61 štev. V Ljubljani, v torek 8. junija 1880. Letnik Vili. Inseratl se sprejemajo in veijl t-ist.opua vratu: i kr., ee se tiska Ikrat. i o -I i- „ „ ., i» ti n n ^ »i Pri večkratnem tiskan;! >ir:ia primerno zmanjka. Rokopis «e ne vračajo, nefrHnkovunn pisma se ne sprejemajo. N .ročnino nrejema opravni^tv,. (ainuistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji. Po pošti prejemar velja : Za ceio ieto . . 10 gi, — kr ia poileia . . 6 „ — „ tu četrt ieu . . 2 „ 50 „ V administraciji velia: S Za ceio lito •/.a poi leta zn četrt ieta 8 gi. 40 kfV '• "X Političen list za slovenski narofl. V 1 - 20 i. v gjf II 1(1 '-. . n JU ny . fa • > V Linbijani n» dom pošiljan'- 'V', veli4 60 kr. več na ieto. Vredništvo je Poljanski nasip St. 48. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Glavno bojišče. Zdaj , ko se vlada pripravlja, zadovoljiti češki narod in zagotoviti mu narodno ravnopravnost, zdaj ko biva sam cesar med tistim narodom, da ga navdihne z novim upom ter mu pokaže svojo np.klonjonost; zdaj obhaja tuli nas Slovence skušnjava, da bi vskliknili: Kje pa je naša ravnopravnost? Ali bomo mi kar pri starem ostali? Ali smo za to s Čehi vred v opoziciji stali? Vendar če prav premislimo, bomo spoznali, da bi ne bilo na času, ako mi zdaj preglasno vpijemo. Istina je, da se borimo v eni vrsti s Čehi vred. Pa moder vo j s k o v o d j a v o dj a ima svojo vojsko tako razpostavljeno, da ne sme cela na enkrat v ogenj; nekaj je 0:tane v rezervi, da pritisne, kedar so druge čete že vpehane. Glavna bitka se bije zdaj na Češkem , tam je glavno bojišče. Cela falanga ustavovercev, v prvi vrsti nemški Pemci, vrgli so se Čehom nasproti in hočejo zabraniti ravnopravnost češkega jezika. Štajerski in koroški Nemci, ob ktere bomo mi trčili, kedar pride slovensko prašanje na vrsto, stoje zdaj še bolj v rezervi, zato moramo tudi mi Slovenci še v rezervi ostati, dokler ne pride pravi čas za nas. Tudi v Galiciji je še mirno, razun malih pritožeb rusinskih jc malo slišati o strankarskih bojih v Galiciji. Glavno bojišče je zdaj na Češkem, odločiti se ima, ali bodo čthi zadobili popolno ravnopravnost ali ne. Ako je glavni oddelek armade premagan, potem se morajo tudi drugi oddelki umakniti, ako pa ta zmaga, potem se mora sovražnik tudi tam umakniti, kjer je prej še trdne po- Pijanec. Našim ljudem podomačil Vil in a k i. 3. Domače življenje. (Dalje.) Mladi mlinar ni vedel, kaj bi dejal. Prav nerad je videl, da gre Šttf iz službe. Bil je najbolji hlapec, vse mu je lahko izročil, tako spretno mu je šla vsaka stvar izpod rok. Na to mu pravi: „Veš kaj, Šttf? Jaz te imam rad, ker si tako delaven pa razumen, veš, pameten bodi, pameten, pa ostani. Vse jej ne smeš zameriti; ona s tabo dobro misli; da pa nerodnosti ne mara trpeti , tega jej pa tudi nobeden , ki je pameten, ne bo pregovarjal. Le pri meni ostani, Šttf. Bom že z njo govoril, da naj s tabo bolje ravna." „Ne minute več ne ostanem; tit sem tacega Bala, do grla, do ušes, pa še čez sem tit take soli. Zakaj bi si življenje grenil, če treba ni? Illapec, bore siromak, nimam nič pod milim Bogom, pa še to malce veselja, ki si ga človek privošč', Be mu pregovarja. To ni nikomur podobno, ne konju ne psu. Celi zicije imel. Ako Čehi b svojimi terjatvam prodrejo, potem je vojska tudi za naB Slovence dobljena , ker moč ustavovercev je potem po polnoma uničena. Ako bi pa Čehi ne zmogli, potem je za nas bolje, da se nismo glavne bitke udeležili, ker so naše moči še vse cele in nepoškodovane; splošnega izida pa naskok maloštevilnih Slovencev odločiti ali predru-gačiti ne more. Cehi so močni dovolj, da sami izvojujejo boj za svoje bitje, tem lože, ker jim je vlada in krona prijazna. Zato mi le po-čakajmo in ostanimo v rezervi tako dolgo, da se tamošnja bitka odloči. Čehi dobro vedo, da imajo na nas zvestega in pogumnega zaveznika, in vedeli nas bodo že o pravem času poklicati. Zdaj nas pa še ne potrebujejo, zato pa počakajmo. Kedar bo moč centralizacije zdrobljena, potem nam bo lahko, pridobiti tudi za se, kur se bo dovolilo Čehom. Ako se Ljubljana in Praga odtegneta nemškutarskemu vplivu, potem je Zader že rešen, in Insbruck bo prosto dihal, Levov je že zdaj precej samo stojen. Zmaga Čehov pomeni tedaj toliko, ko federalizem. Po krepki pisavi čeških listov soditi, smemo upati, da Čehi ne bodo odjenjali, da bodo zlomili meč centralistične birokracije in pa vpliv dunajskih judov, ter prevpili resolucije nemških Pemcev, in potem je zmaga naša na celi črti gotova. Potovanje cesarjevo je za ta boj velikanke važnosti; kajti pri vseh prejšnih naskokih je Čehom največ to škodovalo, ker so ustavoverci ljudem pravili, da hoče cesar imeti centralizem in germanizacijo, zdaj pa je cesar sam pokazal, da mu je češki na- rod ljub, z ljubeznjivim občevanjem s češkim narodom je vladar osvedočil svojo nepristra-nost v tem političnem boji; zato se ustavoverci ne bodo smeli več na cesarja sklicevati, kedar bodo svoje čete v boj zoper Čehe gonili, in to jim bo mnogo moči in veljave vzelo, to jim bo močno, močno škodovalo. Zato smemo z veselimi [nadami gledati na glavno bojišče na Češkem, ter upati, da se bije tam glavna bitka tudi za nas. Kolikor radi tudi mi vsak hip skočimo na bojišče, vendar se moramo v tem trenotku zatajevati in čakati v rezervi, dokler Be bitka na Češkem ne odloči. Tega pa smejo Čehi preverjeni biti, da kakor so naši Binovi na fizičnih bojiščih v Italiji in v Bosni sijajno in slavno zmagovali, da bomo tudi mi duševni bojevniki slovenski na političnem polji ostali zvesti zavezniki Če-hov, ter nepremakljivi v naših nazorih, da Btojimo trdno, kakor skale naših planin, za katoliško vero, za slovansko narodnost, za avstrijskega cesarja. Politični pregled. Avstrijske deiele V Ljubljani 7. junija. Danes so se pričeli «lcžclni zbori. Od vseh Btraui se prerokujejo viharne debate. Naša stranka ima večino v deželnih zborih na Tirolskem, Solnograškem, v Galiciji in Dalmaciji. OJ teh zborov se pričakuje, da bodo energično povdarjali naše nazore. Slovanske dežele Češka, Moravska in Kranjska imajo žalibog ustavoverne večine. To je mogoče le zaradi krivičnih volilnih redov. Čehi so se bili pogo- teden garam kakor črna živina, v nedeljo naj pa doma bom, aha I kakor stara baba za pečjo. 0 tega pa ne. Kaj še! ' Janko videvši, da nič ne opravi, Beže po denar in hlapca plača. Dobrega delavca, seveda, vsak nerad izgubi, zato mu dč: „Pri meni si se zmerom vrlo obnašal. Svest si bodi, da te bom rad povsod priporočil, pa kadar hočeš, pridi nazaj, ako boljega mesta ne dobiš, rad te bom sprejel." „Gospodar", pravi hlapec in krupna Bolza se mu prikrade v oko, „ne grem rad od vas. A preden odidem, bi vas rad nekaj podučil. Vaša žena je poštena , to je živa resnica in tega ne more nobeden tajiti, ali ona dobro ve, da vam ukazuje, če pojde tako, vam bo še drugače uro navila, njene pesmice bote peli, pa Bpominjali se bote, kaj vam je Štef posedal ; ljudje se vam že posmehujejo." Šttf poveže svoje češplje, vrata precej trdo za sabo zapre, pa odide. „Gorke mi je povedal", govori Janko sam s saboj in roke na hrbet devši po hiši stopa gori in doli. „Žena, pravi Šief, da meni ukazuje, da meue gospodari. Pa saj je vse dobro, kar stori, bolje ne more biti. Pa to ukazova- nje iu to gospodarjenje, to me jezi. Žena bo ukazovala možu? meni bo zapovedovala? Bo treba na noge stopiti, jej bo treba peroti pri-striči, pokazati, kdo je gospodar pri hiši. Ljudje se mi posmehujejo? ne bo dal. Nekdaj ni bilo tako ; kadar sem šel, vsak je kučmo z glave snel. Ko sem šel v cerkev, vsi bo na-me gledali, prav zabodeno so me gledali, kar zijali so — in zdaj posmeh? Zmotila se je mlada mlinarica, če misli, da bo ona meni gospodarila, zmotila Be je, pa še hudo Be je zmotila; bo videla, kdo je gospodar; jaz sem gospodar, tudi jaz ; ne bom jej doma čepel. Drugi so tudi gospodarji, pa gredo malo ven ali pa veliko, kakor nanese, med svet in v krčmo, pa so vendar pošteni možje." Tako je besedičil Janko sam s sabo. Nato gre v mlin, k poslom gledat, pa se znosi nad njimi. Kakor kdo obrne, mu ni prav; vsak jo Bliši. Za nameček pa še enkrat vse dobro ošteje, češ, do bodo znali, kdo je gospodar. Ko pride h kosilu, ga Katinka ljubeznjivo pobara, kaj se mu je danes pripetilo, da je tako nasajen. dili z grofom Taaffejem, da bo volilni red za Češko spremenil. Vsled tega bo vlada predložila češkemu zboru postavo za spremembo volilnega reda. Tudi deželni odbor češki je dobil od deželnega zbora nalog, sostaviti nov volilen red ; pa dr. Scbmeikal je rekel v seji dež. odbora, da on kot referent o tej stvari ne bo stavil nobenega predloga, ker so se politične razmere tol ko spremenile, in ker itak vlada .hčče enak predlog staviti. Nemški Pemci pač iie marajo za spremembo volilnega reda, ki 'jim je tako ugoden, in zelo verjetno je, da bodo tudi vladni predlog o tej zadevi zavrgli, kar lahko storiš, ker so v večiui. V tem slučaji je Taaffe obljubil, da bo deželni zbor raz pustil. Vsakako se je tedaj nadejati viharnih debat. O kranjskem deželnem zboru vedo nemški listi povedati, da bodo naši poslanci vstopi i s protestom, da so hoteli izostati, pa da vsto pijo na željo vlade itd. Mi ne vemo nič o tem, in nismo nič slišali, da bi se naši kedaj pogovarjali o izstopu. Želeti bi pač bilo, da bi naši vladi povedali, koga zastopa sedanja nem-škutarska večina, kako da je nenaravna, in kolika krivica za Slovence je nadaljni obstanek te čuine večine, ki zastopa komaj 5% celega prebivalstva. Mesto Urno, ki stoji na slovanskih tleh, oklepa se enako Celji ali Mariboru z vso re-negatsko zagrizenostjo svoje nemškutarije. Sio vanskim društvom je tamošnji magistrat prepovedal , udeležiti se cesarjevega sprejema. Tudi hočejo zdaj za župana izvoliti zagrizenega tevtovca W nterhollerja. Toliko vpijejo o „nemškem značaji" svojega mesta, da pride človek skoraj v skušnjavo misliti, da se nečesa bojč in da mora biti v Brnu mnogo Slovanov, sicer bi ne b lo treba toliko vpitja. V resnici živi v Brnu skoraj toiiko Čehov, kakor Nemcev, in to je, kar jim žene mrzel pot iz čela. Iz Koroškega se piše, da ima naš Einspieler mnogo upanja, voljen biti v deželni zbor. V četrtek je volitev. Bog daj srečo I Pri volitvi v velikem posestvu na ITEo-ravskrm za deželni zbor je bil v prvem razredu voljen kandidat naše stranke, gn.f Podstatsky, v drugem pa ustavoverni grof Stockau. Na f>ioriškeiti je bil v deželni zbor nam°sto 'NVinklerja voljen Matija Janko, bovški župan. Čudno 8e nam zdi, da nam tamošnji rodoljubi nič ne sporočč o tej volitvi in o izvoljenem poslancu. Baron Pino, ki je bil deželni poslanec na Uonškem in v Istri, odložil je oba maudata. Vojna lirajina se bo menda vendar združila s Hrvatsko- General Filipovič je hodil te dni po Krajini, ter grauičarjem rekel, da bodo kmalo poslauce volili. Ker nimajo svo-lega deželnega zbora v granici, umeje se to tako, da bodo volili poslance za deželni zbor hrvatski. Mi čestitamo Hrvatom k tej pridobitvi, kajti s tem se bo Hrvatska precej oja čila. Granica je iskreno narodna, in za madja-rone tam ui dobiti tal. Poslednji čas je že bil, da Be tudi vojna Krajina udeleži ustavne svobode, ter stopi tako v kolo drugih dežel av-strijek b. V nanje države. C«rškl kralj je potoval v Pariz in London, ter prosil pomoči zoper Turke. Kolikor se sliši, doseglo se je popolno porazumljenje med francoskem in angleškim kabinetom glede rških zadev. Obe zapadni velevlasti bosta podpirali grške težnje proti Turčiji. Za Turke se obrača vse na slabo, posebno odkar je angleško vlado prevzel Gladstone. V laškem paalament« ne morejo priti do reda in miru. Stranke se borč za službe iu za ministerske stole. Nobena večina ni stalna danes ima vlada večino, jutri opozicija, ker „disidenti' skačejo iz tabora v tabor, kakor jim bolje kaže. V bistvu pa so vsi euih misli, saj so vsi liberalci , ker se katoliška sirnnka volitev ne udeležuje. Celo „N. fr. Presse" priznava, da bi bilo dobro, ko bi v parlamentu sedela kaka katoliška stranka, ker potem b: bili liberalci vsaj ediui, in vsled principijaluih bojev napravile bi Be bolj trdne razmere. Pišejo tudi od drugih strani, da ;.e bo dolgo tako ostalo, in da bodo sv. cče katolikom svetovali, udeležiti se volitev. Bomo videli. V llol^ariji bodo v kratkem začeli svoj denar kovati, n Bicer iz bakra, srebra in zlata. Državni stroški znašajo 18 unljouov, od teh 11 za vojaščino. Izvirni dopisi. \ I>jiiE>3jaiii 2. jun. Carbonari t. j. ogljarji ali premogarji so poleg nemčur jev sedaj našemu mestu najhujša nadloga. Od jutra do večera prevažajo svojo robo po mestu ter jo uaznanjajo z zvonci večimi in manjšimi. Naznanjevanje to je prvič nepristojno iu nespodobno, ker se godi z zvonci, kakoršni se rabijo sicer v cerkvi, pri službi božji, pri cerkvenih opravilih. Mnogokrat bo grajali to že domači in vnauji, misleč, da gredo obhajat ali v cerkvenem sprevodu. Cerkveno, nravstveno čutilo se žali, in naše mesto v tem oziru ni še tako vucmaruo, iu premnogi obžalujejo, da se ta žaljiva naredba ne odpravi. Vemo, da se je prepogosto ali preglasno pozvanjanje k sv. mašam ali k bolnikom grajalo, to grozno žvenklanje pa se ne prepovč! — Drugič je to vsem meščanom nepotrebno, nevgodno, zo-perno. Koj zjutraj zgodaj se pojajo po mestnih ulicah in cestah po trije zapored in ropotajo, da odmeva po hišah, cerkvah, šolah, po vseh prostorih, in se vsaki posebej sliši vsako hišo najmanj po sedemkrat. To se povrača velikrat pred kosilom, to spet po kosilu, to na večer skoro do poznega mraka, koliko trpijo stari, priletni, ki bi časih radi malo počili , in bolniki po teh strašilih! Kaj takega se ne gooi, ne dopušča uikjer med olikanimi ljudmi, po izobraženih mestih. Tudi pri nas uaj se pre-mogarjem odkažejo nekteri gotovi prostori, pa bode vstreženo vsem. Sedaj pa se vse čudi temu, da se pusti to karbonarstvo tako dolgo in po tako žaljivem načinu. Ali gospod župan ne sliši, jeli mar gluh? sc poprašujejo ljudje. Ali je gluh le za zahtevanja in prošnje narodnih mestnih odbornikov? Vsaj se je prvikrat v imenu premnogih meščanov pritožil g. Ilegali, in sta ga drugikrat podpirala v tem gg. dr. Ble.Weis in dr. Zarnik! Te dni je vnovič prisegel g. župan, toraj se smemo nadejati, da bode z večo novo marljivostjo skrbel za red iu mir po našem mestu ter se milostnejša oziral na prošnje pritožbe ljubljanskih meščanov. Utinam! üy.gsosS l>m£eiiiškega EBmSši*tsl-j tir,j it, G. junija. (Toplice. Pošta. Šola. Bel-vedere.) Ne morem si kaj, da ne bi javno na-nazuaml, kako važne zuamenitosti se ve za naš do sedaj tako zapuščen kraj, se godijo v naši prijetni dolinici. Imamo toplice 26° C. toplote, ki so b le ž'- pred tremi leti kaj okusno pripravljene za občno rabu, samo stanovanj š; do letos ni „Ka-iij? nasajen?'1 se Janez robato in jezljivo poprašuje. „No, nekaj je že, ki si danes po mlinu tako bučal. Poslom še zdaj po ušesih zvoni. Menda se lahko popravi. Morda sem pa ja/. kaj zakrivila?" „Ti, prav za prav, ne." .,1, Janko, nekaj imaš že zoper mene; samo povedati nečeš. Le povej mi, odkritosrčno, kaj da je. Saj vem, da nisem brez po greškov. Napake imam, pa sama zii nje ne vem. Povej mi jih, pa jih bom odpravila. Ali nisem vredna tvojega zaupanja ?" „Le verjemi, da nimam nič zoper tebe. Le to me jezi, da je Štet iz službe šel. Priden je bil, da malokteri. Pa tako dolgo je bil že pri hiši, pa zdaj mi pete odnese, zdaj ko ga je najbolj treba. Raje bi zgubil sto foriutov, raje. Izgovarja se na-te, da si nr,u preveč na prste stopala, da si ga prijemala za vsak nič.' „Res, žal bi mi bilo, ko bi bila jaz tega kriva. Pa le poglej. Njegovi materi sem dajala kruha in kaše, pretekli teden sem jej poslala cel čebriček masti, vselej sem jej rada kaj živeža poslala, da je mogla živeti. Stefu sem pa dala nove hlače in pa tvojo srajco, ki je nisi nosil, ki ti je bila premajhna in pa vse tisfo. kar ima zdaj na stb. Vidiš, to ima vse od mene ; še predobra sem mu bila, predobra. Pa kaj čem ? Šti f se je ves popačil in spridil. Sam veš, da ga rad potegne, prerad in preveč. V nedeljo je bil v krčmi, je vse zapil iu po gnal, ves zaslužek celega tedna. Ta praznik je pa ves pijan domu prirazgraial, se drl pa rjul kakor zverina in še preklinjal in ko bi vedel, kako ti zna, še moliti ne zna tako! Drugo jutro mu povem, da to ni lepo, da kaj tacega ne bomo trpeli. Mesto da porednež obljubi, da ne bo vrč, se mi je pa grobo odgovarjal in še zmerjal me je; vidiš, pa tebi nisem nič povedala, da bi sodni dan ne bil. Oi takrat je bil jezen. Ali sem tega jaz kriva? Nikar se ue jezi. Pijauec je hujši... kaj bi rekla....; blagoslov božji gre od hiše in pa druge pohujšuje." ,,A, tako je? tak tiček je? To 8i pa že dobro storila. Dvesto forintov imam raje manj zaslužka, nego tako zver v hiši." Kakor da počiva božji blagoslov nad mlinom, tako je šlo vse lepo naprej. Mladi mlinar, česar koli se je bil podstopil, vse mu je po volji steklo. Kaj pa da ! Drugi mlinar j so ga zavidali, semtertje so ugibali, odkod in kje in kaj. Le to jim nikdar ni v pamet treščilo , da Prašnikovi zato dobro izhajajo, ker -o pobožni in pošteni; neumni so bili kakor noč. M adi mlinar je b:l zmerom pri delu, brez po-la ni bi! uikdar in kar je počel, je tudi vedel kako in zakaj. Mlinar je dobro vladal svojo družino in svoje hlapce. Šli so, pa urni so b li kakor ura, nobenega ni pustil jirazno-vati; je pa tudi vsakemu natanko dal, kar in kolikor mu je šlo. Z ta, ki ga je kdo v mlin prinesel, je dobil vsak pošteno mero nazaj, kakor je bilo tudi pri starem očetu Prašuiku, ki nikogar ni oderal in še na posodo je dajal, pogosto brez obresti. To je storilo, da je bil povsod priljubljen in spoštovan. Mlada mlinarica je bila taka žena in gospodinja , da se je vsak nad njo zgledoval, tako je bila razumna, pridna in čedna. Naši ljudje pravijo, kdor če poznati, je li gospodar ali gospodinja za kaj ali za nič, uaj pogleda na gnojišče in pa v kuhinjo. Pa res je tako. Kjer ni gnojišča ali pa kjer je okoli in okoli; kjer je v kuhinji vse razmetano in neč 'dno, ondi je zanikern gospodar in nemarna gospodinja. Pri mliuar- bilo. Sedaj je v Prešuikarjevem gradu na Mediji dosti sob pripravljenih za goste. Tudi v larovži Be dobe sobe. Sicer so bile toplice do Bedaj bolj slabo obiskane, ker ni bilo sta-novališč, ali Bedaj Be pa nadejamo dosti gostov , kakor je tudi gosp. Prašnikar obljubil, da bo letos došlo dosti imenitnih gospodov iz Gradca, Dunaja iu od drugod. Voda sicer ni tako močno topla, kakor v drugih toplicah, veudar pa se mora pripoznati, da ima gotovo zdravilno moč v sebi. Za tako zvano „Som-merfrische" je pa kakor nalašč. Druga znamenitost je pa poštna postaja, ktero smo dobili 1. junija tega leta. Ekspedi-torica je gospica Naglasova iz Ljubljane in 6tanuje na Obreziji. Naš orglar in njegova žena nosita pisma vsaki dan dvakrat na pošto Ilvala Bogu, da smo to dobroto dobili, za ktero se imamo gosp. Prašuikarju najbolj zahvaliti, ker on si je neizrečeno veliko za njo pripade val in je tudi marsikaj žrtoval; zdaj pa še pravi, da ne bo odnehal poprej , da bo šla še letos skoz našo dolino vožnja pošta, da bo še letos postiljou skoz Podšentjur tako na poštni rog trobil, da bo po vseh hribih odmevalo. Bog daj, da bi se še to uresničilo, potem bo še prijetniši v naši nekdaj , Čemi", a sedaj krasni dolinici. Tretja znamenitost pri nas je šola, zarad ktere je dvakrat okrajni glavar iz Litijo in sicer vselej v soboto popoludne prišel, da se je vstauovil krajni šolski svet, k'erima ua čelo so postavili J. Mohorja, posestnika iz Šemnika. Dosedauja mežuarija bo predeiaua za šolo, gosp. duhovniku pa se bo sozidal za farovžem nov hlev in pod. Tako tedaj bomo imeli tudi mi v podružnici velike Čemšeniške fare bvojo lastno šolo , h kteri bodo spadale tudi občine Šemuik in Podlipovica. Zadnja znamenitost je pa Belveder, stoječ na prijaznem griči nad farovžem, kterega je dal delati tudi gopp. Prašni kar iz samih ko tmatih smrek z okroglo streho, ki je jako umetno narejena, da dež, kjer buče, skoz kaplja, ktero dela tesar Šttfauov Grega že skoraj tako delgo, kakor Noa baiko, pa je še dozdaj ni dodelal. i'Bi'i enejc. (Napredek in germani zacja.) Naši narodni protivuiki imajo vedna napredek v u=tih. Zarad napredka in zarad zna- jevih je bilo vse v najlepšem redu, vse je b lo lepo pospravljeno, počedeno in osuaženo, da je bilo res veselje stopiti v Prašuikovo hišo. Videlo se je, da tukaj vse cvete in napreduje da je vse zdravo in veselo. Vedel je mladi mlinar, da Čič ne da nič, da Bog da deiavcu a ne legavcu. To se ve , da noben človek n brez sovražnikov. Tudi Prašnik jy imel dosti zavidnikov, zlasti one, to je mlinar iz Jarovine ta mu je bil gorak, pri kterem je šlo vse rakovo pot. A mesto, da bi bil Jaroviuec spe znal, da je tega sam kriv, je pa na Prašnika zvračal, kakor znajo taki ljudje; ustil se je kdor ga je hotel poslušati, da ga Prašnik sporile-zuje, spodkopava iu obrekuje in da zato ljudje k njemu v mlin ne nosijo. Pa to je bila ko smata laž. Prašnik mu je sam velikrat mlevi poslal in ga ljudem priporočal. Da mu je Blabo šlo, namreč mlinarju na Jarovini, se ni iu diti, zakaj Jarovinski mlinar ni dosti maral ne za vero, ue za cerkev, ne za pošteno življenje in če je sem pa ije v cerkev zašel, so si ua tihem šeptali: „lejte, lejte, še mliuar z Juro vine je v cerkvi, kdo bi si to mislili" (Dalje prih.) nosti bi morale biti šole nemške, zarad napredka se mora po naših uradih nemški ura-dovati, da se bo tudi slovenski kmet ponem-čil in mogel napredovati v znanostih. Nemški centralistični listi nam dan na dan tulijo , da se le v nemščini more kdo omikati. Ker pa ti dobrotniki ljudstva tudi nam Slovenci m le dobro hočejo, zato se prizadevajo tudi v vse naše šole celo v ljudske vriniti nemščino, da bo naš sedaj še neotesani slovenski kmet mogel napredovati v kulturi, kar brez nemšč ne ni mogoče, to je tako gotovo, kakor bi bilo z žebljem pribito. Da naš slovenski kmet ni om kan, ker nemšč ne ue zna, to lahko vsak ve, kdor le bere ljubljanski „Tagblatt" in dopise iz Ljubljane v dunajskih listih ali „Tagespošti." Zraven teh dovolj jasn h dokazov po nemških listih, da se vsa Avstrija od pruske meje do Budove v južnem konci mora ponemčiti, se pa mora še to v poštev jemati, da sta že Marija Terezija in Jožef II. hotela celo cesarstvo germanizirati. Njih politika je gotovo bila avstrijska , in kdor se jej protivi, je izdajavec Avstrije. Se ve, da sami ustavoverci vedno tako strogo ne branijo politike cesarja Jožefa, temuč le takrat kadar je njim v prid. Ko smo pa mi morali osvojiti Bosno, so se pa vsi ustavoverci temu protivili, da si je tudi ravno ta cesar vedno gojil politiko, da se Avstrija mora raztegniti na vzhod. Iz tega se razvidi, da centralisti niso vedno konsekventni, pa čemu kon-ekvencija, če germanizaciji ne koristi. Bosno germauizirati je pa težavna stvar, čj že drugih avstrijskih Slovanov dozdaj ni mogel še požreti nemški želodec, če Bosno pridobimo, bo v naši državi še več Slovanov in Avstrija se ne bo mogla še dalj časa imenovati nemška. To so pa že lahko naprej vedeli, da slovenski Bošnjaki ue bodo vneti za „deutsche „Staatsspruche". Ii tega je razviduo, zakaj so se nemški ustavoverci tako bali prisvojenja Bosne, kakor hu dič križa. Če smo jo posedli, to ni njihova zasluga. če to vse primerjamo, vid mo, da ustavoverna ali konservativna stranka ue zngovarja centralizma zaradi tega, da ga je že cesar Jožef za dobrega spoznal, a le zaradi svojih interesov, in ker bi radi nemštvo razširili do Adrije, to je iz sovraštva do nenemškib, osobito slovanskih narodov. Vendar malo preglejmo, je li res nemščina tako potrebna napredku znanosti iu kulturi Mi mislimo, da ne. Alvce v Ljubljani, Ant. I.elian, lekar v Postojni, Kari Savnik, lekar v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Dom. Hiseort, lekar v Novemmestu. dajatelj in odgovorni urednik Filip ldlap. J. laznikoi nasledniki v Ljubljani.