Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Americ era asnoHinnoo ioex B6LZ€0 VfNVAVHJI NV7IH Ameriška Domovina SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Serving m Ohio and Nationwide, over 200,000 American Slovenians Vo1-99 - No. 23 (USPS 024100) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1997' ISSN Number0164-68X 60C 25 Bishops attend Baraga Days Regis Walling of the Bishop Baraga Association reports t at so far, 25 bishops announced they will be at the Bishop araga Days on June 28 and 29th jn Marquette, Michigan to celebrate the 20Qth birthday of Bishop Frederick Baraga. Besides that, seven of Baraga’s relatives will be coming rom Austria for the festivities along with 55 other pilgrims. There are over 800 people who have already purchased •ckets for the annual Baraga Association Banquet to be held unday evening, June 29 at the Superior Dome in Marquette, ^^ganatbp.m. 76e ‘rfauunatp (ZohmC t&e SCauatui Vfo. Tttcvuk S* ttfavec t£e fdetuwie • celebrated their 10th 1st :VerLSary on Sunday, June and 'th 3 bancIuet at 2 p.m., a cultural program. at th! aC|tlvities t°ok place Hnm ^'ovenian National The °n St- Clair Avenue. is t purPose of the “Friends” tax-° hClp raise funds as a mamST. orSanization maint • p organization to SIqv a'n Amerioa’s largest Home, one S 64th,J0cated north of E. nue 0n St- Clair Ave-. n Cleveland. . -'-'-ciana. the people entered With °hle’tbey were greeted With u were greeted v'dedb Utiful music Pr°- v'olir1 y50se Slogar on the acc0r(ho^ ^>°n ^logar on the (Photos by BOB MILLS) Gerri Hopkins, Secretary of the Slovenian National Home brings a red, white, and blue cake to a table of happy SNH patrons. •lean v6 Corne Was given by the “p • 12rtlan, President of ^Pkin?11^8, and Robert A. Sloveni!’ President of the Wocatj0 hlational Home, kev, "’a5 delivered by t0r°fSt vh P' Božnar. pas- A deli -tUSchurch-p°rk dinCl°US chicken and Julie 7oi_ner’ Prepared by FannP;?ISe dessert’ baked 7 Fann;. UCbsert, baked s'sted 0f Cmahen, con-daMyDe a delicious birth-,e<1- Whitecake decorated in PerSOn from and blue' °ne 5°n frotri Dlue- One Signed to each table was h?er of down the ier of tu , uown tne '8htS dimmeH al1’ With the inied) carrying a cake with a lit sparkler much to the delight of those in attendance. At 4 p.m. the Glasbena Matica Chorus, under the direction of Thomas F. Weiss sang eight songs with their usual harmonious expertise. Mr. Weiss played the piano and directed the group, despite the fact his left leg was in a cast. Before the encore, James V. Debevec, President of The Frances and Jane S. Lausche Foundation, came on stage to congratulate the “Friends” on their anniversary. He also presented them a grant from the foundation in the amount of $20,000 for renovation projects for the Slovenian National Home. ^*Ike Hardware ec* by Arnerican-Slovenians ^sints d Metric .ass' housewares. Plumbing. Screen!Uf„PJi®S- Gardfn SuPPlies- 'Screen P s' harden Supp ens and Storms Repaired * 2nd '• Kudid. Ohio 44123 731-7070 T o play in the Big Leagues you need to Hit, Pitch and Field, but with the Ohio Lottery’s Buckeye 5 (>anie all you need is one buck. Match 5 Numbers am in $100,000! B Feel Lucky Ita? Please Play Responsibly Lottery players are subject to Ohio laws and Lottery Commission Regulations, ©1997 Ohio Lottery Commission. William G. Howell, Executive Director, Ohio Lottery Music RevipM) Dubravka Tomsic, poet of the piano By Richard Dyer The Boston Globe WORCESTER - Dubravka Tomsic’s program for her Mechanics Hall recital Sunday night (April 27) paralleled her Symphony Hall recital last season, with one significant change -Beethoven’s Sonata No. 26, Op. 8 la, was replaced by the Brahms Rhapsodies, Op. 79, a preview of the Brahms half-program she will introduce at Tanglewood this summer and play in Boston next season. To hear her play the Brahms was inducement enough to drive to Worcester, but there is always good reason to hear Tomsic whenever and whatever she plays; her performances are so rich in pianistic detail and musical insight that one always experiences something new in pieces one has heard her play before. Also, Mechanics Hall is a wonderful venue for her. For all of her power, speed, and virtuosity, Tomsic is fundamentally a pianist of unman-nered subtlety; she gives you everything you need, and nothing else. Mechanics Hall enabled us to hear her up close. In her hands the resident Hamburg Steinway sounded like a wonderful instrument, although it could have used an intermission tune-up. Students like to play the Brahms Rhapsodies because they provide opportunities for the Big Bang. Tomsic can play with huge, hurtling force, but she approached these works as masterpieces of harmony and counterpoint. One has seldom heard them played with such clarity of voicing - and the clarity of voicing did not interfere with warmth of feeling, depth of tone, and force of momentum; instead it reinforced them. There is real poetry not just in the way she can float a melody but in the way she can shift a harmony. Tomsic, like Bernard Haitink, is remarkable for her ability to achieve artistic balance among the simultaneous and conflicting demands of music-making. The program featured the Mozart D-Minor Fantasy, K 397, that Tomsic played on her first concert, at age 5, and brought back a year ago for national celebration of her 50 years on the concert stage in Slovenia. Tomsic controls an incomparable range of colors and touches within the range of pianissimo alone - and then she can extend them throughout the entire range of dynamics; her loudest, fastest playing is every bit as subtle and balanced as her slowest and softest. Ravel’s “Oiseaux tristes” was a masterpiece of emotive tone-coloring; “Une barque sur 1’ocean” was a seascape translated into music. “Alborada del greioso” was superb in its rhythmic vitality and sense of place. The repeated notes, a problem on the Symphony Hall piano last spring, danced, flashed their eyes, and snapped off as decisively as a fan held aloft. After intermission came the four Chopin, Ballades, in which Tomsic’s mastery of the technical challenges was transcendental - no one in my experience has played the coda of the F-Major Ballade with such accuracy and blaze. But this was just a point of departure for a mesmerizing legato few singers could match; harmonies lush and fragrant as night blossoms; powerful emotions explored through infinite shades of feeling; and enthralling narrative. A great musician of vast experience sat in the audience and said, “I have heard one other pianist who played like this - and that was Rachmaninoff.” Thanks to Jeanne Lavrich Maloney of Sudsbury, Mass, for submitting this article. 9^ C7/L a/2 £ Finest Funeral Facility in Northeast Ohio 0±LC FUNERAL HOME 944-8400 28890 Chardon Road Willoughby Hills, Ohio 44094 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1997 4 Slovenia in Nato... (Continued from page 1) solved issue of foreigners’ right to buy property. Last year Ljubljana agreed to change its constitution banning foreigners from buying property, because the European Union made this a condition of the association deal the two parties signed last June. But so far EU-hopeful Slovenia has not complied. The delay could jeopardize Slovenia’s case. Brussels is unhappy with the property ban, and Slovenia will have to move quickly to remove it, or it risks not being in the first wave of EU applicants, which will be determined at the end of this year. But the harsh truth for Slovenia is that the next Nato members will not be chosen purely on their ability to meet the criteria. In the end, Nato’s decision will be political. Slovenia’s case is most actively promoted by France, Italy and Turkey. But that is because they want Nato’s southern flank strengthened, and more resources devoted to it. for that same reason, other Nato countries further from the Mediterranean and Adriatic are less enthusiastic, foreseeing a diversion of scarce resources towards the south. Germany, after originally sponsoring Slovenian independence, is now sending ambiguous signals. German Defense Minister Volke Ruhe, probably reflecting the views of Chancellor Kohl, wants to set strict limits on the number of countries invited to join Nato because it will already be overburdened by helping its three eastern neighbors. But the U.S. will probably have the final say and there is growing debate in Washington on whether the first wave of enlargement should be limited to three countries and omit other leading aspirants, Slovenia and Romania. Some U.S. officials argue that restricting the number of states in the first wave increases prospects of quick ratification for the three favorites by Nato’s 16 countries. That is the demand of the Polish and Hungarian lobbies to whom Clinton made pledges over Nato membership in both his election campaigns. The Czechs could hardly have a better sponsor than Czech-born Secretary of State Madeleine Albright. Even with only three candidates there will be problems over U.S. ratification since the Senate has signaled it will balk at the prospect of U.S. forces becoming sucked into central and eastern Europe disputes as a result of Nato guarantees. But the key factor determining enlargement will be how Washington gauges Russia’s reaction. So far Moscow has bowed to the inevitable. Yeltsin has calculated that he can face down his domestic critics if only three new members are announced, especially if Russia’s new deal with Nato is seen to be working. But the longer the list of new members, the greater the risk that a hostile reaction in Russia could bring ultra-nationalists to power. Moscow is hypersensitive about the three Baltic states, once in the Soviet-Union and still with Russian minorities. At what point would Moscow become dangerously alienated? This is the question that underlines Nato’s hesitation and explains why Slovenia and those lower down Nato’s waiting list will probably have to wait longer. The European. Thanks to Tony Pechaver of California for submitting this timely article. Bethlehem Slovenes Celebrate 1st Anniversary The Bethlehem/Murska Sobota Sister Cities Association will celebrate the First Anniversary of the signing of the agreement forming a Sister Cities pact between Murska Sobota, Slovenia and Bethlehem, PA on Sunday, June 15. A Slovenska Koline will be held for some 250 members and guests at St. Joseph’s Slovenian R.C. Church, 417 E. S1*1 St., Bethlehem at 2 p.m. Dancing will be to the music of A1 Meixner Trio from 3-7 p.m. Meixner, a local lad, is a graduate of Duquesne University and was a member of the world-famous Duquesne University Tamburitzans. The Bethlehem Association is comprised of Slovenians from the Prekmurije area of Slovenia. The majority attend either St. Joseph’s R.C. Slovenian Church or St. John’s Windish Evangelical Lutheran Church. Other Slovenian members come from surrounding areas of Allentown, Palmerton, Helleeton, and those residing in other parts of Pennsylvania, New Jersey, New York, Maryland, Virginia and California. There are over 700 Slovenians living in the Al-lentown-Bethlehem area, better known as the Lehigh Valley. The formal signing of the B/MSSCA pact was on Saturday, June 8, 1996 at Bethlehem’s Civic Center with Mayor Andre Gerenčer of Murska Sobota and Mayor Ken Smith of Bethlehem signing the agreement before a crowd of 350 persons. Witnessing the signing were Rudi Horvat, president of Murska Sobota City Council and Myron Gerenčer, a member of Parliament and Villi Simon was their accompanied translator. Stephen Antalics, founder of the Bethlehem/Murska Sobota Sister Cities Association and Frank Podleiszek, President of the B/MSSCA witnessed the signing for the Bethlehem group. Officers of the Association are: CEO Stephen Antalics, President Frank Podleiszek, Vice President Robert Rogan, Secretary Louis Felker and Treasurer Lillian Horvath. Robert M. Dolgan receives honors Robert M. Dolgan of Willoughby Hills, Ohio was honored by the Big Brothers/Big Sisters Association of Knox County . Dolgan, who completed his junior year at Kenyon College in Gambier, Ohio, received the Shawn M. Kelly Memorial Award for his service as a volunteer tutor at Mt. Vernon Middle School. Helen Rosser, the staff member who nominated Dolgan, was quoted in a front page article in the Mt. Vernon News saying Dolgan’s dedication in meeting with the student to help him study for tests and assisting him with schoolwork inspired the 8^ grader to improve dramatically. She said without Bob’s help the student would not have passed to enter high school. Dolgan is carrying a double major in cultural anthropology and history. He is a dean’s list student, and the sports columnist of the weekly Kenyon newspaper, the Kenyon Collegian for two years. He is also captain of an intramural basketball team and played on the championship intramural boys softball team. Bob is the son of Cecilia and Bob Dolgan 0 Willoughby Hills, Ohio. Congratulations to all! Independent and Catered Living Village A RETIREMENT COMMUNITY • Private garden apartments • Housekeeping • Planned activities • Transportation • 24 hr. Emergency Pull Cord • Free Laundry Facilities • Nutritious Meals • No endowment or entrance fee _ Call us today for a lunch and tour 25900 Euclid Avenue Euclid, Ohio 44132 261-8383 SLOVENIANS ON INTERNET b>x Frank: Tursi^ Tourist information on Slovenia - centraleurope.com/ceo/slovenia/daily . Chamber of Economy of Slovenia - gzs.si/eng/chamber/defanlthtm • All About Slovenian Taxes - dtonline.com/eeurope/slovenia.htm • Nuclear Society of Slovenia - 2.ijs.si/%7Eicjt/djs/djs.html Know of a great site? E-mail to: zuperman@ix.netcom.com (NO SNAIL MAIL PLEASE!) Book About Slovenian Origins (Continued from page 1) in the presence of Slovenes and their ancestors in the Alpine region since 1200 B-C. In his introduction, Dr. Savli says: “All arguments that support the settling of Slovenes in the 6th Century (A.D.) are found to be mutually contradictory; hence, ey cannot be seriously considered. Critical investigation shows that historians case their conclusions solely the assumption that the Jovenes are South Slavs exPar|ds his thought: *nce a clear dividing line x'sts between the Slovenes the Alps and the South s "vs °n the Balkan penin-a m the areas of language, c:1*0ry’ ethnology, and so-al structures (village, as fam°|Sed t0 the extended cai.' y eommune), and be- Sl C the. migration of the cann611!8 'n t*le centnry 1» substantiated, it is CrUL,‘htWe mUS* “ histr, rt0 hlstory and pre- SlovP^ f°r the origin of the Pa“PT°Ple ”-most th Tw° 15 t0 date the Ian! horough survey of the serf. ®86 of the Venetic in-study'p"8' Bor’s detailed that th CS without doubt Was ^enetic language Sloven?10 •SIavic’ and that \r 18 lts continuation, mscrif g. h°Se 1 ^rone rv ' °n the Sa a Carinthia 7 (Mana »mined il Austria- 3 ahdiw a most co C0nclUsi0e8s;onal way' UP his (p- 332) hi “After cred a research, I ( >e;s“mk“ of in>: tablet,/ 0n the B-c., Ir0ni the 5th c Phol°gy af^nd Slavic The n nd phra^olc and nlnr0ject hecarm forked ^ attractive f°und jr,°.nL tbe inscr re’the Sin6 regions ive 'mi peo',l It'ng : y' There is "'hich fiiv the human ^ N of8^ rise to ar J°y whP beinsan' ^PiethiJ" We d' Dardless wh°fKOUr Pa ? of tw0hether 16 Pas* of °t Ulan; i V ^ ^at m CanCe withou Proto-Sla the Ve 1 10niy co cestors came in the 6th cen_ tury to the area where we live today must be rejected, and we must return to the earlier understanding that the Slovenes are an indigenous, self-surviving people.” Part Three is review and commentary. Here, Tomažič re-examines all components of the so-called Venetic theory, namely: the first known people of Central Europe were the proto-Slavic Veneti, the Slovenes are West Slavs, descendants of the Veneti, and the language of Central Europe before the arrival of the Indo-Europeans was Slavic. This is elucidated by an important study of the extensive similarity of Slovene and Sanskrit languages. Reminiscing about his research, Tomažič states: “When I first presented these thoughts in the Glas Korotana / Voice of Korotan, Vienna 1982,1 had no idea that from this modest beginning there would follow books in different languages dealing with the problem. I challenge intellectuals, particularly Slovenian intellectuals, to recognize how little we know of our past, and how mistaken the official theories are. This challenge is open to all friends of history; let them spend some time examining these new findings.” “Approval of the Venetic theory came from those, intellectuals who were not bound by ideological or personal considerations. However, professional historians, particularly in Slovenia, responded largely with contempt considering us, the three new Venetologists, to be meddling amateurs. They were unable to admit that their views about the early history of Central Europe were untrue and badly outdated; but at the same time they had no qualified counter arguments, and this irritated them. “Their responses were a display of discomfort embellished by personal opinions and imagined connections between events which had nothing whatsoever in common. Thus began a long and heated controversy." The Veneti: First Builders of European Community is receiving international attention. It was displayed last fall in Germany at the Frankfurt Book Fair; this spring it was at the Chicago Book Fair, and in June it will be shown at the Learned Society Book Fair in Montreal, Canada. According to Linda Le-nassi Tomlin, president of the Canadian Chapter of the Slovenian Genealogy Society of America: “The book is worth ten times its selling price (a personal opinion). It is a must-read for anyone interested in the origins of the Slovene people and the restoration of Slovenian integrity with respect to understanding European history and pre-history.” “It is more than clear that we can no longer accept the ‘Slovenian crawled out of the swamps and over the Carpathian Mountains to settle in Slovenia in the sixth century’ theory - and good riddance to it! It has never been very flattering, and it is refreshing to see such clear evidence to the contrary. I recommend the book highly!” Veneti: First Builders of European Community is in English, published by Edi-tiones Veneti, Vienna 1996; translated and printed in Canada, hard-bound, 534 pages, 150 illustrations, in- WATJ 1560 AM PRESENTS Weekend Polkas Saturday 8:00 a.m. - 10 a.m. Polkas with Al Markič 10 am -12 Polka Spotlight, Host Joe Godina 12-1 p.m. Mario’s International Music Host Mario Kavcic 1 p.m. - 3 p.m. Almar with Guest Musician 3 p.m. - 5 p.m. Polkatime America Sunday 10 a.m. - 10:30 a.m. Magic Sound of the Button Box Host John Pestotnik 10:30 a.m. - 11 a.m. Reflections of the New Slovenia Hostess Linda Cimperman 11 a.m. - 1 p.m. Polka Fun With A1 & Harry Host Al Markič & Harry Faint 1 p.m. - 2 p.m. Polka Tributes Host Al Markič 2 p.m. - 3 p.m. International Hour Host John Krizancic _____3 p.m. - 5 p.m. Polkatime America dex. Price in the USA, Australia and other destinations is $29.00; Canada $34.00. Postage included. Quantity discounts are available. For more information, or to order this important new publication, write to: Anton Skerbinc, Site 1, Box 17, R.R. 1, Boswell, B.C. V0B 1A0 Canada, or Ivan Tomažič A-1080 Wien, Bennogasse 21, Austria. Donation A big thank you to Mr. John M. Žakelj of St. Paul, Minnesota who donated $20.00 to the Ameriška Domovina in celebration of his father Anton Zakelj’s 90tb birthday, June 13tb. 5 > 2 Modesty is the art of drawing attention to whatever it is you are being humble about. Slovenian Seniors Hold Picnic The Federation of American Slovenian Senior Citizens Clubs Annual Picnic will be held at the SNPJ Farm on Heath Rd on Wednesday, Aug. 20tb. Dinner will be served at 1 p.m. by Julie Zalar. Music for dancing will be by the Rhythmaires. Dinner and admission is $10.00. Admission only is $3.00. For tickets see club members or call Ralph at 731-9569. Ask the Travel Expert Question: My elementary-age children will be flying for the first time this summer. What can I do to make the trip more enjoyable for them? Answer: If the flight includes a meal, make sure that you request a children’s meal at least 24 hours before you leave. These meals are the type that most children will eat and you may wish you had one. Usually they contain hamburgers, hot dogs, chicken nuggets, pizza, or peanut butter and jelly sandwiches. US Airways and Northwest are the only two domestic carries that do not offer some type of diversion for children. Coloring books and wing pins seem to be the usual giveaway for the airlines. Parents should provide each child with a carry-on filled with favorite toys, games, and snacks. Kathy Guard, Euclid Travel agent, and mother of three, suggests bringing book/cassette sets on the plane so that a young child can listen to a story while following along in the book. Older children enjoy listening to their favorite music so parents should include a portable CD or cassette player in the carry-on. Question: Do the airlines offer special fares for children? Answer: Children under 2 fly free on most airlines as long as the parents hold them. The Federal Aviation Administration (FAA) is considering making it mandatory that all infants and children under 40 pounds and under 40 inches be secured in an appropriate restraint during takeoffs and landings. An FAA approved car-seat can be used fjor this purpose, but if the plane is filled the car seat has to be checked. Parents can sometimes increase their chances of finding an empty seat by having their travel agent book nonadjacent seats (window and aisle). Youth and companion fares are occasionally offered. Since fares change frequently you should contact Euclid Travel, 261-1050 for current prices on all the airlines. Euclid Travel always tries to help you get the most out of your travel dollars. If you have a question related to travel, write this newspaper or call Euclid Travel, 261-1050, 220078 Lakeshore Blvd., Euclid, OH 44123 and the answer will appear in this column. Euclid Travel’s e-mail adddress is euclidtl@harborcom.net. check out Euclid Travel’s Web page at http://www.harborcom.net/~ euclidtl/ for additional travel tips. ...CtmmeEaergyaM MwtmMtieat Operation! SPltm« FISATIIRBS Option »1 Peak Performance Tune-up......$55 15 Point Tune-up - Air Conditiontr Parts and Labor Extra Option M2 Peak Performance Agreement....$150 (2) 15 Pt Tune-ups cover /Hrutice Labor Lr ONE YEAR Emergency Service Easy Scheduling & automatic renewal Repair Parts Extra BEST VALUE No Air Conditioning? Call lor FRE Estimate. Senior Disconnt Local Sponsor of... i This OM House on WVU TV-25 Pteoj, e son«« int Mary cn n; mry 3,11165 , june on Friday, Gori^; and prof*’” and . gt. . School ;lta||d Institution in Unh^ □venia, p| e piano /66 j _ 11 c 1C . Ant0*1 1°PI ’ AS >siP PaV*> i: DEATH NOTICES NORMAN T. NOVAK During the 30 years Norman T. Novak directed the St. Joseph High School marching band in Cleveland, Ohio, it was known as one of the largest and best in the state. Us many honors included being invited to ap-Pear at half-time during Cleveland Browns football games several years in a r°w’ a frequency that was almost unprecedented. Mr. Novak also taught at hannel High School for six years. Norm Novak was the di-rect°r of the United Slove-n,an Society band for 15 years. l k?r' Novak enjoyed fm. T8 38 3 *10hh)y. He was a Ya "u Cr °^t^e ^est Channel °cnh,he banks of anH S Chagrin River, comSerVed 3S the club’s first commodore. fail^ ^ova*< d'ed of heart 28 [997" Wednesday, May P'tals He31 n,Versity Hos' ‘s. He was 59. and aMWaS ^0rn *n Cleveland Scho^nied St JosePh High School Hp ^'Joseph High West.- ^ graduated from in 1 ter’s j “ — vtu a inac- tion r e8fee 'n music educa-Om Kent i Western p 6,duuaiea Irom in i9Sq Reserve University and received a mas- sity J001 ^ent State Univer-memuVe years late. He was a member late- He was a tors a tbe Ohio Educa-^ars SSOc'ation for 36 h. ^hen hired b; ■ueo a ^r- Novak was >and dj 3 I11Us'c teacher and age 22reCL°r at ‘St- Joseph at had onlv1 A marching unit soon bu 1 7 members. He 20o, yje'1 tbat to well over bcrs e|e ad the band mem-took tk 'r 0Wn leaders. Summer hem t0 3 four-day o^ticedCA'P where they o^htions A0 Steps and COt)1PeteH • °and members Play D^0al is not only to >Sicg00bdutCtoCert °r band %Stia-t to build good a!°Ut 'C but!?' Not only talk ^ i,1terview 0 sa'd m Mr ; eWmi969. 1r- N the^,- Inducted Vn ‘“uuoiea VllIa Angela-St. lS42?t?°ria,s ^ Rd-e ..,4*1-2237 ^i^Tco8 the -—Community » Joseph High School Hall of Fame in 1995. He was a past officer of the Greater Cleveland Boaters Association. He was reared in Euclid and lived in Willowick before he moved to Mentor. Mr. Novak is survived by his wife, the- former Susan Mayrose; sons, Alan of North Olmsted, Raymond of Bowling Green, Ohio and Gary of Chester Township; five grandchildren; and a brother. His parents were Ann and Frank Novak, Frank was the famous accordion virtuoso and teacher. A Mass was held at 11 a.m. on Saturday, May 31 in St. Bede the Venerable Catholic Church in Mentor, Ohio. Arrangements were handled by the Zele Funeral Home of Cleveland. In Memory Enclosed check is a donation to Ameriška Domovina in memory of my husband, John Brodnick. It is now the 4tb anniversary of his death. —Marija Brodnick Willoughby, Ohio In Loving Memory Of Our Beloved Mother, Mother-in-Law, Grandmother, Sister, Sister-in-Law, Aunt and Friend Sophie Falcone (Nee Kosir) She died June 1,1996 FIRST ANNIVERSARY A silent thought, a secret tear, keeps her memory ever dear. Sadly missed by: Dr. Robert Falcone (son) Dr. Anne Falcone (daughter-in-law) Melissa Falcone (granddaughter) Joseph Sojer (loving companion) Marie Končar (sister) -and family Drago Kosir and Vera (brother and sister-in-law) and family in Slovenia and other relatives in America and Slovenia e Funeral Home Memorial chapel 4s*E 1C LocATEDAT WStoreet Phone 481- ------ nnerated since IS L JOSEPH A. ZALAR Joseph A. Zalar, 87, passed away suddenly in Meridia Euclid Hospital on Tuesday, May 27^. Joseph was bom in Krayn, Pa. Mr. Zalar retired in 1962. He was the owner operator of the Woodworthy Self Service Grocery Store. Mr. Zalar was a member of SNPJ Lodge No. 576. He is survived by his wife, Elizabeth (nee Laurich). He was preceded in death by his brother, Henry. Friends were received at Zele Funeral Home, 452 E. 152nd Street Friday, May 30 where services were held on Saturday, May 31, at 8:45 a.m. and at St. Mary’s church (Collinwood) at 9:30 a.m. burial was in All Souls Cemetery. In Memory Enclosed is a check for $40.00 to cover renewal of the newspaper plus $10.00 donation in memory of my parents, John and Frances Grill. —Rose Rodgers Euclid, Ohio In Memory The enclosed $10.00 check is in memory of Rudy Zupančič. —Mrs. M. Zupančič Euclid, Ohio In Loving Memory Of Our Beloved Mother, Grandmother, and Great-Grandmother Amelia Skerl Oswald 5*b Anniversary Died June 1, 1992 Love’s Greatest Gift — Remembrance Sadly missed by Daughter — Wilma Son — Walter and Family The Cleveland Clinic Willoughby Hills is pleased to announce the addition of Irene Družina, M.D., Internal Medicine Dr. Družina is board-certified in Internal Medicine. She speaks fluent Slovenian and has special interests in women’s health issues, obesity and weight loss, and osteoarthritis. Cleveland Clinic Willoughby Hills Family Health Center 2570 S.O.M. Center Road (1-90 & Rt. 91) To schedule an appointment call 216/943-5020 WorM Class Care, Closer to You In Loving Memory Of the Third Anniversary of Our Beloved Wife, Mother, Grandmother, Sister, and Sister-in-Law Frances Walland Erzen Died June 9, 1994 The rolling stream of life flows on, But still the vacant chair Recalls the love, the voice and smile Of one who once sat there. Sadly missed by: Husband - Stanley Son - Robert Erzen and Family 1 Sister - Sophie Tomazic Sister-in-law - Mamie Stitt and Husband - James Sister-in-law - Frances Walland and many Nephews and Nieces © CUH6 Fumaf Hme Since 1905 4154 CLARK AVENUE, WILLOUGHBY, OHIO 44094 PHONE: (216) 942-1122 This! 3®. network of family Owned Funeral Homes AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1997 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 5, 1997 8 St. Mary’s Slovenian School Picnic This Sunday at Pristava , Can you believe it finally stopped raining? Were you beginning to wonder if Noah left any plans for building an ark? And the thermometer is finally headed in the right direction. School is out for the year. Surely, summer is just around the corner, and with it, relaxing summer picnics. Come join us Sunday, June 8 at Slovenska Pristava in Harpersfield near Geneva, Ohio for what promises to be a fun day. Following is a schedule of the day’s events: 12:00 - Mass at the chapel 1:00 - Dinner (pork roast and breaded chicken breast) 2:00 - “Cat in the bag” lottery 3:00 - Tarok card tournament 4:30 - Children’s games 5:00 - Dancing 7:00 - Raffle (benefit of graduated students’ trip) Please join in our celebration of summer, and with your presence, show our youngsters that you support their efforts in the study of the Slovenian language, culture, and learning about Slovenia. Our students have had a very full year. They are an enthusiastic group of students. Besides their classroom study of the language, they have written to pen pals in Slovenia, had a successful production of the St. Nicho- Slovenians A1ZS US! **************** DID YOU KNOW Slovenia... JOSEPH zelle ******************* Pedro Opeka is a missionary caring for the indigent in Madagascar. He was bom in Regentina of Slovenian parents. He has been honored as a Lazarist, who is responsible for the care of some 40,000 poor people in this African country. Our best wishes to Rev. Opeka! las Day operetta “Miklav prihaja,” awaited the birth of baby Jesus at midnight Mass at Christmas, participated in the OO^1 anniversary festivities of the parish, made their own krofe for “pust” made “butare” to carry for Palm Sunday, colored Easter “pirhe” with onion-skin dyes and parsley, prepared a lovely Mother’s Day program, and participated in monthly Slovenian liturgy with readings and petitions. They have also formed a children’s choir called “Marijini slavčki” (Mary’s Nightingales), which has sung at several Masses. Please congratulate the students when you see them at the picnic. Directions: Take 1-90 to the Geneva exit. Proceed south on SR 534 to South River Road. Turn west (right) and continue to Brandt Road (gravel). Make a right down Brandt and follow it to the end. You will see a sign welcoming you to Slovenska Pristava. We look forward to spending the day with you. —ssp Evening at Races The Slovenian National Home, presents “An Evening at the Races” on Friday, June 6, at 6417 St. Clair Ave., Cleveland. Post time is 7:15 p.m. Donation $6. In Memory Alice Opalich of Cape Coral, Florida donated $50.00 to the American Home newspaper in memory of Dorothy Brundic. Thank you for your very generous donation. 432-1114 Ann's Dressmaking and Alterations Tues.-Sat.: 11 a.m. - 6 p.m. (Same Day Serviče) Weddings, Special Occas'hs 6027 St. Clair Ave*., Cleve. Perkins ^ Restaurant 22780 Shore Center Dr. Euclid, Ohio 44123 216-732-8077 Operated by Joe Foster Slovenia admitted into financial association TORONTO (Reuter) -The national foreign exchange association of Slovenia, Slovakia and Kenya have been admitted as full members of the Association Cambiste Internationale -The Financial Markets Association, senior ACI officials said Thursday. Speaking after the ACI council met in Toronto for its 39™ annual gathering, honorary president David Clark said the admission of these countries was a sign of the growing maturity of their markets. “This represents yet another landmark for us and there are now 57 full national members,” Clark told reporters. Thanks to Robin Verbose for submitting this financial report. SHA Birthdays Happy Birthday to the following residents of the Slovene Home for the Aged who were born in the month of June: 6-02 - Anna Jersan, 86, born: Cleveland ’6-03 - Angela Bohinc, 87, bom: Johnstown, Pa. 6-03 - Victoria Klemenčič, 89, bom in Cleveland. 6-03 - Jean Paik, 87, born in Minnesota 6-07 - Antoinette Gerbec, born in Cleveland. 6-12 - Anthony Kovac, 88, born in Cleveland 6-13 - Josephine Antonin, 85, bom in Cleveland. 6-26 - Edith Boich, 86, born in Cleveland. 6-26 - Rose Urbančič, 80, bom in Standard, 111. 6-29 - Jennie Barbis, 98, born in Slovenia. Al Koporc, Jr, Piano Technician (216) 481-1104 Honey Chicken • 3 pounds frying chicken - cut up • 1 cup honey • Vi cup butter • !4 cup lemon juice • 1 teaspoon salt Wife: Honey, can you bake some chicken tonight-Husband: OK. - Honey Chicken. Place chicken in roasting pan. In saucepan, honey and butter. Heat till bubbly. Remove from heat. Stir in lemon juice and salt. Baste chicken and bake in 325°F oven 1 Vi - 2 hours. Baste with sauce about every half hour. ____ mix Banana/Pineapple Oatmeal Muffins 1-24 cup mini-cupcake pan 1 cup quick-cooking oats 1 V* cups flour 2 teaspoons baking powder V2 teaspoon salt 1 teaspoon cinnamon 2 eggs Vi cup brown sugar 1 teaspoon vanilla V* cup buttermilk Vi cup oil 1 - 8 oz. can crushed pineapple (undrained) 1 cup diced banana (2-3 medium) Preheat oven to 400 degrees. Grease muffin pan. Combine first 5 ingredients in a large bowl. In a separate bowl mix together eggs, sugar, vanilla, buttermilk, and oil. Pour all at once into dry ingredien and stir only until moistened. Add pineapple and banana. Divide batter evenly into muffin cups. Bake 15-18 minutes. Cool in pan 5 minutes before removing. Yield: 24 mini-cupcakes. According to legend, tea was dicovered in China about 2737 B.C. Today, the world’s largest producer of tea is India. Water used to dissolve yeast should be 105° to 115°. For a medium sj- iL0oflS °r use two level ^ rUn of ^ ground coffee to 1/ To create ct,ocol?|f sharp vegetable parer or ; bar, across a large chocolated f teina S. brendg^ HAIR SALON 5216 Wilson 461-7989 / 461-0623 Richmond Hts., Ohio n MIHELIN THAVEL BUREAU 4110 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND. OHIO 44103 Pitone: (216) 431-5710 - Fox: (216) 431-5712 MAJOR & MINOR AUTO REPAIRS FOREIGN & DOMESTIC STATE EMISSIONS INSPECTIONS $(mo£lt- EUCLID DIESEL ENGINE REPAIRS ♦WHEEL & FRONT WHEEL DRIVES COMPLETE DRIVE-TRAIN SERVICE FRONT END ALIGNMENT ..jroMOn^ ^ nmrTtrtr* ^ servK* *utomc Joe Žigi*”"’’ FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, June 5, 1 997 SLOVFNIAN MORNING NEWSPAPER Vesti iz Slovenije Iz Clevelanda in okolice Ustavnost pridružitvenega sporazuma z Evropsko zvezo pred Ustavnim sodiščem Danes nadaljuje Ustavno sodišče Slovenije z obravnavo vladne zahteve za presojo ustavnosti predloga zakona o ratifikaciji evropskega sporazuma. Zadeva je sicer bila zadnjič obravnavana 22. maja, takrat pa je dobil sodnik poročevalec Peter Jamnik nalogo, da v dveh tednih pridobi mnenja strokovnjakov mednarodnega prava. Na podlagi te dodatne informacije oz. pogledov naj bi se Ustavno sodišče dokončno odločilo. Današnje Delo pa poroča, da je vlada že Pripravila besedilo spremembe 68. člena nstave. Ta člen pač določa, da tujci v Sloveniji ne morejo kupovati zemljišč. Besedilo je bila izročeno predsednikom parlamentarnih strank, poslanci bodo tekst kmalu tudi dobi-ii- Tekst sedanjega člena 68 je bil objavljen v AD pred tedni, vladni predlog pa bi ta tekst spremenil, da bi se glasil: »Tujci lahko pridobivajo lastninsko Pravico in druge stvarne pravice na nepre-ntičninah pod enakimi pogoji kot državljani ^ePublike Slovenije, če tako določa medna-rodna pogodba ali če obstaja dejanska vzajemnost. Ce ni mednarodne pogodbe ali dejanske vzajemnosti, tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico in druge stvarne pravice na nepremičnine pod pogoji, ki jih določa zakon.« Da bi se izvedla sprememba ustave je vlada predlagala sprejetje ustavnega zakona, ^katerim se določajo roki in način izvedbe, a predlog v bistvu povzema vsebino tkim. Panskega kompromisa, le-ta je pa za mnoge '' Sloveniji zelo sporen in to, kot poroča Vla-irnir Vodušek v današnjem Delu, zato, ker »drugi člen (ustavnega zakona) namreč dolo-a> da od začetka veljavnosti evropskega pri-ruzitvenega sporazuma lahko pridobivajo kninsko pravico in druge stvarne pravice na nepremičninah, državljani članic EU, ki j.0 nneli tri leta stalno prebivališče na ozem-.. Po preteku četrtega leta lahko prido-Vaio lastninsko pravico na nepremičninah Sl državljani članic EU«. Med državljani članic EU, ki bi bili deležni te ugodnosti — in danes niso — so na primer Italijani, ki so takratno Jugoslavijo oz. Slovenijo v sklopu takratne Jugoslavije, zapustili po drugi svetovni vojni, a so bili pred odhodom živeli na slovenskem ozemlju več kot tri leta, mnogi pač od rojstva. Ta predlagana sprememba sedanje ustave oz. njenega 68. člena zato povzroča veliko razburjenosti in nasprotovanja v Sloveniji. Domnevne spremembe na pomembnejših veleposlaniških mestih Današnje Delo izpod peresa novinarja Saše Vidmajerja poroča o novih veleposlanikih, ki naj zamenjajo dosedanje diplomate, ki so jim potekli mandati. Vidmajer piše med drugim: »Položaj veleposlanika v Wa-shingtonu naj bi vsem zanikanjem navkljub po izteku mandata dr. Ernesta Petriča prevzel ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel (LDS). Vodenje stalne misije pri OZN v New Yorku so menda za nadaljnje leto podaljšali sedanjemu veleposlaniku dr. Danilu Tiirku.« Omenjen je tudi Gregor Zore, ki je služil nekaj časa na veleposlaništvu v Washingto-nu in je sedaj šef sektorja za Evropo in Severno Ameriko na zunanjem ministrstvu. Zore naj bi postal vodja stalne misije Slovenije pri uradu Združenih narodov v Ženevi. Za države, v katerih živi močnejša slovenska skupnost, bodo tudi spremembe. Tako naj bi bil Božo Cerar kandidat za veleposlanika v Kanadi, Borut Mahnič, sedaj vodja mednarodnopravne službe v zunanjem ministrstvu, pa naj bi prevzel veleposlaništvo v Avstraliji. Kot kaže, še ni resnega kandidata za položaj v Vatikanu. To mesto se je izpraznilo potem, ko je nepreklicno in z močno kritiko vladne politike do Cerkve odstopil dr. Stefan Falež. (gl. str. 11) Združena lista išče stike s SDS V zadnjem času skuša novi predsednik Borut Pahor navezati bolj ali manj normalne stike s Socialdemokratsko stranko Slovenije in je predlagal sestanek obeh vodstev. Predsednik SDS Janez Janša pobude ni odklonil. dei e ,eden (24. do 27. maja) je skupina enajstih ameriških kongresnikov bilo na pr ”Vneni obisku v Sloveniji. Med obiskom so se srečali z domala vsemi najvišjimi Ber S*avn'k' slovenska oblasti. Delegacijo je vodil republikanski kongresnik Doug ja p ater’ je pred odhodom dejal, daje obisk kongresnike prepričal, daje Slovenija (j,1ln^rna kandidatka za vstop v Nato v prvem krogu širitve le-te. Na fotografiji yc, -Ue predsednik državnega zbora Janez Podobnik, zraven njega je ameriški °s anik v Sloveniji Victor Jackovich, drugi dve osebi nista identificirani. Piknik Slovenske šole— To nedeljo bo na Slovenski pristavi piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Maša bo opoldne, nato pa kosilo. Ves popoldan bo na razpolago hrana in pijača, otroške igre in glasba za ples in zabavo. Vsi vabljeni. Cisti dobiček bo uporabljen v korist šole. (Dopis na str. 10) Tarok turnir— To nedeljo bo na Slovenski pristavi ob 3h pop. tarok turnir, v sklopu piknika Slov. šole pri MV. Ljubitelji taroka lepo vabljeni k udeležbi. Spominska svečanost— Tabor DSPB vabi, da se udeležite spominske svečanosti na Slovenski pristavi in sicer v soboto in nedeljo, 14. in 15. junija. Podrobnosti v oglasu na str. 13. Maša bo v nedeljo, 15. jun., ob 11. uri dop. Avtopovprke, ki je bila vsa leta za spominsko proslavo na SP, letos ne bo. Vsi, ki se boste prisostvovali sv. maši 15. junija ob lih, si izberite cesto po vaši uvidevnosti, da ne bo cestnih zadržkov. Tabor pa vas pri sv. maši pričakuje. Novi grobovi Chrystine Janesic Umrla je Chrystine Janesic, rojena Glazer, žena Franka, sestra Emily Glazer, sestrična Fay Cernigoy, Angie Bara-nowski in Mary Krnel. Pogreb je bil včeraj v oskrbi Želetove-ga zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Viljema in pokopom na Vernih duš pokopališču. Frances V. Tomšič Umrla je 85 let stara Frances V. Tomšič, rojena Vadnal, vdova po Ludwigu, mati Ramona ter že pok. Richarda in Roberta, 4-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Ann Vic ter že pok. Franka in An-thonyja. Pogreb je bil 3. junija v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi sv. Felicite in pokopom na Vernih duš pokopališču. Norman Novak Dne 28. maja je v University bolnišici umrl 59 let stari Norman Novak z Mentorja, mož Susan, roj. Mayrose, oče Alana, Raymonda in Garyja, 5-krat stari oče, brat Williama ter že pok. Franka in Roberta, učitelj po poklicu, direktor godbe na pihala pri višji šoli St. Joseph 30 let, šest let je učil tudi pri višji šoli Chanel, polnih 15 let je pa bil direktor nekdanje USS godbe na pihala. Pogreb je bil 31. maja v oskrbi Želetovega zavoda s sv. mašo v cerkvi St. Bede in pokopom na Vernih duš pokopališču. Klavirski koncert— Andrej Goričar, ravnatelj in profesor glasbene šole v zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, Slovenija, bo izvajal dela Mozarta, Chopina, Foersterja in Pavčiča' na klavirskem recitalu, ki bo v petek, 13. junija, ob 7.30 zvečer, v cerkvi Marije Vnebovzete. Vstopnine ni, vabljeni ste vsi. Prostovoljni darovi bodo s hvaležnostjo sprejeti. Pridite! Bralcem— AD bo izšla redno vsak četrtek v juniju. Izpadla bo pa številka za 3. julij, ker gremo pri upravi in uredništvu na skupne počitnice. Tako bo AD v juliju prvič redno izšla v četrtek, 10. julija. Dopisniki in tisti, ki občasno poročajo za svoja društva oz. organizacije, naj ta spored upoštevajo za pravočasno obveščanje o prihajajočih aktivnostih. Reakcija— Danes zjutraj, ko so bile notranje strani AD že pripravljene na objavo, smo prejeli faks od g. Leona Marca, mednarodnega tajnika SKD in osebnega tajnika predsednika stranke Lojzeta Peterleta, v katerem je reagiranje na pretekli teden v angleškem delu objavljeni čla-enk Staneta Kuharja. Tekst faksa bo objavljen šele prihodnji četrtek, osrednja misel le-tega pa je v spremnem pismu strnil g. Marc takole: »Radi pa bi opozorili, da bo zaostanek Slovenije pri vključevanju v NATO in Evropsko zvezo še okrepil stare sile, ki bodo tako laže vladale po svojih, ne pa evropskih kriterijih.« Prodaja krofov— Oltarno društvo župnije sv. Vida bo imelo mesečno prodajo krofov v soboto, 14. junija, od 8. ure zj. dalje, kot običajno v društveni sobi svetovid-skega avditorija. Akcijo podprimo— V angleškem delu je pojasnilo o akciji, po kateri naj rojaki in rojakinje podpišejo dopisnice v podporo vključitvi Slovenije v prvem krogu širitve zveze NATO, ali/in pišejo kongresnikom in senatorjem v isti namen. Ker se ZDA, to pomeni v tem primeru seveda sam predsednik Clinton, še niso izrekle glede Slovenije, bo morda ta kampanja kaj res pomagala. 11 Spominski dar— Ga. Alice Opalich, Cape Coral, Florida, je darovala $50 v podporo našemu listu, to v spomin Dorothy Brundic. Hvala lepa. Piknik KSKJ društev— Letošnji piknik ohijske federacije KSKJ društev bo v nedeljo, 29. junija, na Slovenski pristavi. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave, Cleveland, OH 44103-1692 Telephone: 216/431-0628 — Fax: 216/361-4088 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Kosir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $30 na leto za ZDA; $35 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $40 na leto (v ZD valuti) Za Slovenijo, z letalsko pošto, $ 1 60 letno SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $30 per year; Canada: $35 in U.S. currency Foreign: $40 per year U.S. or equivalent foreign currency $160 per year airmail to Slovenia AMERICAN HOME (ISSN 0164-68X) is published weekly for $30 per year by American Home Publ. Co., 6117 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103-1692. Periodicals postage paid at Cleveland, OH. POSTMASTER: Send address changes to AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1692. No. 23 Thursday, June 5, 1997 SLOVENIJA IN NATO 2e nekaj tednov je v Sloveniji središče razpravljanja njen sprejem v Severno-atlantsko obrambno zvezo (NATO). Vse stranke v državnem zboru so na predlog Socialne demokratske stranke Slovenije, katere predsednik je Janez Janša, odobrila izjavo, v kateri se zavzemajo za pridružitev, za vstop Slovenije v NATO. Z vključitvijo Slovenije v NATO bi bila zajamčena varnost njenih meja, varnost pred vsakim zunanjim sovražnikom, vzpostavljeno pa bi bilo tudi vojaško in gospodarsko sodelovanje Slovenije z drugimi članicami NATO. Zagovorniki vključitve Slovenije v NATO trdijo, da bo ta pospešila demokratizacijo Slovenije, vodila k hitrejšemu in temeljitejšemu vzpostavljanju pravne države, k spoštovanju človekovih pravic. V skupnosti demokratičnih držav Zahoda naj bi se Slovenija nujno hitrejše znebila miselnosti, ki so jo slovenskim ljudem vcepljali skozi pol stoletja komunisti in ki še vedno hudo zavira razvoj Slovenije v resnično demokratično državo s poštenim neodvisnim sodstvom, spoštovanjem človekovih pravic, spoštovanjem moralnih vrednot, izhajajočih iz krščanstva, s svobodnim gospodarstvom ob upoštevanju krščanskih socialnih načel pravičnosti. Kljub soglasni podpori v državnem zboru zastopanih političnih strank vstopu Slovenije v NATO je tudi nekaj takih, ki postavljajo v zvezi s tem vprašanje koristnosti vstopa Slovenije v NATO. Trdijo, da je zadevo treba temeljito proučiti, svarijo pred naglico, češ da v sedanjem času Sloveniji ne preti nobena nevarnost od zunaj. Skrbi jih, koliko bo Slovenija morala prispevati za skupno obrambo in če to ne bo pretežko finančno breme za njo, boje se da bi NATO v spremenjenih razmerah mogla namestiti na slovenskih tleh jedrsko orožje, četudi sedaj njeno vodstvo izjavlja, da kaj takega ni v načrtu in tudi ne verjetno. Sprašujejo se tudi, čemu naj bi slovenski fantje hodili v okviru NATO nosit v nevarnost svoje glave v tuje dežele. Vprašanje vključitve Slovenije v NATO je posebno pereče zdaj, ko je na vidiku povabilo prvih držav iz Srednje Evrope, ki so bile do leta 1989 politično, gospodarsko in vojaško povezane s Sovjetsko zvezo. Za gotovo naj bi bile povabljene na zasedanju vodnikov NATO v Madridu v dneh 8. in 9. julija letos Poljska, Češka in Madžarska. Ljubljana se prizadeva z vsemi močmi, da bi bila s temi (remi povabljena tudi Slovenija. Vodniki in sogovorniki tega napora trdijo, da je malo verjetnosti, da bi prvemu povabilu v prihodnjem mesecu sledilo v dogledni bodočnosti drugo. Vprašanje vključitve Slovenije je. torej zdaj ali morda nikoli! Slovenija je del zahodnega sveta vse od sred osmega stoletja, torej več kot dvanajst stoletij. Ko so komunisti in njihovi zavezniki med drugo svetovno vojno začeli svoj »osvobodilni boj«, katerega cilj je bil »Slovenija sovjetska bodeš ti!«, smo se temu uprli z orožjem. Zastavili smo svoja življenja, da bi Slovenijo obvarovali, rešili za krščanski in demokratični svet. Težka usoda je zadela našo domovino, ko ta naš upor ni uspel. Deset tisoči Slovencev in Slovenk so našli nasilno smrt, deset tisoči so se rešili pred tem nasiljem z begom na Zahod. SKD Triglav v Milwaukeeju Spet kliče nas venčani maj, -poje lepa cerkvena pesem. Čeprav je bil cvetoči maj hladen, ali bolje rečeno pošteno mrzel, nas ni držalo doma v toplih domovih. Z veseljem smo pohiteli na naš lepi Park, da smo tam 18. maja proslavili materinski dan. Sicer je to en teden pozneje kot je zaznamovan na koledarju, pa takrat vsaka družina praznuje doma. V dvorani na Parku je bil pripravljen čudovit Marijin oltarček. Deklice v belih oblekah in narodnih nošah so prinesle nageljčke in krono, ki jo je ena od deklic položila Mariji na glavo. Zapeli smo Marijino pesem, nakar je imel gospod Jože Mejač litanije Matere božje, otroci so odmolili prošnje, mladinski zborček pod vodstvom Mici Bergant pa je zapel tri pesmice. Nato so nastopile »mlade mamice« s punčkami v rokah. Vsaka je nekaj povedala o svoji punčki. Prišla je mlada kuharica z belim predpasnikom in kuhalnico, pa je mešala in kuhala - nismo pa videli, kaj je bilo v loncu. Za tem je mala Katie lepo zaigrala na violino. Imeli smo tudi goste iz Chicaga. Mala Lidija Goršič je lepo zapela »Kadar mamica prepeva«, in njena mama je recitirala »V zahvalo dragi materi«. Mladi plesalci so nato pod vodstvom Dati Strmšek zaplesali »Šuštar polko«. Za konec je g. Jože Mejač počastil matere še s kratkim nagovorom. Vse mame in stare mame so dobile od malčkov lep rdeč nageljček, za vse pa je bil pripravljen dober prigrizek. Teden pozneje smo slovesno obhajali — kakor že vsa leta, odkar smo od doma — Memo- ih • . ' ; %,, Otroci Slovenske šole v Milwaukeekju zbrani na Materinski proslavi 18. maja letos. Žal le, da njih imen ne moremo posredovati- rial Day. Čeprav je bilo hladno, smo se zbrali v večjem številu kot lani v gorki dvorani. Oltar je bil čudovito okrašen za sveto daritev. G. dr. Gole, naš duhovni vodja, je predstavil diakona, g. Gregorja Goršiča, ki bo posvečen prihodnjo soboto. Med mašo je bil Triglavski zbor, ojačen s Chikaščani. Gospod Gregor, kakor ga vsi poznamo, je zapel »Gospod, usmili se« in je pel cel evangelij, kar nam je dalo korajžo, da smo še bolj vneto prepevali. Dr. Gole nam je, kakor samo on zna, obrazložil pomen spominskega dneva in se spomnil vseh naših pokojnih, posebno pa naših dragih, ki so padli za domovino. Sledile so prošnje za naše pobite mučence k Materi božji, Kraljici Slovencev, prošnje za sv. očeta, za škofa Gregorija, za vse naše rajne ter posebno za našo domovino onstran morja, da se ohrani slovenska beseda in Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Dežje končno nehal padati. In še toplomer se pomika v pravi smer. Otroci so zaključili šolsko leto. Prišel je čas za oddih in razvedrilo. Zato vas vabimo na Slovensko pristavo na piknik to nedeljo, 8. junija. Pripravili smo lep dan za vas: 12.00 - maša pri kapelici 1.00 - kosilo (svinjska pečenka in pohana kokošja prša) 2.00 - pričetek »mačka v Žaklju« 3.00 - tarok turnir 4.30 - otroške igre 5.00 - ples 7.00 - srečelov (dobiček v sklad za maturantski izlet) Z vašim obiskom boste podprli mladino, ki se zanima za slovenski jezik, kulturo, in ki bi rada globlje spoznala Slovenijo. Smo lahko ponosno na to mladino! Če boste imeli priliko, jim čestitajte to nedeljo, da bodo še naprej imeli veselje do učenja, in ljubezen do Slovencev. Na svidenje na Slovenski pristavi! — Silvija Pišorn Ko nas sedaj iz Slovenije pozivajo, tako sedanja vlada kot opozicija, naj pomagamo pri naporih za vključitev Slovenije v NATO, njeni končni, trdni priključitvi Zahodu, ne pozabimo, kako smo pred pol stoletja zastavljali mi in deset tisoči drugi svoja življenja, svoje družine, vse, kar smo imeli, da bi Slovenijo ohranili na Zahodu. Vlade prihajajo in odhajajo, oblastniki v državi se menjajo, ljudstvo ostaja. Na to pomislimo, kadar se nas loteva nejevolja nad razmerami v naši rojstni domovini. Korist, trdnost in varnost države, skupna blaginja imajo prednost pred osebno, je še vedno veljavno vodilo v demokratičnem svetu. Pokojni predsednik John F. Kennedy je dejal: »Ne sprašuj, kaj lahko naredi za tebe svoja dežela, ampak kaj lahko ti narediš zanjo!« Vinko Lipovec kultura. Po sv. maši je bila lepa in občutena komemoracija. PeV' ci so zapeli »Vigred se povr' ne«, nakar je spregovoril Franjo Mejač, ki je ves govor posvetil domobranskim mate" ram: kaj vse so pretrpele me vojno, ko so se njihovi sinovi borili proti komunizmu, in ’e več ob koncu vojne, ko so izvedele za usodo svojih pobiti otrok. Povedal je tudi zgodbo o materi, ki je našla kosti svo jeta umorjenega sina v gozdu, jih skrivaj prinesla domov in skrivaj hranila, dokler ni umrla tudi stara mama. K nieJ v krsto jih je položila mati, da so bile pokopane v posvečeni zemlji. Sledila je pesem »Mati pii|e pismo belo« - in to pismo je ptiček nesel v Kočevski Rog-kjer je ležal njen umorjeni sin-Kot smo slišali, je ta pesenl močno ganila navzoče. Je že 52 let... Dolga leta zamolčevanja, zaničevanja-samo za mrtve, tudi za nas v ^ Vendar bo prišel dan, in J^ z ’ ko so lučke zagorele ° r kraških jam - od Triglava . Kolpe, od Trsta do ^ent^za. Mrtvi nam govorijo: ne P . bite nas nikar... Tako 8°v ^ tudi domobranska PeS°je »Mrtva srca govorijo«, zapel zbor. Mrtvi nam g°v ^ jo: molite za nas in tudi z ste, ki so nas pobili- Vsi ve zakaj smo živeli in zakaj po nasilju umrli. Mala Lidija je nato reci la pripoved, kako je otr° jj dal skozi okno, ko so Ji P |j odpeljali očeta, ki se nl n vrnil. Kje je sedaj? P°d več Smrt desettisočev m , pomorjenih je rana ^a Vi- dnem telesu, ki se ne da ti. Zato se jih z ljubeznijo^ minjamo vsako leto. .^ rimo maščevanja - Bog si J ^ držal to. Mi hočemo naš dom, nov slovens 1 ^ ki bo postavljen na ska nice in pravice. Sledila je recitacija »OČe- mati...«, ki jo je zbor Pot^sern spremljal in končno z^ prepričanjem in Podpor esern navzočih prešel v glasn0tako«- »Zemlja rodna moja je ..0 5 lem je bila zaključena. Ne da se P vl$, kakšno svečano občutje J (dalje na sir- 11 > L Anton Žakelj — Devetdesetletnik Pr£d dvajsetimi leti je bil v Ameriški Domovini objavljen naslednji članek v čast Antonu Žaklju. Napisal ga je njegov prijatelj » Vili«. Takrat je bilo ob Antonovi 70-letnici. Dne 13. junija bo pa Anton Žakelj praznoval 90. rojstni dan. Vsi, ki ga poznamo in ljubimo ■ njegova družina, prijatelji in drugi - smo Bogu hvaležni In veseli, da je Anton še vedno delaven, bister, čil, posebno pa mladosten - vse torej, kar je bil Vili napisal pred dvajsetimi leti! Ko ga srečujem na cesti, živahnega in gibčnega, kar ne morem verjeti, da bo prijatelj Anton Žakelj prihodnji ponedeljek dopolnil 70 let. Bister in čil napravlja vtis moža v pet-esetih letih, posebno mlado-sten se pokaže v razgovoru, je namreč zelo razgledan in nači-*an, zanima ga vse, povsod je orna. Razgovor z njim zato ni e prijeten, ampak je tudi zani-jmv in poučen. Njegova opa-zanja so zdrava in modra, iz-ajaj° *z krščanskih načel, iz Pogledov in skušenj, ki si jih je as jubilant nabral dovolj °ma v Sloveniji in nato v svo-J1 novi domovini Ameriki. Anton Žakelj sg je rodil v 1907 VaS' ^r' 13- jun'ja uglednima zakoncema "temu m Mariji žakelj y zini je bilo šest fantov in dekleti. Naš Tone je bil x J1®! po starosti. Osnovno na°ie °k'skoval v Žireh, nato 0 Sel v realko v Idrijo. rva svetovna vojna je raz-S1 r^.rnočn° spremenila in naš obrti mV6 je lotil čevljarske bil L v ‘ Se je pri očetu’ ki Je Zn" V^arsk‘ mojster, in delal ni bii*1 Sec*em ^et- Ta poklic mu je ODPo^ebno pri srcu, zato ga družn ^ 'n Sel v 2-letno Zadenem Jol° v Liubljani- Po Pa doh'|USPešnem zaključku Je ljars. 1 službo v pisarni čev- °stai H^a,drU8e v Zireh’ kjer ->e je vodji £ta 1943- Poleg te8a g0 tudi Mlekarsko zadru-V letjK _i je revo, druge svetovne vojne ski i^q. Uc'Ja segla tudi v žirov-jeli^enT0neta Žaklja so pri-ca, da hC>z Več drugimi za talonov J S? Varno umaknili iz brezna 0 -*e bi' umik končan, talcg j?a^a’ v mifu, so Nemci lato so *111' Par mesecev PUtbia Pa^a Antona nasilno ^Piaknip ' Part'zani, pa se je ■e delal Dri*v Kranj. kJer ltlbil] Pokriva zemlja Vajino gomilo. i„ 0° S,a 0(1 "as za vekomaj °8 kanta večni pokoj daj. kujoči: Dreu družina • Ohi0 c . 'n ostalo sorodstvo 11 Ga. CILKA in g. ANTON ŽAKELJ Odstop slovenskega veleposlanika v Vatikanu Položaj Cerkve je vse slabši Štefan Falež trdi, da v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem ni napredka — Slabše kot v zadnjem desetletju komunizma — Obtožbe na račun premiera dr. Janeza Drnovška ANTONU ŽAKLJU V POZDRAV! Možak posebne vrste to Anton Žakelj je, iz rodovine čvrste, ki mnogo zna in ve. Z družine, ki prestala premnogo je gorja, pa vendar nam je dala toliko dobrega! Zaveden fant od fare za narod se bori in za vrednote stare, ki jim enakih ni. Otroke sta vzgojila z blago ženkico, značaje poklonila, ki več so kot zlato. Ubogat vedno zvesti vsi moramo Boga krivičneže spodnesti za zboljšanje sveta! V zdravju in bolezni korajža naj velja! Po poti strmi, trezni hoditi Anton zna! Pri njem se vsi učimo kaj res nekaj velja, zato Boga prosimo, naj zdravja mu obilo da. Z željami se prepleta molitev iz srca, naj še na mnoga leta Bog živi Antona! Prijatelj MILWAUKEE... (nadaljevanje s str. 10) dalo v dvorani ves čas med sv. mašo in med svečanostjo - vse nas je prevzelo. Počutili smo se duhovno obogateli in zadovoljni v svojih srcih. Po kosilu smo kot navadno povasovali s svojimi prijatelji, mnogi so se sprehajali po lepem Parku in tudi balinarji so prišli na svoj račun. Obiskali smo tudi »Domobranski grob«, kotiček, ki je prihranjen in oskrbovan v njihov spomin. Zdaj je že ves posajen s svežim cvetjem. Tam je g. Gregor pomolil za njihov mir in pokoj in prižgal svečke. Da je bil uspeh popolen gre zahvala našemu novemu odboru s predsednikom in mladimi močmi, ki so pekli kokoši in klobase, in vsem mladim ženam, ki so se potrudile, da je bila »slovenska hrana« v »ameriški kuhinji« tako odlična. Hvala gre predvsem Helenci Frohna, ki je prevzela odgovornost za kuhinjo. Nasvet starih kuharic je bil tudi dobrodošel. Že več let je na ta dan naš bivši dopisnik Lojze Galič prebral imena vseh naših umrlih članov, ki jih je že kar precej. Letos smo to bpustili, ker so v cerkvici nad jezerom ploščice z imeni vseh članov, ki so odšli v nebeški Park. Naj še omenim, da g. Galič ni pri najboljšem zdravju in rabi šoferja, da ga pripelje na Triglavski park. Veseli smo bili, da smo ga na ta praznik videli med nami. M.K. Waukegan, IH. RIM, 30. maja — Prvi slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu, 77-letni dr. Štefan Falež, ki sicer živi v Rimu že 56 let, se danes poslavlja od diplomatske službe in se vrača v rimski poslovni svet, kjer je znan kot uspešen podjetnik in hotelir. Odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva bo dosedanji drugi človek ambasade Peter Reberc, kdo bo nasledil dr. Faleža na veleposlaniškem mestu, pa v Rimu ni bilo mogoče izvedeti. Doktor Falež je opravljal veleposlaniško delo pet let in ga ne zapušča zaradi iztekajočega se mandata, ampak zaradi »nesprejemljivega nerazumevanja in osebnega neuspeha na področju ureditve odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem«. Tako je zapisal v odstopni izjavi, ki jo je pred tremi meseci poslal predsedniku Kučanu in zunanjemu ministru Thalerju. Dodal je še, da je ponosen, ker je pripomogel k uveljavitvi ugleda Slovenije v krogih Svetega sedeža. Po odstopu veleposlanik Falež ni hotel dajati nobenih uradnih izjav, češ da so za to pristojni v predsedstvu Slovenije in zunanjem ministrstvu. Pred odhodom iz diplomacije pa je vendarle dal izjavo za javnost; poslal jo je samo radiu Vatikan, slovenskih dopisnikov v Rimu pa o njej ni nihče obvestil. Sodeč po Faleževi izjavi za radio Vatikan, se je veleposlanik pri Svetem sedežu odločil spregovoriti zaradi tiskovne konference predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki naj bi bil devetega maja izjavil, da je dr. Falež končal svoj mandat in da so bili odnosi z Vatikanom uspešni. Falež izpodbija Drnovškove trditve o dobrih odnc^ih z Va- tikanom, rekoč, da smo res imeli uspešen papežev obisk v Sloveniji, vendar je to samo uspeh slovenskega vernega ljudstva, ki nima posledic na državniški ravni. Za pomembna in uspešna dogodka Falež v izjavi za radio Vatikan šteje še obisk predsednika Kučana v Vatikanu takoj po izvolitvi in slovesnost ob postavitvi božičnega drevesa na Trgu svetega Petra. A po njegovem mnenju tudi ta dva dogodka nista prinesla nobenih konkretnih premikov v odnosih med Slovenijo in Svetim sedežem. Morda zato, dodaja, ker kot veleposlanik ni imel »pravega vpliva na politično kovačnico v odgovornih krogih v Sloveniji«. V izjavi za radio Vatikan polemizira predvsem s premie-rom Drnovškom. Zavrača njegove izjave o uravnani in bolj zmerni politiki Vatikana in razumevanju, da nekaterih stvari ni mogoče rešiti čez noč. Za svoj osebni neuspeh šteje dejstvo, da se v petih letih ni zgodilo nič, kar bi dalo mednarodno javno-pravno zaščito pravicam in delovanju katoliške Cerkve in katoličanov v Sloveniji. Dodaja še svoj vtis, da je položaj katoliške Cerkve in njenih članov v današnji Sloveniji slabši, kot je bil v zadnjih desetih letih komunističnega režima. Tone Hočevar Delo, 31. maja 1997 (Po faksu posredoval iz Gorice Vinko Levstik) MALI OGLASI FOR RENT Modern 3 room apt., next to Slovene Home for the Aged, off Neff Rd. Call 531-5754 or 951-3087. (x) Slovenci v Indianapolisu — II. del — Po delu se je slovenski imigrant vlekel domov k večerji, ki je verjetno bila neka kombinacija goveje juhe, domačih rezancev, kuhanega zelja, svinjine ali svinjskih nog. Zvečer se je morda spravil k kakšni igri s prijatelji ali počival v krogu družine in ‘borderjev’, ob kozarcu vina ali pa si natočil piva iz 5 centnega sodčka, ki ga je kupil v bližnji pivnici. Slovenka nikoli ne zahajala v pivnice; če je kdo odprl nov vrt, ga je prišla pogledat. Njena glavna skrb je bilo gospodinjstvo, kuha, otroci in oskrba ‘borderjev’. ‘Borderji’, neporočeni mladeniči, so ponavadi plačali šest dolarjev na mesec za sobo, hrano in pranje. Zena in otroci so si delili, kar je ostalo od večerje, ki je bila pripravljena za borderje. Posušena, žilnata govedina, ki jo je kupila za dva centa funt v klavnici Kingan and Co., je dopolnjevala družinsko prehrano. Večino svojega časa je porabila za kuhanje na pečici, kurjeni z drvmi ali premogom in za ročno pranje zamazanih delovnih oblek. Čez dan se je malo spočila le tedaj, ko je govorila s sosedami; na večer je počivala le, ko je bilo vse njeno delo opravljeno. Samska ženska je morda delala izven doma, da je prinesla dodaten dohodek družini; toda običajno je samo vdova lahko prevzela stalno službo. V času velike krize je bila poročena žena prisiljena iskati delo, ker je bil mož brezposeln. Nekateri Slovenci so šli iskat delo h firmi Kingan, da bi se izognili vročini v topilnici. Klanje in drugo tamošnje delo je bilo enolično in utrujajoče, toda v klavnici je bilo vsaj manj vroče. Drugi so se odločili za kmetovanje in so kupili zemljo med in po prvi svetovni vojni na meji med okrajema Morgan in Brown. Zemlja je bila revna in možje so morali v zimskih mesecih na delo v Malleable, da so se preživeli. Ker so bile te kmetije predaleč za vsakdanjo vožnjo, so možje živeli ločeno od družin in živeli kot ‘borderji’ v Haughville. Zopet drugi so postali podjetniki, prodajali fekstil, železnino, živila ali pa odprli krojaško delavnico, pekarno ali pivnico. Obnovili so vaško življenje s tipično narodno in družinsko povezanostjo, kar je ublažilo potrtost zaradi dolgega delavnega dne in nizkih plač. Novinci pri Malleable so se naselili kot ‘borderji’ na Michigan cesti in v malih lesenih hišah ob netlakovanih cestah (Holmes, Warman in Haugh), severno od topilnice in organizirali življenje v skupnosti. Ustanovili so prvo vzajemno društvo za medsebojno pomoč sv. Alojzij leta 1900 kot društvo št. 52 KSKJ. Nekateri so privarčevali toliko, da so se lahko vrnili domov premožni, medtem ko so se drugi poročili ali pa pripeljali svoje družine iz stare domovine. Navzočnost žensk in otrok je pomagala razviti versko in družbeno čutenje, ki je bilo osredotočeno v katoliški cerkvi Svete Trojice, ustanovljeni 1906, in v Slovenskem narodnem domu iz leta 1918. Cerkev Sv. Trojice na vogalu Holmes avenije in St. Clair ceste je nudila običajno dušno pomoč in prirejala družabne prireditve vse od župnijskih večerij do letnih cestnih slavnosti. Rev. Joseph Lavrič (1872-1915), duhovnik ljubljanske škofije, je organiziral župnijo. Minoriti, na splošno vzhodnoevropskega pokole-nja, so služili pri Sv. Trojici od 1910 do 1933. Leta 1911 so ustanovili župnijsko šolo, ki je leta 1923 imela 434 vpisanih. Štiri leta pozneje je župnija zgradila društvene prostore s kegljiščem, biliardom in veliko dvorano za igre in plese. Po letu 1933 so bili na župniji nastavljeni duhovniki škofije Indianapolis. V župniji je bilo več družb, od Družbe Živega Rožnega venca do Družbe mladih gospe. Slovenski narodni dom v leseni stavbi na 729 N. Holmes aveniji je nudil središče za igranje kart, pitje, keglanje, dramske nastope in pevske Anton M. LAVRISHA Attorney-at-Law (Odvetnik) 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Complete Legal Services zbore. Prvi predsednik doma je bil Frank Jonta. Vsako leto so imeli prireditev vinsko trgatev, Grape Arbor ples. V času, ko. je domu predsednikoval Valentine Stroj (1940), so delničarji odobrili zgraditev nove zidane stavbe na vogalu med deseto cesto in Warman avenijo. Prostore so oddajali za poroke in za proslave krstov in obletnic. Stara generacija še vedno imenuje ta klub ‘Dom’, mlada generacija pa ga imenuje ‘Naš’. Dva ducata ‘pivnic na vogalu’, ki so bile v Haughville, so predstavljale pomembne socialne ustanove. Zaradi vročine pri delu, Slovenci so bili znani pivopivci, da so si tešili skoraj neomejeno žejo. Ko so morali pivnice v dobi prohibicije zapreti, so Slovenci delali vino in pivo doma, kot drugi priseljenci. Značilni duhovi v okolici so vedno oznanjali navzočnost teh domačih vinarjev in pivovarnarjev. Atletika je bila vedno važno razvedrilo; bilo je to razumljivo zaradi fizične narave dela v topilnici. Najbolj priljubljeni športi so bili ‘baseball’, ‘kick the wicket’, košarka, keglanje. Robert A. O’Neal, rojen v Haughville, bivši šerif okraja Marion, je dejal: »Bilo je veliko dobrih, poštenih, vernih družin, ampak v atletiki je bila groba in kričava skupina.« Leta 1936 je enajsterica West Side Jugoslav premagala moštvo iz For Harrison 14 : 6 pred 1,500 gledalci v Butler Bowl. Plesi, kinopredstave in knjige so bile dodatne zabave. Gačnikova dvorana na vogalu Ketscham in St. Clair je služila za zabave (parties) in plese. Ob sobotah in nedeljah je mladina drvela za 5 centov h prvim predstavam v Daisy in Princess gledališča. Slovenci so pogosto hodili tudi v javno knjižnico. Okoli 10 do 15 odstotkov posojenih knjig v podružnici Haughville so bile v slovenščini ali drugih tujih jezikih. Med leti 1926 in 1929 je število letno izposojenih knjig v oddelku (javne knjižnice) v Haughville presegalo število izposojenih knjig v kateremkoli drugem oddelku v mestu. Izposojanje je doseglo svoj višek leta 1933, ko so si prebivalci v Haughville izposodili 182,733 knjig. (dalje na str. 14) low Prices On Travel To Europe!! Amsterdam *699 Dusseldorf ’689 Frankfurt *689 rt,_ Birmingham *619 Hamburg 709 m Munich *649 Ljubljana *799 London *599 Manchester *679 W Madrid 729 Budapest 799 Berlin *659 Milan 709 Paris *669 Stockholm *799 Likon 709 Vienna 729 Zurich 709 Our Springtime Paytess Sale Makes Europe Afforfable For And Your Family HANSA TRAVEL TRAVELMIUf Buchner Globe 216-631-6585 216-692-1700 216-731-8606 Evropa po štirih desetletjih Države članice Evropske unije praznujejo letos prav v tem času pomembno obletnico, in sicer 40-letnico Rimske pogodbe, s katero so se odprla vrata sedanji politični Evropi. Od prvih korakov šestih držav (Francija, Italija, Zahodna Nemčija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg) s Skupnim evropskim trgom do današnjih oblik politične in ekonomske povezave petnajsterih je pot gotovo zelo dolga in naporna. Naj zato v kratkem razmišljanju ne toliko obudimo prehojeno pot, ampak predvsem nakažemo politične perspektive za naprej. Danes imamo Evropsko unijo, ki je nastala iz.Skupnega evropskega trga in med seboj povezuje petnajst držav. Od Skandinavije (Danska, Norveška, Finska) mimo Velike Britanije in Irske pa spet preko že imenovanih držav ustanoviteljic vse tja do Portugalske in Grčije na dveh nasprotnih straneh Sredozemlja oz. Atlantika. Sedaj težijo k vstopu nove države srednje in vzhodne Evrope (med njimi Slovenija), ki so po zlomu komunizma svobo-dno zadihale in si želijo čim tesnejše povezave s politično Evropo. Kaj potem? V teku časa je v procesu evropskega združevanja prišlo do določenih razvojnih stopenj in novih korakov naprej. Gospodarsko povezovanje seje po prvem zametku (pomislimo na Evropsko premogovno-jeklarsko skupnost iz petdesetih let) kasneje vedno bolj sprevrglo v politično. Francija je sicer zaustavila proces obrambnega sodelovanja, ki bi osnovalo večje vojaške obveznos držav članic. To sedaj nadomešča Zahodno-evropska zveza s sedežem v Bruslju. Dandanes pa vedno bolj stopajo na dan gospodarska vprašanja, še zlasti finančne in monetarne zadeve na vidiku skorajšnje enotne evropske valute (Euro), ki jo predvidevaj dogovori v Masstrichtu. Sedanje države-članice v tem času hitijo z ekonomskimi in drugimi reformami za dosego ciljev, ki jih predvideva Maastricht. Italija sama je stalno v nekaki tekmi z drugimi večjimi partnerj (zlasti Francijo in Nemčijo), da bi prišla v pravem času v monetarno unijo. Podobne težave pa imajo tudi v Bonnu, Parizu in Lon donu. Kdo bo res pravočasno prišel v ta evropski pristan? Predse dnik republike (Italije) Scalfaro je s tem v zvezi večkrat jasno pod črtal, da Evrope ne smemo gledati samo skozi račune in številk® Evropa je predvsem politični in duhovni pojem in cilj, ki ga ze mo doseči. Kaj nam pravzaprav nudi evropsko politično združevanje-Odgovori na to vprašanje so lahko raznoliki. Vsekakor je osnov na težnja, ki je že botrovala povojnemu nastanku tega načrta, tista, ki je hotela oziroma hoče mimo političnega zedinjenja držav in narodov stare celine ustvariti močno naddržavno enoto, ki P3 naj vsekakor spoštuje in ovrednoti posamezne narode. Zato naj se pozornost obrne predvsem na človeško, duhovno plat celotnega združitvenega procesa, ki naj preseže ozko darsko plat. Pri tem mislimo na Evropo narodov in dežel’ ^ vedno bolj utira pot v široki javnosti, ne toliko pri vladah o ustanovah. Tu je sicer treba tudi opozoriti na nekatere PoZ11 . že sprejete dokumente in obveze, ki sta jih tako Evropski sv® evropski parlament sprejela za zaščito deželnih oziroma nnanj skih jezikov in kultur. Zgodovina je v zadnjem stoletju še zlasti po drugi svet0 vojni ostro ločila evropske narode in države med demokrati® ^ zahodnim ter totalitarnim vzhodnim svetom. Stare od faŠizm3^ nacizma prizadete rane je v novi obliki spet povzročal PraVjat,i zločinski komunizem. Nova Evropa pa je nastala prav zato, . pomagala zatreti vse diktatorske težnje in v svobodni pov zaobjela svoje narode v višjo organizirano zvezo. ,e Evropska ideja je danes vedno bolj na pohodu in te ^..0 naj ne izzvenijo retorično. Ekonomija in finance gotovo n® s°^ ^ v poezijo, ampak v prozo. Vseeno pa naj kratko razmišljaj e, štiridesetletnici politične Evrope zaključimo z mislijo našeg3 ^ ta. Srečko Kosovel je že pisal o bodočnosti naše celine in me gim zapisal: »Lepa, o lepa bo smrt Evrope.« Mračna Pcsnatj v (tudi preroška?) vizija kraškega pesnika pa nas ne sme P08n ^ pesimizem. Drugje pesnik še razmišlja o njej in omenja ne^oraj »Nove Evrope, Nove Evrope - z Novim človekom.« T° s ^ kozmično pojmovanje (poet vidi namreč vse to v okviru s ^ zodetih novih svetov) in povezovanja z nekim - ta perspek tudi nam danes vlije up v res novo Evropo tretjega tis°c odprto in prežeto s humanostjo in optimizmom. . „ra(uŽ Andrej NOVI GLAS (Trs!/Gorica. 22- Kaj se dogaja v Sloveniji? Berite Ameriško Dom°v in boste vedno zelo na tekočem! MARK PETRIČ Certified Master Technician # Petrie's Automotive Service^ (216)942-5130 r 33430 Lakeland Blvd„ Eastlake, Ohio 44095 / LOCATED IN TABOR ZDSPB V CLEVELANDU Vas vljudno vabi na Spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slovenske pristave SOBOTA, 14. JUNIJA 1997: 1. Popoldne, prihajanje gostov 2. Od pete do sedme ure bo na voljo večerja 3. Molitev rožnega venca ob 7.30 zvečer Po molitvi prižiganje kresa NEDELJA, 15. JUNIJA 1997: 1. — Ob enajsti uri sv. maša, ki jo bo daroval č.g. župnik France Kosem 2. — Po končani proslavi bo na voljo kosilo 3. — Srečanje in pogovor s prijatelji in znanci Slovenski in Spominski dan CLEVELAND, O. - Zgodaj Jutraj na praznik »Memorial ay« je pihal mrzel veter. Na iih U S° k**' ^rn' 0blaki, veter ; , e Plašno razpihal in posi- ie h-]6 ?°nce’ Toda kljub temu zimski ^dn0’ kak°r da bi bil sj^°minSki dan, ki se ga tu svečeinjam° V tej deŽeli’je po' zač VSern pac^m vojakom voinaSaJ3rVe 'n ^ru8e svetovne tei c . 0reie in Vietnama. Pri "«ioev“hos‘rse‘udispomi- nrpt i. Se‘1’ so dejansko v nalf6 ?St'0<^Pravdi sužnost in mSjo0t V SVOb°d0 " de’ raion?111 dnevu se zbi' J °b cestah, kje,. je napovedo zE0^3' StarejŠi pdne' joob i vJlve StoIe in se vsede' jo ob P °^n’*cu’ mlajši pa stojijo r°bu ceste in pozdravlja-O^^dočo v sprevodu. Ulj jn 1 Je ijudi, ki so v unifor-tllenjeStriUmno irem*ses ~ Same Day Denture Repair —DENTAL CARE FACILITY 848 E. 185 St. (between Shore Carpet & Fun Services) yiadimir M. Rus ttorney - Odvetnik 6411 St. Cl • a,r (Slovenian National Home) 391-4000 SLOVENCI v Indianapolisu (nadaljevanje s sir. 12) ' Društva (podružnice vzajemnih družb) so igrale važno vlogo v okviru vaškega življenja. Ponavadi so bile znane po imenih centralnih organizacij: KSKJ (Kranjska slovenska katoliška jednota, ustanovljena 1894), AFU (Ameriška bratska zveza, ustanovljena kot JSKJ 1898), in SNPJ (Slovenska narodna podporna jednota, ustanovljena 1904) - so bile vzporednice Katoliške politične stranke, Narodne progresivne (liberalne) in Jugoslovanske socialno demokratične stranke, ki so nastale v slovenskih deželah Habsburške države med 1890 in 1896. Društva v Indianapolisu, organizirane med 1900 in 1905 so nudile zadostno zavarovanje za pogreb člana in morda še več za podporo družini pokojnika za kratko dobo. Društva so nudila tudi pomoč v bolezni, ponavadi dolar na dan kot je bila dnevna plača. Bili so natančni glede dolarskega plačila in je ponavadi prejemnik moral biti v postelji. Plačilo so odobrili člani na društvenem sestanku in če je član videl prosilca v trgovini ali pa sedečega pred hišo na dan, ko naj bi dobil dolar, so mu ga odklonili. Kot je bilo že omenjeno, društva so ponazarjala ideološko ločitev med Slovenci v Indianapolisu. Čeprav je večina Slovencev bila praktičnih katoličanov, okoli 20 odstotkov so se imenovali »socialisti«. Nekateri od odpadli od Cerkve, drugi so dejali, da je Cerkev bila naklonjena nepriljubljeni habsburški vladi v stari domovini, nekateri so bili anti-klerikalni, ker niso marali diktature »črnih pelerin« (duhovščine), a nekateri so bili ideološko prepričani socialisti. Slovenski socialisti so imeli precej druščine v Indiani: Ameriška socialistična stranka je bila leta 1901 organizirana v Indianapolisu; ko je Eugene V. Debs iz Terre Haute kandidiral za predsednika Združenih držav kot strankin kandidat leta 1912, je skoraj 37.000 volilcev Indiane glasovalo ZallT (se nadaljuje) Naša fax številka je: 216/361-4088 in je stalno vključena Marijan Schiffrer, poslanec SKD v državnem zboru Utrinki iz Slovenije Kot kaže, je stranka Slovenskih krščanskih demokratov le našla pot dp umiritve in končne konsolidacije. Svet stranke je na svoji zadnji seji 22. aprila odobril volitveni kongres za 28. junija, kjer, upamo, se bodo demokratično pomerila v svoji moči vsa krila, da bomo končno vedeli, kje je večinska moč stranke. Da bi bralcem mogoče na hitro osvežil spomin, bom naštel vse struje, ki trenutno težijo v vodstvo stranke. — Tu je zgodovinska SKD s predsednikom Lojzetom Peterletom na čelu in skupina članov, ki sicer priznavajo, da so se zgodile gotove napake, ki pa bi se dale s potrebno uskladitvijo popraviti in bi tako stranka z vso silo vdrla na politično prizorišče. V glavnem niso glasni, ne odgovarjajo na vsak nastavljeni mikrofon, ker so mnenja, da se strankine težave rešujejo v stranki, ne pa v medijih. Verjetno ima krilo za Slovence po svetu največ posluha. — Tu je potem takoimeno-vana Alternativa: glasna, medijsko pronicljiva, vendar v bistvu precej heterogena skupina članov, ki se v pahljači širi od leve preko sredine na desno. Zato bi jo osebno razdelil na dve podstruji: ljudsko, z imeni kot Ivan Oman, dr. Andrej Capuder, dr. Janez Zajc, novomeška skupina (Vida Ca-donič-Špelič, Marjan Dvornik, Franci Koncilja), Vincencij Demšar in še kdo. Sem bi uvrstil tudi edini območni odbor iz tujine, ki se je do sedaj opredelil, to je iz Nemčije (Maksimilijan Indihar in Jurij Terseglav - ni član stranke) ter še mlade Slovenske krščanske demokrate (Bulc, Primc). Drugo strujo v Alternativi bi imenoval pragmatično ali liberalno z Edvardom Staničem ter zastopniki severno primorske in obalne regije na čelu. Ta naj bi v bistvu sestavljala levico. Skupni imenovalec alternativcev je takojšnji odstop dosedanjega vodstva, volitve, za temi je pa vse precej megleno, saj ni znan niti kandidat za novega predsednika; ponuja se Stanič, vendar kot kaže, večina alternativcev z njim ni zadovoljna. Eden glavnih očitkov dosedanjemu vodstvu je poraz na volitvah, ki je bil po splošnih ocenah posledica sodelovanja stranke v vladi, kjer pa zaradi svojega skromnega zastopstva veliko ni mogla narediti. Pozabljajo pa, da so bili prav alternativci tisti, ki so nasprotovali izstopu iz vlade pač zaradi položajev, ki so jih zasedali (Igor Umek, Janko Deželak in drugi)- Končno so tu še »nogometaši« (skupina enajstih z Miroslavom Mozetičem na čelu), ki ne preveč vehementno v bistvu zahtevajo spremembe v stranki. Bog daj, da bi se v juniju vode razčistile in bi se stranka lahko posvetila velikim političnim in gospodarskim težavam Slovenije in se nehala ukvarjati sama s seboj. Se dve besedi bi rad zapisal o tekočem žgočem problemu, o katerem razpravljamo v parlamentu: sprememba zakona o denacionalizaciji ali bolj konkretno, Cerkvi gozdove, da ali ne. Vprašanje, ki bi ga v vsej svoji problematiki morali mirno reševati v mešani krovni komisiji Cerkev - država, se je popolnoma spolitiziralo in je vsa bivša struktura prešla v glavni (poslednji?) juriš, kjer so tuji grofje in veleposestniki le okrasek, udarec pa je namenjen Cerkvi. Ce bi prišlo do referenduma, bi ta s svojimi zavajajočimi vprašanji in tipično laizacijo slovenske družbe najbrž uspel, kar bi levica imela za dokaz, da želi družba umik Cerkve v zakristijo. Opozicija (SKD, SDS, del SLS) je dosegla, da Ustavno sodišče preveri ustavnost referenduma, zlasti pa njegovih vprašanj. Ce se to posreči, potem je zadeva rešena. Drugače bo težko. (Op. ur.: Kot smo poročati pretekli teden, je Ustavno sodišče odločilo, da referendum ni ustaven.) Bilo bi treba napisati še kaj o gospodarskem položaju v Sloveniji, ki se slabša, o vstopu v NATO in EZ. Toda do je daljša zgodba, zato o njej kdaj drugič. Svobodna Slovenija Buenos Aires, 22. maja 1997 BRALCI AMERIŠKE DOMOVINE: PRIPOROČAJTE NAŠ LIST! Pridružitev Slovenije Evropski zvezi Izjava komisije Pravičnost in mir Pridobitev samostojnosti, neodvisnosti in demokratične ureditve je največji dosežek slovenskega naroda. Državna oblast si mora zato v prvi vrsti prizadevati, da to državnost ohranja v njenem geopolitičnem okolju in zagotavlja gmotno in duhovno blaginjo, kulturno rast in varnost vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije ter miroljubno sožitje slovenskega naroda z vsemi evropskimi narodi na temeljih enakopravnosti, vsajemnosti in subsidiranosti. Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zavzema za vključitev Slovenije v združeno Evropo kot skupni dom enakopravnih evropskih narodov, saj je Slovenija že sestavni del evropskega kulturnega prostora, ki se sedaj ekonomsko in politično integrira. Zavzema se za takšno združeno Evropo, ki bo ohranjala identiteto vseh njenih narodov kot najpomembnejši vir njene ustvarjalnosti in lastne identičnosti. Le takšna Evropa bo poleg gospodarske uspešnosti uresničila tudi svoje moralne cilje, namreč svobodo, spoštovanje človekovih in narodnih pravic ter sožitje in sodelovanje evropskih narodov v miru in pravičnosti. Samo v takšni skupnosti vidimo poroštvo za ohranitev slovenskega naroda kot enakopravnega člana te skupnosti ter možnost za njegov vsestranski razvoj. Med najpomembnejšimi dosežki evropskih narodov je pravna država kot porok človekovih pravic, enakopravnosti, varnosti in svobode za vse državljane. Spoštovanje načel pravne države je tudi prvo merilo, ki ga uporablja Evropska zveza za presojo pripravljenosti države, da postane njena polnopravna članica. Zato komisija Pravičnost in mir še posebej poudarja: 1. Dosledno je treba spoštovati ustavno ureditev Republike Slovenije. V tej luči komisija pozdravlja privolitev vlade, da predloži sporazum o pridružitvi v presojo Ustavnemu sodišču. Od državnih oblasti pričakuje spoštovanje načel pravne države, naše ustavne ureditve in pospeševanje vsestranske pravne varnosti državljanov. Z vidika uresničevanja načel pravne države je pomembna tudi ureditev odnosov med državo in Cerkvami in verskimi skupnostmi. 2. Ker se zastavlja vprašanje skladnosti naše Ustave s pridobitvami pravne ureditve članic Evropske zveze, komisija Pravičnost in mir opozarja, da je pred spremembami Ustave potrebno preveriti politično soglasje za uvedbo potrebnih sprememb. Tako soglasje je mogoče le ob popolni, nepristranski in celoviti obveščenosti vseh političnih subjektov in državljanov Republike Slovenije, saj pridruževanje Slovenije Evropski zvezi zadeva najpomembnejše nacionalne interese. 3. Komisija Pravičnost in mir poziva vlado k transparentnemu ravnanju. Zapleti v zvezi z ratifikacijo pridružitve-nega sporazuma so posledica nezadostne obveščenosti o obveznostih Republike Slovenije, ki jih je vlada sprejela s podpisom sporazuma. Zlasti slabo in pristransko pa je s strani odgovornih strank in vlade o tem informirana slovenska javnost. S tem se ustvarja možnost za vsakršne manipulacije javnega mnenja. 4. Ob tem velja spomniti na obljube prejšnje vlade, da bo v slovenski javnosti odprla resno razpravo o pristopanju Slovenije k Evropski zvezi. To ni bilo uresničeno, zato pozivamo k spoštovanju državljanov kot odgovornih nosilcev oblasti in svoje usode. 5. Vstopanje Slovenije v evropske povezave je prvovrstno strateško vprašanje nacionalnega interesa, saj je vstop v Evropsko zvezo povezan z delnim prenosom suverenosti na medvladne in nadnacionalne institucije Evropske zveze. Komisija Pravičnost in mir upravičeno pričakuje od državnih oblasti, zlasti pa od vlade, da bo Slovenija pravočasno in primerno pripravljena na ekonomskem, socialnem in ustav-no-pravnem področju in bo zato tudi sprejela vso potrebno zaščitno zakonodajo. Državne oblasti, zlasti vlada, na tem področju niso opravile vseh svojih dolžnosti. Vlado in druge organe oblasti pozivamo, da skrbijo za ohranjanje ugleda Slovenije kot pravno urejene in demokratične države. Ob koncu komisija Pravičnost in mir še enkrat poudarja, da nikakor ne misli postavljati pod vprašaj pridruževanja Slovenije Evropski zvezi, poudarja pa potrebo, da to pridruževanje poteka v skladu z načeli pravne države in najvišjimi interesi slovenskega naroda. V Ljubljani, 19. maja 1997 Dr. ANTON STRES predsednik komisije BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio T o play in the Big Leagues you need to Hit, Pitch and Field, but with the Ohio Lottery’s Buckeye 5 Game all you need is one buck. - Match 5 Numbers 11 in $100,000! ^FEEiliraM? Please Play Responsibly Lottery players are subject to Ohio laws and Lottery Commission Regulations. ©1997 Ohio Lottery Commission. William G. Howell, Executive Director, Ohio Lottery MARTIN JEVNIKAR Ocena Rado L. Lenček: Izbrane razprave in eseji Pri Slovenski Matici v Ljubljani je izšla obširna znanstvena knjiga Rada L. Lenčka Izbrane razprave in eseji, ki sta jih iz angleščine prevedla Ra-stislav Šuštaršič in Marta Pir-nat-Greenberg, ki je knjigo tudi uredila. Rado Lenček, zaslužni profesor na Columbia univerzi v New Yorku, je bolj znan na Tržaškem in Goriškem kakor v matični Sloveniji, kjer se je rodil leta 1921 v Mirni na Dolenjskem, študiral slavistiko na univerzi v Ljubljani, od 1945-1955 pa učil na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu in sodeloval na slovenski radijski postaji Trst II. Leta 1956 se je z družino preselil v Združene države Severne Amerike, se vpisal na univerzo v Chicagu in 1959 magistriral iz modernega jezikoslovja pri prof. Eriču Ham-pu, leta 1962 pa je doktoriral v slovanskih jezikih in literaturah na harvardski univerzi v Cambridgeu (Massachusetts) pri prof. Romanu Jakobsonu. Kot univerzitetni docent je predaval slovanske jezike in književnosti na univerzi Illinois v Champagne-Urbana, 111. (1962-65), od 1965 do upokojitve na kolumbijski univerzi v New Yorku slovanske jezike in kulture. Tu je napredoval od izrednega profesorja do rednega, od 1966 član Fakultete za mednarodne študije kolumbijske univerze, od 1968 koordinator doktorskega programa za študij slovanskih Visit Our Slovene American Auto Repair Shop! NOTTINGHAM AUTO BODY & FRAME Frame Straightening Collision Repair Painting 19425 St. Clair Avenue Tel. 481-1337 Michael Bukovec, Owner kultur na isti univerzi, od 1975 predstavnik Oddelka za slovanske jezike, od 1992 zaslužni prof. na kolumbijski univerzi. Do zdaj je izdal Lenček kakih 20 knjig in zbornikov znanstvenih razprav in esejev, s katerimi si je pridobil ugled največjega sodobnega slovenista v Ameriki, spada pa tudi med vrhove sodobne slavistike v Ameriki in v slovenskem svetu. V svojih študijah se zlasti dotika problemov iz slovanskega jezikoslovja, filologije, sociolingvistike, zgodovine-slovanskih kultur; od slovenske tematike zlasti slovenskega jezika, njegovega sociolingvi-stičnega razvoja, poljskega jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya in njegovih stikov s slovenskim jezikom. Pomemben je Lenčkov prispevek k razvoju slovenistike kot samostojne vede v anglosaksonskem svetu. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Družbe za slovenske študije in' njen prvi predsednik od 1973 do 1983. Od 1988 vodi Znanstvenoraziskovalni in dokumentacijski center za slovenske študije pri Inštitutu za Vzho-dno-Centralno Evropo Kolumbijske univerze, kjer je pred nedavnim izšla dopolnjena izdaja knjige Kdo je kdo (Who’s Who) med vidnejšimi osebnostmi slovenskega poko-lenja v Ameriki. Pri knjigi je sodeloval tudi prof. Jože Velikonja z oddelka za geografijo univerze v Washingtonu. V Lenčkovi knjigi Izbrane razprave in eseji je 21 razprav in esejev, ki so po vsebini razporejeni v pet oddelkov. V prvem so visoko znanstvene razprave, namenjene jezikovno izobraženim ljudem. Govorijo o pokristjanjenju in poslova-njenju Bolgarov, ki se je začelo leta 864, ko je kneza Borisa krstil carigrajski patriarh in podredil bolgarsko Cerkev carigrajski. Od 870 je bila grš- !na jezik bolgarske Cerkve m uhovščine, ki so jo poslali iz 'arigrada. Toda knez Boris, ki je žive samostanu, se je vrnil, odsta il sina Vladimira, sklical dr ivni svet, postavil za vladarja ajmlajšega sina Simeona in roglasil uradno rabo slovan ;ega jezika v bolgarski Cer vi. V teh okoliščinah se je za :la izobraževalna in knjiže* * * * v i dejavnost sv. Klimenta, sVi auma in vrste drugih duhov kov, ki so jih po Metodov' nrti 885 izgnali iz Moravskf’ ustavili so nov črkopis>>cir! >« in vanjo prepisoval' g liske knjige. Razvoj iev ko mogočen in vsespl°s^ J i je imel samo sv. Klimen dmih letih 3.500 učencev. ^ V drugi razpravi govor* ogi jezika pri irodnega razumništva v inskih družbah 18. in 19-s ^ tja. Takratni izobražene' držali filozofije razV°^aZ. va. Vse dobro naj sled' ijnemu toku in raste oT~0. o. Tako se je klasična 8^ ^ i razvija iz štirih nar® 1 se počasi zlila v knj'2111 N Tako so Šafarik, ^°^£jo aj in še kdo upali, da se ^ ivanska narečja zlila v ,0 n slovanski jezik, ki ga 'orabljali vsi Slovan1’ 0) naziranje je bilo zrn . t ni šlo za narečjaisie^. |d i ampak za različne jez' se počasi samostojn0 Izčrpno in znanstveno to govori Lenček 0 ciolingvističnih deterrn h razvoja slovansk'' ij. vnih jezikov, s kater11** ^ jezik na jezikovne * l0a, . Te silnice so: zdruzt ^fe. :evalna in prestižna 'e 0 ična. Lenček razPra;;jr0lc0 aki vlogi na dolgo 'n se poslužuje dogajanj rdnih jezikov, ker J^jj-ivci zavračajo izraZ i« jezik in predlagaj tandardni« jezik. Odleta 1945 je vj ° Med Torontom, Oxfordom in Kijevsko Rusijo Pfof. dr. Martin Dimnik, predstojnik Papeškega inštituta za srednjeveško Evropo Univerze v Torontu v Kanadi, rojen 1941 v Obri-jah pri Ljubljani, doktorat na Univerzi v Oxfordu, izvedenec za srednjeveško zgodovino balkanskih narodov in Kijevske Rusije. Ljubljana — Pater Dimnik je prvič obiskal Slovenijo v •etu 1968; z njim je bila takrat 'udi njegova mama Zorka (pred dvema letoma jo je vzela smrt). Zadnjih deset let pa skoraj vsako leto obišče Slove-mjo. Letos, ko je končal šest-ptr|i mundat predsedujočega ^peškemu zavodu in je nastopil »sobotno leto«, pa je v ovenijo pohitel že na začetku laJa, ko se narava prebuja v Pomladnem razkošju cvetja. »Na poti v Oxford sem se za va tedna ustavil še v Slovenili, k 0t VSa *eta sta me gosto-no sprejela očetov bratra-^ranc‘ tn njegova žena arina, ki sta si ustvarila Meno”" dom v Trzinu pri nia o,' Dnevi m°iega tuva‘ da nL-J0veni-*t so priložnost, ea n .1SCeni tucb dobrega stare-Pnjatelja prof. dr. Marija- s0d;rka>skaterim ^ dolgo ture ~|eVa Pr* tzmenjavi litera-ter v ••-Iri.ed na^m inštitutom ,oškpni?ICO ljubljanske Teo- °ske fakultete.« B0B^artin je član uredništva go lovnem vestnika, včla- ljev Itud’ v Društvo prijate- predvsem0da • SV' Stanislava> fesor na .P!Je dol8oletni pro-Vsako | lnst.ltutu v Torontu. kakŠ ^to ima ta ustanova in 12 b do 40 doktorantov iz vse}]r|?^eS0r-iev‘ študentje so Profesor00^ sveta> prav tako CoA, A J1 ^emci, Irci, Fran-katerj^^ani, Slovenec), od Posta) d irskega rodu, ^jižnic lrektor Vatikanske SVoj° ti«r lnštitut ima tudi arno in na svetu do- mala najdragocenejšo in najznamenitejšo knjižnico — vse na mikrofilmih. »Vse je na enem prostoru. Že pred vojno smo po Evropi fotografirali vso pomembno dokumentacijo evropskega srednjega veka. Marsikaj je druga svetovna vojna uničila, ohranjeni pa so dokumenti v naši knjižnici. Tako prihajajo iz Evrope k nam — na študij in na ogled teh listin.« V Torontu in sploh v Kanadi je veliko naših rojakov. »Kakšnega širšega poznanstva nikoli nisem imel, vseskozi pa sem vsaj z nekaterimi tesno povezan: v bližini imam tri strice — Toma, Jožefa in Štefana — ter teto Mici. V Buenos Airesu živi najstarejši stric. Moj veliki prijatelj v Torontu — vselej mi je bil kot oče! — je Viktor Novak, doma iz Naklega. Vsaj enkrat na mesec se zbere prijetna slovenska druščina prijateljev duhovnikov: nadškof Alojzij Ambrožič, Anton Vukšinič, jezuit p. Jože Plevnik, France Turk. Prijazen tedenski obisk iz Slovenije mi pomeni tudi Družina, ki mi jo pošilja teta Branka, sestra usmiljenka iz Šentjakoba ob Savi. Kadar pa pridem v Slovenijo, sta moja najljubša gostitelja Franci in Tinea, ki sta si s svojo slovensko prizadevnostjo uredila lep, prijazen dom v Trzinu.« Dimnik je redovnik bazilija-nec. V to družbo je vstopil v Kanadi, ko mu je bilo osem- 11 °' a0rin to., o y o la j, r Id t' d' id n- ji' lici' ia, fe-o ka in-;0' ji' ■Sil ka v •yum m Slovenia ^ ^iglav National Park July26. 3 August 9-17 September 8-16 Longer tours available xperiencc the great outdoors as you visit die ^^ifioent Slovenian Julian Alps ^iwnorable days of hiking through the Julian Alps. alpine peaks glacier valleys lakes and forests Fully 0r ^ trained a'nd ^ and Sa^e ^‘k'n8 managed and escorted with cl' uSted Professionals. These mountaineers, eUibers of th1 exPer'ence in the Himalayas, are e most prestigious Slovenian alpine clubs. Stand cm the*1*6 3 TRUE SLOVENIAN! peak> the “o*1111?,S*ovema’s most celebrated Fn Cak”’ " Mt. Triglav, at 9,390 feet. — M0RE INFORMATION CALL: •Ravelmax, INC. (800) 577-1313 najst let, se pravi po končani srednji šoli v Lethbridgeu, v provinci Alberti. »V Obrijah je doma naša družina Dimnikov, rojen v letu 1941, očetu Martinu in materi Zorki, po rodu iz Šibenika. Bilo mi je šele dve leti, ko so mi leta 1943 pod Turjakom — pri Malem Osolniku — ubili očeta. Pozneje sem zvedel, da ga je pokopal moj sedanji veliki prijatelj duhovnik Vukšinič, ki tudi deluje v Kanadi. S strici, z materjo in leto mlajšo sestro Branko sem bil soudeležen v tistem velikem eksodusu čez Ljubelj ob koncu vojne 1945. V Špitalu na Dravi sem zatem nekaj časa obiskoval osnovno šolo, v letu 1949 pa sem s sestro Branko ter. z mamo odšel v Kanado, kjer sem v Alberti šolanje nadaljeval ter ga pri osemnajstih letih končal, nakar sem se odločil za duhovniški poklic. Univerzitetni študij v Torontu sem končal z magisterijem, študij sem v letu 1971 nadaljeval v Oxfordu in ga v letu 1976 končal z doktorskim naslovom.« Novo mašo je pel 1971 v Lethbridgeu, v Winnipegu ga je v mašnika posvetil kardinal Flahfihh (v nadškofa posvečen kot duhovnik bazilijanske redovne družbe), novo mašo v slovenskem jeziku je imel kmalu zatem v New Torontu, v cerkvi Brezmadežne; novo-mašni pridigar mu je bil Anton Vukšinič, s katerim sta že vsa kanadska leta prijatelja. Redno prejema tudi naš tednik Družino, da spremlja, kar se v domovini dogaja. Pred petnajstimi leti je uredil redno izmenjavo knjig med Narodno univerzitetno knjižnico ter knjižnico Teološke fakultete v Ljubljani ter knji- Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod. Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči. CENE NIZKE PO VASI ŽELJI! Slovenski Dan v Kanadi TORONTO, Ont. — 38. Slovenski Dan bo v nedeljo, 6. julija, na cerkvenem letovišču blizu Boltona. Ob 1 Ih dopoldne bo nadškof dr. Alojzij Ambrožič daroval sv. mašo. Popoldne ob dveh bo kulturni program, glavni govornik bo slovenski pisatelj Drago Jančar. Vsi vljudno vabljeni. Slovensko-Kanadski Svet žnico Papeškega zavoda za evropski srednji vek v Torontu. Večji del svojega znanstvenega in pedagoškega življenja je posvetil inštitutu. »Inštitut za srednji vek v Torontu, ki ga vodijo bazili-janci, je bil ustanovljen leta 1929, v papeški zavod pa je bil preimenovan v letu 1939. Deluje pod pokroviteljstvom torontske univerze sv. Mihaela, katere veliki kancler je prav tako naš rojak nadškof prof. dr. Alojzij Ambrožič. Akademsko delo začenja nadškof Ambrožič s slovesno mašo, ob koncu študija on tudi slovesno podeljuje diplome.« Kdo so bazilijanci? »Rednovna družba sv. Bazi-lija je bila ustanovljena v času Napoleona v Franciji, v letu 1822, njeni člani se predvsem posvečajo študirajoči mladini. Vseh nas je danes okrog 300, večina v Kanadi, Mehiki in ZDA. Bazilijanec francoskega rodu je tudi ustanovil inštitut za krščanski srednji vek. Sestavni del tega je zgodovina, filozofija, osnovana na tomi-stiki in sholastiki. Na inštitutu — kamor je mogoče priti z doktorskim naslovom ali pa vsaj z magisteri-em — študentje poglabljajo znanje iz zgodovine, literature, filozofije, teologije in prava. Cilj učnega načrta je tudi branje srednjeveških izvirnikov. Na inštitutu ni bilo nikoli kakšno pretirano število študentov, zadnja leta jih je med 30 in 50. Do drugega vatikanskega koncila so bili naši študentje v glavnem duhovniki ali pa tudi redovnice, sedaj pa so samo iz laiških vrst. Cerkev je svoje potenciale usmerila v pastoralo, sicer pa tudi naš inštitut okuša pomanjkanje duhovnih poklicev.« Bazilijanec Martin — menda edini Slovenec, ki je postal član te redovne družbe — se je od vsega začetka zanimal za zgodovino srednjeveške Rusije ter slovanskih narodov na Balkanu. Ko so ga odkrili, je najprej naredil magisterij iz svetopisemskih apokrifov. Po novi maši (1971) je pet let preživel v Oxfordu, kjer je v letu 1976 obranil doktorsko disertacijo o Kijevski Rusiji oz. o svetniku in mučencu Mihaelu, knezu Cernigova, ki so ga sredi 13. stoletja ubili Tatari (odrezali so mu glavo). »Moja monografija o kijevskem mučencu Mihaelu se opira na Letopise, v katerih je opisana njegova smrt. Ker me je že posebej zanimalo njegovo življenje in vladanje, tudi kraji, kjer je deloval in se bojeval s Tatari, sem večkrat potoval v Rusijo. Ko so Tatari napadli Kijevsko Rusijo, je tu bil Mihael glavni knez. Tatari so mu sporočili, da mora priti v Saraj. Vedel je, katerikoli knez Kijevske Rusije je že prišel tja, se je moral prikloniti njihovim bogovom; on tega ni storil, zato so ga ubili — kot poslednjega kijevskega kneza (+1246). Kakšnega posebnega zanimanja pa vendarle na inštitutu ni bilo za to zgodovino, zato sem začel predavati zgodovino krščanskega srednjega veka, predvsem zgodovino balkanskih narodov, zatem pa sem (1987) prevzel tajništvo Inštituta. Doktorska disertacija je izšla v knjižni obliki, knjiga o Zgodovini dinastije černigov-skih knezov (1054-1146) je izšla v letu 1994, sedaj pa pripravljam tretjo knjigo, ki bo obsegala obdobje 1146-1246. Zadnja štiri leta sem intenzivno študiral Letopise, naklonjena mi je bila tudi sreča, da sem lahko obiskoval Ukrajino, razne kraje, kjer so se odvijali ti zgodovinski dogodki. Ob 750-letnici mučeniške smrti kneza Mihaela sem bil njihov gost — kot najboljši izvedenec za ta vprašanja. Saj oni pravzaprav nimajo ljudi, ki bi se kot zgodovinarji poglabljali v ta starodavni čas. Spet bom njihov gost septembra letos; lani avgusta so me vodili na Krim ter v druge njihove turistične kraje. Tako sem lahko spoznaval cerkveno in politično zgodovino, za vse so namreč knezi černigovske dinastije silno pomembni. Oni so postavljali škofe, vodili so misijone, gradili svetišča, privabljali kulturnike iz Carigrada, prenekateri pa je tam zasnubil tudi kakšno dekle plemenitega rodu, da mu je postala življenjska sopotnica.« Jože Zadravec Družina, 25. 5. 1997 MALI OGLASI HOME CARE A person to assist in taking care of an elderly man, either daytime or as a live-in. Nursing skills not required. Slov. speaking preferred. Ashtabula County. Call 216-563-3490. (22-23) FOR SALE Open House Every Sun. 2-5 Willoughby Hills, 3 bdrm ranch. $127,900. Taplyn Consultant Broker Call 951-8239 or 942-2951. (22-25) Prija tel’s Pharmacy St. Clair & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO - AID FOR AGED PRESCRIPTIONS L Misijonska srečanja in pomenki 1185. Celotni ožji odbor MZA je za časa mojega zdravljenja pripravljen biti na razpolago sodelujočim, za področje, ki je pri vsakem navedeno. Sicer prihaja vsa moja pošta na moj stari naslov, ki je pod mojimi članki in mi je dnevno dostavljena za odločitve. Mrs. Anica (John) Tushar, Predsednica MZA P.O. Box 731 Gilbert, MN 55741-0731 Telefon: 218-741-0654 (Splošno o organizaciji MZA sodelovanju in korespondenci z misijonarji) Miss Sonja Ferjan, R.N. Glavna tajnica MZA 79 Lunness Road Toronto, Ontario M8W 4M7 Canada Telefon: 416-255-2519 (Obširna korespondenca dolgih let z zaledjem in vsemi misijonarji, sodelovanje odsekov in posameznikov s centralo, podrobnosti o MZA ustroju, testamenti za MZA in moje trenutno stanje) Mr. Rudolph (Anica) Knez Glavni blagajnik. MZA 17826 Brian Ave. Cleveland, OH 44119 Telefon: 216-481-3155 (SEDEŽ URADNE MZA-CMA za dokumente in testamente, nabavljanje vseh večjih čekov za pošiljanje na teren po celem svetu po mojih navodilih, redno poslovanje z našo banko v Clevelandu in poizvedovanje, če je kak ček izgubljen ali po pošti ukraden) Mr. Stefan Marolt Blagajnik MZA Cleveland 5704 Prosser Ave. Cleveland, OH 44103 Telefon: 216-431-5699 (Vlaganje vseh čekov darovalcev v našo banko in razpošiljanje davčnih potrdil vsakemu na njegov naslov po pošti, vodenje točnega knjigovodstva V ljubeč spomin ob šesti obletnici smrti Jože Melaber (Umrl 10.6.1991) Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj! Upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj. Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni; v Srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli. Žalujoči: Marija — žena Majda, Martin, Kristina — hčerke Ludvik in Frank — zeta ter ostalo sorodstvo celotnega denarnega prometa za našega advokata Mr. ALBINA LIPOLDA in letno poročilo o celotnem poslovanju dohodkov in izdatkov razpoložljivega denarja v Columbus, Ohio, na IRS). Oba naša podpredsednika Štefan Novak in Janez Marentič sta bolna, prvi doma, drugi že nekaj mesecev, odkar je oslabel, v Domu Lipa v Torontu. Oba velika, dolgoletna pionirja MZA. Predsedniki vseh krajevnih odsekov imajo dolgoletne izkušnje v MZA sodelovanju in so vsi dokazali svojo sposobnost v vodstvu in lojalnosti idealom in ciljem MZA pionir-jenja za vse misijonske garače; tu imate vse po odsekih in skupinah: ANICA TUSHAR, Gilbert, Minnesota MARICA LAVRIŠA Cleveland, Ohio MARY COFFELT (Mejač) Milwaukee, Wisconsin MARIJA JERETINA Joliet, Illinois VINCENT (MARJANA) BURGER New York, New York ANTON MALENŠEK Bridgeport-Fairfield, Connecticut MARIJA MARTINČIČ Windsor, Ontario, Canada Detroit, Michigan CVETKA MAHNIČ Lethbridge, Alberta, Canada STANA OVEN Monterey, California (Poverjenica) Vsi navedeni imajo celo leto stalen stik s centralo in sproti urejamo, z dogovarjanjem, tekoče zadeve ali rešujemo probleme, ki jih srečujemo. Gdč. Sonja Ferjan je bila 11 dni pri meni na obisku v Phila-delphiji in bivša župnijska tajnica gospa Cathie Neagle tri dneve. Tako smo se lahko o vsem temeljito porazgovorili in stike utrdili. Gdč. Ferjan je sklenila, da se ne vrne v domovino, dokler moje zdravstveno stanje ni jasno. Za veliko razumevanje in krščansko ljubezen sem obema zelo hvaležen. Smo po telefonu redno v stiku za sprotne zadeve v MZA. Pravkar sem obveščen, da bo Pavčičev življenjepis tiskan pri Družini v septembru, da se izognemo počitnicam, ko je prodaja knjig počasna in ljudje veliko potujejo. Zadeva je v teku in pripravi. Dostikrat slišim pritožbo dobrotnikov, da v domovini ne znajo ceniti naše pomoči in posebej reči čimpreje ‘Hvala’ za prejete darove. Pri bogoslovcih je tega kar preveč, po več letih stalnega podpiranja posameznih, in bomo morali postati bolj zahtevni in izbirčni kot dosedaj', da bodo vsaj toliko odgovorni postali, kot so bili dolga leta mnogi domači bogoslovci iz Afrike in Azije. Nadškofa dr. Rodeta priznanje MZA je prvič v Sloveniji bilo uradno izrečeno jav- no, kot sem ga v MSIP nedavno objavil. Ljudje so reagirali močno in takoj na izjavo v pismu. Rad bi to poudaril, da se ne bodo obiskovalci od tam tu laskali, ko niso 6 let nič v to smer napravili, ampak samo jemali darove, ki smo jih stalno pošiljali za Šentvidsko gimnazijo, bogoslovce, škofije, ter druge nabirke teh par let svobode, na pol-demokracije. Po mojem se dr. Rodetu pozna, da je 10-leten čez Alpe z nami lezel v begunstvo, in ve, kar smo vse skozi dali. Nadškof dr. Alojzij Šuštar se je redno takoj zahvalil privatno meni za vsak prejeti dar. Tudi škof dr. Franc Kramberger. Upam, da smo maj vsi lepo preživeli in gremo v mesec ordinacij z molitvijo za naše novomašnike. Rev. Charles Wolbang CM St. Joseph’s Seminary 65 Mapleton Rd. p.o. Box 807 Plainsboro, NJ 08536-0807 Telefon: 609-520-8839 Fax: 609-452-2851 KOLEDAR JUNIJ 8. — Piknik Slovenske šole fare Marije Vnebovzeti. Na Slovenski pristavi. Kosilo, ples, otroške igre. 14. in 15. — Tabor DSPB ima spominsko proslavo pri Spo-. minski kapelici na Slovenski pristavi. Dne 14.6 zv. molitev pri kapelici in prižiganje kresa. Dne 15.6 sv. maša ob 11. dop. 29. — Ohijska Federacija društev KSKJ priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ 5. — Balincarski klub Slovenske pristave priredi piknik na SP. 13. — Misijonska Znam- karska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri opoldan sv. maša. 19. — Nevburška društva ADZ priredijo piknik na letovišču ADZ v Leroyu s polka mašo. 20. — Vsakoletni piknik fare Sv. Vida, na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri sv. Vidu prireja piknik na Slovenski pristavi. Isti dan tudi tarok turnir na SP. Rado L. Lenček: Izbrane razprave in eseji (nadaljevanje s str. 14) jezika na nekoliko višji ravni. S Spomeniki je bila ustvarjena novoustanovljene organe, torej v položaje, v katerih je bilo treba uporabljati knjižni jezik, vstopalo vedno več ljudi z nižjo izobrazbo, zato seje znižalo tudi jezikovno znanje. Na lestvici funkcijskih stilov je nastal popoln preobrat in prestižno-stni standardi so se zamenjali. V razpravi Model razvoja slovanskih filoloških narodnosti - sveto pismo - slovnica -pesnik je pokazal, da se v zgodovini slovanskih narodov ponavlja paradigma, ki jo sestavljajo tri, priznano najpomembnejša kulturna dejanja: prevod Sv. pisma - Biblije v kak jezik, ustvaritev slovnice tega jezika in pojav vrhunskega pesnika v jeziku svoje skupnosti. V slovenski paradigmi predstavljajo ta tri kulturna dejanja: izid Biblije Jurija Dalmatina - 1584, izid Slovnice Adama Bohoriča - istega leta, in izid Poezij Franceta Prešerna -1847. Prvi poskusi slovenskih prednikov, da svoj jezik povzdignejo na raven komunikacije z Bogom, je sociolingvistično pomemben dejavnik v razvoju slovenskega jezika. Živi ljudski jezik je namreč dobil funkcijo, ki se je razlikovala od vsakdanje rabe, kar je vneslo novo integrativno razsežnost, združevalno silo v jezikovno skupnost. Brižinski spomeniki (okoli leta 1000) so prvi zapis takega versko funkcionalnega narečja, prvi dokument živega AVGUST 3. — Klub upokojencev Slovenske pristav priredi piknik na SP. 17. — Žegnanjski festival župnije Marije Vnebovzete na Slovenski pristavi. 31. — Pevski zbor Korotan priredi vrtno veselico, z večerjo in plesom, na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 7. — Oltarno društvo Sv. Vida priredi kosilo, v dvorani sv. Vida. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. STOP IN AT BRONKOS Drive-in Beverage 510 East 200th St. DMH Corp. Euclid, Ohio 44i 19 531-8844 When you’re ready to take a break from Spring cleaning, we’re here to serve you at our famous well stocked DRIVE-THRU Imported Slovenian Wines Radenska Mineral Water -Various Soft Drinks & Snacks We have Ohio Lottery and Instant Ohio Lottery tickets Open Mon. - Sat. 10 a.m. - 10 p.m. Sunday (No wine sold) 11 a.m. - 5 p.m. Owner - David Heuer tradicija slovenskega pisanega jezika. Z enako temeljitostjo obravnava prvo Biblijo, slovnico in pesnika Prešerna. V drugem razdelku so štiri razprave posvečene Jerneju Kopitarju, ki je med Slovenci malo cenjen, ker ni razume Prešernove poezije, zato ga že v šolah, če ga omenjajo, P° stavljajo v kot. Lenček mu pn znava ves pomen v slovenskem jezikoslovju in navaja Kop' tarjeve zasluge za svetovno filologijo. Z veliko odprtostjo je prikazal Kopitarjevo »panonsko« teorijo, češ da sta Ciril in Ne tod v prevodih uporabljala Pa nonščino, to je slovenščino-»Kot človek z izredno erudio jo in znanjem se je odziva 'z zivom svojega časa z n°vlt!1 idejami in načrti, ki so mor stvaritvah naj lepše dozoreli v njegovih učencev - Vuka te fanoviča Karadžiča, Frana 1 klošiča, in ne nazadnje PaV Josefa Šafarika.« Lenček tu izčrpno govori o Kopitarj jevih za enoten prizadevanjih vanski jezik. V drugi razpravi obravnav® Kopitarja kot iskalca enotn^ slovenskega knjižnega jezl Razprava je temeljila in se 0 ra na druge slovanske naro Končno je Lenček koment't še Kopitarjevo pismo urod'V j ameriške revije The Repository o izidu srbske prevoda Sv. pisma. -te V tretjem delu so tri 'z ^ef jezikoslovne razprave’ in jj, o morfofonemskih .^0. slovanskega velelnika, ^ glosi -in-:-ne- in o Pre ° ^2' v -n v južnoslovanski V zadnjem razdelku je ^ krajših razprav o jezi y interferencah pri dia..vza' kontaktu, o čakavizm' 0 hodnih slovenskih nar . v modalni rabi adverba ^3-slovenščini, o Poska*u tek' tične analize pesnis e ^ y sta: Joža Lovrenčič, t v okviru. Ta zadnja je slovenski pesniški ana jo-Vse te razprave in e ^^0 kazujejo Lenčkovo žrtv0' razgledanost, znanje, t' ..J ,n valnost, treznost Pre* je izredno delavnost- v 311 tudi slovensko s'°vn* * 0st°f gleščini, ki je izšla v s piii0 ni knjigi (Colum ’ 1982)' Trst/Gorica. MALI OGL A^l accordion fob *A Button: MEL^ Key C, F and Call 2l6-298-393l(234i) 3bdrm-2ba.hSc« ^ jrd wit*1 d Rec Room Fenced-in yai $97,500. »N >Uai