LJUBLJANSKI ČASNIK.
§1. 4 O.
Ttorih 2 O. Velkiga travna
M
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni «IeI.
Minister bogočastja in uka je na mesto za oddelknega svetovavca v ministerstvu uka in bogačastja z voljenega dr. Ivana Kleemanna začasnega vodja Mariborškiga gimnazija, Miroslava Rigler-a za uda začasnega deželnega šolskega vrada in za začasnega gimna-zijalnega ogleda za Štajarsko, Krajnsko in Koroško izvolil.
15. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXIV. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista, in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 116. Ukaz ministra pravosodja od 12. maja 1851 po najvišjem sklepu od \2. maja 1851 z občnimi, in posebnimi odločbami o sodniški razdelitvi na Sedmograškem.
S tem delom vred se bo tudi enajsti do-kladni del od leta 1851 z dotičnim najpo-nižnišim prednašanjem izdal in razposlal.
Poslednjič je bil 14. maja 1851 CVII. del občnega deržavnega zakonika in vladnega lista od leta 1850 v slovensko-nemškem in hor-vaško-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopadek tega dela je bil že pri naznane-nju edino-nemškega izdanja razglašen.
Dunaj 14. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
16. maja 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XXXV. del občniga deržavnega zakonika in vladniga lista in sicer za zdaj v edino-nemškem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 117. Ukaz ministerstvo notrajnih oprav od 12. maja 1851, s kterim se po najvišjem
sklepu od 12. maja 1851 vravnava politiških oblastnij na Sedmograškem naznani.
Dunaj 15. maja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
ievradni tlel.
Nezedinjeni Greki.
Kakor se sedanje čase na Angleško gibanje ves svet ozira, tako bo čas peršel, in aekteri sodijo, de ni več ravno deleč, ko se bo ravno tako godila z nezedinjemini Greki ali tako imenovanimi Staroverci. Ker nezgoda teh naših od sv. Cerkve ločenih bratov sočutje in pazljivost ne le Slovenov, ampak sploh Evropejcov in zlasti katoličanov zasluži, torej bi utegnilo bravcam biti vstreženo, ako jim kratek obraz iz zgodbe imenovanih naših rodnih bratov predočitimo. Ozir mislimo zlasti imeti na njih ločenje od stebra resnice in edinosti.
Ločenje jutrodeželske cerkve od večerne
ali latinske Cerkve se je začelo že nekej časa po Konstantinu velkim perpravljati, in je v 11. stoletju pod patrijarham Mihelam Ceru-larjem popolnama dozorelo. Pervi vzrok lo-čenja je bil, de je bila Carjigraška cerkev sčasama bolj in bolj pod deželsko oblast vsu-žujena, ktera je notri v cerkveno mezgo segala, ter se mešala v njene notranje zadeve in jih po svoji volji in lastnim pridu vravna-vala. Tako je cerkev zmiram bolj slabela, in se je mogla vsaki svojo volj nosti posvetnih mo-gočnikov tudi v svojih bistnih znotranjih zadevah kakor nečastna sužkinja podvreči, in ako je njenim gospodovavcam dopadlo, se tudi od sredine edinosti ločiti.
K temu se je pridružila častiželjnost množili patrijarhov, kteri so se cesarskimu dvoru s ponižnim prilizovanjem perkupovali, poglavarju svete cerkve pa z napuham vkljubovali. S tem se je dolžna pokoršina do Rima zmiram bolj omajevala, in le kodar je kak v resnici velik in sveti moš patrijarhalski stol zasedel, kakor sv. Janes Zlatoust, Flavijan, idr., sa je zveza s papežem zopet uterdila, in cerkev je svojo častitljivost in svobodo vnovič vži-vala. Tako se je majalo do patrijarha Focija, pod kterim se je ločenje očitno začelo.
Foci je bil mož silnih dušnih darov in obširne učenosti; njemu po spričevanji učenih ni nič druziga manjkalo, kakor čistiga ker-šanstva, resnične bogoljubnosti in ravniga serca. Ta častilačni človek je častitljiviga patrijarha Ignacja s potuhnjeno krivico s sedeža spodrinil in samiga sebe nanj posadil. Cesar Mihael III. je Ignacja ukazal na otok Tere-bint po tacih hudovoljnih naklepih pregnati, in Foci, ki je tačas še svetnjak bil, je bil zoper vse cerkvene postave v šestih dneh že patrijarh. Pervi dan je bil ninih, drugi dan lektor, tretji dan subdiakon, četerti dan dia-kon, peti dan mašnik, šesti dan patrijarh (v letu 858). Ker je bila pa ta volitev zoper cerkvene zakonila, niso mogli od konca no-beniga škofa pregovoriti, de bi bil izvoljeniga posvetil. Foci si je vse prizadel, de bi bil dobil privoljenje od papeža Nikolaja. Ker je pa papež po svoji dolžnosti vsiljencu poter-jenje odrekel,in se za nedolžno preganjaniga Ignacja pognal, je sklenil Foci se zmaševati. S svojo prebrisanostjo je tudi cesarja na svojo stran dobil. Prederznil se je, latinsko cerkev zmot obdolžiti, je v Carigradu zbor sklical (688) in je papeža Nikolaja I. obsodil, ter nad njim odstavljenje in izobčenje zrekel. Ena stran gerških škofov je sicer iz zavidnosti proti Rimu s Focjem potegnila, vender je bila med keršanskim jutrodeželskim občinstvam zavoljo tega velika nejevolja, in patrijarhi Ale-ksandrijski, Antijohijski in Jeruzalemski so Focja iz družbe vernih izklenili. Foci je kmalo zgubil svojiga varha in svojo čast. Cesar Mihael je bil v kimovcu 867 od Bazilija umorjen, Foci potem pregnan, in sv. Ignaci je vnovič peršel na svoj sedež. Na 8. vesoljnim zboru, 4. v Carigradu (869) je bila zopet zaveza in edinost z latinsko cerkevjo ponovljena. Ali seme razdertja je začelo v krat-
kim zopet poganjati. Že nekoliko poprej začeti prepir zavoljo duhovne pravice (jurisdic-tio) čez Bolgarijo se je zdaj vnovič vnel. Bolgari so oznanovavcov (misijonarjev) in škofov iz Rima prosili, ter so želeli k rimski patrijarhii biti šteti. Carjigradski patrijarhi so pa terdili, de bolgarska okrajna zavoljo svoje lege gre pod njih oblast. Nato so ca-rijgraški patrijarhi tolikanj hujši tišali, ker je tudi cesarski dvor iz deržavniških razlogov na njih strani bil. Tako razpertje med carji-graškini dvorom in Rimam je Focju perložnost dalo, se po Ignacjevi smerti vnovič za patri-jarški sedež pognati. To se mu je toliko lo-žej vsrečilo, ker je papež Janez VIII. zavoljo težavnih in zamotenih okoljšin tistiga časa prepravljen bil, Focja pod nekimi pogodbami izobčenja rešiti, in ga patrijarha poterditi.
V ta namen je bil kardinal Peter v Carji-grad poslan, kteri je pa svojo naloga slabo opravil, ker je Focja za patrijarha poterdil, za spolnjenje od papeža danih pogojev se pa ni pognal. Foci je papeževe pisma popačil in v svoj namen prenaredil, je take pred številnim v Carjigradu sklicanim cerkvenim zbi-raljšem bral, si po tem takim s papeževim imenam v celi jutrovi deželi veljavo goljufno pridobil, ktero je bil namenil v podkopanje časti in spoštovanja apostolskiga stola sv. Petra obračati. Še le potlej , ko se je bil raz-kolnik (ločnik od sv. Cerkve) s prekanjeno hlimbo uterdil, je bilo čez-nj izobčenje od papeža vnovič izrečeno. Cesar Leon je bil Focja v Armenijo pregnal, kjer je 1. 891 umeri. Patrijarh Štefan, cesarjev brat, je edinost z Rimam obnovil, ktera je potlej okoli 150 let terpela. Tode korenina razdvojstva ni bila udušena, in Focjev duh u greški cerkvi ni nikolj več poginil. Častilakomno posku-šanje zoper Rim, napuh in neka zavidnost zoper večerno Cerkev se je zmiram bolj razodevalo. Kolikor bolj se je pa zveza s sto-Iam sv. Petra razvezovala, loliko očitniši se je vidila, de Gospodov blagoslov popuša ju-trodeželsko cerkev, deržavo in njene podlož-nike. Mohamedanizem (turška moč in vera) je od bizantinskiga cesarstva zaporedama nar lepši obkrajne in dežele tergal, ter cesarski tron zmiram bolj spodkopaval. Vsa deržava se je začela v svojim drobu razpahovati; raz-pori, punti, trinoštvo je začelo divjati; vse časti in službe so se za denar prodajale; spa-čenost in nesramnost do gnjusobe je okužila cesarski dvor, ljudstvo, duhovstvo nižji in vikši. Ni čuda! ker sv. Duh je le Cerkvi do konca sveta obljubljen, kteri so bili pa oni pokoršino odpovedali. Ne de bi se bili zopet Rimu, sredini edinosti, približali, in se hker-šanskimu življenju z obnavljenjem duha po-vernili, je bila še le zaveza s stolam sv. Petra v enajstim stoletji popolnama raztergana. Človek, ki je nesrečno ločenje od Rima popolnama uterdil, je carjigraški patrijarh Miha Cerulari, kakor je bilo že rečeno. Ta mož je težko vidil, de je greško ljudstvo še vedno hrepenelo, se z namestnikamsv.Petra zedini-ti in se mu podvreči; torej se je po novih po-
močkih ogledoval, kako bi latinsko cerkev Grekam popolnama perstudil, in v njih sercih tako sovraštvo vnel, de bi več ne hrepeneli po edinosti z Rimam. Začel je tedaj svoje ljudstvo zoper večerne kristjane kakor zoper krivoveree dražiti. Greško ljudstvo je bilo v nevednosti še globoko zatopljeno, in ni več vedilo razločiti, kaj je v veri bistno, kaj ne-bistno? kaj se šteje k vernim resnicam, kaj k cerkvenim šegam, ktere zamorejo brez verne škode razločne biti, (kar ljudstvo tudi še nekaj podučeno težko razloči.) Lahko je bilo tedaj Mihu Cerularju, se malih, nebistnih razločkov v cerkvenih šegah poslužiti, kakoršni so vselej bili in bodo, ter s tem latinsko cerkev po krivično krivoverstva obdolžiti. Te obdolženja so pa tako malovredne, de vsak tudi nar bolj priprosti iz njih samih lahko razvidi, česa je Miha Cerulari iskal.
Ob času namreč, ko je papež Leon IX., od Normanov vjet, v Beneventu živel, je Miha Cerulari Transkimu škofu v Apulijo list poslal, v kterim je večerne kristjane v več rečeh krivoverstva obdolžil. V7 tem pisanji za-popadeni in pozneje bolj razjasnjeni razločki se v naslednje razidejo: „de se latinski kri-stjanje v saboto postijo ; de post perkrajšujejo; de o postih aleluja ne pojo; de imajo per sv. maši opresni kruh; de perpustijo kri in zadavljeno vživati; de si z britvo brado brijejo; de celo mnihi svinjsko meso jedo; de nikakor ne perpuste duhovnain zakona, de k molitvi vere besede perstavljajo in več taciga.
Cesar Konstantin Monomah se je per vsim tem bal očitniga razkolništva in je rimske poslance v Carjigradu s častjo sprejel. Kardinal Humbert, nadškof Peter Amolfijski, kancler Friderik lotarinški vojvoda, so se podali v cerkev sv. Zofije ter nad Mihom Cerularjem ečitno izobčenje razglasili (1054). Miha Cerulari, od cesarja Izaka Komnena pregnan, je v pregnanstvu umeri; tode zveza z Rimam je bila in je ostala stergana. Drakonovi zobje jeze, grozovitniga sovraštva in zaničevanja, ktere so začetniki razkolništva med ljudstvo zoper latinske kristjane sejali, so bili tako globoko zasajeni, de je bilo vsako prizadevanje sperjaznjenja in sprave od tistihmal zastonj. Kolikor večji je bila spačenost in nevednost ljudstva, toliko bolj je sovraštvo zoper stol sv. Petra roge kazalo. Sleherniga za-slepljeniga rogovilarja je ljudstvo rajši poslušalo, kakor previdne in učene može, nektere boljši cesarje in razsvitljene škofe, ki so ju-trodeželce z latinci vnovič zediniti se večkrat poganjali. Sirske obkrajne, že zdavnaj od Mohamedancov pogoltnjene, so se razkolništva manj naravnost vdeležile, in so ob križanskih vojskah, ki so skorej po začetim razkolništvu zahrumele, za dle časa z materjo Cerkevjo zopet v edinost stopile. Ako bi bili Greki s katoličani v edinosti, ko so se le-ti junaško zoper mohamedanstvo vzdignili, svesto bi bila tačas mogočnost polomesca mogla merkniti in se potopiti. Tode nesvestoba Grekov je per-pomogla več kot turško orožje, de so se mnogotere naj silniši prizadevanja navdihnjeniga keršanstva brez vspeha razkadile.
Boljšiga vspeha je bilo od vesoljniga cer-kveniga zbiraljša v Lijonu 1. 1274 pričakovati, v kterim so se nar učenejši Greki prizadevali greško cerkev vnovič z latinsko skleniti; tode razdraženje in fanatizem greškiga ljudstva je tudi to novo poskušnjo razderl, ktera je s smertjo cesarja Mihela Paleologa 1284 popolnama poginila.
Tako se je tedaj bizantinsko cesarstvo, v oserčju omagano, v keršanskim duhu in življenju zamorjeno, hitro svojimu razpadu bližalo. Šiba božja je tukaj očitna. Turki so si podvergli zaporedama celo Azijo, in potem čez Bospor v Evropo prestopili. Zdaj je Gre-
kam do živiga šlo; naj hlagoserčniši in naj umnišT možje so še enkrat poskusili, se Materi Cerkvi v naročje vreči, ter iz edinosti ž njo si novih moči nabirati. V Ferari in Flo-rencii so bili 1. 1438 in 39 zastran zedinje-nja obeh cerkev zbori in pogovori in pismo vernitve Grekov v naročje matere Cerkve je bilo 6. m. serpana 1. 1439 podpisano. Veselje se ne da popisati, s kterim je sv. Oče Evgeni V. keršanskim narodam to srečno do-godbo naznanil. „RazveseIite se nebesa ■ tako on piše — in raduj se o zemlja! poderta je stena, ktera je izhodno cerkev od zahodne ločila. Zedinil je Kristus obe z nar močnejši vezjo ljubezni in mira. Po dolgim žalostnim zlegu mnogolelniga ločenja se zopet vsim sveti jasna svitloba zaželjene edinosti. Veseli naj se Cerkev, naša mati, zavoljo zedinjenja svojih dozdaj razpornih sinov; ona, ki je nekdaj ob času ločenja grenke solze prelivala, naj se zdaj zahvaljuje Bogu v brezmernim veselji." Iz taciga govorjenje se prava Mati razodeva ktera noče, de bi bili njeni ljubi otroci ločeni in sperti. Po tolikim trudu in veseli zmago-vini zedinjenja, se je pa vender v kratkim po tem velik del Grekov v razkolništvo povernil, in šiba božja je njegovi nezvestobi precej za petami peršla,ker v letu 1453 je padel Carji grad Turkam v rop, in zala prezala cerkev sv Zolije se je v turki metčit (inošejo) sprc-vergla. (Realencycl. tur das kalh. Deutsch-land.)
Tako so grešili greški očetje, in zdaj morajo njih otroci od roda do roda s kervavimi solzami njih zadolženja spirati. Zjokati se je, ko človek bere silno terpljenje, trinoštvo, posilstvo in nečloveštvo, s kterim so ubogi kristjani, med njimi množina Grekov, pod Turkam stiskani, tlačeni in zaterani! Ko bi bile vse solze skupej, kar so jih ti ubogi ljudje preliti, odkar so, svojo staro Mater zapustiv— ši, turškimu samosilstvu zavdani, obljubim, de bi vso njih zemljo v globoko morje spremenile. V jugoslovanskih listih se od časa do časa dopisi iz unih krajev bero, kteri z globoko otožnimi besedami popisujejo morje britkost, v kterih je nesrečno ljudstvo potopljeno; v boreči obupnosti roke sem čez meje v obraženi svet stegujejo, in na pomoč kličejo *), de bi se moglo tudi kamnitno serce omečiti.
Kako de je ne najdejo ? Peršel bo čas, de se bodo skesani v naročje svoje Matere vernili — zgubljeni greški sini: tedaj se jih bo tudi njih Oče usmilil, jih iz suž-nosti rešil ter sprejel za svoje sine, per-stan na roko jim bo dal, v nar lepši obleko jih oblekel; tadaj bo imela vesele goslje mati katolška Cerkev — in velik praznik slovanska narodovnost.	— n. —
Šuntarji in puntarji.
Nobena reč na deželi toliko grenkosti, na zadovoljnosti in ujedanja ne dela, kakor hu-dovoljni šuntarji, kterih je sem ter tje še dosti. Taki malopridneži so večji del tako imenovani kmečki modrijani ali bi rekli modrijači. Kadar modrijači „nimorum gentium" za kaciga modrijača „majorum gentium^ zvedo, kteri zna dobro ropotati, morebiti kako čerko zapisati, in kako besedo tajč pohrusten, hodijo od množili strani ga za svet prašat. In taki potepini potlej nemir in nezadovoljnost med ljudstvo sejejo. Od eniga taciga se na Notranjskim pripoveduje, da je v Dolu, kteri, kakor pravijo, je že trikrat bil na Dunaji zavoljo odkupila gosposkinih davkov. Undan je bil mende neki kmet iz Znotrajnjskiga pri
";'f) Znana je p. clegia pred nekoliko leti v svet poslana: „Svemu svetu sunce sije; — kod Balkana neima dana" itd.
njem, in je lepe reči od njega slišal, s kte-rimi zdaj svoje srenjane podpihuje. Rekel mu je mende uni velikoustni lažnik, de je na Dunaji zvedel, de ni treba grunt ni gosposki nič odkupila dajati, de je vse odpušeno; de so ga potlej močno prosili, naj nikar tega okoli ne trosi, kar je zvedil, sej bo njemu odpušeno, itd. In kaj taciga se velikrat sliši, ker kakor je znano, nekteri možje res na Dunaj hodijo, popraševat, ali bolje reči, zijale prodajat, sami sebe in svoje deželane sleparit, ker k cesarju oni ne pridejo, zakaj ondi bi resnico zvedili, ktera jim pa ne diši.
Kolikor se nam zdi, je Ie ena sama pot, po kteri bi se zamoglo temu razdraževanju konec storiti. Naj bi Njih veličanstvo cesar Franc Jožef res pustili nekaj kmetov pred se, de bi iz cesarjevih ust sami resnico slišali in pisano dobili, potlej bi verjeli. Te može bi mogli kmetje sami zmed sebe z voliti, de bi t ake odbrali, na kterih resničnost se vsi za-neso, in ki vsi vedo, de s kmeta m derže. To bi se lahko brez vsiga truda zgodilo, in ko-\ liko dobriga bi peršlo iz tega! Sej vender ni hujšiga, kakor nepokoj uboziga kmeta, ki mu eden pravi: „plačaj!" drugi pa: „nič nisi dolžan plačevati, vse je odpušeno." S tem lahkim pomočkam bi se vsa dežela upokojila, ker bi naravnost iz cesarjevih ust resnico slišala.
Drugači pa kmet nikoli ne bo verjel, de je to cesarjeva volja, za to ker on misli in za terdno verjame, de so postave popačene, prej-den od cesarja do njega pridejo. Tega mu ne bo lahko kdo iz glave izbil. De je pa kmet zdaj tako nejeverin, de še resnice ne verjame, in nasprotva kjer le more, je lahko zapopasti, ako se pomisli, de seje popred velikrat ž njim od strani vikših velikrat prav nečloveško ravnalo. Ko bo spoznal, de se njemu od vikših spoštovanje ne odreče, kakor človeku in postenimu deržavinu, bo tudi on svojim prednikam spoštovanje ložej dajal, in ne Ie po zunajno in hinavsko, ampak iz serca. Ne moremo tukaj zamolčati, de eden zmed poglavitnih vzrokov, zakaj de kmet deželskim gospodam tako malo verjame in jih tako malo spoštuje, je ta, ker per njih vere ne najde. Dokler ne bodo veliki gospodje imeli vere, dotle ne bo kmet do njih imel praviga zaupanja. Poznamo gospoda uradnika, ki je pred malo časam po notrajnskim po opravilih hodil; ko je odšel, ga je vse hvalilo. Zakaj? Zato ker je mož povolji božji, in tudi po človeški. Marsikteriga pa vse osorno gleda, ker ga hitro spoznajo, per čem de je.
— r. —
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Več dunajskih pervih časopisih piše, daje na Koroškem pri Novem mestu! Sava! bregove prestopila in tako povodenj napravila, da so brodnarji z lastno nevarnostjo iz več hiš, ktere je voda od vsih strani zajela, ljudi rešila. — Zares velika je morala Sava biti, ki jo je čez Grintovce Korošcem v pogubo udarila.
Primorska.
Po najnovejših popisovanjih od leta 1850 ima Primorje razun Tersta v 29 mestih (5 v goriškem in 24 istrijanskem okrogu (7 predmestjih, 14 tergih in 929 vaseh, skupej 65,915 hiš in 431,545 prebivavcev (5326 več kakor v letu 1846), Terst z okolico ima 89,000 prebivavcev. — Živine imajo 7281 konj, 1890 oslov, 38,348 volov, 41,301 krav in 297,896 ovac.
Istrija.
Dolgo deževanje je vzrok, da je tudi nizke primorske kraje povodenj zadela, posebno pri Kopri, kjer sol pripravljajo, je mnogo škode
povodenj napravila. Ljudje tožijo, dasočivje, sadje in terte škodo terpe zavolj dolzega de-ževanja, gosence pokončujejo želiša. Nezdrav Jug vleče, da ljudje bolehajo.
Koroško,
Slišimo, da tudi na Koroškem modri župani gledajo, šole zboljšali, in tam, kjer jih še ni, napraviti. Gospod župan Terdne vesi (Hor-dendorf) pod Celovcem u št. Jakopskej fari se na vso moč trudi in prizadeva, novo šolo na noge spraviti. Otrok je veliko i farmani so pripravljeni, najbolj ko je mogoče, k tej imenitnej reči pripomagati. — Srenjski odbor Celovca je te dni 10,000 rajn. sr. dovoljil, i nekomu gospodu za vert ponudil, na kterem bi imelo novo Celovško učilišče stati.
(Bčela.)
*	Visoko ministerstvo uka je nektere začasne učenike na Dunaj povabilo, da bi se tamej u seminišču na skušnje za učitelje latinskih šol pripravljali, ter je vsakemu štipen-dium 200 gold. sr. ponudilo. Gosp. Anton Janežič se je zavolj tega te dni na Dunaj podal, in bode nekaj mescev tam ostal. Pre-svitli gosp. naš knezoškof so milostljivo dovolili, da mesto Janežiča dva: bogoslovca, gosp. Ferčnik i gosp.: Zumper, u tukajšnih latinskih šolah slov: jezik učita. — To spet veselo priča, da se vis: ministerstvo resnično prizadeva, skoraj slovenske profesorje dobiti.
(Bčela.)
*	Na Bistrici pri Svečah so od tega časa, kar se je začelo u šoli zraven nemščine tudi slovenski učiti, otroci veliko veselje do šole dobili, se učijo pisati in brati, po slovensko in nemško, tudi lepo peti tako, da že u cerkvi pri sv. meši pojejo. Otroci in stariši so gmet-ni in veseli, in ne vejo, to novo napravo dosti pohvaliti.
Horvaška.
Opravništvo „Matice ilirske" pozove vsepi-savce da napišejo v narodnem jeziku „ljudsko dogodivščino jugoslavenskega naroda. Kdor bo to delo naj bolje dokončal, bo prejel darilo za 300 gold. v sr.
*	Horvaški slikar, gospod Karaš gre na povabilo Seraskiera Omer pašata v Travnik, kjer bo slavnega Seraskiera, njegovo ženo in otroka vpodobil.
Avstrijanska.
Dr. F/scher, bivši deželni poglavar na Av-strijanskem, je sledeči razglas izdal: Zgornjo-Avstrijancem.
Iz daljine pošljem te verstice v Vašo deželo, se od Vas posloviti.
Še nikdar se nisim tako teško ločil, kakor sedaj, ker zapustil sim celo ljudstvo, ljudstvo, h kteremu sim bi! o pomembonosnej dobi poslan, s kterim sim bil skoz težavni dve leti njegovega in mojega življenja z nebrojnimi zvezami zjedinjen.
Kolikor dalji je čas, v kterem smo skupej živeli in kolikor več je vezi, ki so nas vezale, toliko težje mora tudi biti, se od njega odter-gati, kar v polni moči čutim. Z Bogom!
Sprejeli ste me, ko sim mesca decembra 1848 k Vam prišel v veliki večini z zaupanjem, ker ste vedli, da tega potrebujem. Zaupanje ste mi ohranili, ker ste vidili, da od-kritoserčno z Vami mislim. Bili so mesci, ko sim bil pri Vas, da sim se zamogel le na Vas zanesti, in pri tem se nisim motil. Zatoraj se Vam iz serca zahvalim.
V Terstu 8. maja 1851.
* „Nar. nov." pišejo: Kakor Dunajske no-vine govore, je gospod baron Franc Kulmer, deržavni minister zvoljen za podpredsednika deržavnega svetovavstva.
Češka.
„Pražske nov." pišejo: Zavolj raznosti če-
skega jezike, ki lahko k zmotam peljejo, je bil gospod minister uka in bogočastja primo-ran, zavkazati komisijo sostaviti, ktere naloga je učeno terminologijo za šolske in učne knjige sostaviti. Komisija se bo v ti namen v Pragi sostavila.
Moravska.
Pri Olomucu se bo 30,000 vojakov zbralo; vojaške vaje bi se znale ondi 20. t. m. pričeti, h kterim bo tudi cesar prišel.
Ogerska.
Na Ogerskem je goveja kuga že skoraj popolnoma ponehala. Pisma iz Szereda pripo-vedujo, daje iz nova ondi hudo začela razsajati.
* Od leta 1849 se je čez 150,000 pušk, ktere so vstajnikom vzeli in dvakrat toliko samokresov za c. k. vojaštvo popravilo.
Sedmograško.
Sodniška vravnava za sedmograško krono-vino se ima te dni razglasiti. Poprejšnji minister je v ti namen že 19. decembra pr. I. prednašanje imel, kar se je vendar zdaj še enkrat v pretres vzelo. Pri tem so bile velike težave. Pokazalo se je, da je sicer pre-bivavcev naj več Romanov, da so pa narodnosti sila zmešane. Toraj se je moralo gledati, kako je treba sodnije omejiti, da bo naj bolj prav. Višje deželno sodništvo bo obstalo samo v Sibinju; deželne sodništva se bodo vstanovile v Sibinju, Kološu, Maros-Vasar-heiy-u, Karlsburgu in Desu. Razun tega bo 20 okrajnozbornih in 79 okrajnih sodnij.
Galicia.
Nedavno so iz nekega potoka blizo vesi Li-skove u rusinskoj Galicii kamenitno, 6 laktov dolgo soho (štaluo) staroslavjanskega malika „Svatovida" potegnuli. Ta solia ima 4 na 4 strane sveta obernjene obraze, i na vsih 4 stranih je s mnogimi urezninami okrašena. Grof Potočki, kteremu tamej zemlja sliši, je ovi imenitni in čudni spomnik Krakovskemu vseučilišču daroval.
Tuje dežele* Bosna.
Iz Hercegovine se piše, da je ondi kolera začela razsajati, in še neka druga neznana kužna bolezen, ki živino in ljudi napada.
Černagora.
Poslanci keršanskih prebivavcov na meji Hercegovine so se iz Cetinja spet na dom vernuli. Cernogorsko starašinstvo jih je prijazno sprejelo, vender se ne zanese dovolj, da bi mu pomagali, akoravno so obljubili; to velja po-
sebno od vojvoda v Grahovem.
Černogorci se pa med tem za vojsko pripravljajo. Pred nekterimi dnemi je več 100 štir- in osemlibernih krogel za topove skoz Kotor v Černogoro šlo, in sliši se, da bodo drugo vojskino pripravo iz Tersta dobili.
Francoska.
Na Francoskem so se razne politiške stranke zlo zmešale, tako, da Francozi sami obstanejo, da so pot zgubili, po kteri so hodili in da sami ne vedo, kam da bodo prišli. Legitimisti so se zoper podaljšanje predsedništva dvig-nuli in ne vedo, koga bi na mesto Napoleona volili.
Portugalska.
IzLizabone se piše 30. aprila. Oporto, bolj angleško, kakor portugalsko mesto, je raz-ločbo storilo. Saldanha je tedaj gospod. On je to postal s pomočjo puntarske stranke. To sicer ni njegova stranka, brez nje bi bil pa danes begun v Londonu ali Parizu. Kaj bo zdaj počel? On bi hotel znabiti še kraljici pri-zanesti, pa tega storiti, ne bo mogel. Pun-tarji ga naprej tirajo in pred kot ne, da bo
prisiljen kraljico odstaviti, da bo v imenu nje neodraslega sina vladal, se ve da le tako dolgo, dokler bo stranki dopadlo, ako bo pa hotel po svoji volji ravnati, se bo moral bojevati, in znabiti bo vidila začudjena Evropa zmago-vavca mesta Oporto kmalo spet begati.
*	Maršal Saldanha, zdajni diktator na Portugalskem, se je v Lizabon napotil. Klic: ura prenaredba!" ga spremlja in kaže, kaj da je storil. Kmalo bo moral, ako se reči drugači ne obernejo ali demokrate sam v kozji rog ugnati ali pa vlado prekucnuti.
*	Novice iz Lizabone poročijo, da je kralj višje poveljstvo, ker seje bal, da bi ga v poslopju ne zagrabili, druzemu generalu izročil.
Ilusovska.
Ruski car s carico pride 20. maja v Varšavo. Car se ima podati na gališko mejo, kjer bo imel pogovor z avstrijanskim cesarjem. Ostal bo tudi nekaj časa v Loviškem taboru, kjer kakih 80,000 vojakov stoji. Da bi se pa on v London podal k obertnijski razstavi, kakor angleški časopisi pripovedujejo, je zlo negotovo. Gotovo je pa, da bo cela ruska armada še celo poletje na Poljskem ostala.
*	»Sjevernaja Pčela" naznani, da misli carsko društvo za kmetijstvo v Petrogradu poslanstvo o znanstvenih zadevah v Kamčatko poslati kakor tudi v druge vshodne primorske kraje Ruskega. Mladi Poljec, Czaptki, ud tega poslanstva se je zavezal v ta namen na leto 5000 rubljev podariti in sicer skoz celih pet let in pol.
Poljska.
Iz Poznanskega se piše v „Goniec" 13. t. m. Pri včerajšnem letnem zboru društva „Liga poljska" je bil za predsednika Valentin Ste-fanski, za tajnika Jožef Bogdanski, za de-narničarja Peter Zaczynski in za namestnike so bili zvoljeni L. Pavlovvski, J. Jiingst inE. Maniewski.
Gerška.
Društvo starinstva v Athenu je blizo Auro-poliza, 2 metra pod zemljo zadelo na ostanke starega poslopja. Menijo, da so se stari svetovavci Athena tukaj v skrivne seje zbirali. Razun drugih imenitnost so našli 50 starih napisov, potem 4 velike, prekucnjene stebre, prave izdelke umetnije. Društvo obžaljuje, da ni v stanu najdene starine preiskati, ker nad zemljo, pod ktero leže, so hiše postavljene, ki se morajo podreti in kupiti, kar pa društvena denarnica ne dopusti.
Predsednik ministerstva je kraljico prosil, da bi ga službe odvezala, kar mu je tudi dovolila, zavolj tega je minister pravosodja Paj-kos začasno njegovo stopnjo prevzel.
Afrika.
Telegrafiško naznanilo naznani sledeče iz Aleksandrie od 9. t. m. Zmešnjave med Egiptom in turško vlado so že skoraj popolnoma poravnane. Turška vlada tirja, da se za vojake službeni čas odloči in egiptiška vojska na 18,000 vojakov poniža, da se vsim osebam, ki se prijavnih delih rabijo, plačilo da, tlaka pa še zanaprej dopusti. Ona potem hoče, da se osebni prepiri med rodovini Mehemed Ali-a končajo, ker se vsacemu udu dovoli, se naseliti, kjer mu je drago. Turko-egipti-ška komisija se bo v Carigradu sostavila, te zadeve vravnati.
Ljubljanski novicar.
Včeraj so se začele v drugo v Ljubljani porotne sodbe. Pervi, ki stoji pred sodbo,Do-linar po imenu, je zatožen hudodelstva raz-bojstva. Zagovarja ga dr. Kavčič. Prič je čez 30 k obravnavi povabljenih.
Spisal Jan. T..d..a. 15. Metuljske žene.
Po mestu teče černa kri, In groza smcrtna veje v ulci vsaki. In sred Metala hram stoji svečani, Ki zbira krog se truma brez orožja, Deklice zale, v licah cvet mladosti In resne matere z nedolžno deco.
Obda groinada sveti hram, Odperti habi vabitte v darisčc, Ki njožna truma se zatvori terdno. In šibka žena na žertvenik stopi, Iz oka bliska pa ji moški ogenj, Tak teče govor jej iz ust junaški :
„Rešenja bogi nc dadd,
Skopnela v boju je možakov truma,
Si družbe z njimi isejo ostali.
Le me predane smo Rimljana siii,
Ak ljubši skrunjenje u tujih mestih,
Od smerti slavne nam je v domu starim.
Zdajavk vender med nami ni, Ki moža smert bi preživele lahko, Ki milo dete v sužnost bi redile, Ki ne sledile dragimu bi zvesto. Enak je broj junakov in junakinj, Ki sluli solnčno ao skoz vekov sedem.
Podajmo dlan osodi zdaj !
Nikdar ne dolži nas zamude vražnik,
De strah prednjim nam vdihne serčnost samo.
Dekleta žarne! brez bojezni nujlcl
Prižgavši bakle si pri ognju večnim ,
Vtaknite berzno jih v gromado suho!
Začujejo deklice glas. Hrašine suhe žar se hipno prime, Visoko šviga krog poslopja plamen In liže razdeljivo stene svete. Iz hrama ven doni slovesna pesem, Bližeča Smert ne najde plašnih žertev.
V žarjavci hram popepeli, Z bogovi devo, majko, milo deco. Pa dalje ogenj po širjavi sega.
Cestopis.
(Dalje.)
„Ko stopim iz cerkve na cesto, vidim občo radost vse povsod. Vsi ki se srečajo, se pozdravljajo, objemajo, cčlovaje #) s radostnim; Christos voskrese i s odgovorom : Voistino vos-krese! Bilo je mende ravno ob treh (v jutro), vse hiše so odperte, vse je bedelo, vsikam se u hiše ide, kder vsaciga sprimejo s velikonočnim pozdravom, okinčane mize so polne vsih mogočih jedil, vsaciga k polni mizi pe-Ijejo, ter se mu postreže pred vsemi drugimi jedrni s blagoslovljenim kruham i sirom.
Snidem se s prijateljem generalom od M. pred njegovim hramom, njegova družina (služabniki) ga sprime u predvežju (lopi, pri-kleti), gospod objeme i celuje vsakega bez razlike. Potem pristopi družina k nam, nas objame i celuje ravno tako, ko bi dolgo ločeni s veseljem se sdaj sopet naišli."
„Še le v svitu se vsak v pokoj poda. Ob jedenajstih idem velike parade gledat. Po prijaznem posredovanju se vetopim na vgoden prostor pri vratah zimske palače, odkoder sem vse lahko pregledal. Prijazno bilo je vreme, u neprezirni rajdi stoji krasna vojska (armada). Nalpred pride veliki knez Mihael ska-koma jaliaje, s tisučerim ura, pozdravljen. Čes kratko stopi car iz palače, pa ide pešice k vojski. S neizmerno radostnim uzklikomga pozdravijo. Bil je v obleki donskih kozakov, ktera se njegovemu starinsko-krasnemu obličju kam bolj prileže od vsake novokrojne obleke. Stal je u središču pred vojskoj, kar iz vsakega polka stopi nekaj prostakov iz verste. Ti ga obstopijo. Car se približne vsakemu po-samesnemu s velikonočnim pozdravom, vsakega objeme i celuje.
*) Celovati, t. j. na čelo polubiti, Pri ruskih Slavenih je naimer obča navada na čelo se polubovati.
To je nekako vlastito častljiv pogled! Vsako leto današen dan se od prestarih časov ponavlja radost nad vstajenjem Gospodovim, čut jednakosti pred Gospodom (Kristusom) prešine vse ljudstvo, vsi, visoko i nizko, se objemajo ko bratje, celo 011, ki vlada čes endel sveta, svetski glavar svoje cerkve, cčlujenaj nižjega izmed svojega ljudstva spoznajestem jedinost svoje vere, svoje ljubezni, svoje zve-stosti s ravno tem svojim ljudstvom !"
„27. aprila (po našem 9. maje se podam u družbi Or. K., gospoda od A., gospoda V. od S. i kneza P. L. iz Petrograda na pot v Moskvo. Ker sim odločil noč na dan putovati, pridemo 2. maja o poldan u starinsko carsko mesto, ko je sonce naj lepše sijalo. Ko se Pe-trograd za herbtom pusti, je pot jako žalostna skoro čes same luže i gojzde. Potem pridejo gore Valdajskc, edine ki jih evropejska Ruska ima. Tam so krasni veseli kraji, bliže Moskve bolj pčšatni."
„30. aprila ob 11 pred poldne pridemo u staro mesto Toržok, ki zaleže toliko prostora ko Hamburg, ali brojilahkič 15000 ljudi, dokler Hamburg desetkrat toliko."
„U gostivniei so nam postregli sizverstnim pisščanci, ki po vsej Evropi slujejo! V Tor žoku so sloveče tovarne, u kterih se iz pisa nega saliana delajo čižme, črevle papuče, torbe i. t. d., ki se deloma tudi zlatom i srebrom izverstno všivajo."
„Tedna gospa ali deklinca s zlatošivanjem po navadi lahko na dan zasluži 1 rublobanko (26% kr. sreb.), po letu o dolžjih dnevih ako marljivo dela, tudi 2 rubli banko. Jedne take zlatovšivane čižme (rusko sapogi) stoje tovarn i k,'t na 3V« do 4 ruble banko. U teržnici jih prodava po 8 —10 rubl banko. — Možki delavci se pogodijo s tovarnikom, kronski kmetovi sami ob svojem, grajšinski podložniki po svojem gospodu. Navadni delavci dobijo zra ven živeža vsak dan po leti 50 kopek (kope ka -2i/,1 vinara sreb.), po zimi 30 kopek gotovih penez, vendar tudi za vsako nedelo i svetek. Boljši delavci dobivajo tudi več."
„Mesto Tver je na Volgi naj večji reki Evrope. Tver po velikem požaru 1763 z nova pozidano se med naj lepša mesta v Ruskoj šteje. Znamenita je v tem mestu tergovina. 4000 brodov vsako leto pripluje in odpluje, po Volgi. Kakor u vsakem ruskem mestu tudi tukaj mnoge cerkve, brezštevilne kuple i zvoniki že od daleč blesketajo. Med lipami so krasna sprehajališča. Cerkve i hrami so žolto namazani, zato se to mesto od Rusov imenuje „žolli gorod". 12000 burlakov (tako se ime-nujo, ki na Volgi ladje vlečejo) najde tukaj svoj zaslužek. Okol 4000 ljudi ima delo i kruh v tovarnah, kterih je sdaj v tem mestu več ko 100.
„0bčinska ustava kronskih kmetov se je v noveji dobi nekoliko preinačila. Občina naj nižjiga razreda je selo, drugega razreda sel-sko občestvo, tretjega razreda v o los t (vlast-oblast). Predstojnik vsakega sela je starosta. Njega izvolijo kmeti iz svoje sredine; pod njem i jemu v pomoč se desjatski, vsikdar od 10 gospodarov izvoljeni. Ti ostanejo po navadi 1 leto u službi, akoravno postava zapove vsak mesec nove izvoliti. U celo malih selili je večkrat samo en desjatski na čelu. Desjatski nimajo nikakošne plače, staroste pač po številu duš do 175 rubl banko. Tu i tam je že od nekdaj iz več sel se na-pravljala jedna združena občina (selsko obš-čestvo); sdaj je to sploh ukazano; selsko obš-čestvo jc perva stopnja nad posamesnimi občinami ali seli. Predstojnik selskega občestva je po navadi bil naj stareji selski starosta (staršina), sdaj pa ga vsi gospodari vseh sel izvolijo tako, da po 10 hiš izvoli 2 gospodam, ti potem izvolijo staršino. On sdaj ima 3—4000 rubl banko letne plače. Toliko sel, da se 5 —600 gospodarov štele, se sdaj sdružuje u jedno selsko občestvo. Selsko obš-čestvo' izbira sdaj novake, ki so se pred po občem popisovanja (na tisuče) odločevali in izbirali.
Druga stopnja med posamesnimi občami ali zapopadek vec selskih obščestev je volost (ko pri nas okrožna vlada). Nje predstojnik je golova (glava). Tudi tega izvolijo kmetovi na tri leta. Okrožni predstojnik more svoje mnenje glede volitve pismeno izreči, poglavar jo poterdi. — Do tod je narodna vstava. Kar
je dalje, razdelitva v okroge, deželske gu-bernije, ministerstvo deržavnih irnanj, vse te razdelitve so politiške, deržavne." — (Dalje sledi.)
Rodoljubi.
Igra v treh djanjih iz češkega.
(Dalje/)
Osemnajsti nastop (brez kozakov).
Beri. (vzame ta dva cekina) No vidite, kar smo mu dali, — desetkrat je plačal, in jaz bi mu bil to iz serca rad zastonj podelil (dal).
Miki. Jez ravno tako mislim, da dobro, kar se vojaku o vojski stori, se naj obilniše povemo.
Ranj. To imate prav.
Miki. No, mili moj sin pojdi, pojdi, naj te na tvoj očetov dom peljem.
Dorot. Pojdi, brate, jaz te popeljem.
Ranj. (vstane).
Beri. (jo zlata pregledoval) Vervico k njemu, Terezka, kaj dobro bi se nosil na vratu.
Ter. (vesela) Oh očka !
Beri. Na ga (ji da enega,)
Ter. (mu roko peljubi) O kako krasen; jaz vže davno nisrm nobenega vidila.
Beri. In drugi —
Marj. Meni ga daj, ga bom v skrinjo spravila.
Fant. Meni, meni (roke molijo)
Beri. Dorotea dobi' (ga ji da).
Dor. Stokrat vam Bog plati.
Miki. Svak, ti pa vender danes vse raz-daš!
Beri. In ko bi več imel, vse razdam. Niso li zopet naši zmagali? ne ženo li neprijatelja neprenehoma od naših granic? nismo li mi osvobodjeni?
Miki. Bes je to ! Zdaj spet smemo brez strahu živeti, in Boga zahvalimo, da so se naši tako dobro deržali, in da nam niso ne-prijatla sem spustili.
Beri. Jaz sem vam to vedno pravil, da imajte zaup v Boga, našega cara in naše vojake, da se ta bart dobro izide. In da bi nam imel kdaj v našo milo domovino priti, tega nisem nigdar verjel. Na slovensko ne sme ne-prijatelj.
Vsi. Na Slovensko ne sme! na Slovensko
ne sme! (odidejo).
Tretje djanje. Izba. Pervi nastop. Dragotin, Franc. Dr. Kaj misliš, France, pojdiva midva tudi na vojsko !
Fr. Halia, midva na vojsko? naju bi tam pohodili. Da, ko bi bila veči, potem bi to moglo biti; vojaški stan je meni všeč. Le premisli, kako daleč vojak pride, kaj vse vidi, kaj vse skusi —
Dr. To verjamem; potem ve povedati, kako e kaj po svetu. — Pojdi, dajva se zapisati! Fr. Nimam mere, ali bobnarji so tudi majhni. Dr. Bobnarji? Kdo bi boben nosil. Ali povej mi, France, ne veš — li, kaj da oče vedno na vertu delajo? Fr. Sekajo drevesa in oder delajo. Dr. Morda bode spet kaka slavnost, kot v lani; veš kako smo se morali o godu našega Magorodniga gospoda preobleči in plesati?
Fr. Zelo verjetno! pojdi kočiku, oni nama to povedo. Ako kaj bo, morava midva o tem tudi vediti, zakaj midva sva vže za to zur-jena.
Dr. Se ve! Pojdi, (hoče iti.)
(Dalje sledi.)
Ces. kralj, loterija,
Naslednje številke so vzdignjene bile:
V	Terstu 10. velikiga Travna : 93. 46. 11. 51. 60.
V	Gradcu 14. velikiga Travna: 91. 35. G 7. 9. 56.
Na Dunaju 10. velikiga Travna: 16. 19. 50. »§. 65. Priliodno srečkanje bo v Terstu 21. in 31. vel. Travna, v Gradcu in Dunaju pa 24. vel. Travna in 7. Rožnika.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Kdor želi v vradnim ali pa v otnanilnim listu karkoli si bode naznaniti, plača za vsako verstieo z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in za vsak-krat je še 10 kr. za kolek po
Vradni list
st. 27
novi postavi za plačati; kdor sam ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sOsta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar zapre-stavljenje odrajta.
k 4©. listu Ijjuliljaiiskiga časnika, vi o rili £0. \el. travna 1851.
St. 3922.
(96.) c 1
Oznanilo
c.k. okrajniga poglavarstva v Ljubljani.
Zadevajoč izročitev hišnih popisovanj in naznanenje hišnih obrest o dobi od sv. Jurja
1851 do sv. Jurja 1852.
Da se bodo zamogle v Ljubljani in ljubljanskih predmestjih zadevajoči davki za vladno leto 1852 odmeriti, je potreba, da se naznanenja o zapovedanih hišnih popisavanjih in obresti za dobo od sv. Jurja 1851 do sv. Jurja 1852 po do zdaj navadnim načinu pri c. k. okrajnim ljubljanskim poglavarstvu, stopivšim na mesto poprejšniga okrožniga poglavarstva v spodej odločeni dobi dopoldne ali popoldne med vradnimi urami tu sem izroče.
Gospodam hišnim posestnikam in oskerbnikam v mestu in v predmestjih se tedaj s tem naroči, se popolnama po razjasnenju od 26. junija 1820, ki je še v polni moči, ravnati pri popisovanju hiš in naznanenju hišnih obresti, kakor tudi popisovanje in naznanovanja obresti, predenj jih podpišejo in oddajo tukajšnimu okrajnimu poglavarstvu v pretres predložiti, in sicer:
а)	ako so oddelki hiše z obertniškimi ali kmetijskimi pohištvi, ki v mestnim okrogu leže in tistiga vlastnika imajo, natanjko popisani.
б)	ako so letni obresti z kupčijskimi prodajavnicami in štacunami v vežah vestno zaznamovani.
c)	ako so obresti vsake stranke, ki v hiši stanuje po pravici zaznamovane, in
d)	ako so se vse dani višji predpisi po vstanovitvi naznanenj dopolnili.
Potem se naznani, da se morajo po visokim poročilu deželniga poglavarstva od 24. julija 1840 št. 18051 v naznanenja hišnih obrest tudi ognjogasivne naprave in klavnice zapisati, ker se zamorejo za imenovane prostore, ako tudi nobenih obrgst ne prinesejo, vendar ako se drugači vrede, obresti dobivati.—■ Podpisali se morajo pri naznanovanju gospodje hišni vlastniki kakor tudi prebivavci v hiši, ako znajo pisati, prav za prav z lastno roko, sicer morajo obstati pri tem, kar so njih opolnomočniki podpisali.
Podpisovavci strank, ki ne znajo pisati, kterim so stranke obresti natanjko popisale, morajo dobri stati za pristavijeno podkrižanje, in pri tem se še pristavi, da se noben zmed rodovine ali poslov hišniga vlastnika ne sme porabiti za podpisanje imena.
Pri gospodarjih, ki ne znajo pisati, mora pristavljeno podkrižanje razun podpisavca tudi še druga priča, ki zna pisati, poterditi.
Okrajno poglavarstvo, kterimu je naročeno naznanenje hišnih obrest dobro pretresti, pričakuje, da bodo gospodje hišni posestniki prostore, ktere sami rabijo, ali svoji žlalili, hišnim oskerbnikam in čuvajem prepuste, z obresti drugim prepušenih v primerno razmero postavili, da tako ne bo treba sitnosti imeti vradno prostore pregledati in obresti odločiti; zatoraj se morajo od tistih stanovališ, ktere hišni posestniki zase obderže, ravno tako obresti prerajtati, kakor da bi jih bili drugi najeli.
To ravno imenovano naznanjeje odrajtati, so se sledeče dobe odločile, in sicer:
V notrajnim mestu: 2. junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 65
S. «	« «■. « ■-..»«. n 6® — 131
4.
5.
6.
»
v
D
»
T)
7)
n »
»
»
n n
•n
»
v
n v
y> »
132
197
„ 198 — 260
„ „ „ «261 — noter do čerke G.
V	Šent-peterskim predmestju: 7. junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 65
10- »	'» » » 7> » „66 — 125
11.	„ „ » y „ » » 126 — noter od cerke A.
V	kapucinarskim predmestju:
12.	junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 83 in čerke C.
V	Gradiši:
13.	junija 1851 za hiše od vpisne št. i
Na Poljanah:
14.	junija 1851 za hiše od vpisne št. i
V' kar lovskim predmestju in Kurji vasi:
17.	junija 1851 za hiše od vpisne št. i — 25 v čerki D; potem
za hiše od vpisne št. i
V	Ternovim:
18.	junija 1851 za hiše od vpisne št. i
V	Krakovim:
20.	junija 1851 za liiše od vpisne št. i
Na Močvirju (Karolinenlhal) :
21.	junija 1851 za hiše pod vpisno št. i — 36. Naznanila, de se obresti od lanskiga leta niso spremenili, se ne prejemajo Kdor bi časa za zgorej imenovane izročila hišnih obrestnih popisovanj ne deržal, s
tem se bo ravnalo po § 20. za hišne vlastnike predpisanim
Akoravno ima prav za prav sam hišni vlastnik to naznanenje izročiti, se vendar od tega odstopi proti tem, da bodo hišni vlastniki v ta namen take osebe zvolili, ki zamorejo odgovor dati, ako bi se kaj prašali ali kako podučenje razumeti. C. k. okrajno poglavarstvo. Ljubljana 12. maja 1851.
Tomaž Glančnig c. k. okrajni poglavar.
76 in čerke A.
65
97 in čerke E.
5 4 in do čerke C. 80 in čerke A, 75 in od čerke C.
št. 3944/537 Oznanilo.
(92.) C 1
Visoko ministerstvo kupčije, obertnije in javnih stavb je po razpisu od 18. aprila t. 1. št 2833/H. sledeče pooblastnjenja po odločbah najvišjiga patenta od 31. marca 1832 podeliti za dobro spoznalo.
1) Jožefu Heinzen,vdeležnikunaslova bratov Heinzen, fabrikantu pri St. Henriku tajniku obertnijskiga društva; pervi stanuje v Tešnu na Labi na Češkem, poslednji na Dunaju v mestu št. 965, za znajdbo tekočine za tisk in barvanje, na tri leta. Da se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo.
1) Antonu Tichy-u, na Dunaju vme-Btu st. 390, za poboljšanje pri napravljanju
barvanih jeklo-, rnedo? in druzih iztisov; na dve leti. Odperti popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
3)	Petru Wood, barvarju po Miroslavu Rodiger, pervi stanuje v Saifordu v grofnii Lancaster na Angleškim, poslednji na Dunaju, St. Ulrih št. 50, za poboljšanje tiska in barvanja vsake sorte tkanine, lesa, usnja in vsih drugih reči; na dve leti. Da se znajdba na skrivnem ohrani, seje poprosilo. Tuj popis je pridjan.
4)	Wilhelmu Elliot, c. k. pruskimu komerčnimu svetovavcu po dr. in notarju Andreju vetezu od Gredler, pervi stanuje v Be-rolinu, poslednji na Dunaju, za znajdbo, te-
Iegrafni drat z gutto percho v vsaki dolgosti z rudninskim ovitkam obvarovati, da se ne poškodje, na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo. Tuj popis jeprid-jan. _
5)	Francu Hofmeister, mizarju iz Bachenaue, vviirtenberškiga kraljestva, na Dunaju St. Ulrih št. 58, za znajdbo brilantne marmorove barve, ki se v vsaki podobi, mar-moru enaka, kakor žlatni kamni lesketa, s ktere se zamorejo perstani , ušesnice i. t. d. olepšati kakor tudi druge niajhine lepe reči, kakor podobe, kupe, posode i. t. d., potem lepi vozovi hišna priprava in tudi tlak in stene in sicer zlo naglo in dober kup in za dolg čas, na tri leta. I)a se znajdba na skrivnim ohrani, se je poprosilo. Tuj popis je pridjan.
6)	Conradu T ho mer, kondukterju na c. k. priviligirani dunajsko-glogniški in bruški železnici iz Geminza na Saksonskim, stanuje v Rrusku na Leitha na spodnjim Avstrijanskim za znajdbo priprave, po kteri se vrata ko jih kdo odpre vsakbart brez šuma od znotraj zaprejo, na dve leti. Odperti popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj popis je pridjan.
7)	Jakobu Fr. Henriku Hembergerju, oskerbniškimu vodju, na Dunaju v mestu, št. 785, za znajdbo in poboljšanje beljave (ravnanja pri beljavi) in za pripravo reči za presti na pet let. Da se znajdba na skrivnem ohrani, se je poprosilo.
8)	Dragotinu Hesse narejavcu orgel in mehanikarju iz Pruskiga, v Funfhausnu pri Dunaju št. 207, za znajdbo noviga orodja, ki fisharmoniko z pišalo druži, na pet let. Odperti popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati. Tuj popis je pridjan.
9)	Jožefu Ott, bronarju, na Dunaju Altlerchenfeld št. 222, za znajdbo in popravo bronastih urnih verižic, pri kterih so 1. koleš-čika verižic prerezane, obokane in svitlotis-kane in so podobni kači ali drugi stvari. 2. ako se te verižice pozlatijo, postanejo svitle kakor je zlato št. 2., 3. čisto svitlobo imajo kakor zlato št. 2, in 4. je podoba kače celo nova; na eno leto. De sa znajdba na skrivnem ohrani se je poprosilo.
10)	Jerneju Vonbank, po dr. Žigu VVehli, dvornimu in sodniškimu pravdosredni-ku, pervi stanuje v Sechshausu pri Dunaju st. 163, in drugi na Dunaju, za poboljšanje kamfnih lamp in steklenih cevk, ki zraven slišijo, tako da to olje čist in beli plamen da, ki se ne kadi in je zavarovana zoper veter; ne dve leti. Odperti popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
11)	Žigu Sch ossberger, kupčevavcu z kolonialnim blagam in komisarju v Peštu,
na Dunaju, Jiigerzeile št. 516, za znajdbo mehaniške posteljne vajšnice, tako da ni treba pri majhini pripravi, druziga posteljniga perila, ne perja ne slame, ne arovce; na eno leto. Odperti popis pooblastnjenja loži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
12)	Antonu Labia najemniku kerčme in posestva, v Speisingu pri Dunaju št. 32 za poboljšanje njegoviga 5 februarja 1851 priveligiraniga pluga brez kolic, imenovaniga ..silni plug"; na dve leti. Odperti popis pooblastnjenja leži pri c. k. deželnim poglavarstvu, kteriga zamore vsak pregledati.
Ljubljana 4. maja 1851.
Gustav grof Chorinskg. s. r. deželni poglavar.
Št. 3960.
Oznanilo.
(9 7.) C 1
Po razpisu c. k. ministra denarstva od 5. maja 1851, št. 6506, se glede na visoka razpisa od 19. februarja in 11. marca t. 1. naznani, da se od zanaprej izdajajo listki deržavniga zaklada od 1. januarja 1851, po 50 gold. 10 gold. in 5 gold. na poti zamenjave za tripercentne denarnične navkaze, listke deržavniga zaklada ali banknote pri vsih deželnih glavnih denarnicah, na Dunaju pri c. k. menjavni denarnici, potem pri tistih nabiravnih
denarnicah, katere bo denarstvena deželna komisija v ta namen odločila.
Zraven tega se ne bodo več pri noben denarnici tripercentni navkazi središne denar niče izdajali, kar seje do zdaj godilo poraz pisu 16. junija pr., I. naj pridejo v denarnico kakor plačilo ali na poti zamenjave, ker se morajo deržavni središni denarnici poslati, kjer bodo sožgani.
Od c. k. davkiniga vodstva za krajnsko kronovino.
Ljubljana 14. maja 1851.
Loger s. r.
Št. 395.
Oznanilo
(90.) C
s kterim se prekliče dne 25. oktobra 1837 izdani zavkaz čez uredsko ravnanje pri mu-te ngah (prošnjah za pred pravico, si o svojem času lego jamskega odmerka vzeti) kadar seje zamudilo položenje jamskih odmerkov napovedati.
Da se doslej zapazenc nepriličnosti odstranijo, ki izvirajo iz zavkaza dne 25. oktobra 1837 (danega, čez uredsko ravnanje pri mu-tengah, najde ministerstvo zeniljodelstva in rudarstva za dobro, oduzeti moč temu predpisu, po kterem je za zamujeno napovedanje lege ali položenja jamskih odmerkov kazen po pet in po deset goldinarjev ustanovljena in se je mutenga še le tikrat iz uredske' dolžnosti izbrisala, če zamudni mutnik še po preteku štirih tednov po tem, ko mu je drugi nalog kazni v roke dan bil, sodnijskega naročila spolnil ni; —in zavkaže se obiastnijam, ki rudarjenje dovoljujejo, na tanjko po predpisu patenta od 21.julja 1819) ravnati s pristavkam :
1.	da sme rudarjenje dovoljujoča oblastnija tudi daljej obrok za položenje jamskih odmerkov podeljevati, ako terdni uzroki, ki jih vde-ležnici razlože, in zaznamvani zadcržki, ki se imajo na tanjko pretehtati, podaljšanje obroka opravičujejo.
2.	Ce pa mutnik v podeljenem obroku lege ali položenja jamskih odmerkov ne napove, in tudi za novo podaljšanje obroka ne prosi, se ima mutenga brez vsega druzega uredoina izbrisati, mutniku le to naznaniti in taista se ima, če pozneje mutnik zopet prošnjo vloži, le za novo mutengo čislati in mutni list čez njo izdati.
V moč stopi ti predpis 1. junija tekočega
leta.
Kar se pri okoljšinah, ker § 2 do zdaj izdanih mutnih listov deloma s tem dvignjeni predpis zapopade, po ukazu rudarijskega glavarstva v Celjovcu od 28. marca 1.1. št. 635, posebno posestnikom mutnih rudar i j v ti namen naznani, da bodo zamogli svoje mutne pravice varovati.
Od c. k. rudarskiga komisarjata Ljubljana 25. aprila 1851.
Ratz
c. k. rudarski komisar.
Št. 886.
Proglas.
(86.) C 3
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani:
Da je v eksekutivni reči gospoda Jerneja Mali-a 'iz Teržica, po gospodu dr. Napretu, zoper Jakoba Sorčana iz spodnjih Dupelj zavolj dolžnih 659 gold. 41 kr. in 209 gold. C. s. c. kakor se je iz sodniškiga obravnanja 14. augusta 1849 pokazalo, dovolilo v eksekutivno prodajo posestva poslednjiga, ki je bilo po zapisniku od 14. decembra 1850, št. 1248 od sodništva na 490 gold. cenjeno. Obstoji a) iz tretjiga dela zemljiša ki je podverženo grajšini v Predvoru pod urb. "št. 296, cenjeno na 350 gold., b) iz kajže, v gruntnih bukvah krajnskiga mesta pod r. št. 5 zapisane cenjene 80 gold., c) iz njiv, v gruntnih bukvah cerkveniga posestva Šent Vida in Martina v spodnjih Duplah pod urb. št. 11, 15 in 17 zapisanih, cenjenih na 60 gold. potem druziga imetja, v vrednosti 46 gold. 30 kr. Dražba bo 30. maja, 30. junija in 30. julija, vsak dan dopoldne od 9 do 12 na mestu posestva s pristavkam, da se posestva pri pervi in drugi dražbi ne bodo pod cenitno ceno prodale, kar bi se le pri tretji dražbi zgodilo.
Cenitni zapisnik, izpis iz gruntnih bukev in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan med vradnimi urami pri tukajšni vradnii pregledati.
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču 31. aprila 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik.
Št. J 922.
14
Razglas.
(85.) 3
Jakob Žabec sin Jerneja Žabec-a iz Studenca, je v tožbi zoper neznane dediče (verbe^ al pravne naslednike Lorenca Smerdela iz Studenca in scer 9. Aprila 1851 pod štev. 1922 c. k. senožeško sodnijo prosil, de naj razsodi, de je vlastnik zemlje v Studencu ktera je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše se-nožeške grajšine, pod Urb. štev. 357/3 zapisana in de ima pravico sledeče zastarane dolge in neveljavne pisma iz gruntnih bukev izbrisati namreč:
1.	Dolžno pismo 4. septembra 1817 intab. v prid Antona Urbas-a za 138 gold. 5 kr.
2.	Pismo Jožefa Devjak-a od 15. januarja 1803 intab. za dolg ' 500 gold. kteri je bil Dr. Rus-u 14. aprila dan 1806 cediran.
3.	Dolžno pismo Matijata Dolenc-a od 19. februarja 1807, intab. za 1200 gold.
4.	Dolžno pismo 22. januarja 1809, intab v korist Martina Gril-a iz Orelika.
5.	Dolg 1200 gold., intab. z dolžnim pismam 17. januarja 1810 za Antona Malior čic-a.
4. Najemni spis 15. oktobra 1810, narejen z Andrejem Doles-am zastran najemšine 1396 gold.
7.	Dolg 99 gold. 8% kr., intab. s pismam 4. marca 1811 za Antona Klančer-ja.
8.	Dolžno pismo Jerneja Ferjančic-a, intab za 117 gold. 49 kr. in'
9.	Pogodbo storjeno 26. dan aprila 1805 Antonam Pregel-nam in Andrejam Vizja-
kam iz Oul zavolj dolga 641 gold.
Imenovana tožba se bo 15. dan julija 1851 ob 9. uri dopoldne pri podpisani sodniji ust-meno obravnovala.
Kar se dediča m (verbam) al pravnim na-slednikam Lorenca Smerdela in intabuliranim zaupnikam, ki so te sodniji tudi neznani, s pristavkam na znanje da: de je ta sodnija za nje in za njih stroške zagovornika, namreč Jerneja Smerdela iz Studenca kuratorja izvoljila. in de naj sami k dnevu pridejo al pooblastenca pošlejo, ali pa kuratorja njiii pravne pomočke na znanje dajo, če ne se bo ta pravda, ako ne bodo to storili, s kuratorjem obravnavala, in dokončala.
C. k. sodnija v Senožečah 9. aprila 1851.
C. k. okrajni sodnik
Jenko.
Te nove vravnave bodo 15. maja t. 1. v moč stopile.
Po novi vozni vredbi bodo dopisave iz severnih in jugovshodnih krajev mnogo hitreje v južne kraje dospele, poštni vozovlak bo pa, kakor sedaj v petih zvečer v Ljubljano prišel, po tem se bo tudi berzovožna pošta kakor do zdaj ob 6 zvečer v Terst napotila.
Kar se s tem po odločbi visociga c. k. višjiga vodstva za občenje od 3. t. m. št 5016/C sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 7. maja 1851
Hofmann, s. r.
St. 1 409.
Oznanilo.
(87.) c a
Pri tem c, k. poštnim vodstvu je stopnja poštniga aspiranta spraznjena, za' ktero se konkurs s pristavkam razpiše, da morajo pro-sivci za to svoje dobro osvedočene prošnje naj dalj do konca maja t. 1. pri tukajšni vradnii vložiti.
Po odločbah predpisa glede pogojev za vstop v deržavno poštno službo se mora v prošnjah dokazati:
a)	Dopolnjeno 18 leto;
b)	Dobro zdravje;
c)	nravno zaderžanje;
d)	Znanost domačiga in tudi drugih jezikov, kdor jih zna;
e)	tudi absolutorij z dobrim vspeham do-veršenih rednih predmetov zgornjiga gimnazia v domači deržavi ali pa realne šole; zraven se opomne, da so na enaki stopji tudi učilnice vojaške akademie v Neustadtu inženirske aka-demie na Dunaju, učilnica kadetov v Tulnu in Olumucu, potem mornarska in kujčijska in na-vtiška šola v Terstu.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann, s. r.
St. 6 6 9.
Oznanilo.
(88.) C 3
St. 1517.
Oznanilo.
(99.) C 1
Pri tej poštni vradnii je stanovitna stopnja diurnista z dnevno plačo za 45 kr. za oddati.
Kdor za to stopnjo poprosi, ima skazati, da zna lepo pisati, da je dobriga zaderžanja in da je zmožen za rabo pri tej poštni vradnii in se v 10 dneh oglasiti. C. k. poštno vodstvo
Ljubljana 17. maja 1851.
Hofmann s. r.
St. 1516.
Oznanilo,
(98.) C 1
Ko je občenje skoz Zidani most v Zagreb toliko spet vstanovljeno, da se zamore Male-pošta po tej cesti spet voziti, seje toraj vsakdanja Male-pošta od današniga dne skoz Zidani most v Zagreb spet vstanovila in ob enim so se 10. t. m. št. 1428 naznanjene začasne vravnave ustavile.
Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo. Ljubljana 17. maja 1851.
Hofmann s. r.
Št. 1382.
Oznanilo
(91.) C 2
Visoko c. k. ministerstvo kupčije in obertnije je sklenilo v vožnim redu vozovlakov
a)	pri odidu iz Dunaja v Prago, Draždane in nazaj
b)	pri odhodu iz Dunaja v Oderberg in nazaj
c)	pri odhodu iz Dunaja v Pešt
d)	pri odhodu iz Dunaja v Ljubljano pre-membo storiti, da bo od ene strani mogoče, vozovlak od kraja do kraja v nepretergano zvezo pripraviti in tako hitrost pospešiti; od druge strani pa, ker bodo poštni vozovlaki na Dunaj že zgodaj prišli, dospele dopisave koj izročiti, in posiednjič, vozovlake severne in jugoizhodne kakor tudi južne železnice zve-zati, da se bodo zamogle dopisave, prišle po severni in jugovshodni železnici, naglo proti jugu poslati.
S končam septembra 1.1. se bo spraznjena
stopnja poštniga ekspedinta v Senozeču postavila.
Ta poštna ekspedicia se ima pečati s preskerbovanjem pisemskih in vožnopoštnih po-šilitev in poštne pošilitve od poštniga kunduk-terja berzovozne in Male pošte prejemati in jim jih izročevati na obe strani. —
Sto poštno eksepedicio, ki se bo podelila po službeni pogodbi, je za preskerbovanje poštnih opravkov in za vradne potrebe 130 goldinarjev v srebru odločenih, poštni ekspe-dint je pa zavezan ali v gotovini ali v blagi kavcijo za 200 gold. vložiti, kakor tudi potrebno primerno stanico za poštno ekspedicio preskerbeti.
Prosivci za to stopnjo se toraj povabijo, svoje prošnje s tem, da skažejo starost, nravno zaderžanje, potrebno zmožnost, potem pripravno, na deržavni cesti ležečo izbo z drugim posestvam vred, do 15. junija t. 1. pri podpisanim c. k. vodstvu se pismeno oglasiti.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 8. maja 1851.
Hofmann s. r.
(91).	C 2
Pri bukvarju gospodu Jurju Ler-herju se dobi
naslovni list in abecedni zapopadek (v slovenskem in nemškem jeziku) k deželnemu zakoniku za krajnsko kronovino tečaja 1849, in tudi tečaja 1850
Cena: Vsaka polja, ki ima osem tiskanih strani, velja 1 kraje, srebra. Ljubljana 16. maja 1851.
Dnarria cena 19. Vel. travna 1851.
V dnarju
Cesarskih cekinov agio (od 100 gold.) 30 gld. Srebra	» » » » 26 »