LETO II. (VOL. II.)
SEPTEMBER, 1910.
ŠTEV. (No.) 9.
J ■.KfK .' Mm

Izdajajo Slovenski frančiškani.—Published by Franciscan Fathers. Po odloku nadškofa JOHN FARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela
cerkveno pripoznana in priporočena.
Cerkveni Koledar Za Mesec September.
I. Celi mesec september je posvečen Mariji sedem žalosti. Že enkrat letos jc praznovala sv. cerkev praznik Žalostne Matere Marije. Bilo je to cvetni petek, ko smo se spominjali onih strašnih ur, katere je preživelo to ubogo materino srce pod sinovim križem veliki petek. Skale so pokale, zemlja se je tresla nad strašnim dogodkom na gori Kalvariji in ubogo materino srce jc trepetalo v strašni boli, ko je morala biti priča tolike grozovitosti nad sinom Jezusom izvršene.
Toda ne samo ob času trpljenja jc bilo to materino srce napolnjeno do vrha z britkostjo, ampak tudi celo življenje ni bilo druzega, nego nepretrgana veriga žalostnih dogodkov, ki so se kakor meči zabadali v čuteče materino srce. Komaj je končala veličastni svoj spev "Magnificat" in se zahvalila dobremu Bogu za milost božjega materinstva, že se je začelo trpljenje. Sv. Jožef ni bil še podučen o nebeški skrivnosti učlovečenja Sina božjega. Skrivaj jc hotel zapustiti Marijo. Angelj še le je pojasnil skrivnost. Pri rojstvu Jezusovem, ob najve-selejšem dogodku njenega življenja, bil je že takoj trn poleg — prenočišča ni bilo. Od kar je pa Simeon napovedal, kako se bo temu detetu nasprotovalo, da bo v vstajenje mnogim, pa tudi mnogim v padec, da bo zlasti njeno dušo meč prebodel — meč strašnih bolečin, od tedaj pa do smrti Jezusove je bilo njeno življenje britko in tužno. Pri vsakem pogledu ljubega sina, bil je takoj spomin poleg — "grenka smrt na križu!"
Pobožni častivci Marijini, ki so veliko premišljevali Marijino življenje in njene grenke ure, so zlasti tri dogodke iz njenega življenja vzeli kot posebno bolestne, kjer se je posebna bolečina kakor ojster meč zasadila globoko v njeno srce prav do ročaja. Sedem pobožnih laških trgovcev se je v srednjem veku združilo v poseben red, ki se je posebno posvetil češ-čenju teh bolečin Matere Marije. Tudi Slovenci radi časte Žalostno Marijo.
V domovini imamo več krasnih cerkvic, posvečenih sedmerim žalostim nebeške matere
Marije. Posebno znameniti sti Žalostna gora v župniji Preserje pri Ljubljani in Žalostna gora pri Mokronogu.
Marijino življenje in njeno trpljenje pa jc tako podobno življenju in trpljenju vsake krščanske matere. Tudi vsaka dobra mati, ako se zaveda svojih svetih in odgovornih dolžnosti, ima veliko britkih ur v svojem življenju. Zato je postavila sv. cerkev Žalostno Mater Marijo za patrono vsem krščanskim materam. Tu naj bi našle krasen zgled skrbljivosti pri vzgoji otročičev, objednem pa tudi tolažbe. Ko ti silijo obilne solze iz očij, slovenska mati, pojdi pred podobo jokajoče nebeške svoje Matere! Poglej njene objokane oči! Poglej njeno bolečino! Čuj besede, katere ti govori sv. cerkev pri tem pogledu: "O, vi vsi, ki greste po potu! Postojte in pomislite, če je še kaka bolečina kakor je moja!" Boš videla, kako se ti bo srce olajšalo! Kako pokrepčana pojdeš na svoj dom! Kako pogumno boš zopet zadela na svoja uboga ramena svoj teški križ in šla za Marijo po poti križa in trpljenja!
II. Posebni prazniki ta mesec bodo:
2. prvi petek v mesecu! Pop. odpustek.
4. prva nedelja v mesecu in 10. po bink, sv. evangelij nam pripoveduje o vodeničnem človeku, katerega jc Jezus ozdravil.
8. Rojstvo preblažeen Device Marije ali Mali Mali Šmaren. Za Ameriko ni zapovedan praznik.
11. 17. nedelja po binkoštih. Sv. evang. o najimenitnejši zapovedi.
Objednem praznik Imena Marijinega.
14. Povišanje sv. Križa.
17.	Utisnenjo ran sv. Frančiška.
18.	nedelja po binkoštih Praznik Žalostne Matere Božje.
21. Sv. Matevž apostol.
24. 19. nedelja po binkoštih, sv. evangelij o kraljevi ženitnini.
27.	Sveta Kozma in Damijan, mučenca.
28.	Sv. Venceslav, kralj in mučenec.
29.	Sv. nadangelj Mihael.
30.	Sv. Jeronim, cerkveni učenik.




*
ReV. IVap
Danes prinašamo v "Ave Maria" rojakom sliko moža, ki zavzema odlično mesto med ameriško slovensko duhovščino. Rev. J. Solnce, je župnik nemške župnije sv. Neže v St. Paulu, Minn. To župnijo je ustanovil mil g. škof Jakob Trobec in jo krasno, da vzgledno uredil. Mil. g. ustanovnik je pa našel v Rev. J.Solnce izvrstnega naslednika, ki je misli in načrte njegove tudi krasno speljal. Ako je že v domovini blagor za vsako občino, ako ima dobrega, podjetnega in navdušenega župnika, velja to še veliko bolj za Ameriko. Kakor treba posebne skrbi cvetlici, katera se presadi iz podnebja v drugo podnebje, da ne vsahne in pogine, tako je tu v Ameriki potrebna posebna skrb duhovnika za izseljence, ki pridejo sem v drugi svet, v druge razmere, da jim cvetka njih vere ne vsahne. Kaj čuda pa potem, da so srca
vernikov tu potem tudi veliko bolj udana svojemu župniku, kakor pa v domovini, udana s toliko ljubeznijo, katere v domovini skoro ne poznajo.
Kako zelo ljubijo župljani sv. Neže svojega župnija Rev. J. Solnceja, pokazalo se je zlasti ob priliki njegove srebrne sv. maše, ali srebrnega jubileja, katerega je č. gospod obhajal lani oktobra meseca. Župljani so izdali posebno spominsko knjižico, v katerej izražajo to svojo ljubezen in udanost. "Mi imamo svojega župnika radi," te besede se ponavljajo v vseh pesmicah te knjižice kot odmev, ki je kipel iz src zvestih ovčic ta dan.
In v resnici je krepko organizovana ta župnija. Poglavitna moč dela za sveto vero dandanes je vsesplošna organizacija župnije — so katoliška društva. Moči teme so pridno pri
delu in vsa njih moč so ravno tajna društva, katera razpeljujejo povsodi. Narodnostne ali državne meje so danes prenizke, da bi nas družile. Družijo nas ideje, duhovi, srca, prepričanje! Vsaka druga vez je slaba in ne drži več. Kaj pomagajo še lepše pridige v cerkvi, ako jih pa stoteri ne čujejo, ki so jih pa tudi potrebni. Društ va so vez, po katerili dela v Ameriki duhovnik med svojimi ovcami.
Župnija sv. Neže ima celo vrsto cerkvenih društev, vsako v svojem krogu, vsako v svojem namenu, vsako med svojim stanom, vsako med svojo starostjo. Nekatera teh drušcev je že ustanovil mil. g. začetnik sam, druga je po potrebi zasnoval g. Solnce.
Revčeki župnije imajo svoje zavetje v društvu sv. Vincenca Pavlanskega, kjer se zbirajo dobra srca v izvrševanju krščanske ljubezni in usmiljenja do bljižnjega in kjer se presojuje, ali je kdo res potreben podpore, ali ne, ker, tudi usmiljenje mora biti pametno. Za čas bolezni so podporna društva Sv. Antona, Sv. Neže, Sv. Jakopa in druga, ki imajo pa vsa poleg podpore še drugi poglavitni namen: navajati svoje člane k praktičnemu katoličanstvu. Za zabave in cerkvene prireditve, ki naj podpirajo cerkveno blagajno, skrbi zopet posebno društvo. Mladeniči imajo svoje društvo sv. Neže, ki ima namen mladeniče izobraževati v odločne katoliške može in jim ohranjevati ljubezen do farne cerkve. Drugo mladeniško društvo sv. Janeza Krstnika ima namen zbirati vse mladeniče župnije v celoto in jih pripravljati, da bodo kedaj zmožni braniti svojo sv. vero in sv. cerkev. Dečki po prvem sv. obhajilu do 10 leta imajo svoje deško društvo sv. Alojzija, ki jih vodi vsaki mesec vsaj po
enkrat skupno k mizi Gospodovi; strežniško društvo Sv. Stanislava skrbi za dostojno in slovesno obhajanje službe božje, skrbi tudi za čedne oblekice strežnikom. Skrb za oltarno perilo in okrašenje cerkve je prevzelo Marijino žensko oltarno društvo. Deklice imajo svoje društvo Sv. Roze Limanske, odraščena dekleta so zbrana v društvu sv. Neže. Da se Gos- • podu v oltarni Svetosti skazuje dostojna čast od strani župnije, skrbi društvo "Večne molitve." Da je okrog tabernakeljna vse kolikor mogoče veličastno, vse snažno in dostojno nezmerne Ljubezni, ki tu prebiva, skrbi "Taber-nakeljnovo društvo," ki zbira zlasti dekleta in žene ob večerih ob šivalnem stroju, kjer se pod nadzorstvom sestre veže, plete, šiva za ljubega Jezusa. Seveda je v župniji že dolgo vrsto let tretji red sv. Frančiška in "apostol-stvo molitve," ki oboje pospešuje duha pobož-nosti in molitve v župniji.
V resnici krasno urejena župnija! In zato ni čuda, če je župnija tako iz srca udana svojemu bivšemu župniku mil. škofu Trobecu in sedanjemu č. g. Solnce, in da ju tako otroško ljubi.
Č. g. Jv^n Solnce je bil rojen v Smledniku na Kranjskem, kjer je v Ljubljani izvršil svoje študije in prišel sem v Ameriko 19. Septembra, 1880 z mil. g. škofom Trobecom. V mašnika je bil posvečen 24. junija 1884 v Milwaukee, Wis. Služboval je kot duhovni pomočnik v New Ulmu, bil župnik Hokah, v Ovatoma, pri sv. Matevžu v St. Paulu. Ko je pa mil. g. škof Trobec postal škof St. Clouda, upeljal je č. g. Solnce-ja kot svojega namestnika v župnijo sv. Neže, pri kateri sedaj zelo vspešno deluje.
Pred Oltarjem.
S. Elizabeta.
Tam zunaj viharji besnijo, oznanjajo grozo, pogin, in šibo sovražno vihtijo nad temenom skalnih zidin — Pri Tebi, Gospod, pa je mir!
Tam zunaj so bliski in strele, tam žalostno tuli vihar, tu notri pa pesmi vesele obkrožajo sveti oltar pred Tebe, Najvišji, kipe.
Tam zunaj je noč črnooka, tu notri v kapelici dan. Tam zunaj tema je globoka, oltar pa je z žarom obdan, obseva ga blažena luč.
Tam zunaj vse z grozo obdano, strahovi imajo svoj ples, — tu angelji molijo z mano neskončnega Kralja nebes, ki v ječi je tihi zaprt.
Tam zunaj nebo je zastrto, ugasnil je zvezdic sijaj, — tu vse je veselju odprto, v kapelici tihi je raj, saj Ti si, moj Jezus, navzoč.
Nekaj Resnega Za Življenje.
Piše -.
Krščanstvo povzdiguje delo in je časti! "Bog je vstvaril nebo in zemljo," tako beremo v prvem stavku sv. pisma. Ako je tedaj Bog vstvaril svet, je on njegov gospodar. Toda Bog je izročil zemljo človeku. ' Človek naj vlada nad njo, on naj si jo stori pokorno in vse, kar se giblje in živi, naj mu služi v hrano. Bog je toraj dal svet z vsemi njegovimi zakladli človeku. Človek se pa teh zakladov brez dela in težav ne more posluževati. Neizmerno bogastvo leži na zemlji in v zemlji, v zraku in vodi. Koliko truda, koliko dela, koliko potu se zahteva, ako si hoče človek iz zemlje dvigniti kovine in premog, obdelati polje, njive in travnike ter pridobiti za se in za svoje domače potrebne hrane in obleke. Ako prištejemo k temu še vse delo po tovarnah in delavnicah, na suhem in na morju, ako se spomnimo na naporno duševno delovanje, potem moramo reči, da je ves svet velikanska delavnica, v keteri delajo ljudje, izvzemši potepuhov in postopačev, ki kradejo čas sebi in Bogu. V dalnjem pomenu besede, so vsi ljudje delavci. Vendar pa vlada med različnimi velika razlika. So na svetu delavci, ki nimajo skoro ničesar druzega, kot svoje zdrave roke, svoje dušne in telesne moči, katerih edina posest je le delo.
Kaj je bilo delo v poganstvu, kaj je v krščanstvu? Delo je bilo poganom le kazen in sramota. Delavske stanove so pogani zaničevali. Največji učenjaki so pisali, da je delo nevredno prostega človeka. Po tem nauku so se potem ljudje tudi ravnali. Prost državljan se je dela sramoval. Pečal se je z državnimi posli, z umetnostjo in vedo, obiskoval je trg, sodnijske obravnave in shode. Telesno delo je bilo prepuščeno sužnjom. Ne smemo se čuditi, da se je število prostili delavcev vedno bolj krčilo, da so zginjevali tako imenovani srednji stanovi. V poganstvu so bili ali sami bogatini s svojmi mnogoštevilnimi sužnji in pa ubošci v svoji globoki revščini.
Nič pa nam bolj ne kaže mnenje poganskega sveta o sužnjih, kakor izreki imenitnih državnikov in učenjakov. Najimenitnejši modroslo-vec, Aristotel, je imel sužnja za živo orodje, ki je toliko vreden, kolikor se ga more rabiti. Isti modrijan pravi: "Ta posebna vrsta ljudij, rokodelci in sužnji, so samo radi tega na svetu, da s svojim telesom za nas delajo." Rimski državnik Kato pravi: "Gospodarji, bodite prebrisani in prodajte svoje sužnje in konje, ko so se postarali." To so izreki učenih in obče spoštovanih mož. Sužen je bil poganu komaj človek. — Imeli so ga za žival in pogostokrat jim je bil manj kot živina. Brez vsakih pravic
so živeli v popolni oblasti svojih gospodarjev in gospodinj. Ti so jih lahko prodali, zamenjali, podarili, dali v najem. Zvezali so jim noge in jih kot pse priklepali k hišnim vratom za varihe. Slabo so jih hranili in strahovito mučili. Pri najmanjšem prestopku je zažvižgal bič paznika in padel na goli hrbet ubogega sužnja. V svojem surovem pretepanju so marsikoga pohabili. Gospodar je imel celo pravico sužnje meni nič tebi nič umoriti, ne da bi bil zato kaznovan. Celo imenitne rimske gospe so zavoljo najmanjše nerodnosti hudo mučile svoje služabnice sužnje. Imele so zato pripravljeno posebno mučilno orodje, dolge ostre šivanke in drugo. V takem žalostnem stanju je zdihoval večji del človeštva. Iz zgodovine nam je znano, da so imeli posamezni Rimljani do 20,000 sužnov.
Ali se bomo čudili, da so postali sužnji v takih razmerah neposlušni, drzni in krvoločni, da so se zapeljali k uporu in moritvi? Rimska zgodovina nam pripoveduje, o groznem uporu sužnov, ki je izbruhnil pod vodstvom Spartaka v zadnjem stoletju pred Kristusom. Istodobni zgodovinarji nam pripovedujejo, da se je Rim pred sužnji tresel, kakor nekdaj pred mogočno vojsko mogočnega Hanibala. Še le rimskima vojskovodjema Pompeju in Krasu se je posrečilo premagati in pokončati upornike.
Kakor pri Grkih in Rimljanih, ravno tako se je godilo sužnjem tudi pri družili narodih starega poganskega sveta, pri Egipčanih, Ba-biloncih, Asircih, in tako dalje.
Kaj pa ali so današnje razmere delavskega stanu drugačne? Komaj! Kjer se zavržejo nauki krščanstva, tam pride kaj lahko na površje novodobno hlepenje po denarju, po kapitalu, kar uničuje ljubezen do bljižnjega in rodi samoljubje. Ker so se pa nauki sv. vere v večjem delu krščanskega sveta ohranili in ker se neverni novopoganski svet ne more popolnoma oprostiti krščanskega sveta, zato stanje delavnskih stanov ni tako žalostno in ubupno, kakor v starih poganskih časih. Vkljub temu pa moramo trditi, da je novodobno poganstvo ravno tako brezsrčno in samoljubno kot staro. Ravno zaradi tega pa opazujemo tudi dandanes podobne pojave, kakor v starem veku, ker imajo isti uzroki, tudi iste učinke. Razlika med obojnim časom je samo ta, da dandanes ne delajo več tako očito, kakor nekdaj. Veliko se govori in piše o splošni ljubezni do bljižnjega, o človekoljubju i. t. d. Toda dejanja se ne skladajo z besedami. Novopoganski deloda-javci se prištevajo tistim, ki pravijo, da so nekaj več, kakor pa delavci. Delavec jim ni več kot stroj ali orodje, ki se zavrže, kakor hitro je izrabljeno.
To mišljenje, pa je dovedlo do najžalostnej-ših posledic, na katere so ti gospodje komaj mislili. Po samoljubju in po slabem zgledu brezverskih in samoljubnih gospodarjev in gospodov zapeljani, so tudi mnogi delavci od krščanstva odpadli in zahtevajo, ker so jim vzeli vero na Boga in večnost, nebesa in pekel, pravično povračilo po smrti—nebesa na zemlji. Zavoljo tega so napovedali boj moderni človeški družbi, državi in cerkvi. Po pravici trdimo, da se je razvil iz nejevere liberalizem, iz liberalizma socijalna demokracija, anarhizem in utilizem. Ako opazujemo nektere pojave novejšega časa, n. pr. krivice in zavratne umore anarhistov celega sveta in ruskih nihilistov, prizadevanje socijalne demokracije, ki zahteva na političnem polju republiko, na verskem brezverstvo in na družabnem komunizem, moramo reči, da stoji sedanja človeška družba nad vulkanom, ki preti njenemu obstanku.
Ali pa ima delavstvo pričakovati rešitev od teh nekrščanskih struj? Nikakor ne! Rešitev je le v krščanstvu! Zakaj le krščanstvo daje delu in delavskim stanovom tisti ugled, ki ga zaslužijo. Krščanstvo nas uči, da je delo kazen Božja. Toda zapoveduje nam tudi da smo dolžni delati, ker Bog to od nas zahteva. Oznanuje nam, da je delo vir blagoslova in sreče za dušo in telo, za čas in večnost.
Res je, da nam je Bog naložil delo kot kazen za greh, ko je govoril Adamu: "V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet." Toda človek naj spoštuje delo kot svojo sv. dolžnost, katero je že pred grehom od Njega prejel. Kakor je namreč Bog šest dnij delal in sedmi dan počival ter ga posvetil, ravno tako naj tudi človek šest dni dela, naj skrbi za svoje telesne potrebe, sedmi dan naj pa počiva in naj ga posveti, skrbi naj pred vsem za svojo neumrjočo dušo. Zapoved vsakdanjega dela in posvečevanje nedelje nam sv. pismo kaj lepo opisuje, ko govori o zapovedih, ki jih je dal Bog izvolje-
nemu ljudstvu na gori Sinai. V drugi Mojzesovi knjigi beremo: "Spomni se, da posvečuješ sobotni dan. Šet dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan je pa sobota Gospoda Tvojega Boga, ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina, ne ptujec, ki je znotraj tvojih vrat. V šestih dneh je namreč Bog ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival, toraj je Bog blagoslovil sobotiii dan in ga je posvetil."
To božjo zapoved dela Kristus ni preklical, ampak je še sam s svojim delom in zgledom posvetil. On, edinorojeni sin Boga, Kralj nebes in zemlje, je hotel biti sin ubgge matere, varovanček ubogega delavca in rokodelca. Po svojih močeh je tudi sam pomagal starišem pri delu. Sveta družina je najlepša podoba krščanske delavske družine, ki gleda tam v priposti nazareški hišici Marijo pri domačih hišnih opravilih, sv. Jožefa v delavnici pri tesarskem delu in božjega Odrešenika v njegovi deški dobi, kako pomaga svojemu redniku. In kakor je s zgledom, ravno tako je spodbudil Jezus k delu z svojim naukom. Ves njegov nravni nauk je zapodaden v besedah: "Moli in delaj!" On zahteva, da verjemo njegovim besedam. Toda on zahteva tudi, da posnemamo njegov zgled, da ga posnemamo v delu! V prelepih prilikah o deseterih talentih, o delavcih v vinogradu povdarja, da moramo delati, ako hočemo doseči svoj cil. Kristus Gospod je toraj povzdignil delo do časti in ako ravno je bil Odre-šenik vsega človeštva, je vendar pred vsemi ljubil uboge, katerih življenje jc vedno delo in trpljenje.
Na ta način je krščanstvo posvetilo delo. Kar je bilo poganom v sramoto, to je nam v čast. S tem naukom je pa prišlo delavstvo do tiste časti in do tistega spoštovanja, ki je vredno človeka.
(Konec prihodnjič.)
Cesar—Veroucitelj.
Zadnje leta svojega življenja je bil^ cesar Napoleon pregnan na otok Sv. Helene. Spremljal ge je njegov zvesti general Bertrand, ki je imel s seboj tudi svojo 10 letno hčerko. Nekega dne sreča Napoleon to deklico, ter ji reče: "Deklica, ti si še mlada in mnogo nevarnosti te čaka v tvojem življenju. Glej, ti bi se znala v teh nevarnostih zgubiti, ako ne boš vtrjena v veri. Pridi k meni takoj jutri in začela se bova učiti krščanskega nauka!" In res, deklica je hodila k cesarju učit se krščanskega nauka skozi dve leti in to vsaki dan. Cesar ji je bral posamezna vparašanja ter jih lepo in natanjčno razlagal. Ko je deklica do-
polnila šetnajsto leto, reče ji zopet cesar: "Upam, da si zadosti podučena v sv. veri, zato pa morava sedaj misliti na tvoje prvo sv. obhajilo. Da, dobiti hočemo iz Francoske dva duhovnika, jednega, ki bode Tebe še bolj podučil v krščanskem nauku, da boš mogla pošteno živeti, jednega pa, ki bode potem mene podučil lepo in krščansko umreti." To oboje se je zgodilo v resnici. Deklica, ki se je imela zahvaliti za svojo trdno vero in tudi srčno srečo edino le Napoleonu, povedala je pozneje to lepo dogodbo iz življenja cesarja Napoleona.	J. T.
Družba
Rafaela.
(7==
Spomini s Pota.
Tudi župnik iz bližnjega Davis-a je zvedel, da je slovenski duhovnik v Thomas-u. Takoj isti večer je že telefonal v Thomas in prosil kak dan za svoje "Austrians" — kakor je imenoval svoje Kranjce. Določila se je sreda popoldne in četrtek zjutraj.
Davis je nekako 3 mjlie od Thomas-a po cesti, železnica ima baje G milj. Leži višje kakor Thomas in na odprtem svetu. Kakor daleč seže oko je sam pusti in neobdelan svet, iz katerega mole proti nebu črni, ožgani pancli bivšega gozda. Svet je sicer obraščen s travo, vendar je še nerodoviten. Kakor so mu pravili, je kompanija že poskušala obdelati ta svet. Nekoliko akrov ga je zagradila, iztrebila in pognojila. Toda ni se obneslo. Zemlja naj-brže še ni dovolj prekuhana od solnčnih žarkov in svetlobe. Neprodirni gozd je tisočletja zapiral solnčnim žarkom vpljiv na zemljo. Vendar pa, ko bo ta svet enkrat obdelan in kulti-viran, bo pa ta okolica krasen košček naše nove domovine. Vsa okolica ima jako veliko podobnosti z okolico Novega mesta na Dolenjskem.
Katoliška cerkev v Davis-u je samo ena, ki je pa zopet prava "katoliška" cerkev, t. j. vesoljna. Ima pod seboj prav vse evropske narodnosti. Posvečena je sv. Veroniki. Cerkvica je jako majhna in ima komaj kakih 100 sedežev. Sedanji župnik je Rev. James New-comb, Irec, mlad gospod, ki je prav kar skon-čal svoje študije in je jako navdušen in goreč duhovnik. Kakor so vsi pravi amerikanski duhovniki, je tudi njemu vse eno, katere narodnosti si in od kod si! Edino vprašanje je, ali si katolik? Če si, potem dobro došel in pozdravljen! Gospod je v resnici zelo blaga duša-in naši rojaki, kolikor sem mogel videti, ga tudi jako radi imajo. Tudi on jih ima rad. Zopet in zopet je ponavljal, kako dobro je to ljudstvo, kako rad je ima! Kako blagega značaja so, kako radi v cerkev hodijo. Nekaj
fantov ima celo med svojimi pevci na koru. Čast Vam rojaki!
Mej tem, ko je v Thomas-u skoraj sam premog in naši rojaki delajo le po jamah, je v Davisu bolj lesna trgovina in papirne tovarne. Rojaki delajo zvečine po žagah, lesnih trgovinah in po gozdovih v bljižni okolici.
Stanujejo pa po takozvanih "Kampah," t. j. veliko leseno poslopje, ki ima prostora za kakih 50 — 100 ljudij, včasih več, včasih manj. Gospodar "kampe" — "Boarding Boss" vzame v najem to poslopje, oskrbi si gospodinjstvo in si privzame fantov, kolikor jih more spraviti pod streho. Zdolaj so navadno: kuhinja, obednica, stanovanje, zgoraj so spalnice. Po vsem okraju je jako veliko takih kamp. Zlasti po gozdovih morajo biti, kjer prenočujejo in stanujejo delavci po šumah.
Življenje po kampah je jako prijetno, ako se prebivavci med seboj razumejo in so jedini. Zlasti, ako so še vsi iz enega kraja, kar se večkrat zgodi, potem imajo lahko vse tako, kakor doma. Toda gorje pa takim kampam, ako zaide med nje kaki pokvarjenec, kaka propalica. Življenje potem je grozno! Zlasti velikanska je odgovornost gospodarja. Ako ta nima vesti, ako gleda samo na to, kako si bo več premoženja pridobil in ne gleda na to, ali je način pošten ali ne, ako se ravna po znanem reku: Namen posvečuje sredstva, potem pa gorje fantom, ki zaidejo v tako kampo. V cerkev morda mesece, da, leta ne morejo. Predaleč je. Gospodar ima le slabo berilo, proti verske liste. Nikdar se ne moli, nikdar se ne vidi lepega zgleda, nikdar ne lepega opomina! Kaj čuda potem, ako se potem naši ljudje v takih kampah popolnoma moralno zgube! O nekaterih se mi je pravilo, da zaslužijo po $2.00 na dan ali še več, pa nimajo toliko, da bi si poštene obleke kupili, da bi bili za med ljudij. Vse zapijo!
Nasprotno pa dober vesten gospodar ve, da je tu sredi gozda, sredi planjave on gospodar, t. j. pred Bogom in ljudmi odgovoren za vse! Da je on v nekem pomenu duhovnik, pridigar, da velja zanj 4. božja zapoved, ki nalaga vsem krščanskim gospodarjem velikanske odgovornosti za tiste, ki so pod njih gospodarstvom in vodstvom, da ni samo gospodar, da bi sebe okoristil, ampak, da je kot kristjan zavezan še do druzih dolžnosti. Izgovor Kajnov "sem li mar jaz varili svojega brata" ne velja, in ne more veljati! To je potrdil tudi župnik New-comb, ko piše: "Vaši ljudje obiskujejo sv. maši jako marljivo. Vsaki dan jih bolj spoznavam in tudi bolj cenim. Kolikor imam jaz skušnje, vse to zavisi od volje "head-man" — gospodarja kampe. Če je on dober za cerkev in ni nasproten veri, so vsi njegovi stano-vavci taki. Obe naši kampi tukaj v Davis-u sti polni fantov, ki so pa vsi jako izvrstni in dobri, da sem jih v resnici jako vesel."
Zato pa bo gotovo ležalo veliko prekletstvo in kazen božja na takem slabem "boarding-boss-u," ki po grešnem poželjenju, po bogastvu zapeljan, napeljuje svoje stanovavce k pijači, zato da si obogati svoj žep! In to po pravici! Kar pomislimo! Misli si, da ti pošiljaš v tujino svojega ljubljenega sina. Srce ti trepeče in krvavi zanj! "Nepokvarjen je še! Poštenje se mu vidi na obrazu! Srce ti hoče počiti, ko ti izgine izpred očij! Toda pride sem v Ameriko. Zaide v tako kampo, k takemu gospodarju. Ali je mogoče kaj druzega, kakor da bo v kratkem sprijen in pokvarjen pijanec, kakor so drugi, s katerimi stanuje skupaj? Vse tvoje upanje je šlo! Sina nimaš več! Postal je pijanec, zapravljivec, propalica. Pisma so vedno bolj in bolj redka, nazadnje se popolnoma ustavijo. Pomisli, kaj bi ti rekel! Ali bi ti kdo mogel večje gorje, večje hudo narediti, kakor ta gospodar, ki ti je pokvaril sina? Ali se ti ne bi solzno in objokano oko in v pest skrčena roka vzdignila proti nebu in ne li klical maščevanja od pravičnega Boga, nad takega lakomnika? Radi par krivičnih dolarčkov, pa ti je uničil, moralno ubil sina?
Ali družinski oče je zašel v tako kampo. Doma lačni otročiči, strgani, čakajo ljubega ateja, čakajo jokaje pisma. Toda očeta je uničil tak brezvestni gospodar! Ali ni to hujše kot umor? Molimo za tiste, ki žive po kampah, da jih Bog in Angelček Varili varje pred takimi krutimi in brezvestnimi hijenami v človeškem telesu.
G. župnik me je takoj po prihodu peljal v obe bljižni kampi. Obiskala sva rojake že pri delu na žagah. O ne čudim se, da jih ima
gospod rad. Srečavala sva same poštene in odkrite obraze, katerim se vernost in poštenje bere na obrazu! Doma so zvečine skoro vsi iz Rakeka, Cerknice, Begunj in okolice. S prijaznim smehljajem in z odkrivanjem so po kranjski navadi pozdravljali. Obe gospodinji v obeh kampah sti pristni slovenski materi.
V	Davisu je tudi za celo okolico okrajna bolnišnica. Ravno nekaj dnij preje, zgodila se je strašna nesreča v eni izmed gozdnih kamp. Železniški stroj je vrgel iskro v shrambo dinamita poleg kampe, ki se je vžgal in z velikanskim pokom zagnal v zrak vso kampo in vžgal bljižna poslopja. Zgorelo jim je vse do zadnje obleke. Nekateri, ki so skušali gasiti, zgorela jim je celo obleka na telesu, da so bili popolnoga brez vseh denarnih sredstev in pa tudi brez vse obleke. Rojaki iz bljižnih kamp so jim posodili toliko, da so mogli iti na drugi kraj iskat dela in zaslužka. Pri vsej nesreči je bila edina sreča, da ni nobnega ubilo do smrti. Le dekla, 18 letno dekle, je dobila nevarne opekline po obrazu in po rokah, da so se dolgo časa bali, da umrje. Tudi nekemu fantu je vrgo pesek v obraz, da je imal ves obraz razpraskan in ožgan. Trpel jc grozne bolečine.« Enemu je zlomilo roko in nogo in enemu nalomilo rebra.
Vse te siromake sem obiskal v bolnišnici in jih spovedal. Zlasti teško ranjeni so bili silno veseli, da so mogli opraviti sv. spoved. Kaj bi bilo, ko bili umrli brez sv. zakramentov! Tu sem pa imel priliko priti v dotiko tudi s takim propalim nesrečnikom. Pri vsaki drugi besedi jc bila grozna kletev na ustnicah. Da še celo, ko je videl, da se drugi — ranjeni rojaki in trpini spovedjejo, ga ni toliko ganilo, da bi bil saj takrat nehal kleti. Ubogi revež kam si zašel? Kakšen bo tvoj konec, ako se te božja milost ne usmili. De v resnici, gorje pohujše-vavcem ljudstva in onim, ki trgajo našim rojakom kakor krute hijene sv. vero iz src. Z vero gre poštenje, gre vsak plemenitejši čut! In tako delajo iz plemenitega naroda brezsrčne propalice in pijance! Hvala Bogu samo, da je malo takih!
V	Davisu jih je primermoma jako malo obiskalo slovensko službo božjo! Tudi pri spovedi, jih ni bilo veliko. Bilo je namreč slabo urejeno. Ker niti ljudje, niti duhovnik niso preje vedeli za ta obisk niso mogli o pravem času stopiti v zvezo s kompanijo, da bi jim bila dovolila vsaj dopoldne prosto. Nasprotno ravno tisti dan so morali čez uro delati in zjutraj zopet zgodaj začeti. Vendar sem jim moral obljubiti da se prej ko preje vrnem, da tudi ti opravijo svoje dolžnosti.
(Dalje prihodnič.)
Nasprotniki.
Delovanje nasprotnikov sv. katoliške cerkve zoper njo je vedno hujše. Vedno bolj se širijo listi, časniki, tedniki in mesečniki, ki se besno zaganjajo v katoliške naredbe, nauke in njene služabnike.
Pred nekaj leti so ustanovili odpadli katoliški duhovniki in redovniki mesečnik z imenom "Converted Catholics" — "Spreobrnjenj katoliki," kjer ti nesrečniki skušajo za seboj potegniti še ubogo ljudstvo. Pred nekaj meseci je začel izhajati list "Modern Catholic Magazine" ("Moderni katoliški list"). Na naslovni strani je imel v več številkah sliko New Yorskega nadškofa, da je varal katolike, da so ga kupovali. Največja nesramnica je sv. katoliška cerkev po spisih takih listov. Pri vsem tem pa take divje gonje marsikaj dobrega dosežejo. Kdor le količkaj samostojno misli, se vpraša naposljed: "Ali je pa vse to res, kar ti pišejo? Ali ni strastnost in besnost, s katero pišejo, že sama sumljiva za resnico. Ako je resnica, čemu besnost? Resnica je božjega
izvora, zato hoče mirne rešitve. Strast je lastnost hudega." Zgled za to poroča list "Catholic Times". Bogat protestantovski trgovec, Mr. A. de Reya, piše temu listu, da je veliko bral zoper sv. katoliško cerkev, zoper njene nauke, naredbe in duhovščino. Slednjič sem se pa odločil," pravi, da sem sam zasledoval to stvar. Bil sem po kupčijskem opravku v vseh delih sveta, v vseh državah Evrope. 1'ovsodi sem se tudi zanimal za katol. cerkev. Šel sem po samostanih, zavodih katol. sestra, bil sem v Aziji in Afriki po raznih misijonskih postajah. Obiskal sem Rim in povsod prouča-val sramotenje cerkve in pa cerkev samo. Posledica tega je, da ne bo dolgo, ko bom sam katoličan. Jaz sedaj kot protestant, vendar kot trezno misleč človek, rečem, da je več kot nesramno trositi take laži, zavijanja in sra-motenja katoliške cerkve, njenih naprav in njenih služabnikov!
Po "C. News."

v
New Yorske Novice.
Rev. O. Ambrož širca O. F. M. je dobil nalogo od Newarškega škofa, da ustanovi novo župnijo za Hrvate v Hobokenu. 28. avgusta se je župnija slovesno ustanovila. Mil. g. škof bo poveril župnijo frančiškanskemu redu, ako se pogajanja ugodno rešijo.
V naši naselbini se je začelo zopet redno in vsakdanje življenje. Naše letovičarke in lcto-vičarji so se vrnili zopet v mesto in že pridno zopet vrte slamnate kite in slamniki kar sami cepajo iz rok. Seveda vsak slamnik pomeni dohodek za pridno delavko. Bog samo blagoslovi delo naših ljubih rojakov in deklet, da bi se pridno in veliko delalo in pa tudi veliko zaslužilo.
Tretjo nedeljo meseca septembra, na praznik Žalostne M. Božje, bo imelo društvo Žalostne matere B. za slovenske matere svoj glavni letni shod s skupnim obhajilom. Sprejetih bo — kakor upamo — več novih clanic, prejinje se bodo pa še bolj trdno oklenile lepega društva. Zanimanje za društvo med našimi dobrimi materami je veliko! Tako je prav!
Meseca novembra namerava dekliško društvo prirediti svojo prve igro zimske sezone.—Tako je prav! Le pridno na delo! Teško delo imajo naši rojaki! Trpijo veliko. Potrebni so v nedeljo malo zabave in razvedrila. Le veliko iger in prireditev in medsebojno spoznavanje, pa tudi medsebojna vzajemnost bo napredovala. Edinost, to je nekaj lepega in ta naj bo med nami. Prireditve in igre bodo to edinost krepko pospeševale!
Dekleta bodo zopet začele krepko delovati pri svojem društvu, za katerega so nekatere jako navdušene. Predsednica se je povrnila iz "kontre" s pokrepčanimi močmi in utrjenimi
živci in upamo, da bo krepka opora duhovnemu vodji in svojim društvenim sosetram nadalje dobra "mati" — kakor jo radi kličejo.
Po vsem tem pa dekleta in vsi drugi vprašujemo: kje so pa naši fantje? Res jih žal nimamo veliko v New Yorku. Vendar, kolikor jih je: kje so pa ti? Ali Vas bodo res dekleta osramotile s svojim krepkim društvom? Pa vendar ne!
Poročili so se v naši New Yorski naselbini tekom letošnjega leta: Frank Cerar z Antonijo Pavlič, Luka Pavli s Katarino Birk, Ferdinand Trušovec s Frančiško Osolin, Dominik Milo-vič z Marijo Benčina, Avgust Mikič z Marijo Močilnikar, Josip Jurkas z Marijo Rauch, Alojzij Svetlin z Ano Mušič, Janez Pirnat z Mar. Marki, Ignac Ves z Ano Eder.
Rojeni ozir. krščeni so bili/ Starišem lntihar hči Lizika, Čamernik hči Ivanka, Bučar sin Ivanček, Kralj sin Ignacij, Kerčmanec sin Francek, Luteršek hči Jožefa Helena, Lenček Rudolf, Ferd. Petek hči Ivanka Klara, Mcdek hči Anica, Svetlin sin Janezek, Ivan Pauli sin Ivan Žakelj hči Micika, Mitel sin Ivan, Skrabar sin Alojz, Zevnik hči Olga, Murnik sin Francelj.
Društvo sv. Ane ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
Knjižnica dekliškega društva se je ta mesec zdatno pomnožila z lepimi in krasnimi knjigami. Pripomniti moram, da je ta knjižnica ne samo za društvenice dekliške družbe, ampak, da je odprta vsakemu rojaku. Treba le, da dotičnika pozna kaka izmed društvenic in ga priporoči knjižničarki in da plača malo pristojbino za nove knjige. Knjige se smejo imeti najdalj tri tedne. Rojaki, sezite po lepem čtivu! Kdor ničesar ne bere, je nazadnjak!