Št. 56. V tforici, v soboto dne 10. julija iyuo. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob tf. uri predpokrae1 ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jomana aH v Gorici na dom poSiljana: vse leto .¦ , . . . ,. . 13 K 20 h. ali gld, 6G0 pol leta......, . 6 » 60 » » » 3-30 četrt leta- . . . . . ; . 3 » 40:» » » 1-70 Posamične storilke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo " Gosposki ulici 5tcv. 7. v Gorici v. »Goriški Tiskarni« A. Gabršček s-sak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brci.-doposlane na>;. roCnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano 1-kvat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostori — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vi »ta — Za obliko in vsebino .oglasov odklanjamo vsaka,fid.*. gorornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. ______ recaj mm v. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od & do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob- nedeljah in praznikih-od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. y I. nadstr. na levo v tiskarni. - Naročnino in oglase je plaSati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v. delokrog iiredništva, naj se pošiljajo le upravništvn. J J »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ' -•' »Soča* in »Primorec« se prodajata v "Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Joliorsitz v Nunski.ulici in v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolefoit it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Preobrat y češki politiki. Te dni kroži po listih vest, da se pripravlja v mladočeški stranki razkol. Mnogim poslancem ne ugaja ve6 vodilna politika poslanca dr, Kramafa, češ, da je preveč avstrijska in premah vseslovenska. Govori se, da namerava več mladočeških poslancev skupno s češkimi radikalci ustvariti novo stranko. Cehi nimajo zlasti glede* vseučiliščnega vprašanja nobenega pravega zaupanja v sedanje strankino vodstvo. To vod« stvo je baje že pritrdilo vladi, naj se postavi drugo češko vseučilišče v Pros-nicah ali pa v Kromerižu, dasi sta češki narod in češki narodni svet za vseuči-li&ee v Brnu. »Kramar je preveč avstrijski!« Pred kratkim smo se bavili s preveliko avstrijanščino dalmatinskih poslancev, ki je slična oni celega »lepega kluba«. O taki brezpogojni, hlapčevski udanosti, ki bi vodila politiko, pri Cehih seveda ni govora, kaj takega je naravnost nemogoče pri hladno raču-najoSih naših severnih bratih, aH vendar je nekaj, kar je pokazalo, da pota nazorov vodilnih močij v mladočeški stranki ne vedejo do tistih ciljev, po katerih ctromi ve« #»5ki narod. Kako misli dr. Kramar, je menda najjasneje povedal začetkom leta 1903. na shodu mladočeškega kluba. Takrat je imel važen govor, v katerem je po-vdarjal, da se je od leta 1860. marsikaj spremenilo, Avstrija sama in mednarodna politika. Nemčija se je jjačila, nemška nacijonalna misel je zrastla, gospodarske razmere pritiskajo z vso težo. Pangermanska ideja je gnala Cehe v naročje Avstrije, Slovenci in Malo-rusi so že centralistični. Mi smo danes predmet germanskega vrišča, in iluzija je misliti, da bi prišla nam pomoč od zunaj. Avstrijo ohraniti in s tem nas same, mora biti politika vseh strank, ki se ne uklanjajo pangermanizmu. Prej smo postavljali na vrh naše državno pravo, danes pa pravimo, da mora biti naj prvo Avstrija močna. Ako je Avstrija močna, smo močni tudi mi.. Tako je govoril dr. Krama*. To so pač besede zrelega vodilnega politika, dobrega državljana, toda ostale so glas vpijočega v puščavi pri naši vladi. Stokrat že smo povdarjali, da je v Avstriji tako, da onega, kdor se kaže dobrega avstrijskega patrijota, pa če tudi pri tem misli v prvi vrsti na svoj narod, zapostavljajo in zaničujejo ter ostanejo vse njegove zahteve neuslišane. Le tisti velja kaj v Avstriji, ki se trka na svoje prsi, ki se Upira in punta ter ki se prav nič ne ogreva za mater Avstrijo! To uvidevajo sedaj tudi na Češkem v vedno večji meri. Ker avstri-janščina ne rodi nikakega UBpeha, prehajajo na druga pota. Vseslovani bodimo, kakor so Nemci Vsenemci ter Lahi Vselahi! Ti dosegajo uspehe — zakaj bi torej Cehi in drugi Slovani ostali pri stari avstrijanščini ? Vsi Kramafevi dobri nameni niso privedli čeških zahtev do tje, da bi mogel češki narod roči, da mu je prinesla njegova politika zaželjenih plodov, radi tega pa je padla končno trda beseda: Kramal- je preveč avstrijski. In ker je tako, se krha mladočeška politika, poslanci uhajajo iz njenih vrst, zadnje dni se pa govori karo snovanju nove stranke! Avstrijska misel torej gine, in na njei>c mesto stopa slovanska ! Avstrija je temu sama kriva, ker sama navaja narode do tega stališča. Kdor se jej proti vi, kdor kliče »Heil Ilohenzollern« in kdor nabira bombe >roti njej, tega upošteva, želje tega izpolnjuje, drugi, ki trdi, da je udan.ali katerega delovanje je tako, da sodi o njem na sploh, da jej ni nevaren, tisti je zapostavljen, tisti je hlapec, za katerega je dobro le to, kar mu milostno dovolijo drugi. Zgodovinska resnica je to, in ta resnica je končno pokazala drugo pot tudi Cehom. Naj bi obečani preobrat med Cehi uplival tudi na Jugoslovane, da bi opustili vsako hlap- čevsko in udanostno stališče, da bi vendar enkrat nehali biti oni, ki rešujejo vlado iz zadreg, za kar dobivajo sicer dolgovezne obljube, katerih pa se ne izpolni nijedna. Po dosedanjih potih niso dosegli nič ne Čehi ne Jugoslovani, zategadei se odpirajo nova pota politike. Preobrat na Češkem kaže jasno in govori glasno: Manj avstrijski, več slovanski. Poziv vsem slovenskim društvom! Družba sv. Cirila in Metoda si je stavila pri ustanovitvi za eno prvih svojih nalog, braniti potom prave narodne izobrazbe slovensko posest pred tujim navalom, čegar namen je šiloma vzeti slovenskemu narodu kos za kosom rodne zemlje v lastni zakup, kjer naj bode edini pravni lastnik rob privan-dranega tujca. Znano je, da naši narodni nasprotniki ne štedijo niti z denarjem niti % drugimi sredstvi, da dosežejo svoj namen in dovrše nad slovenskim narodom svoje rabeljsko delo. Ustanovili so si nekaj družb, katerih namen je pridobiti vedno novih virov, da pridejo tem preje do svojega smotra. Ce se ozremo le nekoliko let nazaj, vidimo takoj, kako dobro se jim je posrečila nakana, da ogoljufajo slovenski narod in ga pripravijo še ob to, kar mora biti in kar je vsakemu narodu najdražje, da ga pripravijo ob njegovo rodno zemljo, kjer mu je tekla zibelka, kjer je slišal prvič krasni materni jezik in kjer se je priučil ljubiti z vso dušo svojo domovino. Vsakemu zavednemu Slovencu mora pokati srce, ko vidi, kako se je krčila slovenska posest in se Še krči. Nepopisna bol in srd se more polastiti vsakega, ko vidi, kako se oholi tujec šopiri na slovenskih tleh, ne zadovo-ljivši se s tem, da je oropal Slovenca njegove rodne zemlje, ampak ga uporablja potem še celo kot orožje v pogubo lastnih krvnih bratov. Dolžnost vsakega posameznika je, da priskoči svojim zatiranim bratom mučeuikom na pomoč in stori vse, da jih reši popolnega pogina, ob jednem pa zastavi jez tujem navalu. To hvalevredno, a ob enem težavno nalogo je prevzela, kakor že omenjeno, družba sv. Cirila in Me-" toda. Dosegla je že jako lepe uspehe; dosegla bi pa še veliko več, ko bi j!: bilo na razpolago potrebnih sredstev. Razni pozivi družbe sv. Cirila in Metoda kažejo, da ji pri najboljši volji ni mogoče ugoditi vsem zahtevam, ki se stayijo nanjo, ravno vsled pomanjkanja potrebnih pripomočkov. AkademiČno društvo »Sava« na Dunaju je založilo v prid družbe sv. Cirila in Metoda, »vseslovenski legitlmacijski list«, ker je mnenja, da bi bil to trajen in dober vir, ako bi se upeljal v vseh slovenskih društvih. Jamstvo, da se to podjetje ne more ponesrečiti, ako je le nekoliko dobre volje, so nam Čehi, pri katerih so v rabi legitimacijski listi in sicer ne brez uspeha. Obračamo se tu do slovenske javnosti, do vseh slovenskih narodnih organizacij, s prošnjo, da bi nas podpirale pri tem in po svojih močeh pripomogle, da se vseslovenski legit. list kar najhitreje vpelje in udomači. Legitimac. list naj bi bil znak ali potrdilo, da je njegov lastnik res član društva, označenega na legitimac. listu.. Želeti bi bilo, da bi se ti legitimac. listi rabili pri raznih narodnih prireditvah kot vstopnice, veljavne samo za dotično prireditev. V akad. društvu »Sava« na Dunaju obstoja odsek, kateremu se je izročila uprava vseslov. legit. lista. Z ozirom na namen legit. lista upamo, da vsak zaveden Slovenec z veseljem pozdravi to idejo, ter da bodo narodna društva pridno segala po njem. Za odsek: kand. phil. Gvidon Sajovic, načelnik, in phil. Mirko Kmet, tajnik. Grof Moiite Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Sredi stopnic srečajo gospo Morrel; uboga žena si ni upala gori. Po bliskovo so vsi na ulici. Ob morju je vse polno ljudstva. Ko pride Morrel, se množica razdeli. , .Pharaon/ ,Pharaon' i1' kličejo vsi glasovi. Res se je zgodilo nekaj čudovitega, neverjetnega. Mimo stolpa svetega Ivana je plula Iadija, na katere prednjem delu je bilo zapisano z belimi črkami: „ ,Pharaon< (Morrel in sin v ^largeiUeu)«. Ladija je bila čisto jednaka staremu ,Pharaonu' in oViožena z istim blagom. Vsidrala se je in zvila jadra. Na mostu je stal kapitan Gauniard, in oče Penelon je stal ob krmilu ter pozdravljal gospoda Morrela. frlaj ni bilo nobenega dvoma več. To ni bila fata mor-paiia. kajti deset tisoč Ijudij je bilo temu priča. Ko sta se objemala Morrel in sin med to veselja vri-skajoCo množico, ki je bila priča tega prizora, je Šepetal mož, Katerega obraz je obrobljala čisto črna brada in ki je gledal ** prizor izza ogla bližnje hiše, sledeče besede: »Bodi srečno, plemenito srce, bodi blagoslovljeno za vsei dobro, kar si storilo in Se storiš. In naj ostane moja hvalež-j no&t 3krita prav tako kakor je ostala skrita dobrota, ki si mil Jo izkazalo." In s smehljajem, ki je izražal veselje in srečo, zapusti svoje skrivališče, odide, ne da bi ga kdo opazil, po stopnicah, ki so služile za izkrcavanje, ter zakliče trikrat: „, Jacopo! Jacopo! Jacopo!" Nato se mu približa Čoln, v katerega vstopim ki odpluje ž njim k bogato opremljeni jahti, na katero se dvigne z drznostjo in ročnostjo pomorščakom Od tod se ozre še enkrat po Morrelu, ki je prelival solze veselja, stiskal množici okoli sebe roke ter se z blodeeran pogledi zahvaljeval nepoznanemu dobrotniku, katerega je iskal, kakor se je zdelo, v nebesih. „In zdaj," pravi tujec, „z Bogom dobrotljivost, človekoljubnost, hvaležnost!... Z Bogom vsa čuvstva, po katerih otopi srce!,.. Igral sem ulogo božjega sela, da sem poplačal dobre... zdaj naj mi prepusti svoje mesto Bog maščevalec, da kaznujem hudobne!" Pri teh besedah da znamenje, in jahta zdrsi po morskem zrcalu. Italija. — Pomorščak Simbad. V začetku leta 1838. sta bila v Florenci dva mlada plemiča iz najvišjih pariških krogov; prvi je bil grof Albert de Morcerf, drugi baron Franc d'Ephiay. Sklenila sta, da preživita letošnji karneval skupaj v Rimu, kjer je hotel biti Franc, kije živel že štiri leta v Italiji, Albertov vodnik. Ker pa ni malenkost, preživeti karneval v Rimu, zlasti če človek noče spati na cesti, pišeta mojstru Pastriniju, lastniku hotela de Londres na Španskem trgu, prose ga, naj jima, prihrani primerno stanovanje. Mojster Pastrini jima odgovori, da lahko odda le še dve) sobi in jeden kabinet v drugem nadstropju in da jima prepusti to za neznatno ceno, namreč za jeden Iouisdor na dan. Mladeniča ponudbo sprejmeta. Da bi ne izgubil časa, ki je Še manjkal do karnevala, odpotuje Albert v Neapolj. Franc ostane v Florenci. Ko se naužije življenja v mestu Medicejcev, ko se je dovolj naslanjal v edenu, imenovanem Cascini, ko se nasiti obiskov v krasnih florentinskih salonih, se ga polasti želja, ker je že videl Korziko, zibelko Napoleonovo, da bi si ogledal še Elbo, kamor so prvič pregnali velikega junaka. Nekega večera odveze torej v livornskem pristanišču majhno barko, se zavije v plašč, leže in pravi veslačem besede: „Na otok Elbo!" Barka zapusti pristanišče kakor morska ptica svoje gnezdo ter pripluje drugi dan v Porto-Ferrajo. Ko prehodi Franc cesarski otok v vseh smerih ter si ogleda vsako sled velikanovo, ki je bil tukaj priklenjen, se nameni v Marciano. Dve uri pozneje stopi v Pianosi zopet na suho z namenom, nastreliti si celo vrsto rdečih kokošij, o katerih so mu pravili, da se jih nahajajo tu neštevilne množice. Toda lov je bil slab. Nekaj suhih kokošij, to je bil veB plen, in kakor se dogaja to pri vseh lovcih, ki se trudno zastonj, se vrne Franc na lacfijo zelo slabe volje. nAh, Ekscelenca," pravi patron, „če hočete, lahko napravite krasen lov!" , . . • „In kje?« „Ali vidite oni otok?" nadaljuje patron in pokaže z roko proti jugu, kjer je vstajalo iz morja modrikasto skalovje. „In kako se imenuje ta otok ?" vpraša Franc „Otok Monte-Cristo," odvrne Livornec. ^f f%stf p^Je pod naslovom »Odsek "z a' v sjasto v^e n sk i" 1 e g i-ti m a c i j s k i fi s t« do i. oktobra v Cerkljah na gorenjskem. — Oena komadu je 20 vin. -•• Manj kot 50 komad, se ne razpošilja. Imena društev, ki bodo naroČila legit. list, se bodo objavljala v vseh slovenskih dnevnikih. Legitimac. list, ki ga je izvršil član umetn. društva »Vesne« na Dunaju, g. Smrekar, je na ogled v uredništvih vseh slov. časopisov in v izložbah gg. trgovcev: Sehwentner, Bonač fn Drag. Hribar v Ljubljani, pri nas v trgovini A. Gabršček v Gorici, Gosposka ulica. DOPISI fc PniČ&ie, dne 12. julija 1905. — Pred več časom smo nameravali pri nas prirediti kakšno večjo, dobi primerno narodno slavnost — a razne zapreke so nam to zabranjevale. V Prvačini obstoje Štiri postavno dovoljena draštva, namreč »Čitalnica", »Sokol", „ženska podružnica sv. Ciril-Metoda" ter »Vinarsko in sadjarsko društvo". Ta društva so se zjedinila ter sklenila prirediti skupno, veliko narodno veselico na dau 30. t. m., pri kateri in po kateri bosta svirali naši dve godbeni društvi z nastopom »Sokola" in nad 30 domačih pevcev in pevkinj, koje osobje se pridno vežba. K pevskemu zboru pristopi iz naklonjenosti tudi kakih 15 gospic učiteljic iz bližnje okolice ter zapoje mešan zbor preko 50 grl. Pri tej slavnosti se bode predstavljal izvirni narodni igrokaz »Divji lovec", kojega vprizori okolo 30 diletantov iz Prvačine in Senc v gorenjski naiodni noši pod vodstvom že dobro znanega režiserja g. Jaka Stoka iz Trsta; tudi g. Molek iz Gorice nam je obljubil sodelovanje. Veselični prostor je določen na prostem polju, v zaprtem, z zelenjem okrašenem prostoru, v bližini naše želez, postaje, tik. okr. ceste. Nadejati se je pač obilo lepega in duševnega užitka ter vdeležbe raznih narodnih društev od blizu in daleč, ki prihite omenjenega dne proslavit s svojim posetom narodno Prvačino. Vsa bratska ter druga narodna društva so vljudno naprošena, da nam blagovole že naprej pravočasno naznaniti svoj korporativni izlet, da vemo vrediti priprave za dostojen Po veselici prične ples na štirih navadnih podovih skupaj, pri kojem bosta svirali obe domači godbi. Torej nudi se vžitek za mlade in stare 1 Natančen vspored veselice pride. Naznanjamo tudi, da bo vozil istega dne poseben izvanreden vlak od Gorice-Aj-dovščine in obratno ob primernem času. Veselični odsek preskrbi, da bodo cenjeni gostje postreženi v petih krčmah z gorkimi in mrzlimi jedili, posebno j>a s kozarcem dobrega »prnčkovca"'. Torej na svidenje, dragi*|||gmsk>jHtfaki, na dan 30. julija 1.1, v Prvačin|i||^^ vprizori igr%4-»Divji lovec"! ^j „ IzlMUlt. - (Nesreč#%y|»JW Ya-rušič je pretekli četrtek kuhata, kavo s same-varom. Ker p« ni razumela, kako je s samo-varom ravnati, je dolivala špirit iz steklenice, med tem ko je Se prej naliti v posodici gorel. Pri tej priliki vCvžge špirit v steklenici, katera se razleti; v tem hipa je bila gori omenjena vsa v ognju. Na njeno klicanje na pomoč prihiteli sosedje so le z veliko težavo pogasili ogenj. M. Marnšič je bila ožgana po celem života, prepeljali se jo takoj v goriško ionsko bolnišnico, kjer je dan pozneje izdihnila svojo dušo. Med osebami, katere so prišle na pomoč, je tudi več ožganih, med temi dve težko, K. M bebastem listu, češ, kaj so kupili s hišami Slovenci tudi Telovadni trg! Po eni strani priznavajo med vrstami, da tam ni skoro nič več njihovega, po dragi pa so tako prismojeni, da v očigled Takim dejstvom hočejo "slepariti zunanji svet, ki ne pozna razmer, kako je povsodi vse laško! Reveži! Res hndo je priznati, da kamor pogledajo po Telovadnem trgu, -povsodi zagledajo slovensko posest! To verjamemo. — Odtod pa tisto bevskanje po „Corrieru" in krik in vik, ples in godba na Telovadnem trgu! „Corriere" je tako prijazen, da na-svetuje Slovencem, naj odnesejo proč hotel, če jim ni prav tam! Na to odgovarjamo, da odnesemo še marsikaj, pa ne proč, ampak Lahom iz rok, ostanemo pa na tukajšnji svoji zemlji, na kateri so tujci — Lahi! Ti naj gredo proč, ako jim drago! KroiJlberŠM VOdovod. — V zadnji seji mestnega syeta goriškega je poročal Batistig o načrtu za popravo in popolnitev kromberškega vodovoda, kateri je izdelal vladni inženir K. Oberst, ter predlagal v to svrho potrebno svoto 255.000 K. Porabilo bi se ostajajoče posojilo iz leta 1889. v znesku i)8.000 K, 157.000 ali okroglo 160.000 K pa bi si izposodili na novo!! - Načrt je bil sprejet soglasno, in izrekla se je zahvala vladi in inženirju. Zastopnik vlade je vzel zahvalo z zadovoljstvom na znanje, rekoč, da drugače se čuje le pritožbe v tem starašinstvu! Za SOlnSariCO je umrl v Gorici 11-letni deček Marij Culolti. V Krmiflll je umrl oni A. Minen, ki je bil v blaznosti napadel dr. Fabrovicha. TatOVl. Neznani tatovi so obiskali hišo št. 27. v ulici proti Stracicnm ter pokrali tam kotliček iu nekaj drugih takih rečij v vrednosti 40 K. Hiša je prazna ter jo v kratkem podrejo. Utrgala Se Je Vrt, s katero so dvigali težek obsekan kamen pri železniškem delu blizu mosta za Solkanom, in kamen je padel kake 3 m globoke. Zadel je delavca P. Potessiui, 49 let starega, iz Benetek, k sreči le po strani ter mu prizadel rano na glavi, mu zlomil levo roko ter ga poškodoval po hrbtu. Če bi bil zamudil le trenotek, bi ga bil kamen zmasttl. Prenesli so nesrečnika v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Angleži V GradežU ? — Govori se, da misli kupiti morsko kopališče v Gradežu družba Angležev, ki bi napravila iz Gradeža pravo moderno veliko kopališče. Ne verjamemo pa, da bi se to dovolilo od merodajne strani. Pri okrajni sodnlji v Kanalu je razpisano mesto državnopravdniškega funkcijonarja. S to službo je združena letna nagrada 180 K. Prošnje je poslati državnemu pravdništvu v Gorici do 10. avgusta. Obesil se ]e v zaporu v justični palači.. Ivan Bratina iz Skrilj na Vipavskem. Obtožen je bil oskrumbe, predno pa bi ga bili sodili, so ga hoteli opazovati, če je pri Čisti pameti ali ne. V sredo ob 11. uri 'Uop^je v Svoji celici še z dobrim tekom použil hrano, potem pa je kmalu na to vzel pas od svojih hlač ter se obesil za zaamenje, s katerim se kliče pomoč. Ko je šel mimo celice okoli 12 čuvaj, se mu je zdelo pretiho v Bratinovi celici. Pogledal je skozi okence, in ker ni nikogar videl, je odprl vrata in zagledal visečega Bra-tino. V bližini je ležalo prevrneno sedalo, katerega se je poslužil pri obešanju7 Glavo je imel močno nagnjeno na stran, pas mu je zadrgnil vrat strahovito, da je bilo strašno videti ga. Ko so ga našli, je kazal še malo življenja, ali je hitro na to umrl. Vozniki JPnioga, ki vozijo v Podgoro po ulici Štandrežki in Oglejski ob Rojcah, morajo plačati 4 vinarje voznine po inestem svetu. Tako je bilo določeno, ali to se ni izvrševalo. Sedaj pa so po dolgem času kar nakrat poslali tje mestnega redarja, ki naj pobira voznino. Nekateri so plačali z velikim mrmranjem, drugi pa so se uprli ter niso plačali nič. Redar je rogovilil nekaj časa nad njimi, potem pa šel to reč naznanit na magistrat, vozniki so seveda peljali premog naprej. Hranilna knjižica, glaseča se na 80 K, je bila zmanjkala kočijažu J. Jeranu, ko je spal. Prijeli so radi tega drugega kočijaža I. Ma-driča, ki je rekel, da je našel knjižico na Le-nassijevcm zemljišču. Posledica skrajne neprevidnosti. — m letni kmet Andrej Ličen v Rihembergu se je vlegel, kakor poročajo, v kopo sena, da odpočije; prižgal je pipo, kadil, zadremal in zaspal. Pipa mu je padla iz ust, in posledica je bila ta, da se je seno hipoma unelo, starec se ni mogel rešiti iz ognja, marveč je zgorel v senu. Na pogorišču so ostale pečeno kosti. Ogenj V BOVCU. — Pišejo nam: Ogenj je izbruhnil v Bovcu v četrtek ob '/,2. uri po-pelnoči. Vpepelii je tri hiše zraven farne cerkve; rešiti ni bilo mogoče nič, ker še ljudje so komaj ušli. Kako da je ogenj nastal, ni še nič znano. Da se ni oojenj še bolj razširil, zahvaliti se je vrli požarni brambi v Bovcu, ki je tako izvrstno izvrševala svojo nalogo, kljub šele parkratnim vajam, in omejila požar, da se niso vnele še druge tik stoječe lesene hiše. Tudi nova brizgalnica tvrdke F. Smekal iz Prage se je prav izboino izponesla ob tej priliki; priporoča fre to tvrdko tudi drugim gasilnim društvom. Vcjaško-veteransko in pevsko društvo v Siljah priredi due 10. septembra veliko veselico z bogatim vsporedom. Slavna bratska društvr. iz bližnje okolice prosimo, da bi vpoštevala ta dan pri prireditvi svojih veselic. Točen vspo-red sledi pravočasno. Odbor. Samomor dijaka. — Včeraj popoludne je izpil na poti po Grojni 17 letni dijak Milan Jenčič strup ter ostal mrtev na cesti. Šel je s svojim prijateljem Ristorferjem na sprehod. Bil je videti izredno žalosten. V bližini gostilne ob poti v Grojno je šel malo v stran ter neopazovano izpil strup iz stekleničke. Potem sta šla s prijateljem nekaj korakov naprej. Kar je padel na tla ter se začel zvijati. Prijateljuje dal par pisem, rekoč, naj jih izroči naslovljancem. Kmalu na to je umrl v bolečinah, ki so ga vile semtertje po tleh. Truplo so prenesli v Podgoro. Jenčič je imel baje neozdravljivo bolezen, katero je težko občutil, in to bi ga bilo gnalo v smrt. Bil je dober inprid^en dijak„ tuk. realke__,~__-_____ Heivesta dekla. — Na Volčjidragi je služila pri krčmarju Zupiattiju 18 letna Ivana Mar-kočič iz Št. Ferjana, ki je sedaj obdolžena, da je jemala svojim gospodarjem denar pa tudi razne dragocenosti. Dasi je dobila denar za naročeno blago v prodajalni«, je vzela vendar na upanje, da celo izposodila si je 5 K na ime gospodinje. Nesla je na trg v Gorico sadje na prodaj, izkupljeni denar pa je pridržala zase; imela je kupiti salate, pa je rajši v Št. Petru iz nekega vrta nakradla salate, kakor da bi jo kupila. Sedaj čaka sodbe za tako zvesto službovanje v zaporih v ulici Dogana. Pevsko In bralno društvo »Ura" v Komnu priredi v nedeljo dne 30. julija 1905. javno tombolo z dvema dobitkoma: Činkvina 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 vin. Začetek ob 5. uri pop. Pred tombolo in po tomboli bode ples, pri katerem svira veteranska godba iz Mavhinj. Vsak plesni komad stane 20 vin. V slučaju slabega vremena se odnese tombola na prihodnjo nedeljo dne 6. avgusta 1905. Ker je čisti prebitek tombole namenjen ubožuim občanom, uljudno vabi slavno občinstvo na mnogobrojno udeležbo — odbor. Javni ples priredijo fantje iz Ravnice v nedeljo dne 22. t. m. Svira oddelek goriške godbe. V Ravnici ni bilo plesa 25 let. Javni ples priredi fantovska družba v Mirnu dne 1(>. julija v prostorih g. Mihaela Faganela „Pod gradom". Pevsko društvo »Hajdrih" na Proseku vabi k velikemu koncertu s plesom, ki bode v nedeljo, dne K), julija 1905. v restavraciji g. Drago* tina Starca na Proseku. Začetek ob o in pol uri pop. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti ^orici lekarni Gironcoli-Gliubich. rtnnSna služba v lekarnah- — v času od io. do 23. t. m. bo ponočna služba v lekarnah G»roncoli-Gliubich. Mm M Rusi in Japonci. Ha Salufc Japonski polki so zasedli Korzakovsk 11. t. m., ne da bi našli mnogo odpora. Rusi so mesto zapustili in so se ustavili pri Solo-vievki, 7 milj severno od Korzakovska, kjer „Tudi nisem rekel tega, Ekscelenca," pravi Gactano, „da' bi vas odvrnil od vašega namena. Vi ste vprašali, in jaz sem odgovoril." | „Da, moj ljubi Gaetano, in vaša povest me zanima zelo. Da se bom še več časa pomenkoval z vami, pa plujmo na Monte-Cristo." Med tem so se zelo hitro bližali otoku, zapihal je hladen vetrič, in barka je plula po šest do sedem milj na ure. Polagoma se je temnilo. A k sreči so bili mornarji v teh vodah doma ter poznali vsako skalo. V temoti, ki je obdala barko, bi Franc sicer ne bil brez skrbi Korzika se je zavila v temo, otok Monte-Cristo je izginil popolnoma, toda zdelo se je, da vidijo mornarji tudi v temi kakor ris, in Lrmar, ki je sedel pri krmilu, ni kazal niti najmanjšega nemira. Približno jedno uro po sclnčnem zahodu se zazdi Francu, da vidi na svoji levici, približno četrt milje daleč, temno senco. Toda nikakor ne more razločiti, kaj bi bilo to, in boje se, da bi ga mornarji ne zasmehovali, če bi smatral plast oblakov za' kopno zemljo, molči. Naenkrat se nekaj posveti. Zemljo bi bili pač lahko zamenjal z oblaki, toda ta ogenj ni bil meteor. I ..Kakšen ogenj je to ?u vpraša. j „Pst!" pravi patrom „To je ogenj." »Toda rekli ste, da je otok neobljudenl"' J »Rekel sem, da nima stalnih naselnikov, a vam zajedno povedal, da ga večkrat obiščejo tihotapci.8 „In morski roparji" Jn morski roparji," pwi»'.i Gaetano Francove besede. -Zato sem napovedal pluti mimo, in vidite, da je zdaj og«nj za nami u »Toda zdi se mi," meni Franc, „da ta ogenj ne znači nevarnosti, ampak nam je dokaz, da se nam ni ničesar bati, Nti ljudje, ki ne marajo, da jih kdo opazi, bi gotovo ne pri-žRali ognja." *G, to je Čisto brez pomena," meni Gaetano; če bi ne bilo tako temno in bi si mogli natančno predočiti lego otoka, bi se prepričali, da tega ognja ni mogeče videti z nobene točke na kopnem, ampak samo z morja." „ Torej menite, da vam naznanja ta ogenj slabo družbo?" „ Glede tega se moramo Šele prepričati," meni Gaetano, obračajo" oči neprestano proti ognju. „ln kako se prepričamo o tem?" „To bodete videli takoj." Po teh besedah se posvetuje Gaetano z moštvom, in po petminninem pogovoru hipoma obrnejo barko ter se vrnejo po. istem potu, po katerem so prišli. Za nekaj sekund izgine ogenj, skrit vsied ovinka za skalovjem. Zdaj krene barka v novo .smer ter se vidno bliža otoku, da je kmalu oddaljena od njega le še petdeset korakov. V tej razdalji ladija obstane. Vso to se je zgodilo tiho in z največjo hitrostjo, in odkar so izpremeniii smer, niso govorili niti besedice. Gaetano, ki je predlagal to pot, je sprejel vso odgovornost na se. Štirje mornarji niso obrnili svojih očij od njega ter so držali vesla pripravljena, da lahko zbežijo vsak hip, kar vsled teme ni bilo baš težko. Franc preišče z navadno hladnokrvnostjo svoje orožje; imel je dve dvocevki in karabinar. Tega nabije, pogleda, Če je v redu petelin, in čaka. Med tem vrže patron s sebe svoj plašč ter si zaviha hlače, kolikor visoko more ; ker je bil bosonog, mu ni bilo treba sezuti niti čevljev niti nogavic. Noto položi prst na usta, v znamenje, naj vsi molčijo, se spusti v vodo in plava previdno, da bi ne povzročil nobenega šuma, na breg. Le na fo-sibrovi luči, v kateri se je svetila brazda za njim, je bilo mogoče spoznati njegovo Bmer. Kmalu izgine tudi ta. Gaetano je brezdvomno stopil na suho. Cele pol ure ostane na ladiji yse tiho in nepremično. Nato se prikaže na vodi vnovič svitla brazd*. Le še nekaj sunkov s Edjuittri, in Gaetano je na krovu., „ Torej?" vprašajo Franc in mornarji. »Španski tihotapci so," odvrne Gaetano; samo dva kor-ziška bandita imajo pri sebi." „In kaj imata opraviti ta dva korziška bandita s Španskimi tihotapci?" „Ej moj Bog, Ekscelenca'" odvrne Gaetano z izrazom globoke krščanske ljubezni, „ljudje morajo podpirati drug drugega. Banditom je večkrat vsled orožnikov na kopnem nekoliko tesno. Torej najdejo barko in v barki poštene' mladeniče kakor smo mi. Prosijo nas, da jim izkažemo v naši plavajoči hiši gostoljubje. Kdo more ubogemu vragu, ki ga preganjajo, odreči pomoč ? Sprejmemo ga na krov in vsled večje varnosti odrinemo na morje. To nas ne velja nič, in reši jednemu naših bližnjih Življenje ali vsaj prostost, in uslugo, ki mu jo izkažemo, nam povrne on s tem, da nam pokaže pripraven prostor, kjer lahko izkrcamo svoje blago, ne da bi nas motili radovedneži." „A tako!" pravi Franc. „Vi ste torej tudi sami nekoliko tihotapec, moj ljubi Gaetano?'' „Ej, kaj hočete, Ekscelenca!" odvrne ta s smehljajem, ki ga ni mogoče popisati. „Človek se mora privaditi vsemu. Od česa pa naj sicer živi?" »Torej se z ljudmi, ki so ta hip na otoku Monte-Cristo, poznate ?" „ Nekoliko. Mi pomorščaki smo kako prostozidarji: spoznamo se po gotovih znakih." „ln menite, da se nam ni ničesar bati, če zapustimo barko in stopimo na kopno ?" „Čisto ničesar. Tihotapci vendar niso roparji." „Toda ta dva korziška bandita..." odvrne Franc, vpošte-vaje vse mogoče okolnosti. „Ej moj Bog," pravi Gaetano, „saj ni njuna krivda, da sta bandita, ampak krivda vlade." rNa kakšen način?'' (Dalje pride.) so se poizkusili upirati. Rusi so se umaknili v Vladimirovsk, nekako 32 milj severno od Korzakovskega. Japonci so zaplenili štiri topove in veliko množino municije. Japonci niso imeli nobenih izguh. „Times" poročajo iz Petrograda, da v vojnem ministerstvu zatrjuje, da se ne bo mogla ruska posadka na Sahalinu uspešno ustavljati Japoncem. Rusi so najbrže odrezani od kopnega. Brzojavna zveza je pretrgana. Ker so Japonci zavzeli Sahalin, je postala morska cesta Lapdrouse in ožina Tsugaru čisto japonska zveza med morji zahodno in vzhodno od japonskega otočja. V slučaju vojsko more Japonska zapreti vhod v te vode, tako da je sedaj rusko obrežno ozemlje po japonski posesti odrezano od zveze s Tihim Povratek ruskih ujetnikov iz Japonske. Ruska vlada je najela 15 največjih par-nikov družbe Hamburg-Anierika, da pripeljejo iz Japonske ruske vjetnike. Nekateri listi mislijo, daT je todokaz, da so prvi splošni mirovni pogoji že sklenjeni! Kitajske zahteve. Pekinška vlada je razposlala velevla-stem noto, kjer jih obvešča o zahtevah, ki jih je sporočila petrograjskemu in tokijskemu kabinetu. Kitajska ne zahteva, da bi bila zastopana pri mirovnih konferencah, pač pa hoče, da se jo obvešča o onih mirovnih vprašanjih, ki se tičejo kitajske suverenitete in njenih teritorijalnih pravic. Sklepov, ki ti brez dovoljenja Kitajske kršili njene pravice v ozemljih, ki so kitajska last, pekinška vlada ne prizna. Novi ruski minister mornarice. Podadmiral Birilev je po odslovljenju Avelana imenovan ministrom mornarice. Novi ruski minister vojne mornarice, Birilev, je star 60 let ter je na glasu kakor izvrsten pomorščak. Birilev je vstopil v rusko mornarico leta 1859. Služil je na različnih vojnih ladijah ter se povsod odlikoval. L. 1901. je prevzel poveljstvo baltiške flote, kateri je zapovedoval do srede 1. 1904. o katerem času je bil imenovan glavnim poveljnikom pristanišča v Kronstadtu.. Pred dvema mesecema je bil odposlan v Vladivostok, da pregleda tamošnje vtrdbe. Na Birileva stavljajov Rusiji velike nade, ker velja kakor zelo energičen mož. Vladivostok blokiran. Poroča se, da je Vladivostok blokiran in zastražen od vseh stranij. Nobena ruska ladja ne more iz pristanišča. Le torpedovke si upajo do uhoda. — Japonci na otoku Sahalinu že nadomeščajo ruska imena z japonskimi. Strah Japoncev. Japonci so v strahu, ker Rusija podpira zahteve Kitajske za sodelovanje pri mirovnih pogajanjih. Japonci se boje, da bi prišli ob uspehe svojih zmag, ter da utegne Kitajska Port-Artur in Mandžurijo reklamirati zase. Ruski pooblaščenec za mir. Murajev je zopet obolel; radi tega ne more iti v Washington. Imenovan je pooblaščencem Witte, ki pripada stranki, ki deluje za mii", kar se smatra za znamenje, da *e misli Rusija resno pogajati radi sklepa miru. Poročilo generala Uneviea, General Iinevič je dne 11. t. m. sporočil : Dne 8. t. m. je bil naš oddelek v dolini reke Hamihas obstreljevan z gorovja, le-žačega na levem bregu reke. Ko smo mi odgovorili s streljanjem, so se Japonci umaknili z brega proti jugu. Vzlic velikim težavam je naš oddelek nadaljeval svoj marš po silno slabem potu, dokler ni prišel na mesto, kjer je pot prenehal. Naš oddelek se je radi tega v severni smeri povrnil nazaj, ne da bi bil imel kake izgube, vzlic temu, da ga je sovražnik obstreljeval. Razgled po suetu. Gosposka Zbornica je v včerajšnji seji potrdila povišanje kreditov za alpske železnice, kakor sklenjeno v poslanski zbornici. Umri j? v Tr=tu daleč okoli znani okulist dr. Brettauer. Poskus samomora z gnojnimi vilami. — Orodja samomorilcev so bila do sedaj navadno pač le revolver, vrv, karbobaa kislina, kak drug strup, nož itd. Gnojnih vil pa ni rabil dosedaj menda še noben samomorilec. Ali česar ni steril še nihče, je storil 40 letni tapecirar Ivan P., stanujoč v ulici del Boschetto v Trstu. Šel je T konjski hlev, ki se nahaja v isti hiši, v kateri stanuje on, je zagrabil gnojne vile in se ž njimi zabodei v vrat. K sreči je priskočil hlevar in mu izdrl gnojne vile iz rok, potem pa dal poklicati zdravnika, ki je originalnemu poskuševalcu samomora obvezal vrat in ga dal prenesti v bolnišnico. Družinska tragedija v Trst«. — 42 letni Valentin Skamperle je bil vratar v hisl št 30. v ulici Boschetto v Trstu, kjer je tudi stanoval z ženo in sinom. Zvečer v Četrtek se je sta-novalceni te hiše zdelo Čudno, da niso videli nikoga Skamperleve družine. Zvečer je šel redar Bedrač trkat na vrata. Ker se ni nikdo oglasil, je odprl, ter zagledal ženo v luži krvi na tleh s prerezanim vratom. Na postelji pa je ležal mrtev s prerezanim vratom Skamperle. — Žena je bila pobegnila pred 18 dnevi od moža, ko je prišla nazaj pred par dnevi, sta se prepirala. Obnašanje njeno je bilo tako, da je vzbujalo možu ljubnsumnost. Stara je bila 38 let. Kregala sta se tudi malo pred tragedijo. Generalna stavka v Madridu. — Socialisti v Madridu so sklenili 20. t. m. uprizoriti splošno stavko, ki bo trajala 24 ur. S to stavko nameravajo protestirati proti podraženju živil. 13.374 samoumorOV. — Pravkar izdatna sta-stika o smrtnih slučajih na Dunaju od 1. 1901. do L 1903. izkazuje 13.374 samo-umorov. Z otroki prišel k orožnim vajam. — iz Lito- meric poročajo 7. t. m.: Dninar Julij John, ki mu je pred letom umrla žena, je dobil poziv k vojaškim vajam. Ker ni imel nikogar, ki bi mu izročil v oskrbo štiri otročiče, jih je vzel seboj v Litomefice, kjer se je prijavil pri 9. domobranskem polku. Stotnik se je začudil, podaril vsakemu otroku krono in velel rezervistu, naj spravi otroke na policijo, ki jih bo oskrbovala. Ker so dognali, da John res nikogar nima, -ki bi varoval dcco, so mu dali dopust. En otrok je zbolel in kmalu umrl. Promet istrskega vina. — iz poreške luke se je izvozilo mesec junija 3655.50 hektolitrov vina, meseca maja pa 5060.30 hekt. V minolem letu se je meseca junija izvozili 55(53.20 hekt. Cena vina je bila doslej 29~~ 39 kron po hektolitru, sedaj pa cene poskočijo na 32-33 kron. Vzrok temu je trtna uš in letošnja slaba vinska letina, ki jo je pro-vzročilo obilno deževje in toča. Tatvina v rojanskem župnlšču. — v rojanskem župnišču v Trstu je bil v torek med 7 in pol 8 uro zvečer iz spalne sobe župnika Jurizze v njega odsotnosti ukraden yelik zlat prstan z 13 dijamanti in enim topasom, vreden 500 K, in mala zlata ura, vredna 50 K. Več dragocenosti in malega zneska denarja, ki so se nahajali v nočni ormarici, se niso tatje do- j taknili. Odposlanec laškega kralja na vojaških vajah na južnem Tiroslkem. — Kakor poroča »Giornale d'I-talia" iz Verone, poveri kralj Viktor Emanuel poveljniku Verone, generalnemu lajtnantu Gobbo, misijo, da pozdravi cesarja Frana Josipa tekom vojaških vaj, ki se bodo vršile na južnem Tirolskem. Koliko šoloobveznih otrok v Avstriji ne hodi v Šolo? — Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem 53.914, v Primorju 39.G94, v Dalmaciji 71.721, v Galiciji in Bukovini 6(54.305, na Moravskem in v Šieziji 6.695, v Češki 55.315, v Gornji Avstriji in Solnograški 3292, v Dolenji Avstriji 20.321, v Tirolskiin Predarelski 16.498, skupaj skoraj milijon otrok nima potrebne izobrazbe. Zavarovanje za Starost. — Francoska zbornica je dognala 11. t. m. debato v zavarovanju delavcev za starost. Ker so smatrali zadevo za nujno, so prestopili takoj v podrobno razpravo. — Novo nasilstvo Angležev proti Ircem. — Angleški ministerski predsednik Balfour je naznanil zbornici, da predloži o najkrajšem času načrt za razdelitev v volilna okrožja, tako da pride na vsakih 65000 prebivalcev po en poslanec. Anglija pridobi 17 poslancev, samo London s predmestiji jih bo imel vsled tega 11 več, Irska pa izgubi 22 poskneev. Duhovnik ob smrtni postelji. — 70 letnega Vene. Vforta, vpokojenega uslužbenca tramvajske družbe na Dunaju, je zadela kap. Zdravnik je rekel, da more živeti bolnik le še par ur, zato je poslala njegova oskrbnica po duhovnika. Prišel je redemptorist Forejt-nik. Prvo, kar je bilo, je vprašal nad 60 let staro oskrbnico, Če je njegova žena. Ta je rekla, da ne, ampak da mu gospodinji 9 let. Duhovnik pa je na to zaklical: Torej k....! — Nato je nekaj molil, potem pa rekel, da bi bilo prav, če bi bolnik okreval, da bi pregnal priležnico, ter zadobil odpuščanje svojih grehov. Wort je umrl, ne da bi se bil zavedel. Oskrbnica je šla popa tožit; kaznovan je bil radi razžaljenja postrežnice na 50 kron globe. Tržaške ladijo kupili Japonci. — Ladija „La- cromaa je bila last tvrdke bratje Kozulič. Poprej se je imenovala „Telemachus" ter je pripadala angleški tvrdki Burell & C, ki je bila pričela v Trstu z društvom avstro-amerikan-skim. Spuščena je bila v morje 1. 1883. Dolga je 106 m, široka 11 m. Ta ladja je imela od ruske vlade nalogo iz Odese v Vladivostok prepeljati železniški materijal. Res je odšla ter prišla 5. maja v Singapore, kjer jeizložila materijal glede na takratni položaj na morju. Potem so iskali Japonci primernih ladij za transport vojakov in živeža v Mandžurijo. Kupili so tudi „Lacroino", ki vozi sedaj pod zastavo vzhajajočega solnca japonske vojake v Mandžurijo. Kleptomanija. — V Filadelfiji je nastal v visokih krogih velik škandal. Neka dama izmed visoke aristokracije je obtožena, daje ukradla v.hiši svoje prijateljice na posetu prstan z dijamantom. Ta dama je imela navado dajati obede, pri katerih je okradla povabljence za razni dragoceni lišp. Tajna policija ima seznan raznih takih ukradenih rečij. Damo so zaprli. Dogodki na Ruskem. — Iz Konstance poročajo 9. t. m.: Del moštva s »Potomkina" je prenočil v raznih privatnih hišah, drugi pa v praznik vojašnicah. Zvečer se je odpeljalo dalje kakih 300 mornarjev. E>: del je odšel na deželo, da dobi dela na žetvi. — Petdeset mornarjev „Potemkina" seje udalo poveljniku ruske postajne ladije „Presnape" s prošnjo, naj se jih odpošlje na Rusko, ker so ostali carju zvesti. Tukaj se ima ž njimi mnogo sočutja, ker se je bati, da jih odvedejo v kako rusko vojno pristanišče, kjer jih postrele. Voditelji upornikov so izjavili, da je ta petde-setorica bila boječa ter so se jokaje branili bombardirati Odeso. Možtvo „Potemkina" je presenečeno in razkačeno radi napačnih poročil, ki so se razširjala o njih vedenju pred Feodozijo. Ko so zapustili Konstanco, so do Feodozije uživali le biškote in vodo. V Feo-doziji so dobili nekoliko premoga, 1200 kilogramov kruha, 2000 kg moke in 8 krav. Vzlic ternu, da so kozaki z obali ubili več mornarjev s »Potemkina", ki so se nahajali v nekim čolnu, ,,Potemkin" vendar ni bombardiral Feodozije, da ne bi škodil prebivalstvu. „Potemkin" da ni izvršil niti enega pomorskega ropa. Iz Konstance poročajo 10. t. m.: Ruski konzui je izjavil, da je „Potenikm", ko je v prvič prišel v Konstanco, imel v blagajni 325.000 frankov. Sedaj je bilo razdeljenih med mornarje le 60.000 frankov. Zdi se torej, da so si ostali znesek razdelili med seboj členi odbora. Iz Sevastopola javljajo 10. t. m., da je dospela tjekaj torpedovka št. 207, ki se ni hotela udati romunskim oblastnijam. Posadka, obstoječa iz 10 mož, je bila aretovana ter internirana na transportni Indiji „Prut". Dospel je tjekaj tudi parnik „Veha". V Minsku je poskušala 11. t. m. velika množica napraviti demonstracijo. Kozaki so streljali, število ranjenih je veliko. — Posadka vojne mornarice v Revalu se je branila ohedovati, češ, da je hrana slaba. Poveljnik je pokusil jedi ter priznal opravičenost pritožbe. Načelniku stotnije so odvzeli oskrbo mornarjev ter ga zaprli za 8 dnij. — V Tiflisu so našli povodom hišnih preiskav 112 bom. — V Minsku je bila vržena bomba blizu hiše guvernerja. Dva moža sta ranjena. „Potemkin" je 11. t. m. zvečer iz Konstance odplul z eskadro. Konstatovalo se je, da stroji in kotli več ne funkcijonirajo, ker so uporniki zbog pomanjkanja sladke vode rabili morsko vodo. Zato je „Potemkina" vlekla oklopnica „Česme". Iz Bukarešta 12.: Vsi mornarji so že nastavljeni kakor delavci, tako da ostanejo vsi v Romuniji. — Prebivalstvo simpatizira z mornarji. Iz Odese: Bled vojaško in policijsko oblastnijo je nastal spor radi vprašanja, naj li obsedno stanje traja dalje ali naj se odpravi. Civilne oblastnije so za to, da se odpravi. Generalni guverner je temu nasproti izjavil, da mesto ni še nikakor pomirjeno; on da ne more prevzeti odgovornosti za eventuelno klanje Židov, ki utegne nastati, ako se odpravi vojno stanje. Vsak dan aretujejo mnogo oseb. V Odesi so obsodili baje 48 vzročiteljev nemirov na smrt; usmrtenih je od teh že 30. Slovenskim ahiturijentom in visokošolcsm! Pred kratkim časom sta objavila časopisa »Domovina" in »Edinost" oklic narodno radikalnega dijaštva na slovenske abiiurijente, katerega je podpisat tudi bivši odbor našega društva. Dasi vsak posamezni član društva »Ilirije" lahko soglaša z idejami in intencijami omenjenega dijaštva, vendar pa moramo konštatirati dejstvo, da slovensko akad. društvo »Ilirija" v Pragi ne pripada zvezi narodno radikalnega dijaštva. Malo število članov in različno njih politično naziranje brani danes društvenemu odbora postaviti se odločno na stališče te ali one politične stranke. Isto razmerje do njih od strani posameznika v akademični dobi je potrebno za svobodni razvoj njegovega političnega prepričanja. Ne odvajamo nikogar niti od narodno radikalnih niti od narodno naprednih slovenskih akad. društev, izraziti pa moramo pri tej priliki svoje začudenje, da se slovensko dijaštvo tako malo zanima za češke visoke šole v Pragi. Število slovenskih dijakov se je sicer tukaj podvojilo v zadnjih dveh letih, kar pa Še vedno ne odgovarja velikemu pomenu, ki ga imajo za nas Slovence tukajšnje slovanske visoke šole, še manj pa to odgovarja dogodkom, ki so pokazali dovolj jasno graškemu in dunajskemu slovenskemu dijaštvu, kje se ima izobraževati, dokler ne dobi svojih visokih šol. Kaj straši slovenskega akademika pred Prago? Mar-li res samo ona neznatno večja razdalja od domovine ? Drugega vzroka namreč ne vemo. Gmotno stanje je za akademika tukaj celo ugodnejše nego na Dunaju. Tovariši! Vabimo Vas v svojo sredo! Nadaljujte svoje študije v slovanski Pragi! Sem pridite črpat in krepit svojo narodno zavednost in samostojnost od zavednega in žilavega češkega naroda. Ustmena oziroma pismena pojasnila dajejo sledeči tovariši: Zvonimir Bernot, modro-slovec v Ljubljani, Poljanska cesta 10; Viljem Kukec, tehnik v Žalcu na Štajerskem; Ivan Prešel, tehnik v Gorici, Stolni trg 2. V Pragi, dne 12. julija 1905. Slovensko akad. društvo „ Ilirija" v Pragi. Za odbor: Tech. France Jončič Phil. Josip Mara t. Č. predsednik t. č. tajnik. Slovenskim abiturijentom! Prestopili ste prag srednješolskega uči-lišča in prešli v stadij samostojnega, neodvisnega razvoja. Dvoje nalog vas čaka, kateri ste dolžni samim sebi: na sedanjem temelju znanstvena in strokovna izobrazba in vtrditev ter razvoj značaja. Veliko je potnikov, ki streme po trujevem potu navzgor do spoznanja, n malo, ki bi imeli dosti energije, da bi dosegli višek. Bodimo si drug drugemu v pomoč, navdušujmo se za delo, a pri tem se vendar razvijaj mo v samostojne značaje, to nam bodi družilo. To' nalogo vrši akad. teh. dr. »Triglav" v Gradcu že 30 let, trdno stoji na temelju svojih idejalnih vstanovnikov in spoštuje svete tradicije. A s tem društvo ni okostenelo, ker ideje njegove so vedno mlade, edino pot, po kateri naj se dosežejo, se z razmerami spreminja. Narodno delo je vršilo društvo z vzbujanjem slovenske zavesti med člani in narodom, s predavanjem na zborovanjih in od 1. 1905 s samostojnim znanstvenim klubom je navajalo člane k izobrazbi in jim vcepilo zanimanje za aktualna vprašanja in jih vsposobilo za delovanje med narodom. Z bogato knjižnico in s političnimi listi ter politično znanstvenimi revijami v slovanskih in v nemškem jeziku se nudi prilika, študirati svetovna in dnevna vprašanja. Da pa preveva vse članove duh skupnosti i narodne i idejalne, to je dokaz, da stoji društvo na pravih principih. Brani in zastopaj svoje principe in spoštuj poštena nasprotnikova naziranja, nam je vodilo. Ta svobodomiselnost se nam je večkrat očitala, a nas to ne moti. Če hočeš biti res svoboden lu prost, pripoznttvaj to tudi nasprotnika In prvo stremljenje vsakega akademika je razviti se v svobodnega, dušnih in telesnih spon prostega moža. Oni, ki hrepenite po samostojnem razvoju, bodete lahko našli pot v naše "društvo. Da društvo skrbi tudi za zabavne večere in petje, da se v prijateljskem razgovoru ocl-počijemo in osvežimo, je umevno samo ob sebi. Obstaja pri nas tudi klub, ki je od večih stranji napadati, to je sabljaški klub. Opozarjamo, da velja tudi v častnih zadevah prostost naziranja, in nihče in siljen vstopi v klub. Klub so rodile razmere in sila narodnih nasprotnikov, nadomestuje nam pa sedaj tudi vsaj deloma telovadbo. Tu so očrtana v kratkih besedah naša naziranja in naše razmere, na podlagi teh vabimo slovenske abiturijente v našo sredo. Širše informacije se dobe v društvenih prostorih (Gradec, Heinriehstrnsse 8./1D j" za časa počitnic pri predsedniku cand. phil Ivan Jane, Radovljica, Gorenjsko. V Gradcu, dne 8. julija 1905. cand. phil. Ivan Jane med. Mirko Vrečko t. 6. predsednik. f t č. tajnik. 71 I Razpis natečaja. V Cezsoči pri Bpvcu,v v Borjani pri Kobaridu, v Ca-drgu in Zalazu pri Tolminu, zidalo se bode nova šclska poslopja. Načrti in proračuni so razpoloženi ob uradnih urah I od 24. do 29. julija t. J. pri podpisanem ur,adu. Dražba se bode vršila dne 29. julija t. 1. ob 11. uri pred-poludne. G. kr. okrajni šolski svet v Tolminu, dne 2. julija 1905.» Predsednik: Prinzlg. Št. 52. Dražbeni oklic. Podpisani cestni odbor odda v zakup zgradbo nove ceste od državne pri Ozeljanu do okrajne Dornbe ške ceste na Dombrav. Ponudniki naj vlagajo svoje postavuo kolekovane pismene ponudbe opremljene z 5°0 varščino v znesku 4.780 K. pri cestnem odboru v Pod-gori do 4. avgusta 1905. Pogoji, načrt 'n proračuni so razpoloženi na ogled v uradu cestnega odbora od 19. t. ni, naprej vsaki dan od H), do 12. ure opo'diiik. Pomene ponudbe se bodo rešile nnjdalje v 14. dneh po preteku dneva vložbe. Cestni odbor za goriški okolico v Podgori, dne 13. julija 1905. Načelnik: Klančič. touana pekarija in sladffčdriša. Kavol JDt*aščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za •blrtoant^-torte-ntd^.'- ~ — ------ —*, Priporoča se slavnemu občinstvu za nino-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. [«o»oo««n»+»»»»»«« ^ kole-!. — Uelavnica za pobakrenje in poniklnnje C 4 — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga L 3 mesarskega orodja, kuhijskih nožev, brivskih F i britev, škarij itd. t Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrobrnjeno najlepše forme. Kompletno Kaseto namiznega orodja, posodjn za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo-: dinjstvo itd. — C. kr. dvorni založniki Cliristofle & C.IE - Dunaj I. Opernring 5 (Heinriclisliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniško znamko in ime Christofle. Lekarnarja a. THIERRTjev RAI 7AM pristen le z DHkt.Hni varstveno .znamko zelena nuna. Uajstarejo ljudsko sredstvo proti prsnim in pljučnim boleznim, kašlju, riganju, želodčnemu krču, slabemu teku, kiselici, zgagi, zaprtju, napihovanju, influencl, ranam, zobo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem vred: 12 malih ali 6 dv«J> natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojmtin steklenic 15 K. PJrS°o Centiffolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavtentroi.) NajmoCneJSe čistilno mazilo sedanjosti. Ucrakoje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah. Stane s sprem-nico in poštnino vred; 2 lončka K 3'60. Tri tno jedino iz lekarne pri angelin varahn A. THIERRT-ja v Pregradi pri Rogatcn-Slatini kamor naj se naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo ter so nenadomestna, pričuje brosurica s tisoSerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastouj balzamu, ali se isto dopošlje posebej na zahtevo. Božjasl® Kdor trpi na bofjasti, krCih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva Se zastonj in franico v priv. Schw&nnen • Apoteko, FrankJurt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. krčmar in zidarski mojster na Vrhovljah št. 30. „Na Planini" izvršuje vsakovrstna zidarska in stavkirska dela, katera izvrSuje natanjčno in točno po vsakem obrisu. Nadalje priporoča svojo gostilno, kjer toči pristna domači bela In trna vina.____ Ima tudi prenočišča za potnike. Postrežba točna, cene zmerne. hampijone, krožnike, prtiče iz papirja prodaja po ugodnih cenah knjigarna A. Gabršček. .._, —jigarlh se je posrečil nakup večje zaloge mskfli ii$ig v: izvlmfe«. Knjigei so docela nove. Išsvirna cena je 2,2-40, — podpisana pa jih.prodaja le po"K i60. Te knjige so: 1. Peterburgsklje Tumani, J. del. 2. -•.'¦„' „ H. „ 3* „Pered čem — to?" Roman, in »Trup« povest. 4. „Iz Trjasiri na Dorogu." Romak . 5. »Zvjezda« (Potepenko) ~-.ia «Žena": (Cehov). ..r.;:,-:-^::.., 6. in 7. »Bezmoljirije neba«, roman. Slovanska kuj igarria A. Gabršček v Gbrici. v Zaloga muzikalij (skladb) KNJIGARNE /\. GABRŠČEK V GORICI 1. 2a klavir. Klavirska šola. Spisal Ant. Foerster. — Izvrstno delo. Slovenci naj se učč klavirja po tej slovenski šoli! — Štirje zvezki. Cena: I. zvezek......K 1*80 H. w ......„1-80 HI. n ......„2-20 IV. „ ......„2-60 Album slovenskih napevov. 50 narodnih napevov za klavir. S podloženim besedilom. Priredil Fran Gerbič. I. zvezek........K 3 — II. , .........3— Album hrvatskih napjeva. 100hrvatskih narodnih napjeva za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar. (Besedilo podloženo.) ... K 3-20 Album srpskih pesama. (Album National Serbe.) 100 pesmij. Za glasovir udesijo Slavoljub Lžičar........K 320 Album čeških natodnih pesmij. (80 pesmij.) Priredil Fr. Zahorskv. Llf 1510. K 2 — Russkija narodnija pjesni. Pvccuin Hapo/jnr»rn nf.ciur. Album National Russe.) K 280 Slovenska Gerlica. Venec slovenskih pesem. — Sedem zvezkov starejših priljubljenih pesmij, prav lahko prirejenih za klavir s podloženim besedilom. — Cena 60 vin. do K 1'— FOERSTER ANTON. Zagorska. Lahka koncertna fantazija na slovensko-narodno pesen. Op. 51. . . K 1-— HOFFMEISTER K. Bledi spevi. Romanca. Serenada. Valjček. Listek v album. Večerna pesem. Capriccio. V jeseni. Rokoko.........K 260 Podoknica iz BTeharskjh plemicev". — Transkripcija za klavir s podloženim besedilom............K 1"— Rapsodija na slovenske narodne pesni. Op. 4............K 080 Seherzo, Intermezzo in Valjček. — Op. 6............K 260 J. IPAVIC. „Možiček". Enodejanska pantomina. — Osebe: Pierrot, Pierrette, Colombine, njuna hči, Harlekin, mlade deklice, Colombinine prijateljice............K 5'— VIKTOR PARMA. Bela Ljubljana. Valjček po slovanskih napevih............k 2-40 Mladi vojaki. Koračnica po besedah Jos. Stritarja. (S petjem ad libitum. Besedilo podloženo.) ...........K 120 Pozdrav Gorenjskej. Valjček po slovanskih napevih.........K 2*— Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih.........K 3*~ Triglavske rože. Valjček po slovanskih napevih............K 2'50 P. HUGOLIN SATTNER. Kje so moje rožice. — Fantazija za klavir...........K 060 VOLARIČ HRABROSLAV. Pozdrav iz daljave. — Parafraza. Op. 2............K 080 Zvezdica. Polka-mazurka. Op.9. K 090 FR. CHOPIN. Chopin-Album. — N.o I. . . K 1-60 „ II. . . , 160 Valses pour Piano . . . . „ 1-60 Mazurkas „ . . . . „ 2*— Nocturnes „ . . . . „ 2*20 Sonate. (C-mol, B-mol, H-moI.) „ 2-20 Mazurkas. 51 mazurk. Ps 1902. „ 3*20 Posamični kosi: Op. 9, 17, 26, 35, 40, 64 po............20 vin. Op. 18, 29, 31, 34, 38 .... 40 „ ČAJKOVSKIJ P. Morceaux cžlebres pour Piano. Ltf 1895. — (17 slovečih skladb.) . . . K 260 LEŠETICKI TEODOR. Mazurke. Op. 24. .' . . . . K 2 — MOSZKOWSKI MORIC. Poljski narodni plesi. Op. 55 K 2 — K 3-60 FRANJO KREŽMA. Moje sanje. Romanca za gosli s sprem-Ijevanjem klavirja........K 040 MOSZKOWSKI MORIC. Španski plesi. Op. 12. Prs 2167. K 3*60 Poljski narodni plesi. Op. 55. Prs 2905...........K 260 NOVAČEK OTOKAR. Perpetuum mobile. Prs 2786. K 2 — S. $a citi*e. Sestavil K3- . . „ 3 — . . „2-60 L zvezku so Španski plesi. Op. 12. . ŠARWENKA KSAVER. Poljski plesi. Op. 40. ... K 2 — S. ©osli it) Itlaft'*. JOS. PAUKNER. Českž Album. 20 transkripcij na češke pesmi. — Llf 1569........K 260 ANT. RUB1NSTEIN. Sonata. Op. 13. v G-dur. Prs 1338. K 2-60 WIENIAWSKI HENRIK. Souvenir de Moscou. <— Op: 6. Llf 1928. ... . . . . . -.'¦ . . K 2*20 Pol on a i še de Concert. — Op. 4. Llf 1929........... K 2-6C Poduk v igranju na citrah. Fran Sal. Koželjski. I. zvezek . . . H. . ... III. . ... (Izvrstna šola za citre. Že *< lahke narodne pesmi. V vseh treh zvezkih je že lepa zbirka narodnih in umetnih pesmij.) Slovenski citrar. Zbirka kompozicij In prevodov za citre. Št. 1. Pozdrav slovenskim citrarjem. Zložil Jos. Mešiček........K 0-80 Št. 2. „Na vasi". Fantazija po motivih: narodnih pesmij. Zložil Fr. S. Koželjski. K 0-90 Zbirka slovenskih narodnih pesmij-Sestavil J. Petritz. I. zvezek: Po jezčru. — Slovensko dekle. — Žalovanje. — Metuljček. — Moč ljubezni. — Bela Ljubljana, — Staršev ljubezen, — Zibka Save. — Pobič sem star šele 18 let. — Domovini, . . . . K 1'20 U. zvezek: Zadovoljnost. — Zadovoljna nedolžnost. — Gozdič je že zelen. — Molitev^' — Kimovec.—Vse mine. — Tiha luna. —>¦ Zjutraj. — Ptičiča v logu. — Dolenjska. K 1*20 HI. zvezek: Hribček. — ŠkrjanČek poje, žvrgoli..— Mila krnica,— Ljub'ca moja, kaj si sfrila? — Bleško jezero. — Kol'kor kapljic, toPko let! — Oj ta soldaški boben. — Bratci veseli vsi. — Veselja dom. — Pobratimija. K 120 Venee slovenskih pesmij. Za citre sestavil Jos. Mešiček. Drugi natis. . . K 1*40 Mladi vojaki. Koračnica. Zložil Viktor Parma. Za citre (s petjem ad libitum) priredil C. Enslein........... K 1'— Buri pridejo. Koračnica. Zložjl.Jos. Škorpnlk. .......... KI'- ^. - - Sprejme se M' manufakturne stroke. Pogoji: znanje slovenskega, laškega in eventuelno tudi nemSkega jezika. — Ponudbe je pošiljat! na naslov: Slovensko trgovsko društvo »MERKUR" V Ljubljani. ^riton Uvanov pečenko - Gorica TEKALlSCE JOSIPA VERDIJA it. 2«. Velika zaloga pristnih btlik in Srni* vin is kitnih im drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje »vstro-ogerake monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na tahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarna 6» jfuorjevih dedičev v Ljubljani in pUenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke »meščanske pivovarni". Zaloga leda, karerega se oddaja le na Meto od 100 kg naprej. Cena nama. Postrežba poštena In točna. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. Maealstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni soji dne 28. nov, 1902. tako: Hroallao vloga se obrestujejo po Vit%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila i na vknjižbe po 51/, %f na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 5'/,%, ataal« 31. dee. 1904. (v kronah): članov 1781 z deleži K = 113 382. — Hranilne vloge 1,554.98913. —Posojila 1570 810 39 — Vrednost hiš 110.675'— (v resnici io vredne ved). —Reservni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. Pfaff-ovi šivalni stroji SW" so najboljl. ""VB To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj,. tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši vež kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaflovim, Ifaffovi šivalni stroji SUt0/010"letnl dobi še vednc so neprekosijivi obrtne namene. za domačo rabo in f laffovi šivalni stroji Vfaffnui iiuoini tfpflii so posebno pripravni zanmetno vezenje FlallUlI ilfallH SlrllJI (racamirenje) ter *<\ poučuje brezplačno. IMovi šivalni stroji eSt ™^ vsak0 tovarno- Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffaffova šivalne stroje. \ f faffovih šivalnih in drugih stroje? v GoiiGi m BuniGipio štev 1 SAUNIG & DEKLEVA. Fopravljstluica Šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14 Največja zaloga slik i) modernih in aniiknih okuirjih, — umetniške orednosti. — Slike pruih slouanskih slikarje«. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške orednosti t> okvirjih po želji odjemnikou. «c? «tT.«jg *&¦*&*L¦ Razstava slik v I. nadstropju, v prostorih tiskarne. « Cisto -»JU I« braz viaka klodl|lvo prlinoal. Par« Izvrstno. Kdor hoca dobiti zaras jamoano prlatao, porlla ¦oakadlHvo Milo ««S dobro »mri d« bo haal vsak fcooiod loto „SCHICHT" Io varstvaao znamko „ JB«Wtt. Besrg Sealoht Aasslg a. E. — flajvacj« tovaraa ta vrata aa ovropojakam osamil«I n«k!..« ~~ HM,%f.MJl = Zastopnik: Umberto Bozzlnl - Gorica, Stolna ulica št. 9. = ~------------------------