KR0Z
JUGOSLOVENSKE ALPE.
—                             SLOVENIJA.
Sestavil znani nai alpinist R. Badiurs.
Praktičen kažipot. — Priročen format po vzorcu Baedekerjevem. — Točni in zaneslj vi najnovejši podatki. — Okrog 500 strani, 75 slik, 7 zemlje-vidnih kart. ničrt Ljubljane. — Neobhodno potreben priročnik za ture, izlete, potovanja, mora se nahajati v vsakem planinskem domu, hotelu, kavarni, domači knjižnici itd.! — Knjiga bo vzbudila pozornost!
Izide pričetkom avgusta t L
Cena  100 Din.     Posebno opozarjamo nanjo udeležence      Cena   100 pjn Sokolskega zleta in Velikega sejmi.              "                 "
Izdala in založila Ig. Kleinmajrr & Fed. Ramberj; v Ljubljani, Miklošičeva cesta Št. 16. — Javite se po dopisnici že v naprej!
Pravkar je izšel Rudolfa Badiure    ~WKk
Tpi ffl 5111        kažipot po Triglavskem pogorju. Za turiste, izletnike, ■ 1 eUiUMo     športnike,   tujce m prijatelje  krasot  nase   domovine.
Izdala Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani       CtM priblUns 80 kron
Vizitke, kuuerte in pisemski papir s firmo kakor usako-:: urstne druge tlskoulne ::
IrorSoJe foEno
„Narodna tiskarna".
naraCOa sprejema tnal Jlarodna knilaarna".
Ufcajrtjp in   Itak   >JSacodiie   iriBWW»s
Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.