Sloyenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Štev. BO. Chicago, 111. 31. augusta 1903, Leto Prnnorlamn ali nonrorliiiomn! zahteva da,lil«nj! sistcn1 - kapita-jčim več šmira v tim rajši rropaaamo ail napmOUjemO! listinfar. • |.iajdepoty predle papirnate dojio- ____, Ulicc, katere tvorijo vsakdanji vine- katcra z imenitnimi tlh- ("leveland, O. 14. augustu.' pohod proletarslva. se smejo pač »lavfci 1,1 P^več ozkosrčna, n. pr.:; __j imenovati: ulice sužnjev, kamor po-1 "I!rav°. dragi kolega!" je pri suro Pertlm Afn,,,v n šiljajo visoki lotxn-i svoje agente. ~ pardon. domovini že v navadili Napisal. Star Pershe-Money Ct. ■ ^ kupuj(! ■J^ kakor j Bratci - vinski ali pa farški, h j Istem Cam po de Fiori sežgan veliki Inemo živino. Pri vsakem koraku I vse ena podla je i'ajal Obrambna sredstva proti klerikali/mii. (Dalje.) Dne 17..fehruvarja 1600 je bil na Razgled po svet«. IZ. BALKANA. To rško. Potres se tudi od trenutka do trenutka pojavlja po okolici. Rim, 18. aug. — V navzočnosti kardinalov Rampollc in tyocennija I so bili odstranjeni pečati, kateri so I hranili uhod v sobane umrlega pa-Velikanska svota de- Carit;rail, 19. aug. — Turška via- ! I**3 ,-l'va . . se pač najdejo, filozof GionjtanO Bruno, bivši (lomi- ()a Jc sklenila pogodbo s tvrdko narAa v'cc inillJonov trailkoy Euclid ulica v Clevelandu je res j Pečamo bl«l*e, izmučene obraze sta-! __ nikanec. Prano je bil prvi, ki je s Krupp za oskri)itev 3. bater;j brzo- ^ J* na*la ,v -sobah-. , ... krasna prekrasna Velikanske raz-mož in tlKli mIadenčev; revno 1 pODOVskjl polulkn farbanu I prepričevalo logiko izvajal lilozo- etrplnill ^ | Bedaki, <1 narce vkup I Kjer kosno zidane palače, obdane z lepo oblcčcne matcrc z napol mrtvhni (lo. j opovska "ol,t,ka» farbanJe dišečimi vrtovi in drugim lepotic- jCT1gkj na rokah itd. Well, to je I , , . . ______________________________ 0 jem, stric visoko proti nebu. Prole- današnjj sistenj) svetovni red mo- Saj smo vedeli, da bo vse tako- izagovarjal proti sholastični 111 konzt,|a) jc nižje sloje v Monastiru tarča, ki zaide tu sem, odtegnivsi se dcrnega sužCnjstva. katero z vso zvano katoliško časopisje povddi- j cerkveni metafiziki. Ker je Bruno silno razburilo. Ipozemskim konzu- govalo do neba novega papeža. Pre- j nagovarjal zakone nature proti tem |om pret; vcjjka nevarnosti vsled če- zakonom nasprotujočim cerkvenim j sar s0 zasc(|cni vsj konzulati z vo-naukom, je bil spoznan krivover-1 ja5ko s;,0j (,a se tako ^je eVen-cem. L. 15ga. ga je prijela inkvi- tuje,ni naskok |jU(istva. zic.ja v Benetkah in ga izročila in- i pH avzct:u KrušeVj za trenutek svojemu brlogu, da se j vncmo in ^^tjo podpira naše naužije malo svežega zraka, kar zo- prcprc;nc farjtv0i ki pa na ,irugi strani sili umnemu in pravičnemu človeku vso kri v obraz. Z roko v roki z barbarskim kapitalizmom na obide ob pogledu na neizmerna bogatstvo nekaternikov. Toda minuli so časi onega utiša, ki nam je šibil kolena, minula pasja poni/nost, ki nas je tlačila k tlom; v očigled brezskrbnih obrazov, gi-zdavih moških in ženskih teles na gugalnih stolih, nas danes opominja in budi na vse kaj druzega, kakor na to, kako bodemo jioštljivcjie poljubili roko, katera nas tepe. Brezmejna ošabnost in gizdavost go-spodskih 1ojk)vov, tatov naše sreče, našega vsega, nam ne naklada več brezpogojnega častenja, še manj pa, da bi mi proletarci obračali svoje oči k njim, kakor h kakšnim nadnaravnim bitjem. Ne. to ne. vsaj deloma smo se otresli proletarci spoštovanja onih ljudij. ki nas očitno /leparijo, izkoriščajo, bičajo. Se se sicer dobe tudi med nami delavci-dušni reveži, pravcati duhohorci, kojim so vse te kričeče krivice — katere se doprinašajo proti najbolj trpečemu stanu človeštva — nekaki življenski predj>ogoj, ali mnogim je že odprta pot do pravega spoznanja in kadar naraste to zadnje še v večji meri, da nam bo možno se s {»oprijeti z vsako drugo silo, tedaj bo tudi našega neizmernega trpljenja konec — zasijala bo vesoljnemu človeštvu boljša bodočnost, zajemali bodemo iz naše matere zemlje vsi enako življenskc in druge potrebščine. rfTwe j nig v eg Ihta pasjit |*J"t*-' nost obvladuje misli razsodnega de lavca. Ne, to ne, marveč se ob pogledu na rajsko življenje nekaternikov srdito vpraša: kdo je podelil gospodskim postopačem tako ogromno bogatstvo, skoz katerega se nam vsiljujejo kot nekaka višja bitja! Far od pamtiveka je bil, ki je delal na to s jx>močjo brezbožnih, ne Kristusovih naukov, s katerimi je omračil duh in pravo misel večjega dela človeštva. Ali se mar kapitalist ravna po zapovedih rimske cerkve? Da, ravno toliko, kolikor se briga far za tistega, ki mu nič ne da. In kapitalisti, kakor ima j 9 že na tem svetu rajsko življenje, tako ga l>odo imeli tudi na onem svetu, kajti kdor ima denar, si kupi lahko makari deveta nebesa, saj tako nekako pridgujejo že (pue-blski Ciril, opomb, ured.) naši dušni zapeljivci. Mar menite da bo Carnegie, eden največjih ameriških kapitalistov in še večjih židovskih izkoriščevalcev delavstva, ki ne veruje ne v Boga ne v farškega hudiča. temveč samo v — groš, pogubljen?! No, tisti, ki to misli se silno moti. Farštvo mu je podelilo vsaj za 100 let naprej vse odpustke in zakaj pa ne, saj mu pomaga zidati cerkve raznih veroizpo-vedatij: rimske, protestantovske, židovske sinagoge; kupuje za rimske cerkve zvonove, orgije itd. Posebno so kranjski brezdenarni (?) farji, ki se kaj radi zatekajo (oni dan je sklenil romati do njega neki kranjski nune, čigar romanje na to božjo pot ne bo prvo, — opomb, ured.) k njemu, da jim pomaga s par tisočaki slepariti-farbati ljudstvo in — zakaj pa ne, saj mu to nese. Čim nevednejši ljudstvo, tim rajši se da zasužnjiti in izrabljati; nam vsiljuje rimskd farštvo svoje peklenske, lepim Kristusovim naukom nasprotujoče, zapovedi, katere imajo namen obdržati proletarstvo v temi in odvisnosti, med tem, ko je Kristus naš Odrcšenik učil enakopravnost vsili ljudij na zemlji in zahteval, da se tla človeštvu ono nazaj, kar se mu je vkradlo. In kjer ne more far dlje s samim navadnim slepilstvom, pride na dan s svojim vražjim peklom, samo, da straši ljudstvo, da bi se 0110 ne zavedlo in zahtevalo odločno svojih naravnih pravic, Goric ljudstvu trikrat gorje posameznemu človeku, ki zida na vsako besedo prekanjenega, svetohlinskega farja. Črna ga-dja zalega po večini je kriva današnjega neznosnega delavskega razmerja in docela opravičeno je. ako Kremo sami br?z črnega farštva, z drugimi narodi vred, v boj za odpravo delavstvo zatirajočega sistema. Slovenski narod je propadal in propada še pod kruto roko latinskega popa in skrajni čas je že bil, da so se postavili nekateri možje jx robu nasilnemu poneumnenju ljudstva. Ali dan plačila ne izostane, bodisi farjem ali roparskim kapitalistom; prej ali slej bo tudi ljud stvo deležno dobrot naše jUtcre i*mHer->M>Min slwii p.f smlE'iH pričan i smo, ko bi klevelandskega Maslarja, jolietsko Polnoluno ali pueblske pismouke proglasili za papeža, da bi istotako opisovali vse njihove mogoče in nemogoče vrlijie. To je pač tisto famozno farbanje ljudstva. Kaj je treba tu toliko neutemeljenega slavospeva; človek se sodi jHJvsem šele po smrti, ne pa že v življenji hvalisati njegove čine in še celo ono, kar je šele na programu, torej v zraku. "Papirnata'domovina" je res idealen list. — Daj, daj, dobro nebo, blagoslovi drazega Pija stopinje. Revšeta, zdaj naj že nebo blagoslovi "sv." očeta, da bo tim prej prišel tudi do posvetne oblasti. ("Moje kraljevstvo ni tega sveta", izrek Nazarenca.) No, ta nada ostane pač le — tiada in rše druzega. "Nova dom." piše mej drugiip,: "Mi katoličani pač vemo, da svetil:, cerkvena last ni člen naše ven>: vomo pa tudi, da kar tja ven dan ne bd1 stvar rešena. Vsak zavesten katoličan, ki ve kaj pomenijo bese de in stvari, se zaveda in zahteva, da mora biti sv. oče politično ne odvisen, da ne sme biti podanik nobene svetne oblasti, še veliko manj pa beraške laške, ki je pač vredna preziranja vsakega mislečega človeka. Naj se že |>otem reši rimsko vprašanje, kakor hoče, mi zahteva mo in moramo imeti papeža, ki mu 1 le smc velevati nobena s vet nimfi fnrt .\.1s sv oče mora niti neodvi- kviziciji v Rimu. Tam je trpel jedem let v ječi. Ves čas so ga obde- seže brez boja in trd, hud boj nas se čaka, a tim slajša bo |>otem zmaga- V bratskem socializmu jc naše zavetišče, zboljšanje našega gospodarskega položaja, odstranitev groznega, neplačanega trpljenja. Rojaki, somišljeniki, vspodbujaj-1110 in dratnimo svoje brate k zavesti; delujmo na to, da se nam pridružijo v boju za to delavstvu sveto stvar, za bratski, enakopravni socializem, čim več nas jc v naprednem taboru, tim hitrejši odpravimo pogubonosni kapitalizem, ter zlobno jezujitstvo in nadomestimo zadnje s pravimi Kristusovimi nauki. Rojaki, pa še nekaj druzega je, za kar je zavednih rojakov dolžnost, zastaviti vse sv®je moči. Ustanovitev "Jugoslovanske narodne jedno-te", bodi nam od zdaj naprej vedno pred očmi. Sramota, nezaslišana sramota bi bila za nas vse, ako bi ne mogli tudi sedaj šc v celi Ameriki ustanoviti take jednote. Vsi naši bratje Slovani imajo svoje Jednote ustanovljene na tej podlagi in ali naj stopamo Slovenci res že pri vsaki stvari, pri vsakem kulturnem napredku 100 let nazaj za drugimi narodi in celo že za našimi slovanskimi brati?! Naši najbližji sose-Ije, bratje Hrvati so nam že pred .več leti pokazali pot po kateri naj stopamo naprej in vendar, kje naš luh! Žalostno je dejstvo, da stno se ravno za tisto najmanj ba-vili, kar nam ie zavednim ameriškim Slovencem najbolj potrebno za obstanek in dušni kakor gmotni napredek v oličc; toda šc je čas popraviti otio, kar je zakrivila doslej naša mfočnost. Na delo torej, oglašajte se, dopi zetju Kruševa skozi vstaje, so ti pomorili vse turške urad-... , like, nahajajoče se v mestu; še lavah, da naj prekliče, a Bruno se ht1jg; klailje sc je pa vršilo, ko so m Udal. Ko so cerkveni mogotci (lohiH Tl]rki mcst0 zo])Ct „azaj v spoznali, da ga ne pripravijo do n.Q:0 oblast Več kristjanov se je preklica, so ga dali živega sežgali. .abarikadiralo v neki cerkvi ali. ka-Nebroj je žrtev, k. jih je rims' , - r poroča) sc |w(Io moraH kma. inkvizicija spravila v dosmrtno it- ,, xM na nM jn nemi,ost turiki co ali na grmade, vse zaradi "knvo-verstva". I prepričevalno logiko izvajal niozo- „trc]njb t0[)0V ueaaKi, n narcc vnupt i^jc. so j fične konsekvence iz Kopernikove- Mn()KOštCviino ^i^je miihj*0"1'/^ nai f*™*"? ljudstvu. ga sistema in jih v sijajnih poleni i- ki so biH bajc krivi uniora ruskcRa Črnega kruha stradajocega trpina, 1 * * ' ' *' •—i saj bp za to na onem svetu sedel (če bo toliko stolov!) na desnici Nazarenca. — Uboga gmajna, vprašaj se vendar sama enkrat in to s premislekom, zakaj sc le tebe uči, da bodi večni suženj, ako hočeš biti deležen onostranskih dobrot, med tem. ko živijo tvoji učeniki za tvoj (hilar v razkošju! Z milijoni — s tvojimi milijoni — razpolagajo tvoji učeniki. torej morejo biti večno popubljeni! Ali ne misliš tudi ti tako? Koliko časa se IkkIcŠ pustil še voditi za nos? No, le bistri si um,tvoja Škoda ne bo! — Po vseh katoliških cerkvah se ie molilo za Leona, tudi v Cirilovi niso 11a to pozabili. Smešno! Kaj jc treba moliti za človeka, koji jc bil že med nami svetnik, saj pravimo — sveti oče! Mar naj bi on molil za svoje nekdanje hajduke, da bi se že enkrat spreobrnili in nehali krasti okoli delavoev-trpinov. No. morebiti pa ie bil Leon tako velik grešnik, da 11111 ie treba vzlic njegovi nezmotljivosti in njegovem svetni-štvu, naše molitve! I11 vendar se je drznil papeški list "Civilta Cathoiica" trditi, da je bila' •>. inkvizicija vzvišena uredba soci premoči. Veliko število vstašev je zbežalo v gore, kjer se zopet zbirajo na odpor. Revolucija se širi jako hitro; tudi Srbi so sc začeli oljoroževati. Neki sen vladar, če ima Rim ali pa ne!" Iz tega, sam na sebi puhlega, odstavka sledi, da se hočejo "žvirce" a la Maslarče že s celo javnostjo norce brit!. Prismodariji, da je papež odvisen od kake vlade ali »la je celo vatikanski jetnik, se smejejo že vrabci na strehi in ne samo trezno-liiislcči ljudje. Istina pa jc, da je papež popolnoma samostalen, dela, kar se mu z ljubi, tudi njegovo jet-ništvo ni tako hudo, kajti potovati sme, kaiiKT hoče, makari k Ctrili-kafront v Južno Afriko. I11 ravno ta njegova, popolna neodvisnost jc vzrok premnogim barliaričnim nastopom njegovih oznanjcvalccv sirom sveta. — Torej vse, vse mu je dovoljeno, If nekaj 11111 je zabranje-110 in to je: sežiganje krivili in ne-krivih ljudij na gromadi, kar se je prejšnje čase Čestokrat dogajalo. (Sivolasi pa]k*ž Gregor IX. je 1. 1234 zaukazal z ognjeni 111 mečem |K)kOiičaU en cel človeški rod.) I11 da se je vzelo papežu vsaj to moč, je to še lx>lj prav, kakor je "amen" prr očenašu potreben. Če bi to ne bilo, bi mi že davno in pred nami in za nami milijoni ljudij, bengljali na visokih drevesih, če bi sc z nami še hujše procedure ne dogajale. Samo $2000 na leto naj bi prejemal Sarto kot beneški patrijarh?! Uši se vam rigajo zapeljivci. Sicer pa ravnoprav zanj, vatikanskega jetnika in berača, naleze! se jih bo. kakor prejšnji in vsak. Kaj jc dvajset milijonov kak denar! in ukrast) družili dvajset milijonov je tudi lxv eratela. Nikar nam ne pridite na dan. da t» ni res, ali da smo brezverci. ker to trdimo. Pod prejšnjim papežem je zginilo iz Vatikana 20 mil. in — basta! predno je bila inkvizicija na španskem uradoma ustanovljena, so do-minikanci že prav pridno metali ljudi na grmade. Ko pa je razvila inkvizicija svojo delavnost, so gorele grmade po celi Španiji, da je bilo strah in groza. Samo veliki inkvi-zitor Torquemada ie dal sežgati nad 2000 ljudi, in to kristjanov, ne morda drugovercev. Začetkoma je namreč inkvizicija preganjala samo kristjane, ki so bili "krivovcrci" postali in šele potem se ie lotila tudi drugovercev. 2e leta 1197. je aragonski kralj Peter II. odredil, da morajo krivo^ bo po preteku določenega roka za-sačen, izgubi vse svoje premoženje in bo živ sežgan. A ko je jiotem v tc. stoletju začela divjati inkvizicija, so ljudje trumoma bežali iz španske. Zlasti so bežali Židje. Pri tem je šlo ogromno denarja v izgubo, kajti ljudje so svoje Imetje morali dostikrat prodati za vsako ceno. Tako se ie mnogokrat zgo-lilo. da ie moral kdo hišo dati za -tnro mulo, na kateri jc potem zbe- Inkvizicija je tako divjala, da je celo papež Sikst IV. izdal posebni breve (leta 1481.), v katerem je inkvizitorje ostro grajal. Papež nravi o teh inkvizitorjih v svojem breveu: "Ne da bi držali kakega -oravnega postopanja, so mnogo ljti-li po krivičnem vrgli v ječo, jih strašno trpinčili, jih po krivici proglašali za krivoverce, jim oropali njih premoženja in pote usmrtili." S tem je papež ptipoznal, da so njeijovi inkvizitorji storili grozna hudodelstva, a odstavil jih vendar ni. Iz pota, Gosp. Konda. sotrudnik "Cd. Sv,", poroča iz Ctevelanda, O., da je tamkaj s pomočjo par družili sodrngov ustanovil socialni klub. Sestanek se jc vršil 15, aug. na 13 Clifton cesti. Vpisalo se je takoj 23 udov. kateri so ob priliki tudi poravnali svoj prvi prispevek. Uradniki so: Anton Tischler, tajnik; John Meden, blagajnik; Toe Zavertnik organizator; Frank Paylek in Frank Tancek, poslanca. Prihodnja seja se vrši v i«tpm prostoru v soboto 22, aug,. začetek ob 8. uri zvečer. Vsi svobodomiselni rojaki se uljttd-110 vabijo na ta sestanek. — S papirnato domovino, kličemo i mi: ilne popolnosti in da je bila sladka i ;rbs|d (,uh6vnik nabira mnogobroj- n očetovska. . - , , • • .„ ■ .. . ne vstase na srbskem ozemlju. Ireganjajc kr.vovercev se .e Turška v)ada jc kar kIj. na Španskem začelo kaj kmalu. Še cnla zop€t .hitaljonov (okroR 52.000 mož) rezervistov pod orožje. ttulgarsko. Sofija, 1 g. aug.—Bulgarska vlada je zopet poslala velesilam neko noto, v kateri opisuje grozna nasil-stva Turkov in prosi za od|K>moč. S praznimi besedami se ne bo udu- CrnokutarJI zahtevajo 12 milijonov. Sedaj, ko jc nastopilo novo pa-šila več silna revolucija. — Nota ie i)eštvo, sledi washingtonska vlada napravila v diplomatičnih krogih nestrpno vsakemu najmanjšemu gi-gloliok vtis. Avstrijski zastopnik j |,anju v Vatikanu kar se tiče obsež-!e že izrazil svojo bojazen za slu- „11, redovniških posestev na Fill-čaj. da se nota oglodani. Istotako | ,jjtlibi |'ega ^^ na])eljana poga- je razodel svoj strah tudi francoski zastopnik, kojemu jc sledil že itali-janskj,_________ _ . , Dve diviziji rezervistov ste poklicani pod orožje. Časopisi zahtevajo splošno mobilizacijo, kar se tudi v kratkem zgodi. Pred par dnevi se ie priredil.velikanski shod. Nad 40,000 ljudij je bilo navzočih, kateri vsi so sc izrekli solidarnim z Macedonci. Knez Ferdinand sc drži še vedno v Avstriji, to da sklepati, da ima v istini strah vrniti se na Bulgar-sko. Rusko. Petro graj, tQ. aujj. — Časopisi fioročajo, da je rusko bojno bro-dovje na potu v turške vode z na-meiom braniti svoje (ruske) interese. Vojaška moč na vzhodu (Aziji) sc pomnoži na 300,000 mož. kateri bodo bili vsak hip pripravljeni na boj. Koreja. I.ondon, 19. aug, — Kores|x>n-dent londonske "Tlic Times" poroča iz Soeul-a, glavnega mesta Koreje, la je položaj v Koreji, vslcd rusko-japotiskega tekmovanja, jako resen. Koreja je oni kos zemlje, kjer more prej ali slej priti do boja med Rusko in Japonsko za prvenstvo na daljnem vzhodu. Nasprotstvo med Rusko in Ta; l>onsko pa je poostrilo do vrhunca imenovanje ruskega admirala Alek- i odkraljem v Amuru in ,.no odejo. janja so se pretrgala že pred tremi meseci. Kutarski redovi, za kojih {»osestva se tu gre, zahtevajo silno pretirano svoto S! 12.000,000, meopihaIa in se tako odtegnila linčanju. Eni pravijo, da je obrnil Puebli hrbet, Irugi pa trdijo, da je še v mestu in da ga skriva benediktinska druhal, kar Iti, ne bilo sicer prav nič čudo, Kwantungn. Podkralj Aleksijev je namreč očiten in odločen, a ob enim tudi najsposobnejši nasprotnik Ja-|xinccv. N«'lllfljH. - . ____________ , ^,kdar dovolj! Sedaj. ^ ko je iiirnjito atHlwvm0( K1Icetno , mi., Rai?so izrekle tudi nado toisto velja za vse kapitaliste m far-1 ,ujmo sj, hodimo možje in stopimo ,arsh'° sl>ravi,'> nfk< aJ cvctw°- ,xv Bravo, dragi kolega! - G. Konda t J LUin t „' i,elvn '-rato Italijo na kraj propada, n«; |^ SC(J ^ y prid .^Jda se to pnlsko kraljestvo zopet """ajo imeti niti "večnega Rima' — " ^ - li; s«laj na i se zanese jjajx* šrtvo-kam v Nemčijo ali Francosko da še tamkaj uniči vse, kar mu pa de i**I roke. T«*la to so le pobožni želje raznih fanatikov. Kjer sc ške zaveznike. , I še letos'Skupaj z g^k>m: "Brate, za j Kapitalistična-lopovska druhal u- rugoslovansko narodno jednoto!" marajo imeti niti ganja svoje orgije v krasnih svojih £jvel slovenski rod, v zavednosti je! palačah ; far išče toisto zabavo kje : t voja moč! drugje ali pa na drugi način v svoji -- Bratci se najdejo. Mož — kojemu je far oskrunil ženo — prej najhujši farški petoli-zec. se jc v trenutku prelevil v odločnega sovražnika luidodclskiga farštva.. Upati je. da bo ta do-licrlin, 19. auginta — V Pozna- eodbica vplivala tudi na možgane nju je bilo 50 učenk-visokošolk v Slovencev, da ne bodo hodili zvite starosti od 14 do 20 let aretiranih ,arske buče povpraševati za svet. radi veleizdajik katera obstoji v tem. ,Tar ic ,l'di po-je, napelji er year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiljntve jt Bknleci * "GLAS SVOBODE" 668 Throop SI. Pilsen Sta. Chicago, 111. farja, ki ie shizlxival nad 20 let na enem in istem mestu; prihranil, ozi-I rotna nakradel si je med tem časom joo.ooo, katero svoto mu je potetn ! odnesla kuharca, njegova ljubica, j med teiii, ko sta njegova sinova o-| stala praznili rok tu in za svojega [brata, koji je svojeiasno [»gorel, še 15 gld imel ni. Neko dekle se je rešilo preti pohotnim farjem s tem, ; ! 1 ji je slučajno prijel nekdo na go? I moč, drugo dekle je padlo. Pa, ta-| kili dogotlljajev nam ni treba iskati ! v stari domovini, imamo jih tukaj j dovolj, ,ki pridejo prej ali slej na I ilan. • ! i Bratje rojaki, bodite previdni, komu zaupate. Če Vam že ni svetovati v družili rečeh, vzemite si k srcu vsaj to: ne pustite si na političnem polju kratiti svojih pravic. Mislite s sty>jo glavo in ne z ono fnrškc kuliarce. Naš spas tiči v socializmu. Tu |K>dajmo si bratske roke, da osvobodimo vsaj naše otrobe trinogov. Citajmo napredno, svobodomiselno časopisje, ker le tako bistri naš um in našo pamet. Živel "Glas Svobode", napreduj na tej poti in pomoč razsodnih Slovencev ti ne izostane! A. K. • * • DOPISI. • • * Elyria, Colo. 10.. augusta. štrajkamo še vedno ali zavoljo štrajka samega, bi se gotovo ne 0-glasil, saj je ta itak že vsakemn znan. Namen mi je le odgovoriti malce na spletkarije pueblskega "šriiira". W. F. of Miners je ona tarča, v kojo se je zaletel ta preklicani Sniir. Sanjarstvo spodtikuje uniji in vendar je bila ravno ta zasmehovana unija ona, ki je muogo, mnogo pripomogla delavstvu na noge. Saniarstva se ie navzela unij*, sanjarstvo je Štniru socializem I Koliko sanjarstva tiči v socializmu, govore dovolj številke, bodisi v A-meriki ali v Evropi in te številke naraščajo dan za dnevom in narasle bodo prej ali slej čez glavo kapitalizmu in farštvu in zdrobile v prah in pepel tisočletno robstvo. Delavstvo se zaveda svoje moči in kjer moč združena s zavednostjo, tam zmaga! — Mar naj bi se \V. F. of Miners navzela črnega klerikalizma in drla z njim čez grm in strm in pomagala farštvu nazaj do desetine, do naših žena in hčera! — da, to vse bi vam dišalo. Dišalo, da bi mi vsi ostali,večni robi, a žal za vas, da so današnji vaši računi narejeni brez krčmarja. Vaša zloba sega že tako daleč, da se primerjate celo veri, a mi rečemo Ie: prava vera je naše vse, far pa je poguba, — to vse; kaj druzega vam verujejo k večjim vaši parasiti a ne misleči ljudje. Posebno puebl-ski humbugarji niso več tam, da nas bodo še dlje vodili za nos ali celo odločevali našo osodo. Mi dobro vemo, da je tam največji hudič, največja revščina, kjer se far nastani. Nekaj enakega sem doživel »am v stari domovini, na Notranjskem. V večji vasi X. ste bili dve stranki: katoliško-klerikalna in brez-versko(?)-liberalna. Voditeljstvo liberalne stranke je priredilo svojim pristašem veselico. To pa nikakor ni bilo po volji tamošnjemu kaplan-čku, brzih nog je sklical svojo gor-do, nekaj kmetskih korenjakov, takrat še zarukancev in hajd na mirne posetnike veselice napredne stranke. Prihrumeli so kakor divje zveri na peščico naprednjakov in jih več znatno ranili. Cin surovega popa se je s ponesel, a tudi postava ni držala križem roke, marveč je poslala več fantov na par mesecev v zapor. "Prokleti far, ta Črna duša nas bo pripravila ob vse", se je slišalo potem iz list kaznjencev. In ■ tako je! prokleti far, ki ne ve, kaj je Kristus učil. Poznam sicer tudi par dobrih duhovnikov, o katerih bi se že skoraj lahko reklo, da so uzorni Kristusovi namestniki, a pro-kleto malo je takih. Največkrat se sliši: daj. če ne te bo hudič vzel ali: moli in delaj od ranega jutra do po/"e noči. na onem svetu te čaka rajsko življenje. Tiho sam zase pa pristavi še: jaz pa ga hočerri imeti že tu 11a tem svetu (rajsko življenje, namreč!). Prav «c je odrezal neki kmet na »elikonocnem izpraševanju na vpra-ianje župnika, kaj je najgrje na ivetu. Odgovoril je: plenice, ki se su~p okroe žnpnišČa. — Poznam Jolet, III, 15. augusta. V življenji se dogajajo različne stvari, ki kratijo človeku korenito s|>oznanje pravega. Temu se ni prav nič Čuditi: dokler se nam bodo peklenski nauki usilievali za prave Kristusove nauke, se bo še vedno našel zatelebau človek, ki bO nasprotoval naravnemu razvoju, oziroma pravemu spoznanju pravega utiša ene alt druge stvari. Nekje v evangeliju stoji, da dobri oče ne poda škorpijona mesto kruha. Kaj pa današnja duhovščina — ki hoče živeti po istem evangeliju kot zaščitnica Kristovih naukov — ali nam ne podaja namesto kruha vsak dan škorpijona, v podobi zapeljivih naukov, ki hujskajo človeka proti človeku, ki sejejo grdo sovraštvo med ljudmi! Oni dan je neka gospa Urša upila na notilevardu za dvema mimoidočima: Cd. Sv. I*"* itd. Stara klepetulja naj bi šla r >i za svojim opravilom in ne še i-sto pristranske ljudi motiti v njihovem delu. "Mica, Mica", se je še lišalo od daleč, "ali bereš tudi ti Glas Svobode! — da je pri tem "Urška na fedrah" prav močno zazijala, ni mi treba še posebej pov-darjati."— Za danes pristavim leše: Urša-Mica, jezik za zobmi, sicer začnemo v kratkim pometati tudi po Jolietu—skrajni čas bi že bil za to! Pozdrav rojakom, podpirajte-predplačajte se na Glas Svobode. Svobodni rodoljub. Slik« iz tabora naših koštrunov. Da se ne bo morebiti kak bedak širokoustil proti sebi enakim ko-št runom, kako "fajst" zna pisati anonimna pisma, podamo danes enega tacih našim p. n. čitateljem v lastni presodek. Pismo je popolnoma izvirno in ga obelodanimo'že vsled tega, da svet spozna naše klerikalne tepce in pa, da ne bodo mislili ti, da nas tako pisarjenje vzne mirja ali celo osramočtije; no, ravno obratno. Torej: "Puebla Colo 4 augusta alo alo svinska petlarija Svobodni Somišle-ni Konda umazani rastrgani Medica Jast menim da bote kmalu morali bežat iz Čikage ko ste morali iz Pucble ti svinski svobodni ljudje ne boste nikdar toliko premolili ko ko kozjanka ona hodi' po svojem ti se moreš klatiti po ludsketn ti divji študent študiral si "s z moim bratom na en pot moi brat je duhovni ti moraš petlati jk> ameriki ti ki misliš da si svobodni nikar titistega ne misli Bog je tebe ustvaril nisi ti lioga on bo tel« sodu,ne boš ti nega 011 ti bo govoril poperi se s pred me ne v prokleti večni ogein ne boš ti nemu ti kadar prideš i še v Puebla me Hrovadske irt kranske žene bomo te šele kamnat linčat ki boš kot kača crknu iz.....(sledi beseda, ki naj bode zamolčana) metlami metlami te čemo kropit in čez Go-ijxxl hrahka imaš toliko za govoriti i lioš grahka prosil še jesti ako ti bo hotu podati in čez našega dušnp-pa pastirja Župnika imaš toliko za govoriti merkaj se da ne bi ti i še prosil da bi ti oni podolili ssvete akramente jaz čem da ti moiga trica pustiš v miru ko ti ni to tost čem ti dokazati vse bol natank u li-;tu Mir Prosim te vrzi me no en rolgalček Svobode gar ga težko pričakujem in čakam imaš kako neumnost za zapisat ot čikaških brelegeš ad bi znal k mas i še tolikiko angleško ku si se v zadnem listu spo-nesel zhopom Prijatel Grahla rojca cirila in kozanke Svete Vere in Lista Mira Tomaž L" Bedak je pozabil pristaviti še "Amen" in idealna kuhlerija bi bila gotova. V stvar samo se ne spuščamo, tolike časti ne smemo privoščiti taki šemi. Glede "petiarijc" pripomnimo, da je lioljši vsakdanji kruh si poštenim potom s prositi,,'kakor si ga nepoštenim |K>tom prislcpariti.. Beraštvo samo na sebi ni nObert greh, berača je napravila današnja človeška družba, katera ga je orOpala njegovega imetja. 'Z beračijo našega sodr. Medice pa tudi še nismo bogve kako daleč in piueblski Master Grahe-kus naj si bo v svoji |wštenosti vsvest, da ne bode doživel te časti, da bi ga šel Medica prositi kruha, obratno oni "Well, well, well" bi se morebiti tega glede pred potrudil do nas, kakor mi do njega — Linčali? Koga neki? Morebiti strupene jezike tacih škatelj ? Koliko pa jih imate na svoji strani? Desetih gotovo ne! Slovensko-hr-vatske žene so sploh prepoštene, da bi se poganjale za "znanega" in "znano".—"Njegov ali njen (to ni razvidno iz pisnjiA) brat je postal duhovnik. Medica tega sončenec pa ne", pravi zojwt kozak ali kozaki-nja. Bežite 110! Vraga so ti ljudje bedasti! Realka pač še nikdar ni postavila spridenega farja v svet in ga ne 1)0, za to so dovolj gimnazije tukaj. Sicer pa bodite prepričani, da je Medica prej>ošten, da bi se mu kdaj sline cedile ]k> umazani farški suknji. Za" celi svet ne, rajši poštenjak v jeklarni ali premogar v podzemeljskih rovih, kafcor nepošten far poleg' svoje mlade kuliarce v razkošno opremljeni sobi. Od zadnje ure smo pa tudi še precej daleč, pa, četudi bi nas dcfletela smrt še danes, sklenili bi to življenje bolj mirno brez farja, kakor svetolilinci s farjem, ali pa tudi kot ti sami. O kakem klicanju nuncev a la Ciril pa še govora ni, sicer bi nam bila za-branjena pot v nebesa. — Kako pravi še osel s človeško glavo: jaz čem . . . itd. I za Boga. kdo te pa vpraša kaj hočeš in kaj nočeš ti! Za tvoj Icm ali nelem se mi toliko menimo, kolikor se zjnenimp za o-oka, ki pa še na svetu ni, toisto •lja za tvoje grožnje. Komu me-iš, da poješ, revše! — Bedak je še tako zalupan, da niti sam o sebi ne ve, nosi It hlače ali "kiklo", je li babca ali mandelc; [>od|>išc se za Tomaža — prav Tomaž to — v idealnem pismu pa pravi: me ženske. Kekii smo že, ko bi se hoteli baviti z vsakim posameznim koštru-nom, izdajati bi morali list vsaj trikrat na dan, pa še to ne vemo, če bi zadostovalo. Za take kozlarije se mi prokleto malo zmenimo. — (O znani aferi hranimo še en dopis, čim se'nas izziva, ga hodem® brez pardona doliesedno priobčili.) POSLANO. Zopet smo čitali v umazanem Smiru — kojega ureduje "strojarski poba", Bumburgar — neko grdo -laž, ki bije resnici v obraz in laž-njivca po zobeh. V svoji 32. čtevilki piše namreč, da so v Idaho Spring unijski socialni delavci zapadne federacije z di-namitom razstrelili rudnik. To je gorostana laž obritega Cirila in Bumburgaja. Resnica pa je, da ni preiskava prav nič dognala, kdo je pravi storilec, kateri se gotovo ne nahaja med nami, pač pa v nasprotnem taboru. Tukajšnji časopisi trdijo celo, da je družba najela nekega skrivnega redarja, koji je na njeno zahtevanje silil v unijo, da bi delal zgago. Unija pa, ki je spoznala ptička-pinkertovca, se ga je branila sprejeti v svojo organizacijo in to je bil povod, da je sklenil se maščevati nad unijo in sedaj je piitkertovc pod — ključem. To je torej prava resnica, Bumburgar. Prihodnjič bodi bolj previden, pred-no natisneš tako lopovstvo proti socialnim unijam, ali pa vsaj popravi-prekliči laž, če se je že ne moreš prej ubraniti in ne dajaj svojim čitateljem lažnjivih poročil, kajti mnogo jih je, ki že tako preradi verujejo v farško sleparsko čtivo. Sicer pa si lahko zapišeš za ušesa, da se federacija in mi ž njo, kaj malo zmeni za "brbajsanje" izključenih šolarčkov." Pojdi, pojdi, zgubi se zopet tjekaj nazaj, kjer je bil, poleg mladih šivilj povod tvojemu prvemu prepad J. — Toliko za danes, prihodnjič kaj več o tem. Pooblaščen od odbora unije in zapadne federacije Philipp Zadnik. Aspen, Colo., p. augusta. Žrtev Opozarjamo p. n, olteinatvo, da je prevzel zastopstvo "GL Sv." tudi gos p. Mike Štrukelj Box ,50 razmer. (Zapiski kranjskega kaplana). VII. Navadno si človek v prosti naravi nekako oddahne in občuduje veliča-j >tvo nature laglje jjožabi na duševne svoje muke. Samo duhovnik i je tudi- tu izjema. Vzgoja mu je vzela smisel za »neskaljeno vživauje prirode. Nehote ga obidejo tudi tu I dvomi, je li svet res kar iz nič vstvarjen, jeli res le plod volje iz-venkozmičite moči ^akor.so ga učili Tudi mene so obšli taki dvomi, ko sem šel skozi gozd. Prešinilo me je nekako doslej nepoznano hrepenenje |K> svobodi, dasi nisem imel o lijej jasnega pojma in sem le čutil, da je svolioda prvi pogoj pozemski sreči. Zatopljen v take misli, srečam svojega dekana. Skoro sem se ga prestrašil, kakor človeka, ki je nevarni. Vedno se mi je zdelo, da me hoče odtrgati od cerkve in od vere in mi tako izpodmakniti trdno podlago, 11a kateri je stalo moje bitje. Zdelo se mi je, da bi bil |>odoben suhi bilki na peneči se vodi, če bi izgubil trdno vero v cerkvene nauke. da bi mi zmanjkalo tal pod nogami, če bi hotel slediti njemu. * Dasi sem poskušal napeljati |»o-govor na vsakdanje stvari, sva bila vendar zapletena v verska vprašanja. Kar nenadoma me je bil vprašal, kaj da mislim o cerkvenem nauku o stvarenjn sveta, in vse moje umikanje ni nič pomagalo, Z imponujočo-odkritosrčnostjo je dekan dejal, da 011 strogo loči resnice mitične kristijanske vere od moraličnih njenih resnic. "Kako je svet nastal" — je dejal dekan — "s tem si nisem nikdar belil glave, ker sem preričan, da se to nikdar ne dožene. Evolucijska teorija ima mnogo zase, a če je resnična, je tako negotovo, kakor teorija, ki jo trdi sveto pismo." Ugovarjal sem mu odločno, da sv. pismo ne obsega teorij a on se ni zmenil za to. — "Meje tega sveta" — je nadaljeval dekan, "so hidi meje človeškega razuma. Človek je v stvarstvu pravi pritlikavec in njegov razum ne pride nikdar čez meje sveta. Na tem svetu smo doma, ta svet je naša domovina in na tem svetu moramo gledati, da *no srečni. Blagor mu, ki ima mir, da zamore postati srečen že na tem svetu. To je moje prepričanje, sicer uas uči cerkev, da liomo za srečo in veselje na tem svetu kaznovani z mukami in s trpljenjem na drugem svetu, a zdi se mi da je to le strašilo; vsaj mojega prepričanja ta cerkveni nauk ne more omajati." Raz?la sva se. Dekan se je vrnil lomov, jaz pa sem nadaljeval svojo not in dospel kmalu v skromni dom, kjer je prebival moj spovednik, stari /npnik gospod Urban. 1'risedši pred vrata sem zatiude-"ta obstal. Slišal sem krepak moški glas, ki je veselo prq>eval: Dekle, povej, povej, Al' me še ljubiš kej, Jaz ti pa tak' povem. Ljubit' te ne smem. Kar ostrmel sem in polastila se me je silna radovednost, kdo da v /nprtišču take kroži. Vstopil sem v sobo in našel poleg starega, dobro-voljno smehljajočega župnika, rude-čeličnega meniha, ki je po okolici pobiral milodare. Duhovniška so-brata sta pač bila nekoliko v zadregi, a pater se je hitro ohrabril in mi smeje na ves glas povedal, da je ljubezen najlepša stvar na svetu in da jo ihia liolj v čislih kakor dobro jed in pijačo. — "Človek" — je rekel veseli pater — "ne sme pozabiti, da živi samo enkrat, oblekel setn kuto, ko Še sam nisem vedel, kak korak e in se sprijaznil s svojo kuto. I11 če me sedaj zatožijo, da sem kje kako dekle objel in poljubil, jim rečem, da nisem kriv, ker ne morem biti odgovoren, če je moja kri, moja !i;itura močnejša kakor moja volja; da nisem kriv, ker je nemoralno zahtevati obljubo, ki je nihče ne more držati." — "Vsakdo" — je končal pater— "si..mora za svojo osebo pristrojiti I »osebno filozofijo. Tudi jaz sem tako storil. "Epicuri de grege por-cus" je dejal Horacij ali morda kateri drugi rimskih grešnikov, in nekaj je v tem resnice. Ker smo'že vezani tako, da se teh vezi nikdar ne otresemo in ker smo tudi nesposobni, da bi si zdaj mej drugkni ljudmi vstvarili novo eksistenco, Obrnite so zaupno na nas ^ kadar hočete odpreti saloon all se zmeniti za pivo. I (ibl 1» govorite z mirni v slovenuk« m jeziku, n nn-e izborilo jdvo je [i«) HViopsko kuhano, tako, da bodete vaelej dojttli debro kupčijo. Kadnr nimate easa priti osebno do nua, pišite ali telefonirajte nam, 1111 kur bodett! dobili hitri odgovor. Jmiimo pivo t sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lagor-Beer) v steklenicah. Tal. Canal 007 ATLAS BRING CO.2 21. & Blue Island Ave. rojakom i Hermaneks Headach Wa- Potujočim in tukaj bivnjočim, priporočani svoj novi, lepo urejeni "SALOON" Kjer točim vedno svežo pivo. razna fiim vina in likerje. Postrežba točna. sumo z linijskimi smčitkatni. Biljar v hiši. Potniki dobe cedilo prenočišče. '/m obilen jKiset'soc. rojakom priporoča Leonard Puh fastnik 9950 Avenue N S. CHICGO, ILL. CHICAGO Liqi Elt HOUSE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. munmi r.nsiKsm ca. i:«> Front st. Pukulo, Colo. Priporoča rojakom razna liajlxdi ša vina in ini|x>rtiran "viski". Ke_ gljišfa na razjKilrigo 1214 Bon man Ave. PUEBLO. Mirko Vadjina 390 W. IN. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo MIIYNIC0. Anton Sukle PUEBLO, Colo <501 S Santa Fe. Priponx-am svojtt gostilno, kjer točim vedno sveže pivo lu žganje. Telefon 507 Main. feis (oblati) so najboljši za gla' vobol. koji prihaja iz želod ionih Itolezni, kakor tudi reiunatizma. Ženske ki tr|ie na mesečnih dotokih, zadobe neprecenljivo olajšavo, č» rabijo "Heodach. Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v mali kupici vodo in izpij potom vse skupaj. To smeš ponoviti čez eno uro zopet, če se že prej lwjjše-ga n« počutiš. Dva obluta naenkrat nesuieš nikdar vzeti. Cena 25o . , <—...... po |x«ti "11 centov. Edini izdelovalec in prodajalee Hermanek, lekarnar 585 CENTRE AVE. Chicago, III. K Pozor^rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Cliicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourejo-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaee-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Ža obilen obisk se vljudno priporoča: ' MOHbR MLADIC ti 17 S. Center Ave. blizo 19. ulico Chicago, III. _a JIATIJA EKKLAYEC. St PHIL. BAST LASTNIK, 535 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak jiosnmeznik postrež-Ih>, kukoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščino in društva na razpolago. idaho Kjer kiljeoelstvo cvete Rajski prostor.za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja in dosti dobre vode. Kupi si liatuk na OREGON SHORT LINE iw Najkrajša in najholjšu pot na vse kruje v IDAHO OREGON in MONTANA. Za listke in pojasnila pišite i). e. b17bley, d. s. spencer, q. p a t. a. a. o, p. a 1. a. Salt Lake City, Utah. HIŠE NA PRODAJ IN SICER: Na Blue Is. z.i $1575, takoj $ 575 „ W. 1», 1'1. v, „ --'MOO.....800 „ „ 30, St „ -J000, „ „ (ioo. „ -'0. „ „ „ 0500, ,, „ 2000 „ -0. „ „ „ 8000, „ 2400 „ .. .< .. ;1;,00. „ „ 1000 „ ,, 1'. ., „ ,, '-'*00. ., „ 800 ,. „ "18. „ „ „ U200..... 1000 .. ,, 1". .. ,. -"-'00, „ „ (100 „ „ Sli. „ ., „ 2500, „ „ 700 „ „ sil: „ „ „ 3500, ,, „ 1000 „ „ 25....."„ 5350, „ ,. 1500 „ „ 18. P1.....41.",0.....14.'»0 „ ThropSt. „ „\ SiflOO, „ «00 »Alport,, ., „ 3aoo, „ -„looo „ Alport „ „ „ 28.*)0.....8">o .. Loom is...... 4 700, „ „1000 „MaySt..... 3000.....loOo „ Sacramento A. 1375, „ „ 375 ., Fairfield Ave. a»oo.....»00 „ Kedzie ,. 3000v „ „ ooo Za ostalo svoto se čaka na zahtevanje tadi veo let. Imaui še draži h hiš več na prodaj, cenejših in dražjih. kakor si kdo poželi. Obrnite se na rojaka in notarja JOHN PETECH-A, I(»3 Throop St. Chicago, III. f 4M W. 17th St. Chicago, III. a edini slov. krojač vChicagi,Qi jsjss pripiroča rojakom v izile- a jMlovanje nove in popravljanje« W stare obleke, katera bo izgle- W ® dala kakor nova. Vso i>o ff-Q zrr.erno nizkih cenah. , Za Ameriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, so dobe suuio pri Slovencu John Golob 20:i Bridge St. JOLIET, ILL. McMAKON & COLLIER pogrebni ka. Dobra in cena postrežba. Cor. D a S. Union Ave, PUEBLO, COLO. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še iK)[K)lnoma zdravo zobo? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi b. k. simonek 644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan JM. Polni Plut & Co. 314 VICTORIA AVE. 1TEL0, COLO. Edina slovenska "pekarija" v mostu. Razpolagamo čez vsakovrstno vsak dan sveže pecivo. Točna, vestna in cona postrežb« vsakemu zajamčena. Bratje Slovani! 2 «SL0U "SVOJI t SVOJIM" ^ 7iJ( priporočamo v obilo od jemanje • ■ ' y - . . m.y moramo pač prenašati, kar nam je sojeno in pri tem uživati, kolikor je mogoče. S takimi pogovori nam je poteke! dan in priznam, da je bil pr\ i veseli brala in bi jo župnik mogel dolži-ti tatvine ter prouzročiti nadtičitelju sitnosti. Župnik, o katerem jc župan izpovedal, da se vedno prepira s farani in je bil radi tega že dostikrat obsojen je bil tudi to pot spoznan krivini in obsojen na 300 K, katero razsodbo je v sredo potrdila tudi druga instanca. Župnikova kuharica in netjakinja. ki jc bila v tej zadevi zaslišana kot priča, je pod prisego krivo pričala in je bila zaradi tega obsojena na tri mesece v ječo. * Duša umrlega papeža. Pri nas bi nikdo ne verjel, da je šla duša umrlega papeža po ovinkih čez Portugalsko v nebesa! V Lizaboni so pa o tem trdno prepričani. 23. julija se je namreč zbrala velika množica vernih Lizaboncev in Lizabonk, da bi videla, kako bo šla duša pokojnega papeža v nebesa. Najprej je opazila papeževo dušo neka pobožna, stara ženica in je takoj padla na koleiM ler začela moliti. Potem so jo videli tudi drugi ravno nad reko Tajo v podobi zvezde in nikdo ni več dvomil o tem. Ta vest se je bliskoma razširila po celem mestu in nevedno ljudstvo je kar trumoma drlo na omenjeni kraj. da bi videlo papeževo dušo. Brezverski časopisi so se sicer izrazili, da ta zvezda ni nič drtizegal nego navadna večer-nica, ki se je radi. čistega zraka prikazala irjemoma pred solčnim zahodom, A verni Lizabonci si ne dajo kar tako omajati svoje prepričanje I Saj pa vcčernica tudi nima nič opraviti s papežem I * Ali sme katoliški kardinal očeti jen bitif Kardinal Rampolla se splošno popisuje kot mož, ki živi kakor se spodobi visokemu duhovniku. Sicer so ga zadnje dni tudi v tem oziru nekoliko sumničili, a to so najbrž manevri njegovih konkurentov. Pravo nasprotje kardinala Rampolle jč bil držav« tajnik Pija IX., kardinal Antonelli. Ta je imel nebroj ljubic. Toda Rampolla je duhovnik. Antonelli pa ne in zato se ga ne sme prestrogo soditi. Kakor znano, ni treba, da bi bil papež duhovnik. Kardinalski kolegij izvoli lahko za papeža, kogar hoče, tudi dr. Sustersiča. Prav tako, kakor ni ne treba, da bi bil papež duhovnik, tako tudi ni treba, da bi bil kardinal duhovskega stanu, kajti papež ima pravico, da tudi kakega iajrka imenuje za kardinala. Antonelli je bil tak lajik-kardinal. Bil je najprej sodnik pri papeškem sodišču in tudi ko bi se bil oženil, bi bil lahko postal kardinal. Za časa kardinala Antonellija je v Rimu, takrat še ^papeškem Rimu, živel o-ženjen kardinal. Bil je imeniten pravnik, profesor na vseučilišču in potem Član najvišjega sodišča. Kot tak,je postal kardinal in Rimljani so starega gospoda v rudečem talar-ju, s katerim se je vozila njegova sivolasa soproga, prav spoštljivo pozdravljali, morda tudi zato, ker je *se drugače živel, kakor njegovi tovariši. — ("SI. N.") — Humbug vse! * * Praznoverni Arabci, štiri kilometre od Tunisa je pod skalnato goro vas Sidl Fathallah. ki ima ime po svetniku (Marabutu), ki je tam bival. Temu svetniku je tudi posvečena kapela, v kateri se je samo-lastno naselil mlad, velik Arabec, ki se imenuje svetnikovega oskrbnika, ter živi ob bogatih darovih, ki jih prinašajo bogati Arabci svetniku. Mož pa dela tudi "čudeže". Nad kapelo se vzdigtije gladka kamenita plošča, kateri pripisujejo mlade Arabke posebno čudežno moč. Ako ne dobe v zakonu otrok, kar je po koranu hudičevo delo ter zakonski možje takih žen ne marajo, romajo v poznem mrakn v belih haljah vrh ploščo ter se drsajo po golem trebuhu po skali navzdol do kapele, I kjer biva lepi svetnikov učenec. I11 ' to redno pomaga, da se jim uslišijo vroče željc. ' Možje brez otrok so j vsi srečni, ako se gredo njih zakon-j >ke polovice po plošči drsat. Se [bolj vesel pa je Martibutov "apo-i štel j", že ve zakaj. ■ * Pij IX. je bil oficir, prtdno je postni papež in sicer jako eleganten oficir, ki je imel pri krasnem spolu uprav čudovito srečo, be kot papež se je rad spominjal lepih časov. ko je še nosil svetlo sabljico in sploh ni mogel nikdar prav zatajiti.' da jc -bil nekoč lahkoživ kavaiir in nekoč mu je bila predstavljena jako lepa gospa iz klerikalne aristokracije rimsko. Ta gosp;t jc sila močna in izredno — dekoltirana. Pij IX. se je vsak čas ozrl na — križ demand, ki ga je imela lepa gospa 11a prsih. Končno ie gospa vprašala: "Sveti oče — ali se Vam dopade ta križ?" — "O da", je odgovoril papež smehljaje, "še bolje pa — Kal-varija." * Streljala mi spovednika. Kaplan Roessler iz Vel. Kdtinma na Češkem je hotel spovedati neko 40 letno ženo, ki je že 16 let bolna in zelo histerična. Bolnica ni hotela o spovedniku ničesar slišati, a ker je kaplan le silil v njo ter ji grozil s hudičem, jx^egnila je žena nabiti revolver izpod zglavja ter ga namerila proti kaplanu z besedami; "Kako se drznete? Saj vas nisem klicala I" Kaplan je v groznem strahu zbežal iz sobe. KDO ZAMORE VSE POSTATI KARDINAL. Kar se tiče starosti, je šele dobrih 300 let navada, da ne more postati nihče kardinal, kdor ni vsaj 30 let star. Pa tako ni bilo vedno. Nekateri papeži so podeljevali kardi-nalsko dostojanstvo celo popolnoma nevrednim, oziroma za to mesto nezmožnim ljudem. Tako je bil Ferdinand, sin Filipa III. avstri-janskega, imenovan kardinalom, ko je bil star — devet let! Ivan Baptist Pamfili pa je postal kardinal, ko je bil star šest let. Pa|>ež Benedikt XIII. je 1. 1724 imenoval kardinalom cclo nekega Nikolaja Co scia, ki je bil za časa njegovega prednika Inoccncija III. obsojen na ječo zaradi hudodelstva. Imenoval ga je vzlic temu, da jc od 26 članov svetega kolegija protestovalo 20 članov proti temu imenovanju. E, ni ne vse zlato, kar se sveti. Skopi papeži so navadno imevali malo kardinalov okoli sebe. da jim ni bi treba šteti preveč novcev; navadno so dobivali kardinali po 25,000 frankov na leto. Društveno yesti. Opetovano prosimo p. 11. naročnike, naj nam ne pošiljajo predplačni-ne na Glas SvoIk-kIc v znamkah po 5 ali celo ioc, porabiti zamoremo take le po i ali 2c. Svarilo poljskega časopisa. "Gazeta" katolicka" poljski časopis v Chicagi, objavil je imeniten članek čez oglase patentnih zdravil in zdravniške naprave in priporoča vsakemu, da kupi samo takova zdravila, katera so skušena in priporočana od ljudi, koji jih so rabili. Nobeno zdravilo ni tako dobro priporočeno kot Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero pijejo vsi stanovi in ga priporočajo zaradi tega, ker to ni nikakoršno patentno zdravilo, ampak Čisto naraven proizvod. "Mojo prisrčno zahvalo sprimite za poslano mi zdravilno vino, ker tako dobrega zdravila ni kot je ono, ker ozdravil sem se z njim skoraj na čudovit način." Tako piše mož, kateri je bil hudo bolan na želodcu! Kdor tedaj boleha na želodcu, naj ne zamudi poskusiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo to vino napravi novo kri in tako vtrdi človeški život. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner. 799 S. Ashland Ave., Giicago, Ills. Pilsen Station. H LOV EN,S K 0- H K V. GOSTILN A 4*7 W. INth St, Chicago, III. Toči se vedno sveže 'Sehoenho-ffen" pivo. Biljar in kegljišče na razpolago. V obilen |x>set se priporoča. J, KRULEČ INI HRVAT. J. Dweyer 679 milWili CHICAGO, ILL priporoča SLOVENCE M svoj "SALOON". Fina vina, smodke in rakije po zmerni ceni. Postrežba točna. Društvo sv. Petra in Pavla Poživlja vso svoje ude, da bo zanesljivo udeležb * zborovanja vsakega lil. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBllO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k «T. S. K. J. ima svoje redno seje vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 8". Santa Fe Ave. Društveni zdrav, nlk je Dr. Clir. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PIJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevclandu, 0. ima redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani', na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kebrea. Kdor. hoče pristopiti k društvu naj se zglasi pri Jacob Hoievar'Ju St, Clair St. 1503 ali pa pri Lous Recher'ju St Clair St. 1228. Bratje agitirnjte v prid drus tva! ODBOR. Klub slov. socialistov v Chicagi iuia svoje redne seje vsak TRETJI ČETRTEK in vsilko 1'HVO NEDELJO V mesecu v dvorani sodruga I'll i 1. Bas ta .vid Blue Island Ave. Ob četrt kali začetek sejo ob uri zvečer in ob nedeljah ob 2. uri popoldne. K obilnem pristopu vabi klubovni organizator. V klub se Bprejme vsak Slovenec tudi oni izven Chicago, izven države Illinois, kjer ni takega kluba. Mesečni prispevek 25 centov. Zglasiti se ju na klubovega tajnika, sodruga Fruuk Stoniča 711 Alport St., Chicago, 111, j; II«BAN BRO S W. 18th. St.Chicago, III. CENA IN DOBHA POSTREŽBA. Tako tukajšnjim, kakor tndi skozi ali v Oinnho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON1. Lep« sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do men« najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-KE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Sclnvoiger, 1002 S. 13th st. OMAHA, NKBHASKA. "dRAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, smodko in biljnrd na razpolago.1 Slovencem v obilen poBet b« priporoča: ALOIS PACSE lastnik, 314 \V. 18th St. Chicago, III. X . XI Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni "SALOON". Točim vedno sveie pivo in pristno druge pijane. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN POTOKA K, 5114 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne p«izabite starega prostora, John Količka. *_X STEFAN PfPOVIC lastnik, 687 CENTRE AVE. Chikauo, III. Izvrstna vina, rakije in smodke. Velika dvoran« za teje, plese etc, Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, 'oikon tudi rakije itd. Prodaja na delnlo in drobno. Postrežba točna in poštena; cene nizke. Za obilo naročbe bo priporoča vsini JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave. o o Chicago, 111. Pivovarna združenih čeških gostilničarjev, imenovana Garden City Brewery Kuha najboljše "laoer" pivo v Ameriki in še posebno dima pridelan Pilsener. Kapuciner in cisto pivo Albany Ave. A 21 Place CHICAGO, ILLINOIS. Pozor rojaki! Naznanjamo p. n. občinstvu, da smo zopet prevzeli glavno agencijo za vse sledeče prekomorske črt« (v Evrojto in od tam sem): North German Lloyd, Hamburg American Line, Holland America Line, French Line—CompagnU Generale Transatlantique, American Line, Red Star Liae in White Star Line. Pošiljamo denar v staro domovino 1x1 dnevnem kurzu, ter jamčimo, hitro in |»ošteno poslovanje. Posredujemo pri kupovanju železničnih voznih listkov na vse kraje Amerike. Vsakovrstna tiskarska dela; vezanje knjig itd. Postrežba točna in cena- Z GESLOM: "Svoji k svojim", se priporočamo rojakom in vsim drugim bratom Slovanom, Upravništvo GLAS SVOBODE 563 Troop St. Pilsen Sta, CHICAGO, ILL. JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveie \Valterjevo pivo. Iz-vrstno žganje in fine smodke na razpolago. SE PRIPOROČAM BKAT0M SLOVENCEM za obilen obisk moje manufakturne trgovino,prej lastnik Dušau Lagjevič. Bodom vedno dobro postregel vsem. BUDE RADKOVICH, 1247 S. Santa Fe Avb. Pueblo, Co. * * * * * f f f f * SVOJ K SY0JEMU! PRODAJA PAROB^ODNIH KART IN POŠILJANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. 508 V. 18th Str., — Chicago, III. Zastopništvo za Jos. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angolika Bitters, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena post rež ha. * 4 4 * f * 4 4 4 + 34*4*4*4*4*4*4*4*4*4* 4*4*4*4»f4»!«4"M'X Ali hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi in postrezi ^^m^e 1.1 / i v* v ^^ M. (jrsicu svojemu moiu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Govari se v vseh slovanskih jezikih t na 1101 Northern Ave. PUEPLO, COLON A 00. !1tfWT?fWWWt?fT?f1tftTfWtTftTfWW?TfWfTftTf?TftffWWl Pozor Slovenci! Spodaj podpisana naznanjava p. h. občinstvu da sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, lil., odprla veliko novo prodajalnieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno roba lauiva v zalogi raznovrotno moškoobleko, klobuka, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste obleke, spadajoče v to stroko, z veleštovanjem M" KOŠICEK in STEFANIC 129 South Genesae Str.--Waukegan, Illinois. LBERT Blue Island DAUICTVA peci, posteljo in podlage raznih I VniD If" vrst. Preproge, obleke in klobuki razne vrste posod, platna in svile, kramarije in drugo izborne robe itd. itd. Obleke za dečke. Ml te zamoremo založiti od najnižje do najvišje sobe in obleči od nog do glav«. Cene najnižje, kakor nikjer. J OPOMBA: Kadar prideš v na- | J So prodajalnico, vprašaj po št. 23 & £ ZI a t k o K e r h i n. S Velika razprodaja obuval. V Be uioje zaostalo letno obuvalo, obstoječe iz: moških'nizkih in vi-šokih čevljev, ženskih nizkih čevljev, "patent leather" čevljev, otroč. jih črnih, rudeoih, modrih čeveljčkov, se bo prodajalo ta. mesec po jako nizki ceni. Cene sem znižal le, ker rabini prostor za nove jesenske in zimske Čevje. Lepa ^^^ prilika priti z malimi novci do novih čevljev, Mul«* m se nudi vwakemu, le pri- dite in vprašajte |m> ««>ških "Calf Vici Kid Oxford" 411.75; z«dec- ^BB^^W ke od 81.M do $1.48; za ženske od W8c. do $1.86 in $l.«0; čeveljč- ki »i deklice št. Hi do ^M f 2. t>o 48, 75, 8t[, »8c. in od $!.»» do $1.48. ()t- ročji rodeči in črni ce- veljaki št. do 8 po -JU ) do »8c. Bodite prepri- čani. da je to edina prodajnlnica, kjer si lahko prihranite lepe nove« na obuvalu, Vsak dobi krasno du rilo, kdor kupi pri meni tekoči mesec. 760 Halsted Ave. med 19. ulico in 19, Place M. OBVESTILO! Podpisani si nsojtim naznanjati p. n..občinstvu, tla sem prevzel ••Saloon" rojaka .lak. Martineiča v Sumit, III. Moj. načelo je in bode vselej sprejemati rojake nujuljudnejše, vsled česar lipam, da se lwde tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojem n predniku. Posetuike prijatelje in c.' rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postreieni točno ^izvrstnimi sniodliauii, svežo pivo, raznimi likerji. "Portvini". Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri-jutelj obiskujte me v prostih nrnh. vlivali bodete vsaj čisti zmk. Nazdar! o__o FRANK KOENIO, o-o Summit, III. i. . ' * ti v > Ravno sedaj bo vsakemu nudi prilika, ogledati si umetniško do. vršene, doprsne soho sv. očeta Leona XIII. Sobe bodo vsakemu katoličanu krasile dom in ga spominjale uri umrlega. Dobiti jih je razno velikosti, izdelane iz trdega gipsa. Kiparstvo se nahaja na j&T 392 W. 18. ulici -^č&iS- Telefon Loomis 841. Stavljenje altarjev in cerkvenih kipov, z najlepšimi okraski txl $ 1"jO naprej, za dobro delo in točno postrežbo se jamči. ^ K, B. F. | International Art Co. (Mednarodna kiparska družba) jokfph trlker'b Besede so po ceni. sss? M registered Ne vprašamo vas, du li verujeta našim besedam; vseHtar priporočamo je, da poskusite in sami spoznal, da je Trinerjevo grenko zdravilno vino (Triner's American Elixir of Bitter Wine) čisto nepokvarjeno in velike zdravniške vrednosti, edino grednko zdravilno vino. ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredthi^^ združeno z suhih zelišč in korenin |x>sebno za to iuiportirauih. \ Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljše zdravniške sestavine. ■ To vino napravi kri bogato, rudečo in gorko, dopelje popolno čisto do najmanjših delov telesr. jih zalag, redi, dela zdrave, in človek postane močan na telesu in duhu. Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše žene ta hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrahe. JOSIP TRINER, /99 South Ashland k. Pilsen Station , ILL Ne dovoli nobenemu businessuiunu, du bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobiokarije ker pri ponarejenim naredi več denarja. Trinerjovo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje. Somišljeniki naročujte in priporočujte "GLA SVOBODE" Sedaj jo najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Iidelujemo slike po aajniijik cenah; i molih slik upriTimo veliki, Obiskujete red&o Maly's Studio 5701 IBth St. CHICAGO, ILLINOIS. Cenjenem u ^ Ciganka, Spisal A. R. ' "Vse me črti; mati ne privošči mi dobre besede, — ali kaj morem jaz zato, da jc ona nesrečna? Zakaj bi moral otrok trpeti za greh svojega očeta? ' Reci, sem mar jaz kriva, da sem na sver prišla?" "Ne govori tako, Anka I" "Molči, tla ti povem, —' tebi samemu, kar me teži. Kolikokrat sem želela, ko si prihajal na počitnice in sem te videla v vasi, da bi •topil kedaj v našo vežo. Od daleč «em te zrla, kajti hodil si tako ponosen, da si nisem upala te nagovoriti." "Napačno M me sodila; ,ah tudi jaz sem kriv. Odpusti mi to," pro sil sem a bilo mi je tako tesno. Po-dala mi je roko, katero sem stisnil na lehko. "Da bi mogla daleč, daleč od tod, — s teboj v tuje kraje, kjer mc nikdo ne jM>z:ia. Kaj mi mar vzdihovanja mladenčev? Sita sem njihovega'ljubkovanja." "Svobodno jc še tvoje srd', Ana?" vskliknil sem. "Čemu vprašaš to? Čul boš morebiti koga, ki se hvali, da me jc poljubil, da sem jaz njega; ali toliko se brigam zanj I" Pihnila jc v zrak. "A svobodno ni moje srce. Glej sama sebe izdajam; ker tebe se ne sramujem; a zakaj ; stojiš. Ijubček moj?.Sedi sem k meni, mi slim da je prostora za oba." Pogledal sem dekle, njen bledi obraz, in kri mi je zavrela. "Ljubim te," čital sem na njenem obrazu; omamljen šepetal sem: 'ljubica" in oklenivši se je, poljubo-val jo, ali ona se jc oprostila in vstala. "D.-mes ne, Ivan," dejala je in odstopila par korakov. "Ljubiš me li resnično?" vprašala jc jxj kratkem molku. "Sedi sem k meni, ljubica", prosit sem. "Pom, če boš pameten." "Anka", začni se je, ženski glas od koče, katere vrata > "kripaje odprle. "Mati me kliče, talil, reč!" Podala lili je roko k slovesu. Cul sem karajoče besede materine. |K)tem je vse umolknilo. Premišljujoč, kako je vse prišlo, tako hitro, moj Bog — šel se;n tiho proti vasi. Par korakov niže o' ki če prijel mi je nasproti človek, ki jc za-zrši me, krenil na stran. Za hip se mi jc zdelo, da je Tr/nč:t". "Gospod Eugcnlo" kri!:: it sem, a nikakega odgovora. "Meje mar varalo?'' mrmram -rdeč se, da me jc kdo vi 'el v obližji kočinem. Jutri sestala si hode cela vas, da sem bil tu gori — hej kako si bodo klepetulje brusile jezike! Toda čez par trengtij pozabim vse, misleč «a Anko. Pač si čudovita ljubezen, kdo se ti more ubraniti, t: Prišcdsi domov, odprem tiho duri svoji" sobi, da bi mc ne slišala mati, ki ;c bolehajoča, prehitevala navadno cele noči, in oblečen ležem aa posteljo. Kaku čudno mi je bilo pri srci, ali kmalii spal sem trdno, kot da sem bil ravnokar se vrnil z dolge poti. Dobrodejen sen objame me, zdi se mi, da sedim z Anko v gozdu, nc daleč od naju pa Tržačan z žensko osebo, ki ima strašansk nos. Trk, trk, trk, kljujc ncWje žolna, a Tržačan kima . . . take smešno' • . Lahno trkanje na vrata mc prebudi, bifje uže lieli dan. V sobo stopi Eugenio in sede molčeč k mizi. Obličje njegovo je bledo, izra/ žalosten, vender pa mu igra krog ustnic nasmeh, nekako prisiljen in truden. Zroč ga, »pomnim se svojih sani — posili mc smeh. "Kaj ne da sc meni smejete?" govori počasi, podprši glavo s komolcem in se zasmeje, kakor da hoče s tem zakriti svoj nemir. "Spal nisem celo noč in danes boleham ... a le smejte se! Tudi jaz bi se ra 1 smejal, ah tako smejal, da bi odmevalo tje do neba." "Sanjal sem jx> noči o vas iu gospici Evi, — ali kaj vam je? Kaj se vam je dogodilo?" Spomnil sem sc bil med govorom prejšnjega večera, srečanja na hol-mu, ali upal si nisem, da bi ga vprašal, če je bil on. Vrabec sedel jc na okno, |x)gle-dal v'soho, jxjtem pa odlttel. Malomarno se je ozrl Eugenio proti oknu na njegovo kričanje in vstal se stola. Dalje prili. hlovenrkeoa naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK noduj nastanjeni zdravnik na: S. W, Cor. lOtli & Walnut St. in K W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo,, bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubijenejših travnikov zaradi svojih sposobnostij bo pripo-, rača slovenskemu občinstvu. Olasoviti in proslavljeni zdravnik. Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečili zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, jo bil rojen v Snmoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in hnjopasnejše človeško bolezni. Prišel je mlad v to deželo, /. žulji in Ixigatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi. tega naj se mkdo ki boleha, obrne na: 1)11. G. IVANA POHKKA. 8 trajnim VBpehom ozdravi: bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nasni katar, krvne in kožne bolezni, revmutizum, slabo prebavljen jo, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rano, izraščenje itd.-Opazka: ako se jo kilo zdravpl brez vs-pelift in videl, da mu nihče več nemore,pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne mvBVojegn'rojaku Dra. Ivana Poheka. On je na STOTINE In STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa um je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu p* rodn in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -iVSI ONI:- kateri neinorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravliva. on to jx>-ve dotični osebi, ker neco da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. (t. I, Pohekom in vem, da jo zdravnik prvega razreda in gentleman. Moram ga vsakemu toplo priporočiti. TH08. P. WHITE, sodnik sodišču v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da jegosp. dr. Pohek finonci jelno odgovoren zu vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. ' t MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas pity, Mo. Spoštovani zdravnik: Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil, in sem popolnoma ozdravel. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal let, na želodcu in črevih in sem mislil, da ni več pomoči, za mojo bole-zen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa. Spoštovani D^Pohek:-Lopn vam hvala zn ozdravl jenje mojega jvvma. tizma. vsled katerega sem trpel celih 20 let. -T. KELLER Helena, Mont. -NASVETE DAJE ZASTONJ.-- Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor-Vsa pisma naslovite na: l)r. G. Ivan Pohek, Poet Office Boxes 563 & 563. KailSaS Ci(]|( Mo. U. S. A.