St. 33. „SoLa" izhaja vsak petek g in velja s poSto prejemana alt v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta......, 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po-iJam'cah" se placnje za navadno tristop-no Trsto: 8 kr, Le se tiska 1 krat 7 » „ „ „ 2 ,, 6 „ » ,, „ 3 „ Za vefie Lrkt> po prottoru. V Gorici, 13. avgusta 1880. Tedaj X. Posamezne gtevilkc se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo ..treh kron". in na stavem trgu.—V Tratu v tobakarni-ci „Via della caserma 3". Dopisi naj se Wagovoljno poSUJajo nrcdniStvn „SoLe" v Gorici v Hilarijanski tiskartii, havoSiiina pa opravniStYU„So5»u na Korenji v Sticua . vi lii&i St. 253 II. Rokopisi so no vracajo; dopiii naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim noprcmoznim to oarocnina mila, ako ic oglase pri urednlltvu. Naznanilo. Odsiej naprej prodaja se „ Sofia" tudi v | posaraeznih listih v naslednjih krajih: V Trstu .• v tobakarnici „Via della easerma 3*; v Gorici: v tobakamicah na Starem trgu in v Gosposki ulici ; v Tominu pri g. Devetak-u; v Kanaiu pri g. Hoenlg-u; v AjdovSCini pri g. Dclenc-u. Opravniitvo „SOCE.a Cesarski namestnik baron De Pretis na ogledu po na§ih gorskih okrajih. Slovenski trgovi in slovenske vasi ob SoSi bill bo m preSli tedeii praznicno oblekli. Od Goriee naprej do koroske uivje. kjer Sofia izvira, razlegalo Be je pokanje in streljanje ob brvgovik po vsej gorenji So§ki dolini, Vsaka vesica se je hotela ponesti se slavolokom. Pri slavolokih se je ljudstvo zbiralo, ko je sprejeraalo eesarskega namestnika. Godba se stre-lom je vhod visokega obiskovalca povzdigovala. Raz-svitljeni trgi umrtni ogiiji in vefierna godba prifiali bo dovolj jasno in glasno o visokeu^ gostu, ki je po-Castil gorske naSe kraje. Ako Se' 'pomislimo, da se je ljudstvo kai* trio, ko je v dolgih vrstah obsipalo imenitnega potovaka, nam ni te2ko vrjeti, da je tak nenavaden sprejem ganil in razveseljeval cesarskega namestnika. Sloves;.i sprejem bit je sploSen in nenavaden. NaSemu Ijudstvu ze sama beseda razodeva, da v na-mestniku skazuje svojo staro in prirojeno vdauost uaj-viSemu vladarju samemu. Ljudstvo ni gledalo 2e naprej na osebo; brez predsodkov se je visokega gospoda razveselilo in v njem poklanjalo cesarski pre-ljubljeni hiSi. Zato pa so slovesne [naprave slovenskega Ijud-stva tudi odkritosrtfae; Ijudstvu saraenm prihaja ve-selje iz srca. Kako tedaj ljudstvo o pooblaSecncu cesarskem po-sebe misli, ni mogoCe naprej sklepati iz popisanih izjav. Ljudstvo osebo spoznuje posebe, in potem aodi. Iz skupnih porofitl je razvideti, da je bar. De Pretis prijazno se pogovarjal z naSimi ljudmi. To LISTEK. Ijudstvu dobro de", in na to stran se je visokl gospo- I da gotovo prikupil naSemu Ijudstvu. . ' Cesarski namestnik je tu pa tarn obfiinske po- j trebe pregiedal, pripoznal in tudi obeCal primerno pod- I pore. Sploh si je skuSal tudi nadrobnosti zapomniti, in takd je iz vsega videti, da mu je mari gmot no skrbeti za blagor naSik v oMe revnih gorskih krajev. Zlasti pa se je prek in prek nenavadno zanimal cesarski namestnik za Solski napredek. Kikjei* ni za-mudil popraSati, ali se mladina ludi podufiuje vnem-§kem jeziku; in povsod je nemSfiino pripo-rofial. Tukaj Be porofiiloiu veselje temni; tukaj se jim Cut pruobraca na lalost: tukaj Bpoznuje ljudstvo samo, kakd cesarski namestnik sam misli. NaCela naSih odgojevalcev so na to stran v nav-skrizji z zeijaini namestnikovimi. Ljudstvo je do de-nuHiijega dne hrepcnelo po domadih solah. Ljudstvo na§e je na nizki stopiujiiazvojft.Senid%eset let, od kar imajo gorske obfiine svoje pofietne Sole. Ravno je priscl (as, da v oboe mladina Iq zna nekoliko bra* ti, ravuo je zaSela mladina ufiiti se elementarnih nav-kov za domafie potrebe, da bi ne tavala vec* toliko v nevednosti in ncikuSnosti, kolikor do sedaj: in U je to g. itamestiiiku preveC! Cesarski uamestnik zeli, dabizopet namestuz elemeutarno rafiunico in z najelementamiShii reainim naukom «lo-v enska mladina ubijala se in svoj odmer-jeni solski Cas zapravljala znemSko slov-n i c o! Cesarski namestnik je svoje zelje in morda tudi enuki! namerc razodel ob casu, kogajena§e ljudstvo v upanji ali cel6 v preprieauji sprejelo, da nam pri-nese seboj v svoji lastni osebi naCela sedanje vlade, o kateri je sliSati, da hofie tudi Slovanom in zlasti tudi zapulCenemu slovenskemu narcdu na Pri-morskem dejansko zagotoviti in uresniClti toliko pov-darjeno, pa nikdar izvrSeno enakopravnost. Prepricat se je pri^el g. namestnik o gmotnih potrebah naSega ljudstva; ali o duScvnih potrebah se je slabo prcprical, ako meni, da je na§im po euo- in dvorazrcduim obCinskim Solam nemSke slovnice po-treba. v Zulust no je, da se g. namestnik za nemScmo po- teguje v poCetnih Solah v istem casu, ko nasi dezelni j zbori po treznem in dobrem premisleku od vlade za- ' htevajo enakopravnost in tedaj slovenski dezeluijezik na realkah in gimnazijah! Zelo nas spominja g. namestnikova hrepenenje ^Jesx*ec?iie vesti. Segavka (Poslov. 6—r.) (Dalje.) VideC Ugona za pol ure pozneje postopajoCega po mestnih ulicah ne bil bi opazil, da mu sapo po-jema skrb gr§kega govora, kojega ima govoriti ob kratkem na zeljo §olskega sveta. Okrogio cepico na glavi, dolgo nver2inko^ v ustih koraka zaveden si svoje veljave v predmestje, kder stanuje Lovre Dubois. UstopivSi pozdravi umetnjaka, gospoda visoke pa tverste postave in ostro znacenega obraza. aAli ste vi gospod Lovre Dubois?" „Sem! kaj bi radi?" sMoji sestri ieliti si, da jima napravite oprsno Bliko njune odgojiteljke, gospodifiine Nede Perretove v spomin. Globoko zarudi mladi umetnjak „V spomin ?K »GospodiCina Neda meni seomozitiob kratkem." B0ho!tt Ce, — kakor se kaze—poznate gospodiCinc, ne smeli bi se temu €uditi; ona je prav zalo dekle" !a nGotovo, gotovo ltt wPri molitvi pa dobi lepodoto: tridesetstozla-tih. Le radoveden sem, kterefa ljubimcasi izvoli!" po nem&cmi, da je bil on Bovrstni dcle2nlk prejSnje vlade, katera je kaj rada Slovencem bude rane vse-kavala sosebno v Solakem oboru. Naj bo priljubljenost cesarakemu namest-niku draga ali ne, mi uu svetujemo in zelimo, da ae na pravib raestih podudi o duSevnih potrebah nafiega ljudstva, in videl Uo, da so ljudsko zabteve, potrebe, pravice in najzrelSa doiika pedagogika protl njegovira priporoibam in nameram, ki jih jeopriliki sedanjega popotovanja po So«ki dolini razodeval brezizjemno. Ml Zelimo, da cesarski namestnik ne poaluSa onih, ki se nm ncznafiajno prUupujejo in njegovim 2eljam pri-kimujejo; mi 2eIimo, da bi ostal nepokvarjen vtli, ki ga je na zunaj na na§e ljudstvo napravil; mi zelimo, da bi si spomina no grenil 12e)jami, ki so na-Semu uarodu nasprotne: — mi lelimo, da ljudstvo ob drugokratnem potovanji visokega gospoda v njem po* Lasti in poslavi ravno takd priljubljeno osebo, kakor Be je odkritosrgno in z veseljem poklonilo v osobi na* mestnika prevzviSenemu prcbtolu ccBarskemu. IZ SOLKANA. C. k, uamestnik baron de Pretis, se je na svojem potovanji na Tominsko pr» vifi ustavil v Solkanu. Zupanstvo je dalo napraviti za namestnikov sprejem velik slavolok, na katerem Bta bila dva napisa: BSlavah in „Dobro doslilB Zia-ven so vihrale avstrijske, slovenske in de?.elne zastave. V sredo zjutraj je priiakovalo stareSinBtvo, g. zupuik monsig. Podreka, ucitetj, u(iteljicain veCdru-ge gosposke g. namestnika pri slavoloku. Gosp. zupan je prvi pozdravil g. namestnika v imenu cele obtioe v slovenskem jeziku „Slava!tt Dobro doslt! Nato ga g. namestnik prasa, ali zna govoriti nemSki, na kar mu g. 2upan odgovori, da. Nato sta se nemski o vet stvareh pogovarjala, posebno, da bi se mitnica prelozl-la na gornji kraj Solkana, in da bi se cesta v ne-kterih krajih po vasi raz§irila. Potem je g. namestnik govoril se z g. 2upnikom in g. uLiteljem, ter ga je vprasal, ali uci v Soli tudi nem§ki. Gosp. uiitelj mu odgovori, da uci nekaj ur v tedrm za tiste uCence, ki mislijo vece Sole obisko-vati. G. namestnik rede, da jc prav, da se edeii ve6 jezikov uCi in zna. (Mi to odobrujemo, ali da bi tudi g. namestnik se slovenskega jezika nautil, in tako na slovenskih krajih se slov. zupani slov. govoril.) Poz-dravii jc g. namestnik Se drugo gospodo in nato se odpeljal proti Kanaiu. IZ KANALA, 5. avg. Njih Eksceleaca g. baron Depretis je pocastil preteCeno sredo nas trg se svo- „Neda ima—tt nLjubimce? Kako pac zamorete dvomiti ? Za se-daj jih je Sestl" Jest?!" sSest mladih brdakih fantov. Ako Vam je vsec, seznanite se lehko & njimi Se danes. Priredili smo veselico na vrtu in gospodiCina Neda jej bode vodi-teljica. Najlaze si naslikate njeno podobo pri tej pri-loinosti. Ostalo povesti vam sestri in tu moj nas-lov.—Zdravi, gospod Dnbois ltt Ugon je odSel; Lovretu pa se jame solziti oko. Ljubav premaga mladega kiparja; Se jo ljubi, kakor nekedaj; Se srCneje. Prilo^nost, porofiiti se in usta-noviti si nov dom, je priSla; in nebeSki Oce se ga gotovo usmili, da ne zamudi. Pa Sest tekmecev! — tri sto pesov na zeleni trati—SestlMalohudaje ta.— V prvem nadstropji hiSe R.,.ove sedi pri mizi mladi zdravnik SreCko Farn. Tuznosti in nevoljnosti pobesil je glavo, z roko si jo podpira in, kakor bi se bil u2e nasitii zlvljenja, pogleduje Cmerno kmalo mrtvaSko Crepinjo na—mizi, kmalo svojega bemardin-ca; ki v najoddaljenejem kotu izpod Cela gleda svojega gospodarja—smrtuo ga zaniCevaje. Turek sovra2i palico nad vse; tudi je ni Se bil doslej nikdar okusil; odgojen je namreS bolj „mo-derno." VCeraj zveCer pa je dobil gospod Srefiko pis-mice in prebravSi ga jel je tako neusmiljeno pretepati Tarka, da ga ta sovraft in smrtno zaniSuje. In Sre5ko potrebuje ba§, danes najbolj ljubezni. Vse nade in zlate gradove, koje je zidaril, vidi po- drte, uniLene. Namerjaval je izstopiti iz kliuike, iz-javiti se za samostalnega zdravnika, potem pa poro-Citi se z ljubico Malico. Kaj ho5e sedaj poCeti? Vendar dvomi, je-li Malica zares takd nezvesta in hinavska. Morda vtegne se Se reSiti iz mrez, v koje joje zamotala nezvedenost? AU iii dolzaost— Nekdo potrka; Ugon vstopi. „Servus Srefiko! Kako se pofiutiS?" Nagovorjeni Svigne.po konci. nLepahvala! Injti?" „lV:asi gre, pocasi! Bog daj bolje! Da ne za-bim: ali je paC povabila Malica tudi tebe k veselici. ktero priredi nocoj na vrtu?" nOna?a „Resnicno; napravi jo mojej Seti in meni; tudi mladi umetnjak je povabljen \« »Kaj §e!a nPravi, da ho5e oprsno sliko, ktero jej napravi kipar. „Hm !K „Ne razumem, da si ne zna boljSega izbrati; on ni nic in nema nid! Al zal je iu brdak, da se de-kleta kar pulijo zanj, in na pet let—" „Na pet let ? Kaj ? Govori la „No nol Nisi-li opazil zadnje dni, da Malica z Marjeto preiskojeti raznovrstne spise o zakonstvu?" „Ne postopi se, Ugon, Saliti se in nalegati me ltt I Ne Salim se! Poslal sem ti bas vieraj obravnavo o pravicah zena. Malica Se ne misli preslabo, da se razvedri svet v kratkem in se bode porocalo le za I pet let, ali na za ora^eu $a91" jim pribodom. Jai se ne vem spominjati, da bi bil ie fcedaj videl naS trg tako krasno in praznitno z brezStevilnimi cesarskimi, dezelnimiin slovenskimi za-stavarai in razoovrstaimi pi^rogami okincau, kakor ta dan v podnozji starega klanca, kjer se nova lepa ravna cesta pricne. Ta stal je ponosno krasen sla-Tolok, na kterem sejebralvslovenskem jeziku napis: „Avstrijski dinastiji podlozm vdani trzani Kanalski cesarjevemu namestnika. Dobro dogel.* Kmalu po deveti uri zjutraj se pripelje g. namestnik se spremstvom. Pri slavoloku so ga cakali: g. zupan se stareSiostvom, c. g. dektn, vsi c. kr. uradniki aodnije in davkarije, c. kr. zandarji in finance straiuiki pozarna straza, veteransko druStvo, sol-ska mladina, fantici in deklice v praznicni oziroma v belej obleki se Sopki cvctlic v rokah, oba gg. utitelja in gospodiclna uCiteljica rocnih del itd. in mnogobroj- j no Stevilo oWinstva. Ko stopi g. namestnik z voza, bil je videti ginjen, zelo prijazen in vesel, damu tako velicasten sprejem napravlja narod, za kterega on tako malo mam. Predstavljale so se ma vse korpo-racije; pogovarjal se je z vsakim nekoliko, potem Sel pes z velikanskim sprevodom med neprenehanim gr-menjem moinarjev in pritrkovanjam zvonov proti Ka-nalu, kjer ga je zopet mnogobrojna mnnzrca cakala. Ta podal se je g. namestnik najprvo v prostore c. kr. sodnije, kjer je Se vse korporacije prijazno zasli-sal ter po marsikterih receh popraSeval; od tod se je I podal k c kr. davkariji, od ondod v Solo, kjer jeba-je g. utitelje prasal, v kakinem jeziko poducujejo iniadino. Ko ma povejo, daslovenski, bilo je to mo-in, seveda nepovolji, ter priporoceval je nemSki jezik is kazal, kako je potreben. Na to ma neka veljavna oseba, ki je baje tudi Clan okr. sols, sveta, obljubila pri pivi konferencyi okr. Solskega sveta predlagati ,auL das Tapet briogen", da bi se vvedel v slovenake sole nemSki jezik kot obligatenin poducen jezik. Joj.l vendar upamo, da se je le bal oni gospod g. namest-nika razialiti. \z Sole podal se je v obcmsko pisar-nico, na c. k. postno in telegrafijsko postajo in v cerkev, Mudil se je v Kanalu ne celi dve uri, odpeljal se je potem v primorsko Svico, v gorati Torain. Na poti iz Gorice mudil se je g. namestnik nekoliko ca-sa v Solkanu, v Plavah v Deskli, kjer so mu napravili tudi slavoiok in so ga tudi zupan se stareSinstvom in nfttejj so Solsko mladino cakali. Povsod kamor se je peljal, razlegalo se je pritrkovanje zvonov in gr-menje moznarjev. Y Rotinji je obiskal tudi Solo. Kakor vse kaie, g. namestnik, se mocno za vsako stvar zaniraa. Ko bi bil nam 16 pravicen! Bog mu to v-dihnil— _ . IZ VOLC dne 5. avg. Tudi mi Volcani smo do-stojno sprejeli cesarjevega. namestnika. Ob 11. uri . zjutraj dne 4. t. m. zbrali so se obLinski zastop, tu-kajSnja duhovSLina, solska mladina, financna strata in mnogo ljudstva pred v to postavljenim slavolokom. Na bliznjem holmcu naznanjalo je cam in ob enem I naSim sosedom Tomincem ravno ob 111/2 pokanje na-Sih moznarjev prihod cesarjevega namestnika. Pri sla- I voloku se kofiije ustavijo, in visoka gospoda iztopa. I Takaj nagovorita castiti gospod zupnik in zupao go- I spod cesarjevega namestnika, eden v nemSkem, drugi I v slovenskem jeziku, povdarjaje mu med drugim vda- I nost tukaj§njega prebivalstva presvit. babsburSkej hi-§i, za katero so trdnjava na italijanskej meji, kar se I je uie pokazalo, da „zvest svojemu rodu in cesarju I . bil je in bo vedno tukajSnji obcan". ZapustivSi sla- I volok §Ii smo zaporedoma po vasi naravnost v cerkev, I od tod v Solo, kjer ga je Solska mladina pozdravljala, ko je pela eesarsko pesem tako prijetno, da je vsem I srca ganilo. I Od tarn se je podal slednjie g. namestnik v Sol- J ski.vrt, kjer so mu posebno po21ahtnjena drevesca 1 jako dopadala. Splob se mora potrditi, da mu je Sol- I ski poduk bil zelo vSecen. Zraven slavoloka povede- I vali so sprejem tudi postavljeni raaji pred mnogimi I biSami in vibrajoLe zastave ob oknib in na raajih. Po- J slovil se je gospod ces. namestnik vidno prav zado- I voljen od nas. I PRI SV. LUOIJI 5. avg. Sprejeli smo tudi mi g. ces. namestnika sveeano. Napravili so mu slavo- 1 lok. Topiai so se razlegali, in Solska mladina ude- I Ie2ila se je sprejema. Potem ko so se mu naSi odlic- I niki predstavili, obiskal jeg. namestnik cerkev in Solo. I Posebe je Se ogledal cesto na Modiejcah, in obljubil [ je podporo za novo. Vrnil se je Cez Volte v Tomin. I • Danes je odSel v Cirkno. | Sprejem se sme imenovati slaven, kajti krasen I alavolok kar obsut se zastavami jekinCal vhod. Spre- [ jema- m se sicer vdek>2Ui Ie zastopniki obcJne, c. k. I • uradniki, dubovenstvo, veterani in Solarji; vendar pa I so skazali Tominci posebno cast s tern, da so okin- I cali okna se zastavami in zvecer razsvetili celi trg, I kakor Se nikoli preje ne. Zvecer je g. namestnik ob- I hodil celi trg, in gotovo si je mislil Sidas ist einecbt deutscher MarktAeck," temveL ker je vse spremstvo I • gladko nemSko govorilo oziroma edgovarjalo; samo v I soli ga je nekako zalost obSla, ker uCeuei nemSko ne • razumejo. Rekel je: „Was irerden die Kinder nichts deutscfc unterri^tet?,t'2ye4ersov2i^litudirakete. I { IZ SRPENICE 6. t. m. smo videli pri nas imel j nitnega gosta. Ktznanjeno nam je bilo, da bo priSe- cesarjev najneoisfk baron Pretis ob 3. popolndne v petek na Srpenico; ker se pa nismo zauesli, smo se lie 0 2. zbrali pri slavoloku. MWiUkommen !* je stalo I na njem!—Willkoaanen, er will nicbt kommen, smo rekali. No ga ie ob 4. uri ni bilo. Tokifla nas je I pa pnslovica: Visoka gospoda se rada zakaani. Pol I ure potem, ko smo culi strel iz Troove, 90 tudi na I Srpenici puSke zapokale, pn5ke Sestih srpeniSnih strel- I cev zapisanih v bovSki: Scbttzenbnnd. Bliial se je I g. namestnik. Pred njim se je bil vrnil uze na§ iu- pan, g. bovSki sodmb mons. K., dekan in na§ g. vi- kar, ki so se mu bBi naproti peljali.—Pod Trnovskim I Klancem )>ozdravil je naS zaps* g. namestnika. I Z. g. namestnikora je pri§el tudi tominski gla- I var in iz Gorice dVzelni plavar, iz Trsta nam. svet. I ProSenj je sligal g. namestnik na svojem potovanji I veliko. Evo srpeniSke: Uravnanje ceste. (Po mnenji I g. namestnika bi pa uravnanje klancev stalo 120.000 I for., tedaj malo upanja). PuIajSanje popotega kupee- I vanja (Hausirhandel). I PogovorivSi se c mozmi, gre g. namestnik v vas I med vrstama Solske mlade2i in drugih vaSSanov. I Ogledal si je cerkev in Solo, v kojo so se bili I otroci po sprejemu vrnili, akoravno ie po peti. Po-I praSeval je po Stevilu ucencev in ucenk, po kakovosti I obiskovanja Solskega, po uciteljth in—ali se u6i tudi I nemSki jezik. Da se ta uk vpelje, je toplo priporo-I Ceval Solskemu krajnemu svetuin njegovemu predsed-I niku. I Med dezjpm, ki je priSel zg. namestnikom, pe- I Ijali so se na Lago. Spremiii so ga spet slovesno, se I ve da. Prosili so ga za Iastno cerkev, lastno Solo in I pravico zopet koze rediti. I 0. namestnik je pustil pri naSib ljudeb dobiT I vtis. Ni bil ni6 prearistokraten, kakor so se bali. I Hvalili so ga, da se je prijazno pogovarjal z ljudmi I in posluSal njih proSnje. I Ro^e pa ni brez trojev. Gospod, ki korak za I korakom dobiva teren nemSkutarijt proti jugu ob Soft, I si je ze tudi S. pribojeval. L^ krepko naprej! I Bis zur Adriat Sv. Jakoba dan priSli so bovSki I ttScbutzi in Reih und Gliert" k cerkveni slovesnosti. I To je-bila prva bitka—dob^ena. I V 8EHRELJAH. 10. avg. 5. t. m. se je peljal I cesarski namestnik iz Tomina v Cirkno. Iz naSe ob-J cine so ga Sli pocastit 2upan; dva podzupana in ne-I kateri stareSine. Ogledal si je g. nam. na§ po hudi I povodnjt poSkodovani most, ter je obljubil dobiti nam I 500 gl. podpore. Ko se je odpeljal proti Cirknemu, I pokali so „mojzleriu (topidi) nad Stopnikom in pri cer-I kvi sv. Ivana. I 0 tej priliki naj Se povera, da so letoSnje po- I letje pri nas izvolili enoglasno zopet starega zupana 1 Jozef KlemeociC-a, mo^a, kije tudivreden vse hvale, I s kakorSno ga je tudi tominski glavar pocastil. I IZ KOBARIDA. Potovaje po naSib gorah priSel I je g. namestnik, baron -ie Pretis, tudi v nas trg. Ze I na vse zgodaj oznanjalo je gnnenje mcznarjev praz-I nieui dan, in pioti sedmi uri odpeljaliso se obCinski I zastop, g. dekan, ucitelja in g. komisar visokemu go-I stu naproti. Na Dolgem pqslovil se je g. namestnik I od tolminskih spremljevalcev, dal si predstaviti vse j I naSe moze in nadaljeval i njimi svojo pot. & njim I bil je g. defelni glavar, g. namestniSki svetnik Rioal-I dini, g. okrajni glavar in namestnikov sin. Na Idr- | I skem sprejela sta ga odbora idrske in HveSke zupa- [ I nije, in pri slavoloku na koncu Kobarida klicala mu I I je yelika mno2ica ljudstva gromoviti w2ivio.» Iz Ko- | I barida odpeljal se je v Staroselo, kjer ga je po- I I zdravil tamosnji g. vikar, ink Rob u, kjer seje dol- I I go razgovarjal z g. 2upanom. Od Roba pogledal je | I na mejo ter se osebno preprint), kako potrebno je 1 poravnati cesto ob NadiZi. Vracaje se sprejel je | I pri Robu brginjskega Zupana in g. fajmoStra in g. [ I vikarja v Sedlu. Posebno so ga zanimala njtb po- | I roflla o cesti, ki bi ae morala deiati iz Roba v Br- | I ginj. in koja se je bila tudi ze zafiela, tedaj pa caka, I J da^ se je kedo usmili ter zafieto delo nadaljuje. Bog I daj, da bi bilo 2e enkrat bolje v nasib krajih, da bi | I se mogel Clovek vsaj brez strabu vsesti na voz in se | I ne bati, da se zavali s kooji in z vozom pod cesto. [ { Pri Idriji je izstopil, vse nataako ogledal ter si dal I I vse razlozlti od prejSnjega zupana. ki se je vedno z | I vso mocjo trndil in se Se trudi, da bi se vendar en- | I krat naSa lepa in rodovitna dolinica posuSila. V Ko- [ I baridu pogledal je Se Solo, popraSeval to in ono, in po I j kosilu pri Jan. Kranjcu odpeljal se je v Bovec. Ko- [ I baridci spremiii so ga vrh klancevf kjer sta ga caka- | J la bovSki sodnik in mousignor Kumar. I I Kakor smo videli, se je moi zeld zanimal za I vse in tu pa tarn vazneje stvari zapisal, a zeld ne- I j prijetno nam je bilo, da se je pri vefi priloznostih j j prav vsiljeno za nemSiiino potegoval preziraje pravice j slovenskega jezika. V BOVeU. Dne 0. t. m. popoludne pripeljal se I je ekseelencija namestnik baron Pretis Az Tolminske- I j ga na BovSko. I Vsi kraji od Trnove do Predela napravili so I slavoloke, in bili so v praznicni obleki. I Povsod je bil sprejem navduSen, pozdrav prime- \ I res, Na Srpenici obiikoval je cerkev, Solo itd, | Pred Bovcem je, bil lep slavoiok z napisom; wDo-bro doSli !„ BWillkommen I" Na primerni strani tudi: „Viribus un:tis!K Slavoiok imel |e le cesarske zastave. Pred tern cakal je obainski svet, uradniki duhovSfiina, Solska mladei in sto in sto obuustva. Bila je ravno 6. ura, ko dospejo ces. namestnik med veselim pokanjem nioznarjev in zvonenjem. Tu ga pozdravi bovSki 2upan v slovenskem in nsmSkem jeziku in predstavi navzoce korporacije. Na to se poda, akoravno je hudo deievalo, spre-vod po lepo okinCan^ BoTm na glavni trg, Fa trgli so stali v paradi polnoStevilni se zastavo in godbo bovSki strelci. Ko se namestnik bliza, general-marS se trobi, strelci presentirajo in godba eesarsko himno svira. Komandant, okr. sodnik, g. Rosman ga nagovo-ri v daljSem nemSkem patrijoticnem govoru ter nazria-nja namestniku, da je imenovan ^astnim dlanom bov-Skih strelcev. Namestnik se zahvaljuje, hvali namen druStva, sprejemlje Cast radostnega srca, strelci pa med tem pod sviranjem godbe difelujejo. Po tem je obiskal cerkev in sprejem raznih bovSkih notabilitat. Zvecer je bil v gostilni pri BpoStiB, kjer so namestnik stanovali „dinera, h kojemuje bilo vefi bov-Skik odlidnikov povabljenib. Bovee je bil kaj lepo razsvitljen, |pred „po§to* in po trgu svirala je godba, vse je bilo 2ivo, strelci so driali castno stra2o. Drugo jutro so bili nam. pri sv. mall, po tem so obiskali obfiinski urad kjer so bili vsi iupani bovSkega okraja navzofii. V Soli je g. namestnik nem-SCino priporofieval. Ob 10. uri je odSel g. nam. cez Predel, do kamor je bil velik sprejem. Dopisi. & Kanalskih hribov 2. avg. (Izv. dop.) wl)e2 bode*. BBog daj, saj je potreba, zemljaje vsled su-Se vsa trda in pusta, trava krompir in drugi sadeSi so tudi vsi zveneli.* nNaka, danes naj bode Se lepo vreme, jaz imam po senoMih veliko sena, kedar ga 8pravim, potlej naj bode de2, kedar ho«5e.tt Tako 80 se menili poSteni kmetici v soboto zjutraj,' vided go-I ste oblake od juga na sever iti. Res, ni dolgo mu-; dilo, okoli sedme ure se je nebo Se temnejSo podob-laclio, in gorak de2 jame zejno zemljo napajati; pa j le dobro uro trajal je de2, oblaki so se razSli, in postal© je lepo vedro vreme, p* no za celi dan; ze o-| poludne so oblaki zopet se nakopitfli, gromjame votlo I tuliti, blisek ogojeno bliskati, burja mocno pibati, in dez se curkoma vlije, zraven se Se sodra, potem pa toCa rablega zrnja usuje, naposled pa zacne taka rog-Ijata toca roiljati, da malo kdo pameti enako; bila je vefiidel ploSfinata, na eni strani izboknena^ na drugi udrta, tedaj skledi podobna, druga pa je bila iz mnogo manjih zrn sestavljena. KakoSno Skodo je u6i-nila, ne morem povedati; zrelo iito, posebno pa jefi-meu je popolnem uniCen, krompir je po mnogib kra-jib ves okieSeen, ravno kaleCa ajda in repa je tako pobrisana, kakor bi bila z metlo pometena, sadeft po vrtih, sadje na polji, vse je Slo pod zlo. Najhuje so zadeti, kakor do zdaj vem, obfiine Kal, Lokovec, BanjSite in menda tudi Lom in Levpa. Danes pa ima-mo bladno vetrno in nekoliko oblafcno vreme. KmetiSki pridelki so bogato obetali, a obrodili le srednje. PSenica je Se lepega zrnja, pa je tudi zeld snetnjava. R2, jecmen in zgodnji krompir so se Se precej obnesli; pozui krompir, ne vemo niC, kako bode; ako se ne obnese, potem gorjd naSemu htibovcu, ki mu je glavni pridelekl Sena je, kakor povsod, taka tudi pri nas prav malo. Uze preSlo pomlad je ubogi kmet stradal, da se mu je tema de-lala pred oCmi; ie bo Se prihodnje tako! Trrlet 1a doba kalskega zupana je pri koncu, in nova volitev je 2e razglaSena. ZatoVam kli(5em: Glej-te, da dobite v vsaki stroki dobrega Zupana, ker do-bri 2upan veliko koristi, slab pa Se Skoduje. Zdaj je zlati das, da se ne boste prepozno kesali. Ravno, ko te vertice piSemv izvem nekaj prav 2alostnega. V Lokovcu je namrefi v nofii od 1. do 2. t. m. strela udarila v neko hiSo in ubila moza, ko ga je njegova zena ravno iz sladkeg^ spanja klicala. Pa Se druga nesreca^ vCeraj zjutraj je otrok ene naj-ubozniSib druzin v kalski obfiini budo pogorel. Njegova mati iene ovce na paSo in pusti Se spedega o-troka doma, otrok se prebudi, vstane in gre v hiSo k ognju se gret, pa obleka se na njem uname, in mladi otrok ne ve" si pomagatr, Hice: wMati! matil" vstane in gre goree in plakajod za matrjo na paSnik, tarn dobi ga mati v tem 2alostnem stanu, sree hofie ji od 2alosti pofiiti, prime ga in nese domov, kjerter-pi neznane bolecine, dvomi se da bi Se ozdravel. Samo zalostne in nesreCne novice! _____________Gorjan. fe Selane dne 9. avg. (Izv. dop.) (Beseda nbo-do«ib ufiiteljev"). BSlovan povsod brate ima." Le redkokedaj 2itamo v BSofii" kak dopis iz kapitale kraikega giobusa, stojice 8f|ajj8ke|ii okraja, Ne da bi dejal, da in dopisnikov, kateri bi porocali i vsako znainenitiSo novico od tod — ne, teh ne pre- I < manjkuje. Tudi gradiva jim, menim, ne pvimani- I , kuje, o Senior hi pisaK; kajti V Sezani bi lahko „te- 11 anik" izbajal. Posebno sedaj o poletnem casu je zvi- I j ljeuje tukaj kaj zivabuo, vse je postolo nekako bolj I ] „kroftnoa — veseliea se za veselico vrsti — tedaj I I „Sezana^ je za res „§timana.nje republikanske ustave in vlade. Prejsnji mesec je bila velika slovesnost v Pariztt, te ctor j)a! ne-navadno 6ast6 in slave" sedanjega predsednika Grevy-ja in znanega zdaj kaj raogofinega dr^av-nika, z imenom Gambetta. Ko bi Francozi le ne bili tako spremenljivi, pa bi se lehko'' zana-§ali svet na dobro prihbdnjost tega naroda! Turcija hofie, kakor se sliSi,' vendar z lepa zadovoijiti Crnogorce, ker namerava jim zdaj brez pridrikov odstopiti Osinj (Pulcigno), Na Ruskem bili so dozdaj ostri tiskovnj zakovni, Tudi kdor je hotel na Rusko dobiti knji^evnega gradiva iz tujih dezel, imel je veliko sitnosti na ruskih mejah. Zdaj pa namerava ruska vlada pregledati tudi tiskovni zakon. Loris Melikov, ki iina zdaj tako* rekofi vrhovno oblast, in ki je v kratkem Casu razburjehost raznih ruskih sekt in strank, lie ne fie pomiril, pa vsaj umiril,.—tn veliki oblastnikbo imel.gotovo dober vpliv na tudi potrebno popravo tis-kovnega zakona. Domade stvari. Vsako mesto avstrijsko hodo 18, dan avgusta slovesno praznovati. StareSinftvo Brnsko in paTr-2a&ko pa nimati ftutaj za toko proznovanjo. Ravno te dve mohti, eno kupcijsko, drugo obrtnijsko, pa ho radi skazujeti, kadar jimp je povzdigovatf na severju nemitvo in na jugn italijanstvo. AH imajo vifii krogi urazatuka znamenja? Bliiati je, da bo bakljada 18, dan t. m, v Go* rici, in se je udelelijo menda tudi delavci ltltterjovl, V gvedanoat 50 letnemu rojstvenemu dnevu presvitlega cesarja Franca M$k ?., ki se bo, kakor znano, godovtda 18. dm t, m., priSlaje na Dunajl ravno kar na fsvitlo prav lifna knjilica za slovensko I mladino pod nawlovom ; „ A v g u s t a in e s c c a, 18. dan." Knjigieo je sestavil urednik VrteCev, tedaj moz, o katerem je znano, da zna pero sukati za uila* da srea. Knjizica obseza na 20 straneh iz iivljcnja na* Sega cesarja najvalnise firtice. Ima 7 dobro izdolanih podob in staue samo 12 kr., 10 iztiskov samo I fl. Naslov za naroCbo je: C. Rauch, Buchdruckerei, Wiea, I VI. Hornbostelgasse 4. Ces. namestnik, baron De P ret is vrnil m je po Potabeljski zeleziiici nazaj v Gorico. V sredo je 2e predsedoval v seji Solskega sveta, Kolikor nas utt njegovo popotovanje, slovenske sole v njem n,imajo zagovornika. Dvorni svetovalec bar. Rechbach je zdaj v kopelih, njega zdaj nadomeS^uje v glavarstvu g. grof Manzauo. Tukajgnji geueralni major Schauer sapiiBti Go* rico; namestotk njegov ni se znan. Novo pokopali§6e v Gorici odprejo proti koncu tegameseca. Pokopaliscni in pogrebni red smo dobili be no v. 0. Vesel-Koseakl. znani slovenski pesnik, pri-§el je v Se2ano nna zraku. Sivi starcek — star je u2e 80 let — je Se prav krepkega zdravja in lepega roinatega oblicja. Prav rad so pogovarja v milem slov. jeziku z uceco se Solsko miadino. Bog daj, da bi mu nse2anski zrak" dobro teknil. Imenovanje. Gjspodifina N. Pitamic, do sedaj supleutioja v Selaui, je ravno tarn imenovana.za uCileljico. Se^anski obdittski zastop je sklenil sloves-no praznovati 50 letno rojstvo naSega presvitlega cesarja. Program des k. k. Staats - Obergymna-siums zu Mitterburg. Bilo je na tej gimnaziji konec leta 126 ucencev, i^ed njimi bilo jih je 111 iz Istrije, 4 z naSega Primorja in 11 iz drugih de2el. Bili so vsi katolicani, po narodnosti pa 70 Italijanov, 43 Hrvatov, 8 Nemcev in 5 Slovencev. Gimnazija je popclnem nemSka. C5ili so se Hrvatje svojega jezika po tri ure na teden, na vi§i gimnazyi po dva razreda v en oddelek zdruzena. Vodja temu zavodu je Franco plP.Hafner, kijevspeSno deloval do letos kot# prof, na goriski gimnaziji. V svojem novem pOdrocji Steje ve6 profesorjev slovenske narodnosti.— PbroCity j>olni spred latinska razprava z daljSim nasldvom. od prof. Davj Nemani<5a,.in se tako-le glasl:, De stoicorum jRomanorum' primi Caesar am saeculi factiqne re-pugnante contra, earn, qua saeculum tenebatur'ratio-nem deque Taciti quod de eius factionis cbnsiliisat-que studiis de iisque q\« ea sectabantur fecerit iudi-ciodisputatio brevis. Spis je zgodpvinsko za-nimiv, ker ka2e v popaCeni dobi pirvega stoletja rim- ! skin cesarjev nek&j wog st^r* korewitiv, W w „„.__________i upirajo, da si jim zaradi tega preti polittfno preganjanje. . Ob enera ima sestavek hterarno zgodovmsko vredoost, ko is njega po pripravai, kratki poti spoz-navano kritiCno utrjeno sodbo in s tern nazorje lme-nitnega rimskega zgodovinarja Tacita. IT Sevrno Ameriko se izseli ta mesec 18 oseb z Gorenjskega. Ma&k sa mrtve. (Missa pro defanctis) priSIa je na svitio v Blazuikovi tiskarui po 32 kr. spoStni-no vred. Cretaroglaano ali za 1 glas z orglami aesta-ftt Je to malo P. Angelik Hribar v labkem cerkve-nem slogu, Netrofia. Pred tednora dni je ncki Borri v Seiani tolkel ? telikem kamnitem ,,mozoarjutt swod-nik in iveplo hotec napraviti — ffrakete* — recte .tmetne ognje". A groza! Slisi se mocni strcl, mo2-nar se razbije nakose; Borriju odnese pol glave,eno roko in ma pridere prsa — tako, da je na mestu arte? ostal. Laibacher Tagblatt, list, ki je imel nalogo, ]nr je alownako, grditi in zanicljivo opisovaU, mora konteti tfoje titljenje oajbolj zaradi pomaqjkaoja gmotne podpore. Pravijo, da tniali kot tednik z ena-kim nemfikutarskim znacajem ratati, annaj Kranjske-ga nekod. Po njaako obnasaaje, ampak tudi one svoje voditelje, ki so v svoji strasti in zaslepljenosti izgubilives Cutza pravo in enakopravnost-i Slovenci pa naj si snujejo svojo trgovino in obrtnijo tudi po mestib; potem ne bodo Labov nadlegovali za knpovanje in prodajo; potem bomo videli, kdo je tudi v Gorki dozdaj laskim in nemskim stacunain do-nasal najvee* dobiCka. Slovenci naj zacenjajo boditi tudi k domafiim odvetnikom; potem bozacel mordakak laski pravdarski doktor svoj;m domacnom razkrivati dosedanje ie obsojeno obnaS nje politicoih jhkonskib pritlikovcev in onih, ki tavajo Biepo za njimi. _____________ Y. Razne vesti. Nek zdravnik D.r Tanner je v Ameriki poskusal postiti se celih 40 dni. Zdravniki in drugi ljudj§ so cuvali nad njim, da bi ne vzel k sebi skriv-ie kakega jedila. Piti pa ma je bilo dovoljeno, in pil je vode zares zel6. Dan za dnevora mu je bilo tel6 laie, obraz mu je vpadal, in cel6 te!6 se mu je skraj fievalo. Zelodec tudi mu ni bil proti koncu veC na mini. Vsi zdravniki skoro so mislili, da ne prestane; in %-endar je te dni sreCno koncal Stiridesetdanski post samo ob vodi, zraku in spanji. Badovedni so ljudjg zdaj, ali mu ni Lsiodec prevec oslabel. Ali pa ni fttdno, da ilovek toliko zmore? Javna zahvala. Vsem onim, ki so mojo ranjko preljubljono in nepozabljivo soprogo HELENO SEGALLA sprcmih do tibe gomile, ters tern skazali, meni in mojej dru-2ini pravo pnjateljsko socutje izrekain uajtoplej§o zahvalo. Kanal, 10. avgusta 1880. ANTON SEGALLA. Vsem onim* ki so nam izrolili na razen nafiin izraziti svoje blago socutje o zgubi preljubljene ma-tere oziroma ta§ie in stare matere, gospe JOSIPINE TARUASCH rojene pi. GABZAROLLI Turnlackh — izrekamo iz dna srea najtoplejSo zahvalo. Rodbina DOLSCHEIN-ROJIC. Kaznanilo. Podpisani naznaujam slavnemu obdinstvn, da sem se preselil s& svojo gostilnico se starega trga na trg sv. Antona r Trojarjevo hi§o it. 1 pod naslovem pri „VETERANU* ter ho5em tudi za naprej za dobre jedi in dobro pijatfo skrbeti. Priskrbljeno imam tndi za ohranitey vozot in zivali. V Gorici, 10. avgpsta 1880. Kla2 Spacapan, gostilnidar. Marijaceljske kaplje za zelodec izvrsten pripomo6ek zoper vse ielodefcne bolezni posebno pa se sponaSa pri netefinosti, Lelode€ni slabo-sti, s!abodi§eLem dihu, ke-dar iloveka napenja, mu ki-slo podaja, kedar ga grize ali vjeda, pri zelodccnem kataru, zgagi ali rezalei, ie se nareja pesek ali ka§a, pri preobilnosti slia, zlaten-ci, pri studu in metanjir jlavobolu, prihajajocem od zelodca, ModeCnem krtu, pri zaprtem zivotu, piena-sitenosti bodi z jedmi ali pijaCarai, pri glittah, vranCuih, jeteruih ali be- moroidalnih bolestib. Vsaka steklenica stane s podukom o rabi 35 kr. Glavna zaloga za Gorico pri gospodu le- karuic'aiju A. pi. Gironeoli v Gorici, blizo „treh kron". Centralna zaloga za razpcslljanje: Apotheke zum heiligen Scbutzengel des Carl Brady, Krem- sier, Maehren. Broj 708. Razp'iN slii/cli. V selanskem §olskem okraju je izpraznje-nih §est ufiiteljskih slu^eb III. vrste z dohodki doloCenimi v postavi od 4. inarca 1879 in sicer na enorazrednih ljudskill §olah v Brestovici, Sko-pem, Lokvah, naBarki, Vatovljabin v Temnici, potem sluzba ufiiteljice na ljudski§oli v Komnu in eventualno sluiba uSiteljice na ljudski Soli v Tomaji tudi z dohodki dolofienimi v postavi od 4. marca 1879. Prolnje se imajo vMiti po predpisani poti do 31. avgusta 1880 pri c. k. okrajnem §ol-skem svetu v Se2ani.— F Seiani, dne 4. avgusta 1880. Predsednik C, K. OKRAJNEGA SOLSKEGA SVETA BOSiziO. St. 191/E Oziiaiiilo. Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pietit) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 6. septembra 1880 zaSela javna draZba (kant) neresenih zastav II. fietert leta 1879 t. j. tiste, ki so bile zastavljeno meseca aprila, maja in jtinija 1879. Ravnatelj: Lovisoni. te jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovi