poštnina plačana v gotovim Leto LVII. v Ljubljani, v četrtek, dne 31. oktobra 1929 St. 249
it. 2 Dir
Naročnina	^^	a ___ ^^^^^	Cene oglasov
^ ^T^^	m, nT	%	^^^^	f	siipo™
» jugoii.tijo	^^m ^^m	Bgsok ftoGv	M	m
mesečno Din	AUjAU*	gaKS ttšBU	M	JBMP^EiMfr MBiJSi. ■	nad 45 mm viilne
polletno 150 Din	^^^^^^^ B^^g ^^Bf	flfiKfi fi^B	V ^^H^M
celoletno Din fl^M	M	^^Hf	po 3 In 4 Din v
ESS	S tedensko	prilogo »Ilustrirani Slovenec«	mSBS
Informativen list za slovenski narod
Bani prično poslovati II. novembra
UreanlAivo te v Kopliarievi ulici 4«. 6/Jii Rokopisi se ne vrata/o, nelranhlrana pisma se ne spre/ema/o lirednlAtva te Je/on jI. 2050. upravnIAlva Al. 2328
Ustavna borba v Avstriji
Po prvotnem razburjenju zaradi predloga o spremembi ustave, izdelanega od kanclerja Schobra, je nastopilo hladnokrvno razmišljanje o posledicah tako dalekosežuili sprememb. V ustavnem odboru doslej ni moglo priti do potrebnega kompromisa. V bistvenih predlogih vztraja opozicija na odklonilnem stališču. Tako glede volitve zveznega predsednika, glede avtonomije posameznih dežela, prav posebno pa glede omejitve tiskovne svobode in izjemnih pravic zveznega predsednika, se zdi, da sploh ne bo prišlo do najmanjše kompromisne rešitve.
Najbolj ogorčena borba se vodi za položaj, ki naj ga zavzema Dunaj. Dočim je doslej dunajska občina enakopravna deželam in ima dunajski občinski odbor iste pravice kakor deželni zbori, naj bi te svoje pravice sedaj izgubila. Predlaga se, da bo Dunaj odslej podrejen direktno zveznemu svetu. Zvezni svet pa naj sestavljajo predsedniki in finančni referenti deželnih vlad. Istočasno pa se predvideva, da se odslej deželne vlade ne volijo več proporcionalno, marveč da naj odloča prosta večina za volitev v vseh deželah, na Dunaju pa ostane proporcionalni sistem. Na ta način bi bili socialdemokrati vrženi iz deželnih vlad Gor. in Dol. Avstrije, Štajerske, Koroške, Solnograške in Burgenlanda, v upravi Dunaja pa bodo tudi zastopniki manjšine. Take predloge opravičuje javnost s tem, da mora biti Dunaj kot državna prestolica last vseh, ne pa izročena na milost in nemilost slučajni občinski večini. Ta večina so že od prevrata socialdemokrati. V teku desetletnega vladanja so temeljito spremenili upravo v smislu socialističnih tendenc. Posebno so se trudili, da te tendence pridejo do veljave v šolski zakonodaji in znani so številni protesti krščanskih staršev proti temu. Pa tudi sicer je bilo gospodarstvo socialdemokratov tako, da se je proti njim začel organiziran odpor. Organizacija Heimwehra se ne bi mogla nikdar tako razviti, niti dobiti tak odločilen vpliv v Avstriji, če ne bi socialisti s svojim trdovratnim odklanjanjem vsakega pametnega kompromisa netili nezadovoljstva velikega dela dunajskega prebivalstva in ogromne večine de-želanov.	^
Ce je kdo kriv velike krize demokratičnih pridobitev, ki jo preživlja Avstrija, potem so to v prvi vrsti socialni demokrati. Položaj je danes tak, da se govori samo o tem, kaj bo nastopilo potem, ko v parlamentu vladni predlog o spremembah ustave ne bo dobil predpisane večine.
Heimwehrovci vedno bolj pretijo z diktaturo in s tem izvajajo težak pritisk na parlament. Napačno pa je identificirati z njimi krščansko socialno stranko. Krščanski socialisti so že ponovno izjavili, da so za popolno pomiritev duhov in za ohranitev vseh demokratičnih ustanov, za katere so se ravno oni največ borili in tudi dosledno izvajali. Njihov voditelj Kunschak je v svojih poslednjih izjavah odločno odklonil grožnje z diktaturo Heim-wehrovcev, na drugi strani pa odklanja tudi vsako rdečo diktaturo na Dunaju.
Socialisti so po dunajskem županu Seitzu ponudili Kunschaku pogajanja o spremembi ustave dunajskega mesla. Vodstvo krščanske socialne stranke pa je to ponudbo odbilo. V pismenem odgovoru izjavljajo, da mora biti položaj Dunaja najpreje urejen z ustavo in so do takrat vsaka posebna pogajanja odveč. S tem je odklonjen poskus socialistov izven parlamenta ponovno utrcPti posest uprave na Dunaju. Kakor krščanski socialisti tako tudi Vele-nemci in Landbund odklanjajo kompromisne predloge glede Dunaja, s tem pa so izgledi na kompromis še bolj zmanjšani.
Zato vedno bolj prevladuje mnenje, da bodo napori dr. Schobra ostali brezuspešni. Za spremembo ustave v sedanjem pravcu ne bo v parlamentu mogoče dobiti potrebno večino. Tako se Avstrija bliža usodepolni odločitvi.
Naš uvoz se manjša
Belgrad, 30. okt. AA. Meseca septembra smo uvozili 136,611.825 kg raznega blaga v vrednosti 656,637.187 Din. V istem mesecu leta 1928. je znašal uvoz 127,916.000 kg v znesku 706,295.724 Din.
Nova časopisna agencija
Belgrad, 30. okt. AA. V Belgradu je bila ustanovljena časopisna agencija »Slavija-Jug«, ki bo pričela delovati 1. novembra. Agencija bo dostavljala domačemu in tujemu časopisju najnovejše aktualne fotografične posnetke.
Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Do 15. prihodnjega meseca se bo izvršila končna likvidacija tako velikožupanske kakor tudi oblastne uprave. S 16. novembrom se začne tudi formalno poslovanje banske uprave in sicer tako, da se bodo odslej naprej vodili le banski spisi in le bansko knjigovodstvo.
Kar se tiče nove razporeditve uradništva samoupravne stroke v občo upravo banovin, je poverjeno banom, da stavijo svoje predloge. Vsa stvar bo torej v tem pogledu odvisna od predlogov posameznih banov. Kakor se čuje, bo v dveh do treh dneh izvršena končna stili-zacija zakona o banovinah.
Belgrad, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Danes se je pred državnim svetom nadaljevala razprava zoper obtožence iz ministrstva za šume in rude. Razprava je potekla senzacijonalno, ker je bilo na dnevnem redu zaslišanje bivših ministrov tega ministrstva, in sicer dr. Nikiča, dr. Vase Jovanoviča in bivšega ministra Mi-joviča. Sedanji minister dr. Kumanudi ni bil zaslišan, ker se ne nahaja v Belgradu. Dalje sta bila zaslišana tudi Vaso Vasiljevič in Ra-dovan Barlula iz Sarajeva.
Zanimanje javnosti za razpravo je bilo ogromno. Mnogo bivših politikov in novinarjev je stalo na hodnikih državnega sveta. Vsi trije bivši ministri so v glavnem soglasno zatrdili, da glede strokovnih gozdarskih stvari niso odločali brez konzultiranja podrejenih gozdarskih organov. Ako so torej dali gozdarski organi napačna strokovna mnenia, potem so ludi oni napačno reševali akte. Za strokovne stvari torej oni ne odgovarjajo.
Vaso jovanovič je specielno opazil, da se v gozdarskem resoru ne uporablja zakon o državnem računovodstvu. Zaradi tega je izdal cirkularno naredbo, da se mora upoštevati ta zakon. Bivša ministra Miovič in Nikič sta nasprotno zastopala stališče, da se v gozdarskem ministrstvu ni bilo treba držati zakona o državnem računovodstvu, ker le ovira poslovanje. Vaso Vasiljevič in Radovan Barlula sta se ponudila sama državnemu svetu, da bosta pričala zoper Stamenkoviča iu tovariše. Prvi je opisal, kako je vsled šikaniranja od strani direkcije v Sarajevu in generalne direkcije v Belgradu gospodarsko propadel; nato je pa našička tovarna dobila vse beneficije, polem ko je prevzela njegovo gospodarstvo. Druga priča Radovan Bartula je dokazal, kako je generalna direkcija za gozdove vzela njemu gospodarsko področje in dajala v eksploata-cijo tvrdki »Vardar d. d.«, v katere upravnem svetu je sedel bivši direktor Stamenkovič.
Dr. Nikič
V podrobnostih so posamezne priče izjavile. Prvi je bil zaslišan bivši minister Nikič, ki je podal precej zanimivosti iz svojega ministrovanja. »V oni dobi, to je v letih 1924. do 1925.,« tako je dejal, »so bila gozdarska podjetja v krizi. To, kar sem delal jaz, so delali tudi ostali ministri, s tem mojim delom se je strinjalo devet vlad. Zakon o državnem računovodstvu se do današnjega dne ni uporabljal v ministrstvu za šume in rude, in lo od lela 1919. dalje. To prakso sem nadaljeval tudi jaz, ker sem jo našel pri svojem predniku pokojnem dr. Žerjavu.« Na vprašanje ali je glede revizij pogodb delal samostojno ali ne, je odgovoril: »Kakor so strokovnjaki predlagali, tako se je tudi delalo.« Na vprašanje, zakaj jih ni dobila na vpogled glavna kontrola, je izjavil, da tega ni smatral za potrebno zaradi tega, ker je bilo treba v njegovem ministrstvu hitrih odločitev, ker to zahteva splošno gospodarjenje z gozdovi. Značilen pa je bil njegov dodatek: >V tem času je bilo težko dobili rešitev ministrskega sveta. Ministri so bili med seboj v prepiru, in eden ni hofel drugemu podpisovati aklov. Jaz n. pr. nisem hotel podpisati aktov Pavlu Radiču in njegovim tovarišem, oni pa meni ne.«
Na vprašanje, kateri izmed sedanjih obtoženih uradnikov njegovega resora je bil njegov strokovni referent, se je bivši minister Nikič obrnil proti navzočim in dejal kratko: >Ne vem točno I So nekateri med njimi, ki so bili moji referenti in ki so sedaj obtoženi, je pa se mnogo lakih, ki so bili ludi med njimi, a niso obloženi.«
Ker bo banska uprava po novem zakonu o banovinah začela poslovati v najkrajšem času, so ministrstva odločila, da se ne izdajo trenutno nobene konkretne načelne odločbe k posameznim važnejšim aktom, dokler ne prično poslovati banovine. Tako jc n. pr. danes prosvetno ministrstvo odgovorilo hrvatski deputaciji na njihovo prošnjo, da se še naprej dovolijo na srednjih šolah tako zvana »društva Čebelica«, ki skrbijo za zadružni pokret in štednjo pri mladini, da počakajo, ker bo tudi v tem pogledu odločil ban.
Kakor je Vaš dopisnik doznal, bodo bani, enotno v celi državi, prevzeli svoje posle 11. novembra.
Za njim je bil zaslišan
Vaso Jovanovič
takratni minister za promet, ki je v glavnem navedel: »Jaz se nisem mogel podrobno poglobiti v probleme gozdarske politike, ker sem tedaj kot minister za promet bil zelo zaposlen v svojem lastnem resoru. Naslanjal sem se ua referate svojih strokovnjakov in sem podpisoval to, kar so mi oni predložili. Ko sem bil imenovan za zastopnika ministra za šume in rude, sem mislil, da se tudi v tem resoru uporablja zakon o državnem računovodstvu, kakor se je delalo v ministrstvu za promet. Ko sem bil nekaj časa zaposlen v gozdarskem ministrstvu, sem doznal od sedanjega načelnika ministrsh/a za šume in rude g. Vase Vu-četiča, da se v gozdarskem ministrstvu ne upošteva zakon o državnem računovodstvu. Kakor hitro sem to zvedel, sem takoj dal naredijo, po kateri so se morali vsi podrejeni uradniki strogo držati zakona o državnem računovodstvu. Dalje sem odredil, da se določi posebna komisija, ki naj pregleda, katere odločbe v tem zakonu ovirajo poslovno delo in ki naj predloži predlog za spremembo tozadevnih členov: Ta predlog bi bil predložil narodni skupščini v pretres. Kljub temu, da sem trikrat urgiral, da se predloži ta predlog, se vendar ni predložil. Nato pa je nastopila kriza.«
Bivši minister Jovanovič navaja dalje, da je odredil, da se mora vsakemu aktu, ki se mu predloži v podpis, priložiti tudi pismen referat. Ko je nekoč prišel k njemu sedanji obtoženec Stamenkovič, ga je zaprosil tudi za pismen referat, toda ta mu je na kratko odgovoril: »Referat je to, kar sem tukaj z Vami govoril.* Jovanovič je nadalje izpovedal, da je stal na stališču, da se zakon o računovodstvu mora vpoštevati. Radi tega je imel ob neki priliki z dr. Novakom in Stamenkovičem ožjo privatno konferenco, kjer so se posvetovali o tem. Ali to je bilo le zato, da bi videl, ali se upajo tudi pred njim trditi, da zakon o državnem računovodstvu ne velja.
Nato je bil zaslišan bivši
minister Mijovič
Na glavno vprašanje, ali je veljal zakon o državnem računovodstvu, se je v svoji izpovedi izmikal ter dejal, da je mnenja, da ne bi bilo vedno korektno, ozirati se v tem ministrstvu na zakon o državnem računovodstvu. »Niti pri meni, in mislim, da niti pri mojem predhodniku dr. Ku-manudiju, ni bilo potrebno, da se vporablja ta zakon.« Na vprašanje, ali je strokovne stvari reševal sam ali ne, je dejal, da je prišlo do revizije posameznih pogodb na podlagi zaslišanja uradnikov strokovnjakov. Za svoje predloge so torej odgovorni samo oni.
Po teh izjavah je državni svet odločil, da se dr. Kumanudi, ki je sedaj odsoten, ne zasliši in se bo torej razprava nadaljevala brez njega. Jutri dopoldne bodo govorili zastopnik ministrstva za šume in rude dr. Mateša kot državni tožilec in zagovorniki obtožencev o izpovedbi prič, ki so bile danes zaslišane. Ako ne bodo zagovori predolgi, bo razsodba padla že v soboto.
Seja VZS
Belgrad, 30. okt. AA. Na današnji seji vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je trajala od 16—19, je bila zaključena razprava predloga zakona n ustanovah. Za sejo, ki je sklicana jutri ob 16, je bil določen dnevni red: predlog stečajnega zakona in predlog zakona o prisilni izravnavi izven stečajev.
Uprava /e v Kopliarievi ul. Al. 6 -- (.chouni račun: Llubl/ana Atev. lU.tiSU in 10.34» za Inserale. Sarajevo Al. 7563, Zagreb Al. 39.011, Vraga in liunaf Al. 24.797
Podrobnosti o aretaciji dr. Paveliča
Poročali smo že, da je bil na Dunaju are tiran bivši poslanec dr. Pavelič, ki je bil radi veleizdaje od Državnega sodišča obsojen na smrt. O njegovi aretaciji poroča današnja »Politika«:
»Dr. Pavelič jc 25. t. m. prišel k Ivanu pl. Perezovič v Mortinghamstrasse na napovedan sestanek. Ko je odhajal iz njegovega stanovanja, ga je avstrijska policija aretirala in odvedla v zapor. Na policiji je izjavil, da se je vrnil v Avstrijo, ker nikakor ni mogel verjeti, da bo aretiran. O prepovedi ponovne vrnitve v Avstrijo je bil obveščen v nekem avstrijskem konzulatu v Italiji, kjer je bival, vendar pa on temu ni verjel in se je zato vrni' na Dunaj.
Dr. Pavelič je še vedno v zaporu in gre zato, kdaj bo izgnan. Najbrže bo izgnan v Ita lijo, odkoder je tudi prišel.
Dr. Pavelič je prišel na Dunaj, da sodeluje v razgovorih z emigranti in da med njimi pridobi večino. V zadnjem času se jc namreč razvila ogorčena borba za prevlast med dr. Pave-ličem in dr. Krnjevičem.
Inženjer Košutič se še vedno nahaja v Rimu, kjer biva žc dolgo časa.«
Velika pristaniška deta izvršena
Belgrad, 30. okt. AA. Dirckcija pomorskega prometa je letos dogradila celo vrsto pomembnih del, namenjenih izboljšanju našega pomorskega prometa. Med temi deli je na prvem mestu razširjenje pristanišč. V splitsk' luki je bilo izročenih prometu 438 m nove obale z operacijsko površino 21.400 m2. Tu se bili nadalje postavili nove tire in dvigala. V Dubrovniku so te dni dogradili 268 m nove obale z operacijsko površino 17.892 m'-'. V Zelenici se nadaljuje delo na novi obali v armiranem betonu. Nova obala bo dolga 140 m in bo imela operacijske površine 3740 m3. Vse te gradnje so povečale kapaciteto naših pristanišč, kar bo ugodno vplivalo na našo pomorsko trgovino, zlasti na izvozno. Isti svrhi jc namenjena tudi olajšava za gradnjo javnih skladišč v splitskem pristanišču. Vrhu tega je bila letos posvečena velika pažnja čiščenju pristanišč, plitvin in plovnih rek ter popravilu bagrov in bagrskih naprav. Z čiščenjem pristanišča v Sobretu je bil olajšan pristop ladii večje tonaže. Poglobitvena dela pred ladjedelnico »Troja« v Trogirju so omogočila podjetju graditev večjih ladij. Direkcija je nadalje skrbela, da se ohranijo razni rečni objekti it svetilniki, ter si je prizadevala dvigniti varnost pomorskega prometa s postavitvijo novih pomorskih lučk, raznih pomorskih signalov ter s pričvrstitvijo verig za pristajanje ladij itd.
Nova pravila Zveze dobrovoljcev
Belgrad. 30. okt. (Tel. »Slov.«) Ministrstvo za notranje zadeve je dne 28. okt. t. 1. odobrilo nova pravila Zveze dobrovoljcev, ki so bila sprejeta na kongresu dobrovoljcev 28. aprila t. 1. v Belgradu. Na podlagi novih upravnih oblik v državi je Zveza dobila uradni naslov »Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije« namesto dosedanjega naslova »Zveza vojnih dobrovoljcev kraljevine SHS«. Pisarna Zveze se nahaja še nadalje v Belgradu, ulica Miloša Velikega 14. O tem se obveščajo vsi zainteresiranci. Nova pravila stopajo z današnjim dnem v veljave.
Arheolog Brunschmidt umrl
Zagreb, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Sinoči je umrl v 71. letu svojega življenja univerzitetni profesor v pokoju dr. Josip Brunschmidt. Pokojni je bil tudi v zunanjem svetu znan kot odličen arheolog, ki si je pridobil zasluge posebno pri ureditvi arheološkega muzeja v Zagrebu, katerega ravnatelj je bil dolgo vrsto let. Dr. Brunschmidt je bil član jugoslovanske akademije znanosti. V zadnjem času je bil upravitelj Strossmayerjeve galerije slik. Bil je izbran tudi za člana arheološkega muzejti v Pragi, dopisni član mnogih znanstvenih ar heoloških društev v inozemstvu. Posebne zasluge si je pridobil tudi za »Vestnik« zagrebškega arheološkega društva. Pod njegovim vodstvom se jo izvedlo mnogo arheoloških izkopavanj, posebno v Slavoniji. Kot odličen mumizmatik je uredil in obogatil veliko zbir denarja v zagrebškem muzeju, v kateri se nahaja 76.500 kosov. Ob priliki njegove 70 letnice v preteklem letu, so njegovi prijatelji izdali ujemu na čast knjigo.
Gozdarska aiera pred sodiščem
Zaslišanje bivših ministrov Nihiča, Jovanoviča in Mioviča - Zakon o državnem računovodstvu se ni upošteval
Propadanje Reke
Varšava, 30. okt. AA. »Rzeč Pospolita« prinaša članek o nazadovanju pomena Reke m ) stalnem naraščanju in procvttanju Sušaka. članek med drugim piše: Danes je Reka, ki je brez vsakršnega zaledja, kakor izumrla. Trgovina in industrija hirata in propadata. Vse velike tvrdke so na tem, da propadejo, medtem ko Sušak. čeprav je majhen in neznaten v primeri z Reko. a ima za seboj velikansko ozemlje in bogat organizem, -stalno napreduje. Sušak postaja Reki strašen tekmec.
Lepi uspehi katoliškega eenUuma
V nedeljo so se vršile volitve za deželni zbor v Badenu. Kljub temu, da se je ustanovila nova krščansko-socialna stranka, ie cen-trum zelo napredoval. Dobil ie nad 30 odstotkov več glasov kakor pri zadnjih volitvah, dočim so zelo nazadovali socialisti in nacionalisti.
Prisega fašts'ov
Milan, 30. okt. (Tel. »Slov «) Direktorij fašistične stranke je pod predsed.-tvom Mus-solinija sestavil nov statut. Ko je Mnssolini sprejel člansko izkaznico štev. 1, je izjavil da bo začetek osmega leta fašizma za življenje stranke posebno važno. Novi statut bo označil stranko kot državno milico v službi naroda za uresničenje veličine italijanskega naroda, že od nekdaj je stranka v bojnem stanju, da po-mandra vse, ki bi hoteli zadušiti voljo naroda, in da sedaj in v bodoče brani in razvija moč italijanskega naroda Novi člani stranke morajo tudi nadalje priseči pred političnim tajnikom: »Prisegam, da bnm povelja duceja izvrševal brez vprašanja, da bom z vsemi svojimi močmi in če treba tudi s skrbjo služil stvari fašistične revolucije.« V statutu se nadalje določa, da se morajo izdajalci fašizma in oni. ki so kaznovani zaradi nečastnih prestopkov, izključiti iz stranke. Fašisti, izključeni iz stranke, se morajo pregnati iz političnega življenja, in nimajo pravice do priziva.
Izključen (ašstovski poslanec
Rim. 30 okt AA. Novinarski urad fašistične stranke poroča, da je s sklepom generalnega tajništva fašistične stranke izključen iz vrst te stranke na nedoločen čas poslanec Zacharias Izključitveni razlogi niso navedeni.
Wo?den»aras bo aretiran
Varšava, 30. okt. AA. Po vesteh iz Kovna obstoji v krogib litovske vlade namera po aretaciji Woldemarasa Glavni razlog za to aretacijo naj bi bil v tem. da se VVoldeniarasovi pristaši pripravljajo na izvršitev notranjega prevrata.
Krtza bolgarske socialistične stranke
Sofija, 30. okt. AA. Med člani socialistične stranke je prišlo do nesoglasij. Novoizvoljeni člani centralnega komiteja Nejkov in Bo-durov sta dala ostavko na članstvo ?.aradi tega, ker so v odboru stranke neki ljudje, ki ne bi smeli biti, tako n. pr. glavni tajnik Lulčev.
Poraz HufSgenberga
Berlin, 30- okt. (Tel. »Slov.«) Hugenber-gova zahteva se lahko smatra za propadlo. Končni rezultati bodo znani že jutri. 2e sedaj pa se lahko s precejšnjo verjetnostjo smatra, da se je vpisalo za Hugenbergovo zahtevo komaj 8% volivcev, dočim je po zakonu potrebno najmanj 10%. Največ vpisov je bilo na Pomorjanskem z 32% in v vzhodni Prusiji z 21%, dočim se je v Berlinu vpisalo samo 7.6% volivcev. V gosto obljudenih zapadno nemških volivnih okrožjih pa je bila udeležba minimalna.
Revolta bančnih uradnikov
Donaj, 30 okt. (Tel. »Slov.«) V poslopju Bodencreditanstalta so bili danes zelo burni nastopi. Nameščenci so v skrbeh radi svoje negotove usode, ker se ravnateljstvo glede osebnih vprašanj nameščenstva obnaša skoraj pasivno in jim ne daje nobenih jasnih obljub. Po zaključku uradnih ur so nameščenci priredili zborovanje in razburjeni kritizirali postopanje ravnateljstva Pri tem so grozili z najostrejšimi sredstvi Uradniki so prišli pred ravnateljstvo, kjer je njihova deputacija predložila svoje zahteve. Ravnateljstvo je najprej izjavilo, da se radi hrupa neče pogajati, in je potem poklicalo varnostno stražo. V poznejših pogajanjih z zaupniki pa je potem -avnateljstvo dalo nekatere obljube.
Preprečen atentat
Luxcinburg, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Na oknu justične palače so našli peklenski stroj, katerega so še pravočasno uničili. Smatra se, da so stroj položili italijanski protifašisti, da bi svarili luksemburško sodišče pred preveč rigomznim postopanjem proti morilcu italijanskega poslaniškega tajnika, ki bo prišel v nekaj tednih pred luksemburško poroto. Za to razpravo so oblasti odredile obširne varnostne odredbe.
Dunajska vremenska nopoved. Spremenljivo vreme. Ponekod lahke padavine. MiUi.
Francoska kriza na izhodni točki
Clementel dobil mandat za sestavo clade — Njegop uspeh
malo verjeten
Pariz, 30. okt.
(Tel. »Slov.«) Francoska vladna kriza je po enem tednu zopet prišla na izhodne točko Daladier ie končnoveljavno odložil svoj mandat za sestavo vlade. Doumer-
gue je nato zopet sprejel Brianda, ki pa je ponovno odklonil ponudbo za sestavo kabineta. Nato je predsednik republike Doumergue poveril sestavo nove vlade radikalnemu socialnemu senatorju Clementelu, ki je nalogo sprejel i. običajnimi pridržki. Clementel, ki je v prvem Hcrriotovem kabinetu kot finančni minister s svojimi napadi na lastnega ministrskega predsednika vrgel v senatu prvo kartelno ministrtsvo, hoče poskusiti, sestaviti koalicijo republikanskih strank, k: bi se od Tardieueve koncentracijske tormule razlikovala pač samo s tem, da bi njeno vodstvo bilo v rokah meščanske levice, namesto v roki zmernih republikancev. Vprašanje je samo, ali bodo radikalni socialisti sodelovali pri tej preokrenitvi, katero so na shodu stranke v Reimsu izrecno obsodili.
Potek zadniih pogajanj Daladiera
Pariz, 30 okt (Tel. »Slov«) Odklonitve Daladiera da sestavi vlado, ni pripisovati v zadnji meri različnosti mnenj med njim in Bnandom, ki mu je sicer slei ko prej zagotovil svojo podporo, vendar pa ga ie opozoril na to, da moro Daladier po odklonitvi socialistov iskati večino republikanske unije ali repubii-kanske koncentracije, eventuelno tudi demokratov, skoro do Maginota in Renaudela To koncepcijo pa je Daladier odklonil najodločneje in naglašal, da more priti zanj v poštev samo unija levice. Senator Lavale, intimen prijatelj Briandov je prišel k Daladieru in mu pojasnil, da je Daladier Brianda napačno rozu-mel Tudi predsednik republike Doumergue je še prigovarjal Daladieru, da bi nadaljeval svoja prizadevanja, nakar je Daladier že z demi-sijskim pismom v žepu skušal sestaviti kabi net Ponoči so prihajali in odhajali obiski. Opolnoči je smatra! poslanec Montigny, ki je v prvi vrsti vrgel Briandov kabinet, da bo že lahko oznanil, da bo Daladierov kabinet danes sestavljen Tu pa je povzročil Briand pre-okret, ki je po agenciji Havas izdal demanti glede vesti, da bi bil Daladieru odrekel svojo podporo, in zatrdil, da je Daladieru večkrat zagotovil, da mu bo pomagal pri pogajanjih za sestavo- republikanske unije. Ta Briandov demanti je Daladiera nazadnje pripravil do lega... da se je odrekel mandatu, ker je Briand v njem ponovno izjavil, da stavi kot pogoj sestavo republikanske unije. Ob 1.30 je podal Daladier listom daljšo izjavo, da je tudi po odklonitvi socialistov mogoče sestaviti vlado republ. akcije, ki bi se opirala edino na moči le-
vice, žalibog pa da so se mu sodelavci, katere je smatral za bistveno potrebne, stavili na razpolago samo pod političnimi pogoji, ki mu niso več omogočali nadaljevanja njegovih pogajanj. Briandov demanti mora smatrati za direkten osebni napad ter mora ta konflikt z Briandom sporočiti javnosti Niti trenutek ni misliti na to, da bi zapustil sklepe stranke v Reimsu, ki odklanjajo vsako sodelovanje z desničarskimi strankami.
izjava Daladiera
Pariz, 30. okt AA. Davišnji »Matin« pri-občuje naslednjo izjavo Daladiera: »Povabil sem g. Brianda k sodelovanju v vladi republikanske akcije. G. Briand mi jc svetoval, naj razširim svoje težišče bolj na desno To sem odbil in sklenil vrniti mandat. Neki prijatelji so me prosili, da nadaljujem in tako zadostim zahtev: predsednika republike Doumerga. Podal sen- se v tem smislu ponovno na delo. Ko sem prečita! Briandovo izjavo »Havasu«, v kateri pravi bivši predsednik vlade, da ne more sodelovati v vladi republikanske unije, sem bil mnenja, da mi je s tem onemogočena sestava nove vlade.«
So c. poslanci za vstop v vlado
Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Parlamentarna IraTicija socialistične stranke je na večernem sestanku sklenila glede kočljivega položaja, ki je nastal radi sklepov delegatov, s 45 proti 11 glasovom resolucijo, kjer parlamentarna frakcija izreka svoje obžalovanje radi teh sklepov, ki so preprečili udeležbo socialistične stranke na vladi in strnitev demokratičnih levičarskih strank. Zahteva se takojšnje sklicanje izrednega zborovanja stranke na dan 25. novembra v svrho posvetovanja o položaju. V soglasno sprejeti adresi se izreka Daladieru zahvala za njegovo ponudbo in lojalno postopanje Vsaka republikanska stranka bo lahko računala na brezpogojno parlamentarno podporo frakcije. Predlaga, da bi se demokratske levičarske stranke že sedaj zedi-nile na posvetovanje, kakšne parlamentarne možnosti so dane, da se prepreči zopetni nastop reakcije
Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Senator Clementel je danes začel običajne razgovore za sestavo vlade. Njegovi uspehi so v prvi vrsti odvisni od stališča parlamentarne frakcije radikalnih socialistov, pri katerih večini bivši finančni m.;nister Herriot ni več priljubljen. Če tudi on ne bo imel uspeha, bo prišla ura za Tardieu-a, če se prepričevalni besedi Dou-mergue-a ne bo posrečilo pripraviti Brianda do tega, da bi sestavil trinajsto vlado.
Angleži proti Madjcsrski
London, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec *Daily Telegrapha« doznava, da vlada v angleških krogih velika bojazen zaradi zavlačevanja Voungovega načrta zaradi težkoč pariškega odbora za reparacije vsled romunsko-madjarskega konflikta. Zelo malo prijetno je, da bi reparacijska komisija tudi po sprejetju Yonngovega načrta morala obstojati samo zaradi Madjarske. Madjarska bi zaradi svoje nepopustljivosti lahko zgubila dosedanje simpatije angleških uradnih krogov.
Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Komisija za vzhodne reparacije izjavlja v uradnem komunikeju. da vesti o konfliktu v pogajanjih ni-
Posledice polomit na newyorski borzi
Ne\VYOrk, 30. okt. (Tel. . Slov.<) Današnja borza je bila, kakor je bilo pričakovati po včerajšnjem končnem boljšem razpoloženju, otvorjena na vsej črti s prijaznejšim razpoloženjem. Kupčije so pokazale, da so se udeleževali poslov kapitalno močni kupci, ki so bili pripravljeni, pokupiti prihajajoči materijah Začetni kurzi so bili povsem za 1 do 10 dolarjev višji, kakor včerajšnji zaključni kurzi. Tekom prve pol ure so se dobički, posebno borznih favoritov, še močno razširili. Akcije U. S. Streel Corporation so se od 174 zvišale na 186. American Telephon and Telegrapli je dosegel 6.12 dolarjev, Canadian 9 dolarjev. Promet sicer ni dosegel rekordne višine zadnjih dni, vendar pa so borzni likerji zaostali za 12 minut.
Ncwyork, 30 okt. (Tel. »Slov.«) Uprava newyorške borze je danes sklenila, da bo borza v četrtek otvorjena samo tri ure od 12 do 15. Dalje se je sklenilo, da bo borza v petek in soboto- zaprta, da bo mogoče v knjigah izvesti ogromna naročila
Nevvjork. 30. okt. (Tel. »Slov.«) Federal Reserve Board je ime! včeraj posvetovanje v prisotnosti Mellona. Mellon je potem poročal Hooverju o poteku posvetovanja. Hoover je odklonil novo izjavo o prosperiteti Amerike, namestnik drž. tajnika v trgovinskem ministrstvu Julij Klein, dolgoletni Hooverjev zaupnik, je takoj potem govoril v radiu in opi-1 sov«! aeseodarski Določni ier posledice polo-
kakor ne izvirajo iz oficielnih virov in da morejo biti torej samo izraz posebnih tendenc. Zdi se, da ta izjava direklno napada Madjare in jim očita nedovoljeno ipdiskrecijo.
Tudi Bolgarska noče plačati
Pariz, 30. okt. A A. Snočni listi poročajo o poteku razprav komisije za vzhodne reparacije. Listi ugotavljajo, da je Bolgarska zavzela stališče, ki jasno kaže njeno voljo izogniti se dolžnostim mirovnih pogodb ter nadaljnjim reparacijskim plačilom. S tem je Bolgarska podobno kakor Madjarska počela ovirati delo Ivomisije strokovnjakov za vzhodne reparacije.
ma na borzi kot nepomembne. Vendar so si gospodarski krogi na jasnem, da bo borzna katastrofa povzročila najmanj štiri tedensko depresijo v vsem ameriškem gospodarskem življenju. Včerajšnje zboljšanje ob zaključku borze so povzročili nakupi Investiment Tru-sta in finančnih podjetij.
London, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Montreala je na tamošnji borzi včeraj radi padca kurzev na ne\vyorški borzi prišlo do divjih prodaj in katastrofalnega poloma.
Goljufivi sodni likvidator
Pariz, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Svoječasni škandal »Gazette du Franc« se je še povečal radi goljufive izvedbe sodne likvidacije. Aretiran je bil pooblaščenec sodnega likvidatorja Charbin, ker se je okoristil z aktivami »Gazette du Franc«. Po prvih ugotovitvah manjka pri aktivah okoli 700.000 frankov gotovine in denarnih vrednosli in nepregledno število dragocenih efektov. Tudi ni bilo nobenega knjigovodstva o dohodkih in izdatkih od začetka sekvestralne uprave. Gospa Hanau se je vedno branila proti zapravljanju njenih aktiv.
Rim, 30. okt. AA. Povratek prestolonaslednika Umberta iz Bruslja v Turin, kjer ima svojo palačo, pričakujejo za jutri. Princu bo prirejen svečan spre;em.
„Zeppetinovt4 polet na severni tečaj
Berlin, 30. okt. (Tel. »Slov «) »Vossische Zeitung« doznava, da so odstranjene težkoče za polet zrakoplova »Zeppelina« na severni tečaj. S posadko se je dosegel dogovor glede zavarovanja in plače in je član predsedništva »Aeroarktika« že odpotoval v Ameriko, da se s tamkajšnjimi oblastmi dogovori glede podpore za ekspedicijo iz Aljaske.
Štipendije za anglešbo-nemšfeo zbiianje
Berlin, 80. okt. AA. Prihodnje leto bo pr-vič po svetovni vojni razdeljena štipendija ustanove Cecila Rhodesa nemškim dijakom. Ta ustanova je namenjena prijateljskemu zbliža-uju med angleško in nemško akademsko mladino. Včeraj je bil ustanovljen nemški odbor za podeljevanje teh štipendij. Ustanovitvi tega odbora je prisostvoval predsednik Rhodesove ustanove g. Beid.
Japonska ne opusi« podmornic
Tokio, 30. okt. A A. Japonski tajni svet je odobril sodelovanje Japonske na razorožitvenl konferenci v Londonu. Odbor je obenem sklenil, da se Japonska ne more odpovedati podmornicam.
Madame Curie pri Hooverju
Washington, 30. okt AA. Madame Curift je prispela sinoči v Belo hišo, kjer bo dva dni gost predsednika Združenih držav. Danes ji je predsednik Hoover izročil darilo Zedinjenih držav v znesku 50.000 dolarjev (2.8 milijonov dinarjev), da si bo sloveča znanstvenica lahko nabavila en gram radija in nadaljevala svoje znanstvene poizkuse.
Razpis nagrad za zgradbo zagrebške bolnice
Zagreb, 30. okt (Tel »Slov.«) Danes se je vršil sestanek odbora Zakladne bolnice v Zagrebu, kateremu so prisostvovali zagrebški nadškof dr. Bauer, zagrebški župan dr. Srkulj in ostali člani odbora. Na sestanku se je izbral odbor, ki bo imel voditi posle pri gradbi bolnice. Izvoljeni so dr. Srkulj, kanonik g. Radičevič, dr. Lochar in dr. Borkič Nadalje se je sklenilo, da se bo bolnica postavila na prostoru med medicinsko fakulteto in zgradbo bivše Slavenske banke. Razen tega se je sklenilo razpisati za načrt bolnice mednarodni natečaj. V žirijo bo imenovanih 7 članov. Predsednik bo zagrebški župan. V žiri bodo trije inozemci in sicer najbrže po eden Anglež, Nemec in Švicar, dalje en član Zaklad-nega odbora, en član zdravniškega društva in zastopnik udruženja inženjeijcv in arhitektov v Zagrebu. Določile so se tri nagrade in sicer za prvo 20.000 švic. frankov, za drugo 15 000. za tretjo pa 10000 švic. frankov. Natečaj se bo razpisal čez en mesec in bo trajal do 1 marca 1930.
Letalska nesreča
Zagreb, 30. okt. (Tel »Slov «) Danes se je na posestvu grofa Kulmerja pri Zaboku dogodila težka aeroplanska nesreča. Okrog 11 je podporočnik Zivojin Ivežič padel s svojim letalom iz višine 1500 m. Bil je na mestu mrtev. Grof Kulmer je takoj telefonično obvestil IV. zrako-plovni polk v Zagrebu, ki je prišel takoj na lice mesta. Komisija je ugotovila smrt.
Jugoslovanski višinski rekord
Split, 30 okt. (Tel. »Slov.«) Včeraj so se vršili v pilotski šoli v Divljah pri Trogiru izpiti. Pri tem je poručnik korvete Evgen Soštarič na hidroplanu »Icarus« dosegel višino 6720 m in s tem postavil jugoslovanski višinski rekord s hidroplanom.
Truplo z odsekano glavo na progi
Belgrad, 30. okt. AA. 29. t. m. so našli na progi med Paračinom in Čuprijo progov-nega stražnika Velka Zikiča z odsekano glavo. Mešana policijsko železniška komisija ni mogla dognati vzroka nesreče. Preiskava se nadaljuje. Ugotovljeno je samo, da je Zikič krenil ob 19.50 iz Paračina, da bi se vrnil po progi domov. Žikič je postal po vsej priliki žrtev vlaka št. 112.
Primorske vesti
Nesreča z granato. V Opatjem selu se jt razpočila granata, ki je ranila tri otroke in sicer devetletnega Josipa Brezigarja ter sestrici sedemletno Rozo in štiriletno Pepco, Otroke so prepeljali v goriško bolnišnico.
Smrtna kosa. V Vipavi je umrl posestnik Jože Durna, v Lokovcu so zagrebli bivšega župana Andreja Lokarja, v Škrbini je nenadoma umrla žena Angela Cotarjeva, stara 23 let..
Za kruhom v svet. Preteklo soboto se jc odpeljalo iz Trsta okoli 300 kmečkih fantov ir mož v Južno Ameriko. Samo iz Idrije je odšle 22 fantov.
Nova cerkev. Brje, podružnica rihember-ške fare, so si same postavile cerkev. Posvečena je sv. Cirilu in Metodu. V nedeljo so cerkev blagoslovili.
Ogenj. V noči od 10. na 11. t. m. je ogenj uničil hišo Franca Batagelja v Stomažu na Vipavskem Domači so si komaj rešili življenje, Le senik je ostal nepoškodovan.
Slovenija v Ameriki
Chicngo, II. oktobru.
Kraljevini) Jugoslavija
Naj bo povedano, da so ameriški Jugoslovani na splošno prisrčno pozdravili modri nkrep Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je odredil, da se odslej imenuje naša domovina samo Jugoslavija in da prejšnje uradno ime države SHS preneha. Jugoslovani ' ' ■> močni in nepremagljivi kot Jugoslovani, posamez pa. smo šibki. Živela Jugoslavija in Jugoslovani!
Beln Ljubljana v Ameriki
Kje pa to? '1'um v elevelandsk-em predmestju, ki se naziva Euclid, Ohio, je to. Slovenska naselbina v Clevelandu je največja slovenska naselbina v Ameriki. V tej naselbini so tri slovenske župnije, in sicer: Sv. Vidu na St. Clairju in okolici, sv. Ix)vrenca v Newburghu in župnija Matere božje v Collinwoodu. Da bodo doma bolj razumeli imena teh treh župnij, ki so: na St. Clairju, v Newburghu in v Collinwoodu, naj bo povedano, da so to kraji, ki se nazivajo, kakor n. pr. v Ljubljani: v Trnovem, pri sv. Jakobu in pri sv. Petru. So to taktično tri naselbine, vsuka s svojim okolišem, a vse tri spadajoče pod mesto Cleveland. V tem mestu skupaj živi približno okrog 35.000 naših rojakov. Izmed teh se je tekom zadnjega četrtstoletja mnogo rojakov opomoglo, nekateri pa zopet iz drugih vzrokov, so si zaželeli živeti bolj iz mesta, bolj na svežem zraku, bolj na prostem, kjer si lahko uredijo dom s primernim vrtom itd. Tako so si naši rojaki izbrali prijazni kraj Euclid, v predmestju Clevelanda, ki je občina in mestece samo zase, s svojo lastno upravo.
Tu se je zadnjih deset let ustanovilo svoja domovanja toliko Slovencev, da bodo kmalu, če že ne, nadvladali po številu druge narodnosti. Zato so si omislili, da ta prijazni kraj krstijo za Belo Ljubljano. Tako se danes iz tega
Zakaj
v Nemčijo in Francijo?
Murska Sobotu, 29. oktobra.
Pred nedavnim smo na tem mestu prinesli podatke o našem delavstvu, na podlagi katerih je razvidno, da se nahaja do 10.000 prekmurskih delavcev v tujini; deloma so raztreseni po slovenskih in vobče jugoslovanskih mestih, deloma pa se nahajajo v Franciji, Nemčiji in v Ameriki (tako Južni ko Severni). Ako izvzamemo Vojvodino, odpade največ delavcev na Nemčijo in Francijo. V teh dveh državah se nahaja 2000 naših delavcev. Vprašanje je, zakaj toliko naših ljudi dere preko domače meje in si ne poišče dela na slovenskem, ali vsaj jugoslovanskem ozemlju?
Največji nagib za to je vprašanje plače. Vodja Borze dela v Murski Soboti je podal v tem oziru precej zanimive podatke. Najbolje so plačani delavci v Nemčiji. Dnevno zaslužijo: moški 30—35 Din, ženske 26—32 Din. Pol-, tega imajo stanovanje in hrano. V Franciji je plača nekoliko slabša; dobijo namreč dnevno: moški 25—30 Din, ženske 18—26 Din, hrano in stanovanje. Plača, ki jo dobijo delavci pri enakem delu v Vojvodini, se s to niti primerjati ne da. Mesečni zaslužek namreč znaša 300—400 Din, hrana in stanovanje. Drugi delavci, ki so raztreseni po naših mestih, tudi niso na boljšem. Večji del imajo akordno plačo; če si hočejo nekaj zaslužiti, morajo prav trdo delati.
V očigled tem podatko.n ni čudno, da silijo naši ljudje v tuje države. Razume se, da nismo zagovorniki tega, naglasiti pa moramo, da se položaj ne bo spremenil, dokler se plačilni pogoji doma ne zboljšajo. Kdor torej hoče odpraviti zlo, mora začeti z reformiranjem plače.
Sicer pa velik del naših ljudi odhaja v Nemčijo in Francijo le na sezijsko delo ter se vračajo potem vsako leto domov. Pa bi tudi to ne bilo potrebno, ko bi pri nas bile boljše plačilne razmere.
Knjiga Kakor Kino, so Kan Moyevi spisi
ki so do sedaj izSli 8 zvezki po Din 13-— v Čiri" lovi tiskarni Maribor
kraja že dopisuje in dopisi nosijo naslove: »Bela Ljubljana« v slovenskih listih v Ameriki itd.
Letos junija meseca so imeli v tej ameriški Beli Ljubljani tatnošnji rojaki že svoj semenj, ki je bil čisto slovenskega značaja. C)beta biti to čisto slovenska naselbina. Rojaki so si tu ustanovili že slovensko faro sv. Kristine in lastno farno šolo, ki jo vodijo slovenske franči-šknnke iz Maribora. To. vidit'\ je Bela Ljubljana v Ameriki!
Nesreča Slovenca na lovu
Država Minnesota je kraj, kjer so se začeli naseljevati naši pijonirji. Meji na Kanado. V severnem delu okrog jezerov so obširni gozdi, bogati raznovrstne divjačine, kakor n. pr. veliki ameriški zajci, »Jaek Rabbitsc, srne. jeleni itd Naši rojaki zelo radi hodijo na lov. t. oktobru sta šla dva mladeniča nn lov blizu Evelthn. Eden je bil Anton Klobučar, ime drugega je neznano. Tovariš je prižigal cigareto. Po nerodnosti se mu sproži puška in strel prestreli Antonu Klobučarju, 17 let staremu fantu, nogo v kolenu. Zastrupila se mu je kri, v bolnišnici so mu amputirali nogo, kar pa ni pomagalo, in je umrl.
Smrtna kosa
V	Clevelandu. Ohio. je preminul Matija Kogoj, rodom iz Gorenje vasi pri Gor. Logatcu. — Istotam se je tudi ponesrečil rojak John Kosten, star 70 let. Padel je po stopnicah v klet in se ubil. Doma je bil iz fare Stična nn Dolenjskem. — V Etni, Pennsylvania, je umrl rojak Anton škof, star 47 let, redom iz BoMreža. fnra Radovica. — V She1 wganu, Wi-sconsin, je ubil avtomobil rojaka Simona Ajde všk a, starega 68 let. — V Durant City, Pennsylvania, je zgorela rojakinja Terezija K o m i d a r , doma od Rakeka. — V Clevelandu je povozil do smrti avtomobil 10 letno Angelo M e r v a r.
Kralj pomaranč -Jugoslovan
V	naši državi se te dni mudi mehiški kralj pomaranč Luka Puvlovič, Jugoslovan po rodu.
Luka Puvlovič je bil star 12 let, ko se je napotil iz svojega rojstnega kraja Petrovca v Boki Kotorski v daljni svet — s trebuhom za kruhom. Imel je srečo. V štiridesetih in še več letih, kolikor časa je živel v Mehiki, je postal bogat človek; obogatel pa je v glavnem s trgovino pomaranč. Sedaj ima ogiomna zemljišča, zasajena s pomarančami, poleg tega pa odkupuje letino v vsej okolici, da se znebi konkurence. Samo iz svojih sadovnjakov pridela letno po sto tisoč zabojev pomaranč letno in ima zato z vso pravico naslov mehiškega kralja pomaranč. Vsako leto, preko zirae, to se pravi, preko mehiške zime, prihaja v domovino, puščajoč svoje pomaranče, da zore brez njega.
Tako je prišel tudi letos. Toda tokrat nc sam, temveč s svojim sinom.
Luko Pavlovič je oženjen z Mehikanko in iina tri sinove in dve hčeri. Njegovi hčeri sta poročeni z Mehikancema in tudi starejša sinova sta se oženila z Mehikankama. Neoženjen je ostal samo najmlajši sin, kateremu je 19 let. S tem sinom je prišel te dni v Jugoslavijo.
Zakaj, Luka Pavlovič želi vsaj enega svojih sinov vrniti domovini. Pustil ga bo sedaj v Belgradu, kjer bo študiral, v Petrovcu. svojem rojstnem kraju, pa mu bo sezidal vilo, vredno milijon dinarjev. Poleg tegu ima Pavlovič namen, da izkoristi vodno silo reke Reševice, poleg katere bo zgradil tovarno za prešanje olja. To tovarno bi pozneje vodil njegov sin.
Mehikanski kralj pomaranč sc je že vrnil iz Belgrada v Dubrovnik, kjer ga je čakal njegov sin. Z njim se bo sredi novembra ponovno vrnil v Belgrad, kjer ga bo pustil pod nadzorstvom svojega rojaka iz Petrovca.
Mehiški kralj pomaranč ne napravlja vtisa, kakor da bi razmetaval in se šopiril s svojim liogastvom. Nasprotno: ohranil si je skromno zunanjost in oblečen ni nič bolje, kakor kak vojvodinski žitni trgovec. Čeprav je odšel še
ko' otrok iz Boke Kotorske, še vedno prav dobro govori svoj materni jezik, kakor da ne bi nikoli odšel z rodne grude.
»Materni jezik se ne pozabi,« pravi sam. »V ostalem pa prihajam v domovino vsako leto, pa tudi tam, v Mehiki, je dosti naših.«
Uspeh Jugoslovanov v Barceloni
Jugoslovani so dosegli na barcelonski svetovni razstnvi prav lep uspeli: odlikovanja je dobilo 77 razstavljalcev. Naš narodni paviljon je dobil Grand Prix, od ostalih 77 nagrad pa je dobilo: Grand Prix 22, zlato medaljo 30. srebrno medaljo 22, častno diplomo pa 4. Jurya je bilo zelo stroga, kar more še povečati vrednost odlikovanj. V nacionalnem paviljonu sta bili odlikovuni med drugimi tvrdki I. lleiuriliar iz Ljubljane z zlato, »Bakula« iz Ljubljane pa s srebrno kolajno.
V	palači agrikulture so bile odlikovane te slovenske tvrdke: Rogaška Slatina, mineralna voda, z zlato medaljo; Valentin Noč, med, šk. Loka, zlata medalja; Sever in Komp., semena in fižol, Ljubljana, Grand Prix; Rulandec. vino,' Hlevež na Dolenjskem, srebrna medalja; »Ilcd«, hmeljska eksportna družba, Žalec, Grand Prix.
V	palači Victoria Evgenia so bile odlikova: ne: Srednja tehnična šola, Ljubljana, keramika, srebrna medalja; Titan, Kamnik, železnina, zlata medalja; Franc Swaty, Maribor, tovarna brusov, zlata medalja; »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani, častna diploma; Državni osrednji zavod v Ljubljani, vezi in čipke, Grand Prix; Remec in Komp., Kamnik, stoli, zlata medalja.
Poljski čuvaji — tatovi
Imenitno tatinsko tolpo so te dni odkrili orožniki v južnem Banatu. Tu tolpa je kradla poljske pridelke kar z vozmi in sicer v občinah Krušici, Kusicu in Markovcu. Vse tri občine so imele poljske čuvaje, ki pa niso mogli preprečiti tatvin. Ker so se te tatvine zelo pogosto ponavljale, je pričelo prebivalstvo sumiti tatvin poljske čuvaje. Zato so pričeli orožniki ponoči opazovati, kaj delajo poljski čuvaji. Ugotovili so, da |>oljski čuvaji sami kradejo kmetom pšenico in koruzo.
Poljski čuvaji teh treh občin so se dogovorili, da bodo kradli nn tale način: tisti iz Markovca so kradli v Kusiču. tisti iz Kusiča v Krušici in Markovcu in tako dalje. V ta svoj dogovor so v zadnjem času vpletli tudi [»oljske čuvaje iz občine Mirkoviča, ki se nahaja že v Romuniji. Na našem zemljišču ukradene stvari so dajali prodajat čuvajem v Mirkoviču, plen iz Mirkoviča pa so prodajali spet čuvaji v naši državi.
Orožniki so napravili tej izvrstno organizirani tatinski trgovini konec ter so aretirali pet poljskih čuvajev. Ko so jih aretirali, so skušali vsi pobegniti, toda orožniki so streljali za njimi. nukar so se čuvaji udali.
kpo^
V New Yorku so ga igrali 3 mesece vsak dan I
JAZZ
(Der .lazzsiinger) Al Jelsenl	Samo še danes!
'»b 4.. >/, na 7., '/« ^ uri.
Prva celotna izdaja 1 Doktorja Franceta PreSerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v ijubib ni.
114
rezila
Rezil c e Gillette, ki ga vložiš v svoj aparat za britje, je bilo 11 i krat pregledano ~ zato se lahko zaneseš, da se boš ž njim gladko in mnogokrat obril.
Gillette
Pišejo nam
IZ NOVEGA MESTA.
Francoski krožek otvori z novembrom svoj' toletne učne tečaje: začetniški, nadaljevalni in kon. verzacijski tečaj, vsako po dve uri na teden. Šolnina za osebo '20 Din na mesec. Slušatelji morajo biti člani francoskega krožka. Pouk se bo vršil v stari ali pa v novi osnovni šoli, kakor se bo izjavila večina udeležencev. Prijave in podrobnejše informacije v lekarni Andrijanič ali pa pri gimnazijskem slugi v gimnaziji.
IZ TRBOVELJ.
Kralj kraljev. V četrtek 31. oktobra ob 8 zvečei v petek 1. novembra ob 6 zvečer, v soboto 2. nov. ob 8 zvečer in v nedeljo 3. nov. ob 4 pop. in ob 8 zvečer se bo v Delavskem domu predvajal naj-grandijoznejši Kristusov umetniški velelilm »Kralj kraljev«. Tekst filma je originalno svetopisemski. Javnosli priporočamo, da poseli ta veliki kulturni film iz Kristusovega življenja in trpljenja.
Vode ni. Delavci iz Terezije in Posetja se zelo pritožujejo, da nimajo včasih po ves teden itne vode. Rabiti morajo mlakuže ali karsibodi za uho ali pitje. Ali je pri vodovodu kakšna tehnična napaka ah kaj, ker sedaj bi jo gotovo morali imeti. Nujno je potreba priti do novega priključka studenca iz Planinske vasi, iu s pripravami takoj pričeti.
IZ ZAGORJA OB SAVI
Za Vseh vernih duš spomin se, kakor čujemo, pripravlja skupen nastop vseh pevskih zborov na grobeh. Zagorjani vseh struj bodo skupno počastili spomin svojih rajnih in se v pesmi obrnili na Usmiljenega, da olajša in okrajša trpljenje trpečih v vicah.	t
V novi ljudski kuhinji se bo z novembrom začel gospodinjski tečaj za dekleta, Preredi ga Katoliško Prosvetno društvo v Zagorju, vodili ga bosta požrtvovalni gospodični učiteljici: Minka Guna in Anica Žitko.
IZ TURJAKA
Da bo dopis o gospodinjskem tečaju, ki ga je priobčil ^Slovenec* v štev. 242., točen, bodi dostav-jjeno še naslednje: Gospodinjski tečaj je priredila oblastna samouprava v Ljubljani, ki daje v ta namen na razpolago vso kuhinjsko opremo in šivalne stroje, vzdržuje po dve učni moči in nakloni navadno še primerno denarno podporo. Za Turjak je obljubljen znesek 1000 Din. Ves gospodinjski pouk, ki obsega celo vrsto praktičnih predmetov, oskrbujeta, razen vzgojeslovja, gdčna Vilma Beni-ger kot voditeljica in gdčna Marica Okornova, ki obe sijajno razumeta, kako se pridobijo srca pri-prostih podeželskih deklet. Da je bilo mogoče v Turjaku prirediti za naše bodoče kmečke gospodinjo prepotrebni gospodinjski tečaj, za to gre v prvi vrsti zasluga gospe grofici Mariji Auersperg, ki je v to svrho brezplačno odstopila kar celo poslopje, tako zvani grajščinski >špital«, in poleg tega še sobo v gradu kot stanovanje za eno učno moč. O koristi in dobroti gospodinjskega pouka najlepše pričajo izjave deklet-gojenk, ki trdijo: »Oh, sedaj šele vemo, kaj je to izobrazba! Vsem, ki so gospodinjskemu tečaju v Turjaku pomagali do življenja, najlepša zahvala!
krat pregledana
Osip Dimov:
Junaštvo
»Ali ste že opazili? Kadarkoli obiščeš te ljudi, čuješ vselej, da pravi gospa A. svojemu možu: moj junak.«
>Da, da, saj res. Vsi čujejo to, on pa ne protestira, samo molči. Njemu se vidi to povsem razumljiva stvar, kakor da v tem nagovoru ni precenjevanja, kakor da je ta naziv prav tako navaden, ko gospod doktor ali gospod predsednik.«
Naposled mi je tega že zadosti.
Gospod A. me pogleda in se otroško nasmeje.
»Stopiva, stari moj prijatelj. Slišal boš vso to zgodbo od kraja.«
»Junak? Kako? Cemu?« sem vzkipel.
»Se več ne spominjaš dobrih študentov-skih dni v Švici? Po dveh semestrih si se moral ti vrniti, mi pa smo ostali.«
»Kdo vse?«
»Med drugimi tudi jaz in moja žena. Kajpada, tisti čas mi še ni bila žena. Da povem resnico, nisem tudi nikoli mislil, da bi ono dekle postala moja žena. Niti sama ni menda mislila na to. Srečala sva se od časa do časa v družbi, ne da bi drug drugemu posvečala veliko pažnje.«
»In kako je prišlo potlej do tega?«
»E, to je storilo Ženevsko jezero. Misliš še kdaj na lepoio Ženevskega jezera? Jaz ga ne bom pozabil nikoli. Zavoljo poletnih počitnic je bilo vseučilišče zaprto in ostali smo čez poletje v ženevi. Vsak dan smo prirejali kratke izprehode.
Nekega toplega junijskega večera smo
šli zopet na sprehod v vas na jezerskem nabrežju. Ondi smo povečerjali in se sprehajali pozno v noč. Ali je na svetu še kaj lepšaga kakor sedeti pod starimi drevesi in jesti dober švicarski sir in piti pivo? Po večerji sva šla naprej, ne da bi bila opazila, da sva čisto sama v zapuščenem kraju. Začudo veliko sva si imela povedati... Kaj sva hotela? Da bi stopila v najbližjo vas, je bilo nevarno, ker je nebo postajalo čedalje temotnejše in nevihta bi naju ujela sredi poti. Da bi pa ostala na obrežju, tudi ni imelo zmisla.
»Brž morava odtod,« je reklo dekle. To sem čutil tudi sam, ali kako naj odideva? Zadnji večerni vlak se je že zdavnaj odpeljal. Aeroplanov tisti čas še ni bilo, zatorej nama ni preostalo drugo, kakor da sva vzela čoln in zaveslala proti mestu. Ob bregu je bilo čolnov vse polno.
»Znate veslati?« me je vprašala gospodična.
»Kdo pa ne zna veslati? Z rokami sučeš vesla in čoln gre naprej. Ni zlodej, da ne bi šlo. Gre samo za to, čigavi so čolni in kje so njihovi lastniki. Zdajle gotovo v postelji udobno smrčijo. Toda kje naj bi jih iskal?«
Priznati moram, da smo razen piva popili tudi malo rujne kapljice. V moji glavi ni bilo baš vse v najboljšem redu, sicer bi sigurno zelo premislil vso stvar.
Sedel sem v čoln, ki je bil pritrjen na bregu in se je gugal setn in tja, kakor da bi hotel reči: izvolite sesti I
»S tem-le čolnom se popeljeva,« sem de jal svoji spremljevalki. >Cez pol ure bova v Ženevi. V najboljšem slučaju naju bn dež le malo ODral. Priinite se za mojo roko, stopite v
čoln in sedite. Tu so že vesla, treba je samo še od vezati čoln. Ste že našli verigo?«
»Verige ni, pač pa je vrv,« je odvrnila.
»Odvežite jo!« In slišal sem, kakor je v mraku odvezovala čoln.
»Tako, dobro je.«
Zazdelo se mi je, da sem junak. Malenkost. V majhnem čolnu z dekletom veslati preko Ženevskega jezera v mrki noči in se rešiti pred nevihto, ni baš kaj posebnega...
V tem se je čisto stemnilo, samo v daljavi se je svetila rumena proga nad mestom. Videl nisem niti dekleta niti svojih rok, ki so žive stiskale za vesla. — Vedel sem le eno: da se s slehernim obratom roke bolj bližamo cilju zakaj jaz sem, bogme, garal na vso moč. Cez pol ure intenzivnega veslanja sem se že kopal v znoju, toda prenehati nisem smel. Treba je bilo hiteti, vsak hip je bil dragocen. Veter je vel zmirom močneje, v daljavi je bu-čalo grmenje, v gorah nekje je že šumeja nevihta in prihajala vse bliže.
»Precej sva se že približala mestu,« reče dekle.
>Menite? Jaz ne vidim ničesar «
»Kaj naj bi tudi videli v tem mraku?« je dostavila moja tovarišica.
Zaveslal sem znova, dekle ni izpregovo-rilo besede. Ne vem, koliko časa je prešlo, rumena črta je bila še zmirom na istem mestu, hudo dolga pot je zijala še pred nama. Veter se je počasi umiril, grmenje je potihnilo in polagoma se je začelo svilati.
»Zelo sem utrujena,« čujem dekletov gias.
»Poskusite zaspati,« sem ji nasvetoval. »jaz bom veslal vzlic temu.«
Poslušala je moj uasvet, jaz sem pa ve-
SRAJCE ZA GOSPODE
cefir z dvema ovratnikoma . .	od 58 Din napi
modni cefir, najnovejši vzorci .	od 70 „ „
najfinejši iaquard in karo poplin	od 120 „ „
bele šifon 58 Din, najfinejše . .	od 78 „ „
spalne, prvovrst., kompl. velik,	od 88 „ „
spodnje hlače Ia gradi ...	od 35 „ „
Prvovrstno blago!	Lastni izdeleki F. in 1. GORIČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
slal dalje. Med tem je postalo svetlejše, tedaj sem nenadoma opazil, da je čoln še zmirom na istem mestu, privezan z vrvjo k obali.
Pred dekletom se nisem hotel osmešiti, skočil sem naglo iz čolna in jo zbudil. Morebiti niti ne bo zapazila, da sva na istem mestu. Rekel sem ji, da sem ondi zaustavil, da bi se malce odpočila. Tudi ona je stopila iz čolna in oba sva sedla pod drevo na obredu in se pogovarjala do .jutra. Potlej sva šla pit kavo in se s prvim vlakom čisto iznemogla vrnila v mesto. Mesec dni za tem sva se poročila; odtlej mi pravijo »junak«.
»Potemtakem ona ne ve nič, da čoln sploh ml vezan ni bil?«
j Gotovo ne ve. Ceinu naj bi tudi vedela?_
i Naposled je zmirom dobro, hiti v svoji družini junak,« reče moj prijatelj.
Ta čas je stopila v sobo gospa in pokli ca I a moža k telefonu. Odšel je.
Gospa me je z nasmeškom pogledala in rekla:
»Pripovedoval vam je o najini usodni vožnji po jezeru, kaj ne? Rila bi zares velika brezumnost, v takem viharju odpeti čoln, razen tega sem mu pa tudi hotela nudili priliko | za drugo junaštvo: one noči me je prosil za roko.«	'Prevel VI. Z.)
L Konrad Vtidi - min? I
MuDIsansh* dvor 2T30 |
Koledar
»"'etrtck, 31. okt : Volbenk, škof. Strog post.
Novi grobovi
"f" Na Kodeljevem pri Ljubljani je včeraj zjutraj nenadoma umrl trgovec in hišni posestnik g Ivan Troha. Pogreb bo v petek ob lt dopoldne. N. p. v m.!
-f- V Selcih nad Škofjo Loko je umrla v torek zvečer gostilničarka ga. Frančiška Šlibar roj. Ko-kalj. Pogreb bo danes ob treh popoldne N. p. v m.I
Mala kronika
•k Zadnjo številko pošiljamo danes na ogled tistim, ki se do danes še niso odzvali našemu vabilu na narečbo.
if »ilustracija« štev. 10 izide danes popoldne. Proti večeru bo na razpolago v vseh ljubljanskih trafikah in knjigarnah. Številka prinaša krasne slike s proslavo 1201etnice Iliri ie in bogat ilustrativni materija! iz domovine in od vsepovsod. Opozarjamo vse tiste, ki te odlične mesečne revije še ne poznajo, da si neutegoma kupijo eno številko ali pa zahtevalo od uprave, da jim pošlje številko na ogled Posamezne številke po 10 Din, celotna naročnina 100 Din Novi naročniki morejo dobili še vse letošnje številke, dokler traja zaloga Uprava revije »Ilustracije«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, II. nadstropje.
it Vijolice na vrtu, na hribih pa sneg. Ljubezniva prijateljica »Slovenca« iz Št Petra v Savinjski dolini nam je poslala včeraj po pošti lepo duhteč šopek vijolic, ki jih ie nabrala na vrtu Na vrhovih okrog Savinjske doline se beli sneg, na vrtovih pa ji cveto vijolice, ki jih pošilja uredništvu. Prisrčna hvala!
•k 2e zopet komunistični lepaki, lz Trbovelj: Komunistični letaki so krožili v soboto in nedeljo po Hrastniku in po Trbov jah. Opozarjamo ponovno, naj se s to metodo rovarenja že vendar enkrat preneha, ker delavstvu zelo mnogo škoduje tako širjenje letakov. Orožništvo išče raznašalce letakov. V nedeljo okoli 9 zvečer je obkolilo orožništvo Rudarski dom in aretiralo nekega rudarja.
•fa Obrtne in trgovske šole v Zagrebu. V ponedeljek se je vršila v Zagrebu anketa v zagrebških trgovskih in obrtnih šolah ter o niih pravilniku. Ankete so se udeležili zastopniki zbornic ter raznih stanovskih organizacij, mestnega občinskega sveta ter učiteljstva. Anketi je predsedoval župan dr. Srkul). Pravilnik ie bil spreiet s povdarkom, da te šole ne smejo biti samo strokovne, temveč tudi vzgojne.
•jr Baba Acujka pred vzklicnim 3odiščem.
Tudi našim čitateljem je še v dobrem spominu velik proces proti "Mlelni čarovnici Ani Dee, imenovani »Babi Anujki, čarovnici iz Vladimirova«, ki je bila julija meseca radi zastrupljanja ljudi obsojena na 15 let ječe Njen branitelj se je proti previsoki kazni pritožil. Vzklicna razprava se vrši dne 29. novembra pred novosadskim sodiščem. Kakor za glavno, tako velja tudi za vzklicno razpravo med novosadskim prebivalstvom veliko zanimanje.
•fa Lep varuh. V Gornjem Milanovcu se je te dni vršila razprava proti Petru Stanojkiču iz Brusnice, ker ie kot varuh neke konkurzne mase pone-veril 105.228 Din. Stanojkič, odvetniški pisar pri bivšem narodnem poslancu Urošu Lomoviču, je postal varuh mase že 1. 1919. L. 1923. je sam kandidiral za narodnega poslanca, kar ga je veljalo mnogo denarja Zato je poneveril 92 bonov vojne škode, Poneverbe ne bi nikoli prišle na dan, da ni bila konk.urzna masa obsojena na neko odškodnino. Stanojkič je bil vmes še toliko prefrigan, da je napisal vse svoje premoženje na ženo. Obsojen je bil na dve leti ječe, na izgubo državlian-ike časti za leto dni in na odškodnino 105.228 Din.
■jfc- Razvaline življenja. Ljudska drama v treh dejanjih (7 mcš. vlog) 30 Din, vez. 40 Din in Divji lovec, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih (23 meš. vlog) IS Din. Te dve igri našega odličnega pisatelja sta nedvomno najpriljublenejši in se uprizarjata na vseh odrih, malih in velikih z največjim uspehom. Dalje naj omenimo komedijo-veseloigro, ki ima svetoven sloves in ki je tako silno posegla v življenje Rusije v pretočenem stoletju: Gogoljev Revizor, komedija v petih dejanjih (19 meš. vlog) 20 Din. — Za diletantski oder ima še prav poseben pomen vsled svojih duhovito risanih značajev in vsled močnih dramatskih efektov in komičnih do-mislekov, zato je še danes stalno na programu svetovnih odrov. Založila je igre Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
•k Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je prav za prav ponatis Dimnikovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdala ista založba že pred tremi leti, Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Medimurja in črnomeljskega okraja ter s priključitvijo čabarskega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv. Našim šolam bo s tem zemljevidom zelo ustreženo, Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že sedaj ročni zemljevid svoje banovine.
it Šolskim upraviteljem! Za šolsko slavnost 1. decembra dobite v zbirki »Narodni praznik« — zbral in uredil Luka Kramolc — nalašč za ta pomemben dan spesnjene deklamacije od pesnika dr, A Debeljaka in dr. I. Preglja ter zelo lahke primerne pesmi skladateliev dr. Dolinarja, Juvanca, Pahoria, Ocvirka in Tomca. Zbirka se dobi v Oblastni zalogi šolskih knjig in v vseh knjigarnah ter stane 50 Din. Šole 10 odstotkov popusta.
z
Si rcl in stati!
ttevmatične bolezni Vam za-grenjujejo stare dni
,jtior
za masažo Vam daje veselje do življenja-svežost
V tekarnab in drogerijah I steklenica 7, navodilom Din 16'—
•k A njega ni In Odpoved nesrečne žene
sta povesti, ki se čitata z največjim zanimanjem. Staneta: prva 15 Din (vez. 22 Din), druga 12 Din, dobita pa se v Jugoslovanski knjigarni in Novi založbi v Ljubljani, v Cirilovih knjigarnah v Mariboru, v knjigarnah v Celju in Ptuju I *
•jc Za onega, ki se mu mudi na delo, je Ovomaltine v mleku idealen zajutrek, ker ima mnogo redilne vrednosti in se zelo lahko prireja. Ta zajutrek ima zelo prijeten okus in omogoča prenašanje dnevnih težav.
•k Pri hripi, bronhitis, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zaslezenju v nosu, sapniku in grlu, obolenju ušes in oči skrbite za to, da se želodec in črevo večkrat temeljito izčisti z naravno »Franz-Josef« grenčico. Sloviti strokovnjaki v zdravilstvu potrjujejo, da zelo dobro de »Franz-Josef« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
Nesreča ne počiva
—	Vlak pahnil delavca. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru se ie včeraj ob pol 9 dopoldne pri-j petila težja nesreča Na prelazu na Dunajski cesti je lokomotiva butnila ob tla 49tetnega progovnega delavca Franca Peterko iz Laz. Peterka k sreči ni padel na progo, sicer bi bilo po njem, pač pa ob tir. Dobil je hude poškodbe na obrazu ter si je razbil ves nos Rane zaenkrat niso nevarne ter se bodo naibrže zacelile, brazgotine bodo pa seveda ostale Reševalni avto je močno krvavečega delavca prepeljal v bolnišnico, kjer ie ostal v oskrbi.
—	Težka nesreča pri delu. Iz Celia: Zidarski pomočnik Mihael Bornšek. star 25 let in na Sp. Hudinji stanujoč, je v družbi Franca Rečnika iz Gaberja v torek, dne 29. t. m., popravljal zid na hiši vojne bolnice v vojašnici Kralja Aleksandra. Kot namestnik palirja je sam postavil okoli šest in pol metra visok zidarski oder, na katerem je stal okoli pol 11 dopoldne Naenkrat pa se je deska, na kateri je stal, odtrgala od debelega droga in Bornšek je zletel na tla ter se težko notranje poškodoval, Prepeljali so ga nemudoma v celjsko bolnico, kjer so ugotovili, da si je fant zlomil križ. Njegovo stanje ie nevarno, vendar ne obupno.
—	Velik požar v Novem Vrbasu. Te dni je nastal v tovarni konoplje v Novem Vrbasu velik požar Vnela se je zaloga konoplje, Na lice mesta so takoj prihiteli gasilci, ki so skušali pogasiti ogromne plamene Po nesreči so bili še celo pokvarjeni hidranti, da je bil ves napor gasilcev zaman. Močan veter je zanesel plamen tudi na električno napeljavo, ki je pregorela Vsa škoda znaša 250.000 Din, je pa krita z zavarovalnino. Proti vodstvu tovarne je uvedena preiskava, ker ni imela hidrantov v redu, kljub veliki nevarnosti ognja, ki preti vsaki zalogi konoplje. Že pred tremi leti je tudi pogorela vsa tovarna,
—	Divljanie strele v Dalmaciji. Zadnje dni je divjala po srednji D.-lmaciji velika nevihta, med katero se je pripetilo več nesreč, od katerih je bila najtežja v vasi Lečevici v splitski Zagori. V Lečevici je sedel kmet Ivan Čelan z dvema malima otrokoma pri ognjišču, ko je udarila strela in sicer ravno v Čelanov dimnik. Hišo ie strela takoj zažgala, kmeta pa na mestu ubila, dočim se otrokoma ni pripetilo nič in so ju ljudje rešili živa iz ognja. V Poljicah. v občini Vrgorac, je strela udarila v vznožje hriba Šibenika in pobila 29 ovc. Od pastirjev ni bil nihče poškodovan, ker so se nahajali v neki votlini. V nekaterih vaseh splitske občine so hudourniki povzročili nad 209.000 Din škode. Zadnje veliko deževje je prepodilo volkove iz njihovih skrivališč. Na planini Dinari so volkovi vdrli v mnogo staj ter poklali večje število ovac. V ponedeljek je nastalo v srednji- Dalmaciji že lepo vreme.
Ljubljana
Kai bo danes?
Opera: Zaprto.
Kino dvor: Jazz-pevec.
Umetniški razstavi v Kazini in v Jakopičevem paviljonu.
Lekarne: Nočuo službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta. 6 in Mr BakarčiS, Sv. Jakoba trg 9.
0 Vierne v Ljubljani. Včerajšnji dan je bil pust iu mrzel. Ves dan je pomalem rosilo. Barometer je padel na 7B8.2. Jutranja temperatura je znašala 3° C, najvišja 7° C. Veter severovzhodnik. Bilo je vreme, da bi človek dejal: »Diši po snegu.« — V Mariboru, Belgradu in Sarajevu so imeli 10° C, v Zagrebu 11 "C, v Skoplju 13 0 C, v Splitu 18"C. Povsod oblačno ali megleno.
O Ljubljanskim pevcem! Po soglasnem sklepu zastopnikov ljubljanskih pevskih društev na torkovem sestanku, pojo združeni moški zbori na praznik Vseh svetili ob 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu pet uagrobnic, tri pri križu, dve pa na vojaških grobovih. V ta namen se vrši isti dan dopoldne OD 10 v pevski dvorani Glasbene Ma-Hcc skupna vaja, ki se je naj goiovo udeleže pevci vseh ljubljanskih društev in zborov. Nagrob-nice: Adamič »V hladni noči«, Ferjančič >0 Gospod«, Pavčič »Spomladi«, Dev »Vigred«, Prelovec Oj Doberdob«-. Note seboj!	P.
0 Na siarem pokopališču pri Sv. Krištofu se bo spomnil Valentina Vodnika in vseh naših mož velikanov, ki lam počivajo, Akademski pevski zbor v nedeljo 3. novembra ob 15 in pel žaloslinke. Najprej poje v cerkvi, potem na pokopališču. V slučaju slabega vremena se vse izvrši v cerkvi.
© Spominska služba božja za v vojni padle žrtve. Včeraj ob 9 se je vršila v frančiškanski cerkvi sv. maša za v svetovni vojni padle žrtve. S svoio prisotnostjo so počastili spomin na žrtve zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti, mestne občine ter zveze bivših vojakov in udruženja vojnih invalidov.
O Počastitev spomina padlih žrlev na Suhem baieriu. Počastitev spomina avstrijskih žrtev na Suhem bajerju se bo vršila na dan Vseh svetih na kraju grobov. Žalna svečanost se prične ob 11 Obrede izvrši gosp. Barle. šentjakobski župnik, na kar bo žalni govor padlim žrtvam. Po govoru zapoje nekaj žaiostink pevski zbor Krnkovo-Trnovo. Vsa društva kakor tudi ostalo občinstvo se vabi, da se te žalne svečanost! udeleži v kar največjem številu. Ker leži med žrtvami tudi brat Čeh, prosimo Češko obec za soudeležbo. — Odbor za oskrbovan ie grobov
O Nove telefonske šlevilke mestnega magistrata v Ljubljani. Zaradi instalacije večkratnih koniaktov v avtomatski "enlrali. je nastala tehnična potreba, da se dosedanje števijke hišne telefonske centrale mestnega magistrata na mestnem trgu izpremenijo. Namesto sedanjih številk 2012, 20(19, 2093, 2101, 2144, 2214, 2241 in 2650 ima hiina centrala macriairnl« nrl 1 novembra t 1. telo
zaporedne številke: 8022, 3023, 8024, 3025, 8026, 3027, 3028, 3029. Na teh številkah se lahko Idičejo od 8 zjutraj do 20 zvečer vsi magistralni uradi in ustanove, ki nimajo svojih lastnih številk in ki niso označene v telefonskem imeniku. Od 20 zvečer pa do 8 zjutraj so napravljeno tele direktne nočne zveze: Mestni gasilci imajo štev. 3022, mestna elektrarna 3025, mestni hlevi 3026, meslna klavnica
8027 me.stuu stražnica 3028 iu g. inž. Prelovšek (stan.) 3029. Sedanji naročnik štev. 3022 g. Rozman Ivan imn novo številko 3011, naročnik 3028, Slo-
Matica živih in mrtvih kraljevine Jugoslavije
Tudi v Mariboru bo treba osnovati krajevni odbor društva matice živih in mrtvih Kraljevine Jugoslavije, Društvo, čigar sedež je v Belgradu, ima namen, da dela na zbliževanju, skupnem izobraževanju in medsebojnem spoznavanju vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev; da skrbi za zasluženi spomin in dajanje dolžnega priznavanja vsem mrtvim, ki so delali ali padli v borbi za dobrobit Srbov, Hrvatov in Slovencev; da širi spoznavanje vseh krajev naše domovine, kakor tudi njenih družabnih in gospodarskih razmer in da dela in podpira vse, kar bi moglo koristiti napredku in širenju skupne kulture Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da se bo mogel izvoliti društveni odbor in urediti njegovo delovanje, sklicujem za dan 31. oktobra t. 1. ob 17 (ob petih) v mestno posvetovalnico na mestnem magistratu v Mariboru zborovanje zaniman-cev, posebno vabim s tem vse javne oblasti, društva itd., da pošljejo svoje zastopnike. Po čl. 4. pravilnika je lahko član društva vsak Srb, Hrvat in Slovenec, obeh spolov, kakor tudi vsaka pravna oseba, ustanova, tvrdka, odbor, zadruga, župnija, kolo ali podružnica posameznih društev ali zvez, katerih člani so Srbi, Hrvati ah Slovenci. — Župan: Dr. A. Juvan s. r.
□ Gradbeno gibanje. Gradbeno dovoljenje so dobili na torkovi seji Mestnega »veta: Martin in Filomena Jarc, gradnja pritlične stanovanjske hiše y Koseskega ulici: Peter Močnik, uradni* pritlične
mrto
venska matica pa novo številko 3048.
O Razstava ženskih ročnih del pri tvrdki M. Drenik, Kongresni trg 7, na dan vseh svetih in vsako nedeljo do božiča
O Stalna higienska razstava v Ljubljani
bo od 1. novembra t. 1. do preklica zaprta zaradi preuredbe in izpopolnitve.
0 Poprava železniškega mosta preko Martinove cesfe. Vsled vložitve popravljene mo-stovne konstrukcije in odstranitve slabe železne konstrukcije preko Martinove ceste (Kette-Murnove) ostane dne 5. in 6. novembra t. 1. prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt, in sicer od 7 do 17.
O Uvoznina za avtobuse znižana? Včeraj dopoldne so se vršila na mestnem magistratu pogajanja za znižanje uvoznine za avtobuse. Ta uvoznina je dosedaj. kakor znano, znašala pri vsakem uvozu v mesto 10 Din. Dolga pogajanja so se vršila med mestno občino in avtobusnimi podjetniki, ki jih je zastopal g. Veneajz Mestna občina predlaga, naj znaša uvoznina 5 Din za avtobuse, ki obratujejo po mestu več ko trikrat na dan. Ker je zadruga avtobusnih podjetnikov zahtevala, naj meslna občina računa uvoznino 5 Din že od 1. avgusta 1929 ter naj avtobusnim podjetnikom povrne, kar je preveč sprejela in se je mestna občina postavila na stališče, da velja znižana uvoznina le od 1. novembra t. 1., zastopnik zadruge tega ni sprejel In so se pogajanja zaradi tega razbila. Mestna občina je dala avtobusnim podjetnikom rok 24 ur, da se premislijo, ali sprejmejo znižano uvoznino, ali ne. Pričakovati je. da se bo ta zadeva končno vendarle poravnala in da se bo dosegel sporazum v interesu prometa in javnosti. S tem bi se pa mirno poravnal le en del spora med mestno ob- I
Maribor
Poglavje o mestnih financah
4.
Predlog mestnega knjigovodstva glede uvedbe uvo/nine predvideva j>ostavitev deset linijskih mitnic in sicer na levem bregu na Meljski cesti, na glavnem kolodvoru (dve), na Aleksandrovi cesti, Vrbanovi ulici ter Koroški cesti, na desnem bregu pa ob mejah Pobreške, Tržaške, Radvanjske in Ruške ceste. Razen tega pa naj bi se postavile posebne čuvajnice v Trubarjevi ulici, Ob treh ribnikih, v Linspielerjevi ulici, pri meljskem brodu, pri dravski brvi, ob Tvor-niški ulici ter stikališču Betnnvske ceste in Pohorske ulice. Po elaboratu mestnega knjigovodstva bi znašali celokupni dohodki približno 3,000.000 Din v minimalnem zmislu; anuitete bi prišle na 110.000 Din, plače uslužbencem, katerih število bi se gibalo od 60—70, 1,200.000 Din, nepredvideni izdatki pa v iznosu 190.000 Din. Celotni izdatki bi znašali torej 1,500.000 Din v maksimalnem zmislu. To pa radi tega, ker bi anuitete po izplačilu investicijskega posojila, ki hi se moralo najeti, odpadle, ker se nepredvideni izdatki v iznosu 190.000 Din nikdar ne bi potrošili in pa, ker je postavka za plače uslužbencem 1,200.000 Din tudi preračunana v maksimalnem zmislu. Pri sestavi ter predložitvi omenjenega načrta se je od strani mestnega knjigovodstva uvaževalo dejstvo, da prinaša ljubljanski mestni občini omenjena davščina približno 4,000.000 Din čistega finančnega efekta (predsodki. ki so se iznesli od strani nekaterih občinskih svetnikov, češ, da bodo v Ljubljani uvoznino odpravili, so se izkazali kot neutemeljeni in neresnični) in pa, da je uvoznina vpeljana malodane v vseh večjih jugoslovanskih mestih, tako da ni bilo ob priliki nedavnega splitskega kongresa zastopstva niti enega mesta — razen Maribora — kjer bi ne bila uvedena uvoznina. Predlog pa se je vrnil mestnemu knjigovodstvu, ker je finančni efekt premajhen in pa, ker bi bila dana možnost prevalitve na nižje sloje. Zdi se pa, da ne bi bili z uvedbo uvoznine toliko prizadeti široki krogi prebivalstva, ker je bilo itak že sedaj deležno bremena raznih užitninskih doklad na alkohol v iznosu 2,140.000 Din (vino 1,350.000; pivo 470.000; žganje 300 000 in šampanjec 20 000 Din) in pa, ker bi se tržnina znižala na polovico. Veliko, veliko bolj bi bili prizadeti vsi tisti mnogoštevil-niki brez koncesije, o katerih je izkazano, da vtihotapljajo letno na stotine hektolitrov alkohola v mesto, kjer ga -»pod roko« prodajajo — nezatrošarinjenega, dočim mora pretežna večine konsumentov nositi breme prevaljene trošarine in dočim žive ti nekonc.esijoniranci na njen račun. Navzlic temu pa je dejanski finančni položaj mestne občine danes takšen, da bi uvedba uvoznine niti zdalekn ne zadoščala in da ne bo zadoščala niti uvedba kakršnekoli druge — to je samo ene nove davščine.
so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezenske kali v naše telo. V kavarni se zato najlažjo obvarujete nahoda, influence in bolezni v grlu, ako
redno rabite ANACO'1 - pastilje dr. Wanderja. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte se izdelkov, ki v zadnjem času i miti rajo ANACOT-pastilje.
čino in avtobusnimi podjetniki. V zraku pa so še druge stvari, o katerih pa težko verjamemo, da bi se tudi rešile na miren način. Na eni strani stoj« fiskalni interesi občine, na drugi pa konkurenčuost podjetnikov. Če ne bo prišlo do sporazuma, bosta trpela promet in javnost.
© Kaj je z Mr.sarvkovo ceslo? Pišejo nam: Hodnik nasproti Kanzingerju — če se že sme tako imenovati, kajti kjer bi moral ta biti, so za enkrat še n.iive! — je postal, odkar so začeli to cesto regulirati, prava vozna pot. Težki vozovi se ogibljejo jame sredi ceste in pešcem popolnoma razdrapajo pot Ob deževnem vremenu se človek pogreza do gležnjev v blato. Želeti bi bilo, da bi mestna občina skoraj likvidirala to zadevo; za enkrat vsaj s par vozovi suhega peska. — Prizadeti slanovalci.
0 Vlom v Rdeči hiši. Da tudi »Rdeča hiša« ni nobena izjema med drugimi navadnimi in manjšimi hišami v Ljubljani, lo dokazuje vlom, ki je bil izvršen v njeno podstrešje v torek popoldne. Vlomilci so vdrli v podstrešne shrambe ter odnesli štirim strankam večjo množino f>erila, vrednega približno 2000 Din.
© Meslna zastavljalnica bo imela redni dražbi marca 1029 zaslavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 7. novembra, za efekte (llago, perilo, stroje itd.) pa 14. novembra t. 1. od 15 dalje v uradnem lokalu.
0 Reven ler vsega priporočila vreden akademik bi si v svojem težkem gmotnem položaju rad pomagal z instrukcijami. Poučeval bi predvsem realčne predmete. Naslov v uredništvu, soba štev. 6.
© Polenovka namočena se dobi danes pri Fr. Kovačič
stanovanjske hiše v Koseskega ulici: Pavla Jančar, preureditev poslopja, Gosposka ulica 30; Matevž Cerne, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Kratki ulici 3; Mariborska tkalnica in apretura Doctor in drug, gradnia čistilnice in belilnice — Uporabno dovoljenje pa so dobili: Anton Feiertag, gradnja stanovanjske hiše s parno pekarno, Betnavska 41; Prva mariborska tovarna pletenin, gradnja tovarniškega poslopja v Klavniški 5; Marija Horvat, gradba paviljona ob Jadranski ulici; Ljudska tiskarna, gradnja prizidka ter preureditev prostorov; Ivan Kasper, gradba pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici; Ferdinand Bauman, gradnja pritlične stanovanjske hiše ob Radvanjski 23; Ivan Kraner, gradba pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulici 15; Maks Wagner, gradba eno-nadstropne stanovanjske hiše v Magdalenski 23; Katarina Markežič, gradnja pritlične stanovanjske hiše v V. Parmovi 13; Marjana Kodrič, pritlična stanovanjska hiša v V, Parmovi 11; Franc SokliS, gradba enonadstropne stanovanjske hiše v Kosar-jevi 38; Ivan Wutte, gradnja pritlične stanovanjske hiše v Gozdni 13; Peter Albaneže, preureditev hiše v Frankopanovi 12; dr. M. Černič, gradnja enonadstropne stanovanjske hiše in sanatorij v Gosposki ulici 49 ter Albin Šonc, gradba pritlične stanovanjske hiše v Kratki ulici 5
□	Vojaške grobove so prav čedno uredili pod vodstvom ravnatelja Pogrebnega zavoda gosp. Juga mestni delavci Očistili so gomile ter uredili poti. Za sveče in zelenje poskrbi kakor vsako leto Združenje vojnih invalidov. Ureditev vojaških grobov je izvršila mestna občina na lastne stroške.
□	Štetje obiskovalcev na mariborskih pokopališčih. V prid zdravstvenih dečjih naprav na Pohorju za slabotne otroke bodo nabirale in štel« posetnike pri vhodih vseh mariborskih pokopališč članice Slovenskega ženskega društva. Naprošajo se vsi posetniki, da ne odklanjajo znakov. Mal položi dar...
□	Akademska mala. Jutri na praznik Vseh svetnikov ni akademske pridige. Prihodnja pridiga bo v nedeljo, dne 3. t. m.
□	Spominsko svečanost v spomin padlih junakov priredijo iutri popoldne vojaške oblasti na mestnem pokopališču v Pobrežju. Pri svečanosti sodeluje tudi vojaška godba in častna četa tukajšnjega pešpolka.
□	Prvi Mariborčan lastnik letala. Tukajšnji trgovec Josip Moravcc si je nabavil letalo pri znani tvrdki Raab-Katzcnstein iz Kassela, katere letala nastopijo pri nedeljskem mitingu na Tezen-skem dirkališču, Dvosedežno letalo je znamke Grasmiick, za ceno 135.000 Din. Letalo prispe tekom današnjega dne v Maribor in nastopi bržkone pri nedeljskem mitingu.
□	Iz seje mestnega sveta. Olepševalnemu društvu za magdalensko predmestje se dovoli že v proračunu predvidena podpora 47.100 Din, »Svobodi« pa 15.000 Din.
□	Cene vinskemu moštu. Vinski trgovci > Mariboru so sklenili, da bodo nakupovali letošnji vinski mošt po teh cenah: mošt s 15% sladkorja 4 Din, s 16% — 4.50 Din, 17% — 5 Din, 18% _ 5.50 Din, 19% — 6 Din, 20% — 7 do 7.50 DiD za liter.
□	Skrivnostni nahrbtnik .,. Preko kralja Petra trga je švedral možanec z izzivajoče polnim nahrbtnikom. Stražnik je postal malo firbčen ter je možanca ustavil — v nahrbtniku je bila večja množina svinca. Zadeva se preiskuje, ker je možanec s svojimi izgovori povzročil zanimanje varnostnih oblastev.
□	Idila iz kostanjarskega živlicnfa. Tine H. je bil sila lačen; pa se je ustavil pri kostanjarju Košiču na Glavnem trgu ter pridno luščil kostanj za kostanjem. Kostanjar je štel, Tine pa užival. Predno se je Tine poslovil, je porinil pred kosta-njarja cel dinar in odbrzel kar se je dalo. Kostanjar pa je ugotovil primanjkljaj v znesku — 29 Din. Tine bo imel posla s — policijo.
□	Pomnožen avtobusni promet bo jutri na praznik Vseh svetnikov na pobreški progi in sicer bo vozilo osem mestnih avtobusov od Glavnega trga na pokopališče. Na Glavnem trgu ter na po-breškem pokopališču se bodo lahko dobile vozne karte.
□	Včerajšnji »mali tržni dan« je bil čisto v znamenju bližajočega se praznika Vseh svetnikov. Zlasti dobro založena sta bila cvetlični in perutnl-
Radio Maribor
Aleksandrova cesta 6
Je nase Boo/et/e.- Zahteva/te oonuabo, bogata za/oga — sohono postrežba. Ne boste t nobenim raaioaparatom L/ub/rone boi/ie nnsiušnli. kakor t naiim ituoikum.
Slovenski lesni trg
Situacija v minulem tednu je bil« skoro neizpremenjena.
Za drva je zanimanje od strani Italije isto, kakor zadnjič označeno, satno Avstrija posebno pa Švica želita imeti še vedno prvovrstna suha gladka drva, za katere pa se je moralo obrniti na hrvaške dobavitelje, ki razpolagajo še g precejšnjimi množinami .
Švica se zadovoljuje pri nas tudi z nakupom lepih polsuhih, magari tudi svežih bukovih cepa-nič ln polovic, pri katerih se pa mora garantirati tozadevno težo prostornipskega metra, tn to radi visoke vozarine od jugoslovanske do švicarske meje. Razumljivo je, da se doseže za lepo izdelana drva, kakršna se zahtevajo od strani Švice, tudi <lepo> ceno, ter ponovno priporočamo našim pro-ducentom, katerih število se je zadnje Čase povečalo, da pazijo pri novi produkciji na zgoraj navedeno (cepanice, okroglice, sečenice. klade). Kakor čujemo, se bosta bavih v Ljubljani Jve novi družbi z eksportom narezanih (20, 25, 88, 50 cm) in sekanih drv v večjem obsegu, kar toplo pozdravljamo, želeč obilo uspeha. — Pri tej priliki pa nam nehote sili v ospredje neobhodna potreba korekture pred meseci oživotvorjene reekspedicije, katera v današnji izdaji nikakor ne more služiti splošnosti še manj pa dati možnost razvoja, špeti-jaliziranja itd. posameznih panog oliežne lesne stroke pri izvozu njenih predmetov. Prosimo vse interesente, da javijo svoja mnenja Ln predloge, da se potem napravijo potrebni koraki na merodajnib mestih.
V	jelovini je opažati obilo vprašanj za robo
rezano ua živ rob v ruznih dolžinah in debelinah. To blago je po večini namenjeno za razne ostrešne konstrukcije Do zaključkov do sedaj še ni prišlo in to največ iz pomanjkanja okroglega lesa raznih dolžin. Najbolj pirdejo v poštev za to naše notranjske industrije.
Za iste bi bilo dobrodošlo tudi vprašanje lz Holandske, katerega dimenzije so podrobno razvidne iz včerajšnje borzne tečajnice. Za štajerske in gorenjske lesne industrije pa prinaša ista tečajnica mere na živ rob rezane borovine, določene za Grčijo.
V	mehkem lesu (smreka) je precejšen interes za tako zvane foderine, kakor tudi deske v I/II kvaliteti, katere se kupujejo od strani Italije za izdelavo železniških vagonov. — V isto svrho služijo tudi hrastovi neobrobljeni plohi in hrastove podniee, za katere je še vedno živo zanimanje.
Španija še nadalje išče bukove hlode za furnir via Sušak. — Za teslone so se oglasile prve «lastovice» s sedanjo sezijo. Zahteva se saino popolnoma produkcijsko originalno robo z % širokih testonov (9/10") in '/;l ozkih (od 4 do 8").
Ker so — kakor čujemo — za eksport južnega sadja iz Italije predpisane nove odredbe glede zabojev, bi bilo umestno, da se pri novi produkciji testonov pazi na i ni bolj široko robo, kajti ozka roba (4—8') je stopila zelo v ozadje.
so bila praktična. Da bo moglo naše vino konkurirati in priti do primerne cene, bo moralo biti grozdje sortirano, zdravo in zrelo. Le tako grozdje bo kupovala od svojih članov zadruga. Kako velik ega pomena je vinarska zadruga, bo možno videti seveda čez nekaj let, ko bo morala pokazati tudi uspehe. Ti pa so odvisni v velki meri od članov samih. — Takih in podobnih predavanj si še želimo. Po predavanju g. Flegota se je ustanovila podružnica Kmetske zveze. Za načelnika je bil izvoljen g. župan Vide.
Borza
Dne 30. oktobra 1929. DENAR
Današnji devizni promet je bil prav znaten, zlasti v devizah Praga. Trst, Newyork in Pariz Tečaji so v splošnem bili čvrstejši, le Praga in Dunaj sta popustila. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, v ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280.50 bi, Berlin 1352.50—1355.50 (1354), Bruselj 791.45 bi., Budimpešta 980.30 bi. Curih 1094.40—1097.40 (1095 90), Dunaj 793.35—796.35 (794.85), London 275.55-276.35 (275.95), Newyork 56.355—56. 555 (56.455), Pariz 222.82 bi., Praga 167.05—167.85 (167.45), Trst 295.4—297 4 (296.4).
Zagreb. Amsterdam 2277.50—2283.50. Berlin 1352.50—1355.50, Budimpešta 987.82- 990.82, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.35—796.35, London 275.55—276.35, Ne\vyork 56.38 - 56.58, Pariz 221.82 —223.82, Praga 167.05—167.85, Trst 295.28— 297.28.
Belgrad. Berlin 1352.5-1355.5. Bruselj 789.05 —792.95. Budimpešta 987.82—900.82, Curih 101)4.40 —10(17.40, London 275 55—276.35, Nevvvork 56.355 —56.555, Pariz 221.82—223.82, Praga 167.05 do 167.85, Milano 295.20—297.20.
Curih. Belgrad. 912025, Berlin 123.51, Budimpešta 90.225. Bukarest 3.0S5, Dunaj 72.525, London 25.17625, Madrid 73.60, Newvork 516, Pariz 20.83, Praga 15 29125, Sofija 8.73, Trst 27.0375, Varšava 57.975.
MISLITE ŽE SEDAJ
na blli.ijo zimo In nabavita si 2« sedaj dobro ped
ZEPHIR PEČ čai
10 greje eno sobo 24
kg. drva	ar
Na lahtevo brezplaien popis.
ZEPHM TVORNICA PEČI D. D.
Mtbodca
Samoprodaja za Mano. Oreznih E Fritsch Samoprodaja za Celie: D. Rahuscli SamonrndotD za Maribor: Pinter i Lenari
Juž. Nemčija: Jugoslavija
VELIKA REPREZENTANČNA TEKMA J. N. S.
Jutri nastopi v Budimpešti reprezentanca Južne Nemčije proti najmočnejši reprezentanci Ogrske. V nedeljo igra pa Južna Nemčija v Zagrebu proti naši reprezentanci. Delegati JNS so v Pragi sklenili to tekmo. V zvezi z reprezentančno tekmo so se vršile v Pragi važne konference. Predvsem se je obravnaval spor med Češko in Ogrsko nogometno zvezo. Ta s|>or se ni mogel mirno rešiti, zato se finale tekme med Slavijo in Ujpestoin zaenkrat ne bo vršil. No, in ob tej priliki se je dogovorila tudi tekma Jugoslavija proti Južni Nemčiji. Najmočnejši kluba so ravno v Južni Nemčiji Klub hUrtli Niirmberg in iz Monnkova predstavljata nemško nogometno elito. Reprezentanco Nemčije tvorijo po večini igralci teh dveh klubov. Naša reprezentanca nastopi skoro gotovo v isti sestavi kot proti Češki. Eventualne spremembe bodo le v napadu, kjer je Bonačič docela odpovedal. Zvezni kapetan sicer še ni objavil sestave, eotovo pa je, da ostanejo vsi igralci v Zagrebu, Kjer bodo odigrali par skupnih treningov. Po tekmi s Čehi bo to enu najtežjih tekem nuše reprezentance.
Razne športne vesti
Radi reprezentančne tekme z Južno Nemčije sta belgrajska in zagrebška podzvezi preložijo prvenstvene tekme. S to lepo gesto sta ti dve podzvezi omogočili eno najlepših tekem v zadnjem času.
Novi Grudjanski. ki si je nadel ime >Grad-janski 1911«, dela s polno paro. Denarja je naenkrat dosti na razpolago in stari »purgarji« se resno pripravljajo na tekme, govori se celo c velikih mednarodnih prireditvah
V nedeljo priredi Belgrajski bokserski klub velike mednarodne boksarske li k me. Svojo udeležbo so prijavili najboljši atleti Avstrije.
narski trg. Posamezne cvetlice, predviem krizan-
teme, so se prodajale po 0.25—4 Din; tudi umetnih rož jc bilo nu izbiro po 5—10 Din; venci so «e prodajali po 150—200 Din. Perutnine je bilo na trju približno 400 komadov ter so se cene gibale na običajni višini.
□ Smrtna kosa. Preminula je v starosti 49 let zasebnica Jožefa Vuga. Pogreb danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
n Strokovna šola JSZ. Radi jutrišnjega praznika i-e vrši predavanje danes ob pol 20 na Koroški cesti 1. Predava prol. dr. Jera) o temi: Vera in etika. Prijatelji našega delavstva najiskreneje vabljeni.
Celie
a Na izrednem prosvetnem večeru, ki se
bo vršil v ponedeljek, dne 4. novembra 1929 ob 8 zvečer v telovadni dvorani Orlovskega doma, predava g. magister Stunko Poderžaj o Indiji. G. Po-deržaj odide dne 22. novembru kot misijouar v katoliški misijon v Indiji, in sicer v Bengalijo, kjer imajo svoj misijon belgijski jezuiti. Skupno s še dvema lajikoma ima lam nalogo pripravljati slovensko misijonsko kolonijo. Vstopnice se dobijo v Prosvetnem tajništvu.
& Za obisk qrobov ob priliki praznika Vseh svetih bo obiskovalcem na razpolago meslni avtobus. Vozil bo danes dopoldne od 2 dalje izpred kolodvora na obe pokopališči vse do večera. Jutri bodo avtobusi pred kolodvorom na razpolago od 8 zjutraj dalje.	•
& Štetje obiskovalcev grobov v Celju na dan Vseh svetih popoldne bo izvršila na okoli-pokopališču celjska podružnica Jugoslovanske matice, na mestnem pokopulišču v Čretu pa krajevni odbor Rdečega križa in zastopstvo mestnih revežev. Vsak obiskovalec naj pri vhodu na pokopališče spusti v puščico po en novec po lastnem prevdarku ter tako omogoči štetje, obenem pa prispeva za narodne in humanitarne namene.
& Avlobus Celie—Polzela-Braslovče— Mozirje prične obratovati ua dan Vseh svetih zvečer. Odpeljal bo ob četrt na 18 izpred kolodvora v Celju ler pride v Mozirje okoli tričetrt na 19. Od sobote 2. novembra naprej vozi redno zjutraj ob 7 iz Mozirja, pride v Celje okoli pol 9, se vrne iz Celja ob pol 11. dospe v Mozirje okoli 12 ler se vrne 5 minut pred 13 iz Mozirja nazaj v Celje ter seveda ob četrt na 18 nazaj v Mozirje, kjer bo prenočeval. S tem bo ustreženo osobito Mozirju in okolici, ki je doslej večinoma morala izostali, ker so bdi običajni poštni avtobusi že do MoKlrja prenapolnjeni.
e> »Mlinar in njeqova hči« — odpade.
Vsled nepremostljivih ovir je bila gledališka družina Kat. prosvetnega društva v Celju prisiljena odpovedati za nedejjo 3. novembra t. 1. napovedano predstavo žaloigre »Mlinar in njegova hči«. Igra se bo uprizorila najbrž kasneje tekom sezone.
0 Koncert zbora »Wiener Sanaerkna-ben«. Svetovnoznani zbor »Wiener SSngerknaben« priredi v nedeljo, dne 3. novembra ob pol 9 zvečer koncert v kino dvorani hotela Skoberne. Spored obsega dolgo vrsto krasnih pesmi nabožne in posvetne vsebine in potep tega opero »Poroka v svitu laterne«, ki bo za Celje novost. Ker je nastop mladih umetnikov ostal vsem še v dobrem spominu od lani, je tudi ob tem njihovem gostovanju pričakovati velikega navala. Predprodaja vstopnic je v knjigarni ge. Flore Lager-Neckermann.
Radio
Programi Radio-LJubljana»
Četrtek, 31. oktobra: 12.30 Reproduc. glasba. 13.00 Časovna napoved, borza, reproducir. glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.00 Koncert radio-orkestra. 18.30 Angleščina, poučuje ga. Orthaber. 19.00 Slike iz mraveljskega življenja, prof. Peneov. 19.30 Tedenski pregled domačih in tujih dogodkov. 20.00 Glasbeno predavanje dr. Cerina. 20.30 Paul Linckejev večer, izvaja radio-orkester. 22.00 Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Petek, 1. novembra: 9.30 Preno« cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 11.00 Koncert radio-orkestra. 20.00 Večer žalostink: Slovenski vokalni kvintet: Usliši nas. Gospod; Blagor mu; Vigred; Človek, glej; Nad zvezdami; Pomladi vse se veseli; Oj, Doberdob; Gozdič je že zelen. 21.00 Koncert radio-orkestra: Chopin, Žalna koračnica; Bach-Gounod, Ave Maria; Noren, Aria Religiosa; Beethowen, Narava časti Boga; Kreutzer, To je dan, ki ga je naredil Gospod; Beethovven, Klaričina smrt; Ketelbey, Ura molitve; Rubinstein. Une Larme; Liszt, Consolati-on; Chopin, Prelude. 22 00 Časovna naj>oved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
DrugI programi«
Petek, 1. novembra:
Belgrad 20.00 Prenos iz opere iz narodnega gledališča. — Varšava: 12.10 Simfonični koncert varšavske filharmonije. 16.15 Reproduc .glasba. 17.45 Orkestralni koncert. 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. — Budapest: 10.00 Nabožna glasba. 11.35 Koncert opernega orkestra. 18.00 Večerna prireditev za Vse svete. — Dunaj: 10.20 Orgelski koncert. 11.00 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra, lb.00 Popoldanski koncert. 18.20 Komorna glasbo. 19.35 Brahms: Štirje resni spevi. 20.05 »Vratar in smrt«, prepir pred Bogo in, nato »Ogenj sv. Elija«, radio-sce-na 21.45 Večerna glasba. — Milan: 16.30 Mladinska ura. 17.00 Radio-orkester. 20.30 Veliki simfonični koncert. 23.15 Radio-orkester. — Praga: 18.30 Prenos iz narodnega divadla v Pragi »Lohengrin«. opera. 22.15 Lahka glasba. — Lan-genberg: 13.00 Opoldanski koncert. 15.00 Ura za mladino. 20.10 »Vsakdo«, igra o smrti bogataša. — Riin: 17.30 Popoldanski koncert. 21.02 »Baja-dera«, opereta. 23.10 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 »Španska ura«, muzikatna komedija. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncert. 20.15 Prenos koncerta iz Varšave — Stuttgart: 14.30 Prenos nogometne tektne med Južno Nemčijo in Ogrsko (iz Budimpešte). 16.15 Popoldanski koncert. 19.30 Simfonični koncert filharmonije. 21.30 »Ujetnik št. XVIII.«, radio-drnnia. 23.30 Komorna glasba na kitaro — Torino: 12.30—14.00 Prenos iz Milana. 16.55 Radio-kvintet. 19.15 Radio-orkester. 20.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Milana. 23.00 Radio-orkester. — M. Ostrnva: 12.00 Opoldanski koncert. 16.30 Popoldanski koncert. 18.20 Prenos »Lohengrinac iz Prage, nato lahka glasba.
IloKus Pohus in Vaš radlo-aparat, Vam
nudi za 100% boljši sprejem Zakaj neki?Ni nikakačarovnija. Vporabljajte
•amo Tuntisrara - Baiium oni.
BILANCA DRŽ. H1POTEKARNF BANKE
z dne 30. septembrn 1929. (V oklepajih podatki za 31. avgust; vse v milj. Din). Aktiva: blagajna 11.0 (12.8), Nar. banka in Poštna hranilnica 178.2 (161.3), posojila: na nepremičnine 2046.1 (2030.5), na dohodke in doklade 288.0 (288.4), vodnim zadrugam 77. 6(77.7), za gradbo 6.5 (5.5), lombardna 101.7 (107.2), domače menice 59.8 (54.5), tek. račun gl. drž. blag. 2.0 (2.0), tek. račun fin. min. iz švic. pos. 36.0 (36.0), akt. tek. računi 54.5 (36.2), nepremičnine 45.8 (44.4), afekti rez fonda 29.6 (30.8), amort. fonda 0.4 (0.4), kavcije 31.1 (32.6), razna aktiva 254.4 (254.9). — Pasiva: samost. fondi 74.5 (74.3), fondi in glavnice javnih ustanov 1077.7 (1024.0), privatne sdavnice in vloge 435.0 (434.6), rez. fond 29.1 (29.i), amort. fond 2.3 (2.3), založnice in obveznice v obtoku 954 6 (954.6), posojilo 1913 5.0 (5.0), 1929 65.7 (65.7), tek. račun fin. min. 34.9 (35.7), poseben račun fin. min. 33.5
(38.5),	pas. tek. računi 267.0 (293.3), kavcije 31.1
(82.6),	razne pasive 212.4 (205.7).
Bilančna vsota je v septembru narasla od
3.190.2 milj. Din na 3.222.8 milj. Din.
«
Švedski ržigalični monopol tudi nn Litvan-skem. Riga, 30. okt. AA. Litovska vlada je izročila monopol vžigalic za 35 let švedskemu vžigalične-mu trustu. v zameno bo prejela od trusta posojilo 6 milijonov dolarjev, ki se bo obrestovalo po 6%.
Borza za kavo zaprta. Santos v Braziliji, 30. oktobra. AA. Tu so zaradi gospodarske krize zaprli kavno borzo za nedoločen čas.
Dve gospodarski predavanji. Št. Jernej na D. Redka so leta, ki bi bila tako ugodna, kakor je bilo letošnje leto v vsakem pogledu, zlasti pa za naše vinogradnike in sadjarje. Toda kljub tako izredno lepi in zlasti še za sadje tudi bogati letini ni bilo mogoče tako dobro vnovčiti sadja, kakor bi bilo želeti. Vzrokov jc seveda več, toda eden glavnih bo gotovo tudi tn, ker niso sadjarji organizirani v sadjarskem društvu, ki bi jih poučijo o izbiri dobrih sort in shranjevanju sadja ter prevzelo vso skrb za prodajo Le tako se more zgoditi, da prekupci za slabo ceno pokupijo žlahtno sadje, pa še tega ne vselej. Tako je bi! neki kmet pripravljen dati do vrha naložen voz dobrega sadja za tri mernike žita. Da bi bili naši sadjarji tudi glede tega vsaj nekoliko poučeni, je predaval v nedeljo, dne 27. oktobra, o važnosti in velikem gospodarskem pomenu sadjarstva strokovni učitelj iz Grma g. Anton Flego. Poleg tega pa je predaval še o vinarstvu oziroma kletarstvu. Njegova izvajanja, ki so bila res praktična, so udeleženci pazljivo poslušali in jih vzeli na znanje in ravnanje. Prejšnjo nedeljo, dne 20. oktobra, pa je predaval tajnik vinarske zadruge v Kostanjevici g. ing. Likar o pomenu zadruge. Tudi njegova izvajanja
■wiwi i—....................i..................
Pevska zveza
Pevska zveza ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 3. nov 1929 v Novem mestu po sledečem sporedu:
Ob pol 11 sv. maša s kratkim cerkvenim govorom.
Ob pol 12 otvoritev občnega zbora v dvorani Rokodelskega doma. Dnevni red: Poročila odbornikov in revizorjev, ter slučajnosti.
Ob pol 2 skupna pevska izkušnja novomeškega okrožja.
Ob 3 koncert novomeškega okrožja pod vodstvom g. Ludvika Puša v dvorani Rokodel. doma.
Iz društvenega*, žtvlienja
Občni zbor Leonove družbe se bo vršil dne 14. novembra (četrtek) t. 1. ob 4 |x>poldne v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Čitanjc in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročila predsedstva in revizorjev. 4. Volitev 7 članov odbora in revizorjev. 5. Eventualia.
Šišensko prosvetno društvo uprizori v spomin vseh rajnih na praznik Vseh svetih ob pol 8 zvečer v sam. dvorani Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči«.
Strelska družina Ljubljana obvešča članstvo, da se bodo vršile v nedeljo, dne 3. nov na vojaškem strelišču strelske vaje. Pričetek ob 9.30 dopoldne. Obenetn se obvešča, da se bo vršil dne 7. dec. t. I. redni občni zbor v prostorih hotela Štrukelj, Kolodvorska ulica. Natančneje o občnem zboru se bo objavilo pravočasno.
Pripravljalni odbor organizacije jugosloven-skih emigrantov v Ljubljani opozarja vse krajevne organizacije, pripravljalne odbore zaupništva in ostalo članstvo, da bo "imel dne 3. novembra t. I. ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada na Aliklo-šičevi cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za delegate in zaupnike je prisotnost strogo obvezna. Dovoljena je polovična vozna cena od 1. do 5. novembra t. I. za vse vlake razen SOE in sicer proti potrdilu o prisostvo-vaniu na skupščini. Kupite celo vozno karto do Ljubljane, ki velja tudi za povratek.
Poizvedovanja
Dijakinja je izgubila v torek popoldne modro pisan, sviien šal, na poti od Sv. Križa do »Kette Murnove ceste«. Pošteni najditelj sc naproša, da ga odda v upravi »Slovenca«,
VREDNOSTNI PAPIRII
Ljubljana. Vojna škoda znklj. 427, dec. 434 bi., Celjska pos 170 den., Ljublj. kred. 123 den., Praštediona 900 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den,. Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zasjreb. Drž. pap.: Vojna škoda ar. 429—430, kasa 429 -430, termini: X. 430, XII. 432—434 (432), II. 406—409, 7% in v. pos. 84.50—85.50, agrari 53.50—54.50. — Bančni pap.: Union 202 do 204 (202). Poljo 16—17, Hrv. 50 d., Kred. 93 d., Jugo 82-85, Lj. Kr. 123 d., Nnr. 8200 -8350. Praštediona 900 —910, Srpsku 156 <1., Zem. 127-130, Obrtna 36 d., Našičku 1675 b., Etno 164 d., Katol. 32 d. — Ind. pap.: Guttmann 180—190, Slavonia 135-150, Slaveks 96—96.30, Danica 110 d., Drava 305-330, Šečerann 400—407.50, Osj. Ijev. 210 do 220, Brod. vag. 130—140, Union 140 -145, Isis 19.50 do 21, Ragusea 430—450, Trbovlje 465-480, Vevče 132 d., Nar. šum. 40-45, Piv. Sar. 170-200, Nar. mlin 20 d., Oceania 160-185, Jadran. 510-522.50.
Belgrad. Narodna banka 8300 zaklj., 7K inv. pos. 84.25—84.75 (84,10), agrnri 53- 54, vojna škoda prompt 427—427.50 (42450—427).
Dunaj. Don sav. jadr. 83.15, NViener Bank-verein 31.60, Creditanstalt 52.50, Escompteges. 171.25, Živno 106.15, Aussiger Chemische 244.50, Alpine 36.25, Trboveljska 57.85, Kranj. ind. 37.25, Rima Murany 113.85.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 6 vagonov bukovih drv. Tendenca neizpremenjena.
Povpraševanje je za okrogel les smreka, jelka 1.265 kom. 7 10 m, 304 kom. 7 50 in 55 kom. 8 m; nadalje za plohe smreka, jelka (100 X 200 mm, 266 X 165 mm, 40 X 200 mm v predpisanih dolžinah), za trame v predpisanih dimenzijah.
Žito
Navzlic negotovosti položnja na žitnem trgu se kupčija razvijn pri nas dokaj živahno. Cene so sicer neizpremenjene, toda promet je precejšen, zlasti v koruzi. Tendenca jo neizpremenjena. Pše-nična moka se živahno kupuje za Slovenijo, vendar le bela, dočim povsodi že katastrofalno zastajajo krušne moke.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Tendenca neizpremenjena.
Novosadska borza brez spremembe. Tendenca neizpremenjena. Promet 13 J4 vng. pšenice, 6 ovsa, 67 koruze, 1 ječmena, 2 moke.
Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: marec 28.55-23 57, znklj. 23.59—23.60, maj 24.22 do 24.26, znklj 24.26- 24.27; rž: marec 17.35 do 17.42, zaklj. i7.41—17.42; koruza: maj 17.18 do 17.22, zaklj. 17.21-17.22.
Hmelj
Niirnborg, 30. okt. (Tel. »Slov.«) Dnnes je bilo pripeljanih nn trg 150 bal. Povpraševanje je zopet ponehalo ln je bilo prodanih samo 100 bal. Dosegle so se cene za srednji vvllrtemberški hmelj 55—60, za halletrnuski I, 90, srednji 65—70 in za gorski I. 60 mark. Za tranzitni hmelj niso znane nobene kupčije. Razpoloženje je ostalo ie nadalje mirno, cene čvrste.
Mariborski šport
Medmestna tekma Celje : Maribor se vrši v nedeljo, dne 3. novembra v Celju.
Lahkoatletski meelinc v Mariboru. Dne 1. nov priredi ISSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar Iahkoatletski meeting na igrišču SI< Rapida. Poleg, domačih atletov nastopijo tudi najboljši atleti SK Ptuja in je računati s trdimi boji. Vstopnina je minimalna, tako, da je vsem dana prilika, tej prire ditvi prisostvovati
Hazenska tekma med ISSK Maribor : SK Ate-na se vrši v nedeljo, dne 3. novembra v Ljubljani SK Rapid, Maribor gostuje prihodnjo nedeljo v Beljaku proti tamošnjemu Sportvereinu.
SK Železničar, Maribor odigra dne 3. nov. revanž tekmo z Graškim Sportklubom v Grazu.
ŠPORTNE OBJAVE Službene objave LUP. Črtajo se zn SK Mu ro: Luthar Elizabeta, Cvetko Ana, Kardos Katarina, Pojbič Marija, Cvetko Olga, Kardos Pi-roska, Pinter Marika, Bac Irma. Iloyer Eliza-beta, Paurič Helena, Oslerer Elizabeta in Fa-schinger Elizabeta. — Prihodnja seia upravne-ga odlrora se vrši danes, v četrtek, ob 20 v dam. skein salonu kavarne Emona. — Tajnica.
Cerkveni vestnih
PRAZNIK VSEH SVETNIKOV.
Cerkev sv. Jožefa.
Ob 8 slovesna sv. maša: missa in F-moll 7 orkestrom zl. M. Brosig, graduale timete Domi-num in ofert. justorum animae zl. A. hoerster, tan-tum ergo zl. dr Fr. Kimpvcc, po maši: Vsi svetniki zl. A. Foerster.
Cerkev v Križankah.
Ob pol 11 (pridiga odpade) slovesna sv. maša: missa in non. sanetorum oinniuni zl. Vincenc Goller, graduale timete Dominuni, in ofert. justorum animae zl. A. Foerster, tantum ergo zl. St. Premrl. *
SPOMIN VERNIH DUŠ. (2. nov.)
Cerkev sv. Jožela
Ob 8 slov. rekvijem. Missa pro Defunetis t E-moll zl. Jos. Gruber. Libera zl. P. J. Siuzig.
Sp. Šiška: Sv. Misijon bomo obhajali od 2. dc 11. nov. Misijonski govori bodo v delavnikih ob pol 6 zjutraj in ob pol 8 zvečer, v nedeljah ob 6. pol 10, in 17. Stanovski nauki: za žene v torek, za dekleta v sredo, za mladeniče v četrtek, za može v petek, vselej zvečer.
Nočnim časti 'cem presv. ReSnjcga Telesa se vljudno naznanja, da je nocoj redno mesečno celo-nočno češčenie presvetega Zakramenta. Molila sc bo 20. ura: Vernim dušam v tolažbo, posebno šc za rajnke nočne častilce. Vljudno vabimo vse moške, posebno kongregiste, da se nočnega češčenja zanesljivo polnoštcviino udeležite. 2Weii jc, da sc moli posebno prva ura, ker je več častilcev v dveh oddelkih, da bo s tem vstreženo vsem častilcem. Atoli tuj 9e počasi in razločno,
Plavajoča podaja /a prekooceanske pokte Postaja ie dolga r?o metrov ter sc dviga 30 metre t ,.:nad vode. lake postaje zgrade v primernih razdaljah, da bodo mogli letalci na njih pristajati.
Spon kot most wd naredi: Japonec Sinci Zailo. ki je bil postavil nov japonski rekord v metanju dis»a, častita Nemcu ttirschfeldu, ki ga je potolkel.
Usoda avstr. naselbine v Kšrgiški republiki
Spomladi 1026. leta je odšla z Dunaja skupina 220 Dunajčanov, ki so imeli s pomočjo ruskih sovjetskih oblasti v kraju Ksul-Orda v Kirgiški republiki ustanoviti avstrijsko naselbino Uhlfeld (voditelj skupine se je pisal Uhl). Dtmajčani so se pa morah prepričati, da se kolonist nikoli ne sme zanašati na obljube oblasti in tujo potnoč, ampak le sam nase. Sovjetske oblasti se za pomoč niti zmenile niso, a domačini so proti kolonistom takoj nastopili sovražno. Celokupne razmere so bile za razvajene Dunajčane zelo težke. Vrhu tega so se med kolonisti samimi vneli prepiri in voditelji so denar, ki naj bi bil vzdržal naselbino preko prvih stisk, poneverili. Tako je naselbina popolnoma pro-jiadla. Nekaj ljucli je našlo pot nazaj domov, drugi pa so se naselili v majhni vasi, 170 km oddaljeni od postaje Akna Ala. Tu žive v najneugodnejših razmerah. Stanujejo v jamah kakor domačini; podnebje je neznosno vroče, prah in pomanjkanje vode povzročata največje muke. Draginja je silna ter stane 1 kg: sladkorja 26 Din, moke IS Din, margarine 72 Din, ovčjega mesa 30 Din, ena citrona 2S Din; kave, svinjske masti itd. sploh ni dobiti. Pismo, ki je došlo v teh razmerah na Dunaj, je ruska cenzura znat-no-skrajšala, priložene slike pa zaplenila
V Mehiki je treba
naročnino plačati!
Uprave mehiških listov pri izterjavanju naročnin ne poznajo šale. Ako dolžnik kljub opominu ne plača naročnine, izide v listu poziv s polnim imenom: >Senor I. I. naj se blagovoli zglasiti v naši upravi, da poravna svoj dolg.« Ako tudi to še ne pomaga, objavi list fotografijo zanikarnega naročnika in ga tako postavi na sramotni oder.
Biilow in ViMem
Pravkar umrli knez Bernhard Biilovv jc bil osem let nemški kancler, in to v času. ko je stala Nemčija na višku svoje slave in moči. S cesarjem Viljemom, k je hotel vso politiko sam voditi, ni bilo lahko orati. Toda Biilow je bil mož, ki je cesarja obrzdal in vodil, a to na način, da Viljem tega niti opazil ni in bil prepričan, da ima vajeti sam v rokah. Bulow je bil na zunaj uslužen dvorjan, na znotraj pa resničen državnik. Cesarju se je tudi laskal, če je bilo treba, da je kaj dosegel. Zato ga je imel Viljem zelo rad. Vestno mu je pošiljal vse svoje pogovore s tujimi vladarji in diplomati in Biilow jih je navadno sprejemal z najlaskavejšo pohvalo. Toda včasih je pa pohvala izostala ali se celo izpre-vrgla v težke očitke. Takrat je bjl cesar čisto prepaden. Tako je bilo ob neki priliki, ko se je prezgovorni cesar v nekem zunanjepolitičnem vprašanju samolastno Ic preveč prenaglil. Biilovv je takrat hotel odstopiti. Cesar je nato resnično zbolel in grozil s samoumorom. Na tak način je mogel Biilovv vse doseči, kar je hotel. Seveda pa je moral zato popustiti ce-• sarju v mnogih malenkostih, ki so pa vse skupaj vendar le nevarno obteževale Nemčijo. Slednjič je prišlo do katastrofe, ko je Biilovv nalašč pustil v javnost neki Viljemov pogovor, v katerem je ta rekel, da goji nemški narod nasproti Angliji nepremagljivo sovraštvo. V Nemčiji je nastal vihar ogorčenja proti brb-ljavemu cesarju in Btilow je moral iti, čeprav j ne takoj. Po njegovem odstopu se je cesar hvalil, da j*e >-mrho segnal«.
Cenj. učiteljstvu
nudim največjo izbero krasnih damskih plaščev oblek, zimskih sukenj in trenchcoatov
iSfr* Olajšana plačila brez povišanja cen FRAN LUKIČ, STRITARJEVA ULICA
Letalo brez repa družbe Rhon-Rossitten v Berlinu (spodaj ob startu, zgoraj v (»letu). Ker letalo nima repa, je zračni odftor mnogo manjši in zadostuje samo en motor 8 konjskih siL
like stiske. Revščine ni znal nositi. Pred par dnevi je spravil vse, kar mu je še ostalo, v zaboje in jih naslovil na svojo sestro. Nato se je v kabini nekega kopališča ustrelil.
Elekirična smrt navidezna
Na seji zdravniškega društva na Dunaju se je znova sprožilo vprašanje, ali more elektrika sploh ubiti človeka? Poročal je profesor Jellinek o svojih poizkusih na opicah, ki so dokazali, da je smrt. ki jo povzroči električni tok, samo navidezna in je mogoče takega navideznega mrliča vedno zopet obuditi v življenje. Seveda mora priti pomoč pravočasno in poizkusi za obuditev z umetnim dihanjem in drugimi pripomočki se morajo, če treba, nadaljevati ure in ure.
Smešni ce
Tatovi med seboj. >To je pa res izvrstni fotografija. Ah nisem docela podoben?«
>Meni se ne zdi.<
>In zakaj ne?«
rZato, ker držiš roke v svojih lastnih žepih.«
*
»Če bi videl oče, kako se obnašai, bi dobil sive lase!«
»Ali bi jih bil vesel!«
»Kdo?«
»Oče vendar, ki je sedaj čisto plešast.« *
> Danes sem bil pri zdravniku, ker mi tako peša spomin.«
>Kaj vam je predpisal?«
>Nič. Samo honorar je zahteval v naprej.«
Kdaj je človek resnično srečen?
Odgovori.
25.	Kadar se je po hudem boju premaga!
m poslušal glas vesti.
26.	Kadar se sam zaveda, da je res srečen
27.	Ako umrje v prijateljstvu z Bogom.
28.	Kadar se ne zanaSa na druge.
29.	Kadar stopa čist pred oltar 7, bodočo življensko družico (drugom).
30.	Kadar mu je minul dan v zavesti, da je storil to in še več, kar je bil storiti dolžan.
31.	Kadar je dobro opravil duhovne vaje.
32.	Kadar osreči nesrečnega.
33.	Kadar v resnično pravi ljubezni pozabi nase.
34.	Po vredno prejetem svetem obhajila
35.	Žena, ko se ji rodi prvo dete.
36.	Kadar kdo uide smrtni nevarnosti.
37.	Otrok, ki spava v materinem naročju.
38.	Kadar se mu ljubezen vrača z ljubezni jo.
39.	Če ima dobro in lepo ženko, dovolj denarja in zdravja.
40.	Ko se mu sanja, da je milijonar.
41.	Kadar sedi pozimi pri zakurjeni peči, čita lepo knjigo, zunaj pa naletava sneg.
70 letna morilka
701etna Američanka Lavra Matilda Titu» je s sekiro ubila svojega 781etnega moža, ko je spal. Mož je bil pijanec in je redno prihajal domov pijan. Tako sta živela v žalostnem zakonu 49 let. Zadnjič ji je v pijanosti grozil, nakar ga je ubila. Pri zaslišanju na policiji je izjavila, da je sedaj slednjič zadovoljna in mirna.
Telesne napake porajajo genije ,
Med največjimi ljudmi vseh vekov je mnogo takih, ki so imeli telesne napake ali so bili telesno ali duševno bolni. Zato je naravno mnenje, da so telesne napake in bolezni v vzročni zvezi z genijalnostjo. Ne\vyor-ški časopis >Plain Talk« je pred kratkim objavil članek Helene Leonard, ki se peča s tem vprašanjem in piše:
Demosten je jecljal in Pope je bal grbast. 'Jesar je bil epileptik, enako Napoleon in Dostojevski. Johnson je bil napol slep in škro-fulozen. Byron je bil kruljav, Milton je bil slep, Darvvin živčno bolan, Francis Thonipson jetičen, Poe napol blazen, Nietzsche je umrl v blaznosti. Tako bi mogli naštevali slavne može, ki so bili pohabljeni ali bolni, brez konca in kraja.
Moderni dušeslovci pravijo, da skuša človek take napake poravnati na dva načina. Prvič tako, da svoje telesne nedostatke premaga, kakor je to storil n. pr. Roosevelt, ki je svoje slabotno telo tako okrepil, da je mogel slednjič prenašati največje telesne napore ter se je povzpel do narodnega voditelja. Enak zgled daje 'tudi Demosten, ki je svojo govorno napako tako vztrajno pobijal, da je postal slaven govornik.
Kadar jxi telesne napake ni mogoče premagati (slepost, epilepsija, uniobolnost, je-tika itd.), tedaj si najde človek delokrog, ki ga posebno vleče in tu napne potem vse sile, da se dvigne na najvišje vrhunce. Tako so se umaknili Nietzsche, Heine, Olive Schreiner in mnogo drugih, ki so bili za redno vsakdanje delo telesno nesposobni, v svet pesniških sanj in si tu pridobili veljavo. Nietzsche ostroumno j opisuje, kako mu bolezenski napadi jemljejo mnogo dragocenega časa in ga pehajo v obup, toda na drugi strani pa se zaveda, da ima ravno vedno novemu okrevanju po vsakokratnem napadu zelo veliko zahvaliti. (Nazadnje seveda je Nietzscheja objela popolna umska tema, iz katere se do smrti — 10 let — ni več prebudil.)
Jetika, ta zavratua bolezen, ki uničuje telo, pri tem pa ojačuje čustveno življenje, je porodila več genijev nego katerakoli druga bolezen. Njen zftznaniovanec Francis Thompson je hodil po ulicah z razpuščenimi trakovi na čevljih in visokoletečimi mislimi. Shelley, Synge in Elizabeta Browning so ustvarjali v letih, ko je jetika povživala njihove telesne sile. Optimistični Emerson in melanholični Poe, sir Walter Scott, Havelock Ellis, O, Neill in Anton Čehov so njeni otroci. (In naš Cankar, Kette in Muren, pa tudi Jurčič!)
Pisatelj R. L. Stevensoti je bil bolehav otrok in vse življenje na tem, da skoraj umre. S 34 leti je postal jetičen; priklenjen na posteljo, po cele tedne ni smel govoriti. V postelji je napisal svoja najboljša dela.
Blaznost je bila delež W. Covvpersa. Izaka Nevvtona in tudi Poe-a, enako so bili njene žrtve Dante Gabriel Rossetti, Baudlaiere, Schopenhauer in Svvift.
Najduhovitejši zabavni pisatelj vseh časov Samuel Johnson, ki je sestavil edinstveni in čudoviti slovar angleškega jezika, je bil tako škrofulozen, da je na eno oko oslepel in imel docela spačen obraz. Nekateri zgodovinarji trdijo, da je bila njegova melanholija podedovana blaznost. Proti koncu življenja so ga napadli naduha, vodenica in revmatizem in ga spremljali do smrti; njegovi udje so bili nabrekli od vode — a duševno je ustvarjal nesmrtna dela.
Beethovnove skladbe so se dvigale v vedno večje višine, čini bolj je skladatelja zapuščal duh. Pasteur, eden največjih učenjakov vseh časov, je prišel do svojih najdragocenejših odkritij potem, ko ga je bila zadela kap.
Sila, ki žene človeka, da premaga svoje telesne napake odnosno jih poravna na duševnem poprišču, je dinamična moč. Tako ustvarjene navade in prilagodenja dvignejo človeka više. nego bi bil dospel, ako bi bil normalne zunanjosti in zdrav.
New>cr$ka »ir*« , WaUstrcclu, kjer se vise te dni zaradi tečajnega padca viharni prizori.
Tragedija grškega diplomata
Na Dunaju sc je ustrelil 821etni bivši arhivar odnosno odpravnik poslov tamkajšnjega grškega poslaništva dr. Cliarilaos Stavro. Stavro je bil samec, njegova sestra živi v dunajski okolici. Po starših sta bila silno bogata, toda vsa njuna posestva se nahajajo pod turško oblastjo in po vojni so odpadli vsi dohodki iz teh posestev. Ker dr. Stavro tudi pokojnine ni imel, je živel od svojih prihrankov, ki so pa sčasoma pošli ter je slednjič prišel v ve-



Sodobno stanovanje
V Pragi zaključena moderna stanovanjska raz-stava z deli arhitektov Vanečka, Krejcara, Kalina in dr. je audila nad vse zanimiv vpogled v težaie in smotre sedanjih graditeljev. Arhitekt se od kraja
potrudi vsestransko zmanjšati in olajšati prezaposleno gospodinjo, da ji preostane tuai čas za kul-J----- osebno udejstvovanje. Deta v rema dosti prostora in
turno življenje ali drugo osebno udejstvovanje. De-
[ '' »vie ki u drago stane, je nadomeščeno z lažjimi pregrajami.
belo notranje zidovje
Istočasno se vzida pohištvo: postelj ali celo omara, noter. To zviša izoliranost posameznih sob, ker je alično zidovje neprodimo za ropot in glasove, prihrani stroške pri selitvi, ker ni treba s seboj vlačiti pohištva in pred vsem prištedi veliko prostora. Jedilnica ob enem lahko služi kot sprejemnica, kjer ne bo videl po dnevu gost nobenega kozarca in krožnika. Zvečer se izpremeni lita jedilnica v spalnico, kjer pričaramo ven sicer skrito postelj. To je amerikanska moda, ki se vedno bolj širi tudi v Evropi. Vse pohištvo je gladko, preprosto, kar zelo olajša snaženje Nikjer ni videti gorostasnih trebu-šastih, z nepotrebno rezbarijo posajenih omar, miz in postelj, ki še vedno zavzemajo in zasenčijo levji del starokopitnesja stanovanja. Moderno pohištvo pred vsem vpošteva velikost sobe, in ni treba več izdelovati stvari, ki so se nekoč šopirile po velikih dvoranah podeželskih graščin.
Največ duhovitosti kaže sodobna kuhinjska oprema, ker si lahko prištedi gospodinja veliko nepotrebnega kretanja Posebno ceni in močni stroji
Merstvo ali praktična geometrija
Ing. Novak Leo.
S lo knjigo je pridobila slovenska znanstvena literatura prvo delo geodetske stroke. Knjiga obsega 166 strani kvart formata in je opremljena s 237 slikami med besedilom in raznimi tabelami. Knjigi je priloženih 7 prilog, ki pojasnjujejo posamezne merske operacije in račune.
vsebinsko je knjiga razdeljena v tri dele in en dodatek. V prvem delu obravnava avtor »Polje-merstvo ali horizontalno izmero«. Tu so podrobno pojasnjeni instrumenti od najprimitivnejšega do teo-doiita, nadalje ujih uporaba pri posameznih izme-rah in nanašanju ali kartiranju. Posebno izčrpno so obdelane naloge o zakoličbah, izmera posameznih parcel, kakor tudi celih kompleksov. Zelo nazorno je obdelana zakoličba stavbenih proiilov in zako-ličba krogovili lokov. Na kratko in jasno je podano o zemljarinskem katastru in zemljiški knjigi, v kolikor se tiče tehnika.
V	drugem delu »Višinomerstvo« podaja avtor pajprvo za to |X)trebne instrumente, nato pa melode, ki so v praksi največ v rabi. Poglavje o zakoličbi gradbenih proiilov seznani gradbenika z vsemi potrebnimi deli za postavljanje.
Tretji del »Mapiranie terena« obravnava metode in instrumente za določitev oblike terena na podlagi plastnic ali izohips. Zelo nazorno so podani pripomočki za izračunanje tahimetričnih elementov, nanašanje tahimetrično določenih točk in konstrukcijo plastnic.
Dodatek »Vodna merjenja« je namenjen onim, ki imajo opravka z vodno silo. Tu so pojasnjena vsa geodeticna dela, ki pridejo pri vodnih merjenjih v poštev, nadalje instrumenti za merjenje hitrosti in končno več metod za do'očitev vodne množine, ki je potrebna za izračun vodne sile.
Knjiga ni namenjena v prvi vrsti zcmljemercem, služila bo vsekakor gradbenikom in stavbenikom pri študiju in v praksi, ker vsebuje rešene probleme, ki so v zvezi z gradbeno in slavbeniško stroko. Ker vsebuje knjiga nebroj praktičnih primerov, reklih n« podlagi zakonov geometrije (ravninska Irigonometrija) se jo toplo priporoča kot učni pripomoček na srednjih šolah.
Knjiga je izšla v samozaložbi i* se jo dobi pri avtorju na tehniški srednji šoli v Ljubljani.
—r—
Ljudski oder v Ljubljani
Na prtznlk I. nov. ob pol 8 zvečer: »MLINAR IN NJEGOVA HC1«.
V	nedeljo 3. nov. ob pol 4 popoldne »DAMA-SKRAT ali ZALJUBLJENI VITEZI«.
Najbolj priljubljena prireditev na dan Vseh »vetih je brez dvoma žabigra »Mlinar in njegova hči«, ki jo uprizori Ljudski oder na praznik 1. nov. ob pol 8 zvečer. Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada vsako leto za to predstavo, opozarjamo na
E red prodajo, ki se vrši danes i* jutri celi dan v judskem domu.
Popoldanska predstava »Dama-škrat ali Zaljubljeni vitezi«, ki se uprizori v nedeljo 3. nov. ob pol 4 popoldne, je zelo primerna za podeželske obiskoval«, k« se konča še pred 6. uro zvečer. Zato naj nihče ne zamudi ogledati si te nadvse zabavne veseloigre, ki je ie pri svoji prvi uprizoritvi doživela lep uspeh.
snažijo zelenjavo, pomivajo in sušijo posodo ler omo-
< .
in nevidno okno. Nikjer ni več videti dragih in za snaženje nerodnih parketov, katerih špranje so zavetišče vsake nesnage. Namesto parketov je v rabi plutovina, linolej, ksilolit. Slična tla ao pred vsem pogoj za kuhinjo, ker se lahko pomivajo. Kuhinjska miza je pokrita z debelo stekleno ploščo. Ne morem se ustaviti na duhoviti kuhinjski posodi in omenim samo amerikansko, z lesenimi roletami opremljeno pisalno mizo ter knjižno polico, do katere ne more priti noben prah. Centralna kurjava (vodne cevi) po vseh prostorih vzdržuje enakomerno toploto in manj stane, kakor navadne peči. Vedno je na razpolago topla vod« za kopalnico.
Sedanja zunanja in notranja oprema hiše je velika socialna naloga. Moderno stanovanje mora biti pred vsem udobno in zdravo Upajmo, da se bodo sčasoma vpoštevali ti vidiki tudi pri zgradbi naših novih družinskih hiš! Rastejo sicer kakor gobe po dežju, n kažejo še vedno čudno malo ume-vanja za korist in lep>oto. Le oglejmo si n. pr. balkone po novih ljubljanskih vilah: kako redko je kateri obrnjen na pravilno južno stran! Kako često nima vse stanovanje nobenega okna na solnčni strani! Kot da bi mi živeli v Alžirju ali vsaj v Dalmaciji, kjer se mora človek skrivati pred vročino...
Svet o slovenski
književnosti
V osmem letniku praške »Slavije« je priobčil dr. V. B u r i a n pod naslovom »Po stopSh češstvi a českč knihy v staršim slovinskčm pisemnietvi« daljšo študijo, ki je izšla tudi v jx)sebnem ponatisu na 79 straneh velike osmerke. Avtor zasleduje češke literarne vplive na slovensko književnost od najstarejših časov do reformacije, med reformacijo in tekom protireformacije ter v razdobju katoliškega slovstva, naposled f« še v čeških virih k Pohlinovi »Krayn-ski grammatiki«. Predmetna študija je zelo izčrpno delo, zlasti v tretjem poglavju po virih naravnost izredno v potankosti izdelana.
Nemški dnevni tisk se obširno bavi s pojavom prevoda Cankarjevega »Hlapca Jerneja« ter eno-dušno priznava visoko umetniško vrednosl dela posebno obžalujoč, da je jx)Stalo tako pozno dostopno nemškemu narodu. V nedeljski številki (27. oktobra) je priobčila »Frankfurter Zeitung«, ki slovi po svoji izvrstni književni prilogi, o te; knjigi oceno iz peresa našega dobrega znanca in prijatelja Hermana W e n d 1 a, v kateri ugotavlja med drugim, da je »Hlapec Jernci« resnično ena najzanositejših socialnih povesti ne le lega pesnika, ne le Jugoslovanov, temveč vsevkupnega svetovnega slovstva.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
Četrtek, 31. oktobra: NAS GOSPOD ŽUPNIK. Izv. Petek, 1. nov.: NF.VESTA S KRONO. Izven. Sobota, 2. nov.: GROB NEZNANEGA VOJAKA. D. Nedelja, 3. novembra: Ob 15: VELIKA ABECEDA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20.
Četrtek, 31. oktobra: Zaprto.
Petek, 1 novembra- CAR M EN. Ljudska predstava
pri znižanih cenah. Izven Sobota, 2. novembra: CAR IN TESAR. Red B.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 31. oktobra ob 20: CERKVENA MIS. Ljudska predstava. Znižane cene. Petek, 1. novembra ob 20: »PISKROVEZ«. Sobota, 2. novembra ob 20: ZUPAN STILMOND-
SKI. Ljudska predstava. Znižane cene. Kup. *
»jazz-pevec« v »Ljubljanskem dvoru« je film lanske produkcije in ga v Ameriki jiodajajo kot zvočnega. Glavni igralec in pevec Al Jolson ima menda lepe zmožnosti. Kot nemi, je film manj pomemben. Velik del filma zavzemajo verski obredi in ceremonije v judovski sinagogi. Torej predvsem film za drugoverce Pa še tu je vprašanje, če morejo biti pravoverni Judje zadovoljni s tem, da se njih verski obredi podajajo v okviru revijskega filma, zlasti še. ker je nekaj scen, n. pr. one v garderobi, prav neokusnih. Dobro, po človeško utemeljeno je podan konflikt med ortodolranostjo in modernim svetovnim naziranjeni. Višek dejanja tvori duševni boj, ki ga v svoji duši bojuje slavni umetnik iz varieteja zaradi gorke, otroškovdaue ljubezni do svojih staršev.
Za vsesvete!
Cenjenim posetnikom pokopališča pri sv. Kriiu priporočam svojo veliko zalogo krasnih veliko cvetnih
hrlzantem
v raznih barvali, kakor tudi navadnih. Venet šopki in različni aražmsil zu družinske grobnice in grobove po zmernih cenah. — Ogled krizantem brezobvezen. — Naročila se sprejemajo tudi v
cvetličarn! Sv. Petra cesta 33
Pavel Šimenc
trgovec in pokopališki vrtnar
Sv. Križ - Mubliana
N obetu ntase ml!
Polne Saše. fine brke!
Več tisoč dam in gospodov pripisujejo svojo bujno rast las zdravniško priporočenemu „T'L0"-fluid za okrepčanje Ia:-.. „,TIL0„ odstrani luškim in za b rani izpadanje las, prehitro osivelost. lomljenje in cepljenje las, poživi in osveži lasna tla iu doseže hitro in bujuo rast las, tako da v kratkem času postanejo še enkrat tako dolgi „Moja frizura je postala že po štirikratnem rabljonju Vašega „TIL0"-fiuida za okrepčanje las trikrat tako bujna", piše gospa T. I. — Cena 16 Din, 3 steklenice 34 Din, 6 steklenic 55 Din.
Ir. HkiL latii -Min - MH preda! 12/ H 4 CSR.
Advokat
Dr. IV® LlILIK
se |e preselil
s svojo pisarno iz Wolfove ulice št. 6 — na
ilikio^Kevo c. 20/1
Palača OUZ1) (desni vhod) — Telefon 277.1
Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 11. novembra 1929.
250 rr\ jamskega lesa
Na dan 18. novembra 1929 pa 2.000 kg bučnega olja in 2.000 kg Schichtovega mila znam. »Jelen«
Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani Direkciji. — Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, štev. 10.746/11-29.
v zabojih po 720 ali 1440 kom. Din 1 38 kom. postavno Polj-čane, vključno zaboja, razpošilja po povzetju
FiStorJifa tlrirfha
Maflieiis - Suimanž in drug
ruirSbor - Pošina predal Stev. o
Angleška tekstilna tovarna s skladiščem v Beogradu išče dobro vpeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe z referencami naj se pošljejo na naslov: Frušič & Reitzman, Beograd, Rajičeva 22,
Iščemo šoierja
d e. stalno mesto za
parni m>So SkodaH^nfnel
Prednost imajo oni, ki imajo kurjaški izpit. Pismene jjonudbe s točno navedbo zahtev na poštni predal 103.
Geodetska in Gradbena Akademija .,Proiesor AndotioviC"
BEOGRAD, Brankova 23. Telefon 1636
1 zobraževallrtče za geodete, geometre. i zemlje meroo pureznikei gradbenike. I podjetnii.e) In tehnike rlsarir. — Pouk trajn dv« ali eno Aoliko leto. Solninn MIHI Din prvi in 80011 Din .irugl »o-raester. Zimsko šolsko leto prično 1. novembra.
letno jih 1 juniju Izpiti se prično 21. oktobra, pričelo. S" Vrta no a i
olafne uredb - daje ItAV.NATKL.ISTVO llengrad
Vpisovali ie -e Je pričelo. Sprejemni In dopolnilni tečaji otvoriani. Vsa no asnlla, kakor ludi bi oz-
Rrankovn ul .'!
Telefon lii-,V
,M i C H E L"
Zanesljivo zdravilo za neiro la« ie novi iznajdena francoska pouiada.
>\« Sedaj 05"|, plefcnstin zopol ilobi nazaj (•svoje izgubi ene iuse, tedai le ont. ki aiinu izpudnjo lasje ali sive. ali so mn t It izpadli do polovice, overjen, da hb mn f/zopet povrnojo lasje in ozilrav. lasno /s tkivo odstrani pa perhuj. srbe/ In vse one '"»'i. vsled katerih lasje izpadalo ali osi ve. Pošilja po povzetju ..MISEL", Vnaina s, Beograd. - Prodaja I odi lekarna Pelini, Knez Mlbajlova 1, Doze fin. Ml, MIH In 160 gr Cene 115. 150, 185 In 280 dinarjev. Nekalerim osebam za-doAča «1 Kr, drugim pn lliii gr, knkor ie komu več nit manj obolelo lasno tkivo Nekatern oseba porabi 160 gr pa |ej n« /rasto laki lasie. kol lih ie imela, tedaj pošljemo na roie slroSko UMI gr oraenjeneira zdravita, — V vaaki dozi Je priloženo nnvodilo o upi.rnbi in garancija za uspeh. — PoStulna f?re na a&de bt roške.

l
53 SČjj
A
■* i ^ Jr ' u: *č
» M
1 "
£N3 5jj
i S-m S5 g
I H
'd >iSČ5
e5 s
J2 •»
>1x1 « "-5
-
•a a 2 ^^
M 2 , o o "3
o ?!> £ «o S j" Sa-
a J« k
le J s s .S
'S?5 *
~a 0 f\ S a ^aiOr1 ii
<C"w e
K
.Š2
®'j i. —-
C 5
fj S ^ S N
c <J x < •»i s- S _ «0 ►
•! - Ij — D _ . . v "j
•O
S
Plerr® L' Ermite:	7
v
Zena z odprtimii očmi
Mož njenih sanj po svoji poštenosti, odkritosti in svoji ljubezni. Pri njem je ne čaka nobeno presenečenje; pozna in ceni ga izza rane mladosti.
Kolika varnosti
Toda Filbert je kakor vsakdanji kruh... tisti, ki ga od nekdaj j6... tisti, po katerem ima samo poseči, pa je njen... tisti, ki ga brez težav doseže in ki zato ne zbuja njenega poželenja.
In — kakor je pač zagonetno žensko srce — Rolanda je sanjarila še o nečem drugem ... o neznancu, ki bi bil kakor nova stran v knjigi... kakor neznan pojav... o nekom, ki bi bil potica mesto vsakdan jega kruha.
Resnično, prav ta nedoločena predstava ji je prav iz najbolj skritega njenega kotička branila izreči Fil-bertu pred tednom dni odločilno besedo.
Ko ji je tistega večera prigovarjala teta Cecilija, naj se ne prenagli... naj premisli... da se utegne nemara pojaviti še kak princ v blesteči opravi, iz neznanih dalj, da jo odvede v sanjsko deželo... je ta enostavni nasvet proti nieni volii odjeknil globoko v njenem preprostem, ne časti željnem srcu.
Ali nimajo moderni princi poiep neodoljive privlačnosti bogate hiše... avto... in odprt račun pri banki?
Ta ugotovitev ponižuie Rolando... Žal ji je te misli radi ubogega fanta tam doli, ki mu gotovo kaj fakeca ne pride na um. On neomajno veruje v dra-
goceni biser, ki ga je našel... Niti v san jah mu ne pride na misel, da bi ga z drugimi primerjal ...
Zanj ona ni najlepša... zanj je ona edina...
Ona mu je dopolnilo... druga polovica bitja, na katero je ves navezan.
Vroče si jo želi, ne da bi iskal drugih razlogov mimo nje same.
Vse njegovo življenje bo dobljeno ali izgubljeno, če bo Rolanda stopila pod streho ali ne, pod katero je zavetje edino le za njo.
To ... to jo ljubezen ... ne koleba ... ne primerja ... kliče po bitju svojoin kakor cvet kliče po čebeli ... kakor oko kliče po luči, brez katere nima zmisla biti.
Toda nikoli ni v ljubezni enakosti.
Zakaj naj bi bila baš njena ljubezen manjša?
In — prav za prav, čislo iz dna — ali ga resnično ljubi?...
Neiasno in zagonetno čuvstvo, ki vznemirja njeno srce in ki ji časih mahoma daje vso svobodo, — ali je to ljubezen?
Ali ie pametno stopiti v zakon, kjer je na oni strani vsa, na drugi pa le droblina ljubezni? Ali bi ne bil morda la zakon iz sočutja?... ~da*\ ki bi bil iztrgan težavi iskanja in bojazni odločitve? Ce bi ponosni Filbrrt spoznal njon *da- takšen, kakršen je ... ali bi ga navzlic svoji ljubezni sprejel?
Moj Rog. kako zamotano je življenje!
Roinnda sklene roko na podstavku okna, so ozre v nebo in šopofa: »Oče naš, ki si v nebesih ... Njega, ki io deial: Vsak las na tvoji glavi je preštet... njega prosi za mrvico luči, da bi ji posvetila na pot v bodočnost.
Teta Cecilija, ki v svoji zaposlenosti ni opazila Rolandine odsotnosti, je oh njenem povratku baš naročala štirim devojkam, ki si jih je poklicala v pomoč. Po dvoranah so se že začele vrstiti postelje. Kuhinjske potrebščine so bile previdno razpostavljene polog velikega, s slamo napolnejenega zaboja: tota je skrbno zapisovala vsak predmet v zvezek, primerjaje jih z dobavnicami. V tem opravilu si je kazala vsa njena praktična in za gospodinjstvo ustvarjena narava.
Nenadoma je začula Rolanda, še vsa prevzeta svojih dvomov, radostne in užaljone klice svoje tete: »Ni mogoče 1... Ta je pa od sile!... Zares, prav zaros!... Ne, to je pa res prevečl... »Pa kaj takega, tetka?<
Tetka, ki je bila sklonjena nad zaboj in pokrita po rokavih in po ramenih z drobno slamo, se je zravnala in opazivši svojo nečakinjo, dejala:
»Rolanda, kadar boš želela kaj naročiti iz Pariza, ti priporočam gospoda iz Staro Rakovice... Ta je navihan! Prav gotovo ima že svoj zrelostni izpit... Poglej! ... Poslal mi je kup stvari ... vse na jpotrebnejše. Ccl6 tri sita za kavo, poglej! Ampak na lonco je enostavno pozabil... Oh, ti moški!.. .<
»Oh, ti moški!« ponovi Rolanda kakor v odirn
VITI. poglavje.
Kdor še ni videl veselja, naj bi bil prišel tisto« jutra o počitnicah ob desetih na pomol, ko jo dospel n ladja s kolonijo malih Parižanov za »Staro Rakovico
Ladja jo bila odšla iz Poraiea polna, prepolno otrok, kovčegov, zavojev, trobent, bobenčkov, fotografskih aparatov ... Nekoliko razburjeni radi slo-
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oqle*G strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Ditr
Na|manjs*i znesek 10Din.Pristojbina za šifro2Dm.V>akogla> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le,čejepri!oiena tnamka.Cek.račun Ljubljana10.3ti9.Tel.jit.23-28
Muibeiičejoi
1
Prodajalka
vešča, poštena, izurjena v trgovini z mešan, blagem, želi primernega mesta v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod »Prodajalka 18« št. 12.177.
Dekle
pošteno in pridno, srednjih let, želi službe pri manjši krščanski družini 2—3 oseb. Cenj. ponudbe je poslati upravi »Slov.« pod šifro »Stalna« 12.159.
Hlapec
na deželi, 27 let star, pošten in vajen konj in vsakemu delu, išče stalno službo, najraje v župni-šče. Naslov v upravi pod št. 12.253.
Izprašan kurjač
parnih kotlov, z večletno prakso, išče službo. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe pod »Kuriač« št. 12.208 na upravo.
Vluibodobej
Pošteno služkinjo
ne premlado, iščem za pospravljanje in druga dela v vili. Ponudbe pod »Ljubljana« št. 12.190 na upravo »Slovenca«.
Sobarica
ki je zmožna deloma tudi šivanja, se išče. Predstaviti se je v hotelu Tivoli.
Pletiljo in učenko
sprejmem takoj. Večna pot 3, Pod Rožnik.
Postrežnico
pridno, iščem. Več ustno. E. M., Sp. Šiška, Gubčeva ulica 15/11., vrata 6.
Mizarskega vajenca
sprejme Vidmar, Zgornja Šiška.
Iščem potnike
po mestih in na deželi cele Jugoslavije za agita-cijsko delo (vzorci vina, likerjev itd.}. Sprejmejo se tudi upokoj. častniki in uradniki. — Ponudbe na D. Pačnik, vinska veletrgovina, Laško.
Pletilke
vešče navadnih in specialnih pletilnih' strojev, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji za stalno tvornica pletenin J. Ku-šlan, Kranj (Gorenjsko).
šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na L GaberSčik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleivveisova cesta 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi naimodernejših pripomočkov. Praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučuje tudi privatno. Prihodnji redni učni tečaj prične 1. novembra.
{Stanovanja
Sobo
po možnosti v sredini mesta, išče stalen gospod. - Ponudbe pod »Doktor« na upravo »Slovenca«.
Opremljena soba
se odda solidnemu gospodu. Groharjeva ul. 15, Mirje.
Šoferska šola
I. obl. konc Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje
Novi tečaj!
otvoritev 1. novembra: italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine in ruščine. Vpisovanje: Vo-šnjakova ulica 4, priti., med 10—12; 18—20.
Sobo s hrano
oddam takoj v centrumu mesta. Soba je velika, svetla, z elektr. razsvetljavo. Oddam jo le boljšemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.234.
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin, elektrika, vodovod, malo vrta, oddam takoj. Naslov v upravi pod št. 12.276.
Stanovanje
eno- ali dvosobno iščeta dve gospodični kje v Šiški blizu nove cerkve. — Naslov v upravi pod št. 12.274.
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskrenoljubljeni soprog, gospod
Ivan Troha
trgovec in posestnik
danes, dne 30. oktobra t. 1., ob V? 5 ziutraj nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 1. novembra ob 11 dopoldne iz hiše žalosti, Kodeljevo št. 262, na pokopališče k Sv. Križu.
Kodeljevo pri Ljubljani, dne 30. oktobra 1929.
Žalujoča soproga FRANČIŠKA TROHA in ostali sorodniki.
Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat.
Gospodično
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi št, 12.193
Lepo, suho skladišče
v pritličju, primerno tudi za avto garažo ali delavnico, se takoj odda. Kje, pove uprava lista pod št. 11.633. - Poleg je na razpolago tudi velika soba.
Lokale
za pisarno ali razpošiljal-nico takoi oddam. Ponudbe upravi pod »Center Ljubljane«.
Zaslužek
Posredovalci
za nakup Kostanjev. tanMep lesa
lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svoiega poklica. Obrnite se na tvrdko Ernest Marine, Celje, Zrinskega ulica 4.
Kam pa kam?
V petek in nedeljo vsi v gostilno pri Španu na dobre krvavice in Portugalko!
Želod
zdrav, prebran, ne piškav, kupi v celih vagonih Franc Dolenc, Kranj.
20 % kronske bone
kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osiiek, Desatičina uL 27.
Želod
bukov žir, seme akacije, javorja, jelove storže — plača najbolje »Fructus«, Ljubljana. Krekov trg 10/1.
80 do 100 m
—	še dobro ohranjenih
tračnic
manjše mere . z vozičkom, še dobro ohranjeno
dinamo
od H do 2 KS, 220 Volt, za enakomerni tok,
parno peč
za centralno kurjavo (Heizkorper fiir Dampf-lieizung), dobro ohranjene (ne rujave) kante -Lagerkannen) za med. -Istotam se proda šc dobro ohranjen bencin-motor 4 KS, sist. Vltavan
-	in večje množine medu. Klammer, Dolenja vas pri
Rakeku, p. Cerknica.
PPP^NSTRUMENlij
Harmonik.!
direktno i z
Tovarne
o?, tov skladišča
mmmm
UidnenKc-UHi
1 .'taribor št. 102 A.
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša mama, stara mama, sestra in teta, gospa
Fronclšlio Sito roj Jokali
gostiiničarka
v torek ob 22 mirno v Gospodu zaspala. S
Pogreb se bo vršil v četrtek 31. okt. ob 15 popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. — Blago pokojnico priporočamo v blag spomin. Selca nad Škof jo Loko, 30. okt. 1930.
Franc šliber, sin. Marija Jeglič, roj. Šliber, Ana Lovšin roj. Šliber, Julka šliber, hčere — vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
Posestva
Opekarna
s strojnim obratom za zidake se v bližini Ljubljane proda za vrednostno ceno. - Poizve se v oglas, oddel. »Slovenca« pod št. 11.994.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj mani 5 kg. . Potem čist belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din • L Brozovič. Zagreb llica 82,
Singer šivalni stroj
viseča svetilka in električni likalnik poceni proda Rotter, Maribor, Po-breška cesta št. 9.
Prodam kuniče
čistokrvne bele dunajča-ne. Ivan Anžič, Bizovik št. 83, Sp. Hrušica.
Koleselj
lahek, ima ceno naprodaj Lojze Ambrožič, Dobrova pri Ljubljani.
Jedilni kostanj
razpošilja Peter Šetina, Sevnica ob Savi. Tel. 4.
Budilke
(vekerce) po 60 Din s triletnim jamstvom — nudi Ivan Pakiž, Ljubljana — Pred škofijo 15.
Med
zajamčeno pristen, cvetlični, razpošiljam poštni paket 5 kg za 110 Din franko. - Franc Markelj, čebelar, Vrhnika.
Obri
Dežne plašče
priporoča po konkurenčnih cenah Martin Jan-čigaj, Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) 1.
Modna trgovina
Anton Paš, Maribor, Slovenska ulica 4. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopicc, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. -Strogo solidne cene!
Stalna razstava
umetniških slik. - Velika izbira okvirjev. A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 25, naspr. magistrata Sprejmem potnike za prodajo slik.
X Premop
in drva najboljše vrste dobavlja 1. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059.
fVOKNICA
%immim
1. SOMLIC
M AR I BOK Aleksandrova cesta 34
F. Čuden Ljubljana
Prešernova ulica štev. 1
Poročni prstani
Priporoča se
delikatesna
trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI
Ljubljana, Lingarjeva uL
(za škofijo).
Strojna pletarna
Javornik, Maribor, Vo-jašniška 2, splete po meri vsake vrste pletenih izdelkov, pulovere, jopice, krila, hlače, nogavice, čepice itd. Cene nizke)
Debele
luskinaste otrobe
kupite najceneje prt (Trdkl
/V VOIH Mubllano
Rcsljpvn cesta 21
Dnevnik.
Slovenec
nai bolje informirani list!
Za 20°|o kronske bone
(Priznanice za pridržanih 20% kronskih bankovcev ob njih žigosanju)
plača 40°|o nominalne vrednosti
Upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5 Telefon 3052
Zahvala
Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega nepozabnega sinčka
in za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej nas pa veže dolžnost, zahvaliti se prečastiti duhovščini, cenj. učiteljstvu, šolarjem, ter vsem, ki so našega dragega Ivančka spremili na njegovi zadnji potL
Našo globoko zahvalo naj sprejmeta: č. g. Štefan Štiper, katehet in g. Janko Kravarič, šolski upravitelj, ki sta se ob odprtem grobu tako prisrčno in iskreno poslovila od prerano nam preminulega Ivančka.
Trebče, Sv. Peter pod Sv. gorami, 27. oktobra 1929.
Globoko žalujoča rodbina KRALJ.
vesa od doma, izmučeni vsled enajstih mesecev v dušečem Parizu, vsled noči v vlaku, prestopanja iz enega vlaka v drugega, nezaupljivo gledajo zdaj bledi malčki v morje, kjer je toliko vode! ... Morje, kjer se potopiš... in koliko jih je, ki znajo plavati?
Čeprav je bila vožnja kratka, jim bereš na obrazu neprikrit strah pred morjem, ki je časih nekoliko nagajivo.
Strah je večji del utemeljen radi morske bolezni, ki se je malčkov že lotevala. Ker pa je trajala vsa vožnja komaj dobro uro, je prišlo le v redkih primerih do »katastrofe«. In vse je zadobilo prav hitro spet prijazno lice, ko se je pojavila na obzorju radost in zelenje, naš prekrasni otok.
Na pomolu čaka kolonijo vsa nervozna in iz sebe teta Cecilija. Neprestano stopica sem in tja, ustavlja se v pozornem opazovanju dobro znane bele pike na morju ... pika očividno vedno bolj raste in postaja polagoma Saint Filbert... znameniti noirmoutierski parnik.
Evo ga naposled čisto blizu. Odet je v oblak gostega dima in sej pripravlja na pristanek! Vsa kolonija se tišči na sprednjem delu ladje, vse oči motrijo z zanimanjem manevriranje, mornarje, vrvi, ki letajo po zraku in jih spretne roke na pomolu love.. ' se nategnejo in popuščajo, kakor da bi hotele 'leči pomol za seboj v veliko lužo.
»Ste se srečno vozili?«
»Da gospa...«
Možje so porinili mostiček k izhodu ...
In množica se usuje na kopno .... So rdeči... Toda tudi bledi, rumeni, rjavi
ki po-
obrazi med njimi
m
Skrbno ureja voditelj vrsto dečkov. Stari so od trinajst pa do pet in dvajset let in kakor parnik, na-tovorjeni s prtljago, ki bi je pod nobenim pogojem, ali vsaj zelo neradi komu zaupali.
Toda ne mine pol ure in vse je v najboljšem redu razvrščeno, varno shranjeno na vozičkih, v katere so vpreženi oslički, in čakajo na kraju pomola.
Teta je vedno bolj iz sebe, že se razgovarja z do-diteljem in odgovarja na vsa vprašanja, ki so s prihodom v zvezi.
Razlaga mu na dolgo, rla bo našla kolonija tam doli hišo lepo pripravljeno, dobro prezračeno ... da so odeje izprašene in postel je pospravljene... da se kuha ogromen lonec že od šestih zjutraj in da pečejo štiri dekleta cele gore peciva, da jih čaka že kava ... dobra ... izvrstna kava.
»Povedali mi boste, ni li res, gospod voditelj! . .
Otroci in mladeniči obkolijo gospoda voditelja. Slišijo vse te lepe stvari in kakor pri vojakih se dobra novica širi od skupine do skupine in povsodi poživi izmučene duhove:
»Pevico nas čaka!... Oh, hitimo, da nas ne bo dolgo čakalo!... In kava ... dobra ... izvrstna kava!«
Tedaj se kolonija razvrsti po redu vzdolž po čudovito lepem drevoredu, ki nosi nesrečno ime »Bou-levard«, ter nastopi svojo pot proti mestecu.
Na desni in levi vidijo vile, ki se skrivajo v zelenju; smejejo se veselo zgubanim belim avbam na glavi deklet, s katerimi se srecujajo... osličkom, ki stopajo z modrimi koraki proti pomolu iskat novega posla...
Evo zvonika!
In evo trdnjave!...
Gospod voditelj razlaga, da stoji »Stara Rako-vica« baš ob vznožju trdnjave.
Kmalu zavijejo na levo.
Zopet se oglasi vesel smeh, ko srečajo krave in teleta... živali, ki jih marsikateri mlad Parižan prvič vidi žive, v živi koži...
»Glej — poglej vendar... To naj bi bilo tele? In to njegova mati? ...«
»Njegova mati!«
»Rečem ti, da je njegova mati!... Kajne, gospod voditelj, da je to njegova mati?«
»Kako smešno!«
»Da, človek bi rekel, da drži pod trebuhom svojo roko z vsemi petimi prstmi...
»To je pa nemara za mleko? ...«
»In tudi za sir... Kajne, gospod voditelj?«
Drug opozarja drugega na nizke hiše, ki se pojavljajo v dalji... srečujejo mornarje in otroke, ki hodijo bosi... in drug zatrjuje drugemu, da bo kmalu tudi sam hodil bos. Konec bodi suženjstvu nogavic in čevljev!... Konec bodi tiščanja ovratnikov in ovratnic!... Noirmoutier — to je svoboda pod sinjim nebom in solncem!... Živijo Noirmoutier!...
Naposled dospo do mesteca in že se ustavi vsa kolona pred veliko, težko, nerodno hišo na voglu dveh ozkih ulic...
Ta velika hiša je njih dom... je »Stara Rako-vica«!... Pozdravljena, »Stara Rakovica«!... Večji del dečkov še nikdar ni videl rakovice, tem bolj upravičeno torej pozdravljajo Rakovico!
Lep red je nekoliko omajan, vse drevi notri... Vsi vohajo prijeten duh kuhane juhe in gredo njim.
za
« s os; I
s ?»■
'3S&5
„ cr
, a rn(v3«=-i KJ Q«J g
rog)
S®
, 33 rt K;
I >■ ?T P5
S43 to -n~
I S S rf S 1» f