Naročnina mesečno 25 Diu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno {)b Din. za Ino/.emstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/III

WEMEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljub-I lana SL lO.bV) ia 10.149 za insernte; Sarajevo Atv. 75b3. Zagreb Stv.-59.011, Praga-Dunaj 24.797
(J p r n v a: Kopitar-leva b. telefon 2993
V avtarkij! ni rešitve
K italijanski uvozni prepovedi
Kulturo so v davnih časih prinašali primitivnim narodom trgovci. Prav trgovina je že nekdaj vezala posamezne narode; koliko bolj bi jih lahko danes, ko ji je tehnična izpopolnitev prometnih sredstev odprla pot do zadnjega človeškega plemena v najbolj zapuščenem kraju. Železnica, parnik, avtomobil, letalo, telefon in radio, vse ,je danes v njeni slu/bi; ti in še drugi izumi lahko z največjo naglico in varnostjo prenašajo gmotne in duhovne dobrine od naroda do naroda, od ce ino do celine. Čudno, kakor bi se človek upiral naravnemu razvoju stvari, hodi po vojni povsem v nasprotno smer. Politično sovraštvo, maščevalnost za presta-na ponižanja in celo gospodarsko tekmovanje samo so narode in države tako razdvojili, da si danes hoče vsak ustvariti svet zase; vsaka politična cclinica naj bo tudi gospodarski tako zaokrožena, da bo lahko zadostovala sama sebi, čeprav je bila doslej po naravnem gospodarskem ustroju vezana na soseda. Bog :ie obdaril posamezne narode in njihovo zemljo z različnimi dobrotami in sposobnostmi, tako da bi se drug drugega lahko dopolnjevali in si izmenjavali različne sadove zemlje, toda danes že hoče človek, da bi na Apeniiiih usjievala pšenica in bi gojiji smokve v botaničnem vrtu v Berlinu. To Je moč avtarkije. Narava in z njo trgovina se morata vsaj trenutno pred njo ustaviti. V.saj trenutno, pravimo, ker na dolgo vzdrano to ni.
Z razumljivim obžalovanjem smo vzeli na znanje najnovejšo vest iz Rima o pravcati prepovedi uvoza v Italijo. Hoteli bi, da bi vsaj trgovina vezala narode zdaj, ko jih že vse razdvaja. Glasovi proti avtarkičnemu gospodarstvu so se v zadnjem času čedalje bolj množili. Sloviti gospodarstveniki dan za dnem svarijo državnike, da je avtarkija v opreki z naravo in da po tej poti ne bodo našli rešitve iz gospodarske krize. To velja gobovo tudi za Italijo. Tako gx)sto naseljena država, kakor ,je Italija, ne more živeti brez dobro razvite industrije, ki prodaja v inozemstvo; inozemstvo ne bo kupovalo v Italiji, ako ne bo mog'o svojega blaga izvažati tudi v Italijo. Iz tega zaprtega kroga ni izhoda.
Na prvi pogled se vidi, kakor bi bil ukrep italijanskega finančnega ministra samo začasen; saj ostane n. pr. določba, da se sme uvoziti v Italijo samo določena količina blasra (od 10 do 357c lanskega uvoza v Italijo v tem ča«u), v veljavi samo do 31. marca in da se bo do tegra časa italijanska vlada dogovorila s prizadetimi državami glede nadaljnjega trgovanja na podlagi kompenzacij. Toda vprašanje je, kakšna bo ta podlaga in kaj želi Italija doseči z novimi poga.anji. Nameni rimske vlade so dovolj jasni. Primanjkljaj italijanske trgovinske bilance je znašal lansko leto 2.4 miljarde lir (leta 1933 samo 1,5 miljarde). Čeprav je fašistična vlada decembra meseca lanskega leta uvedla strogo nadzorstvo nad deviznim prometom, se položaj trgovinske bilance v januarju 1935 ni izboljšal; primanjkljaj je namreč znašal 242 milijonov lir (decembra 224 in januarja 1934 237 milijonov lir). Rimska vlada hoče primanjkljaj trgovinske bilance odpraviti, in sicer z odločnim znižanjem uvoza.
Da bi v Rimu kdo domreval, da bo mogoče italijanski uvoz znižati recimo na 35% ali celo na 25% lanskega — ta kontingent je bil določen za jugoslovanski les v času od 19. do 31. marca — in pri tem obdržati izvoz na dosedanji višini, tega ne verjamemo. Tako naivni italijanski trgovinski politiki niso. Čeprav ima to radikalno znižanje uvoznega kontingenta za februar in marec po našem mnenju predvsem namen, da postavi italijanske diplomate pri pogajanjih v boljši položaj, je v višini tega znižanja vendar nakazana tudi višina končnega smotra italijanske diplomacije.
Tu moramo italijanske trgovinske politike opozoriti na nekatera dejstva, ki jih še tako spretna politika ne more izpremeniti. Že sedanje trgovinsko razmerje med Italijo in inozemstvom ni bilo plod svobodne trgovine — v tem primeru bi bila italijanska trarovinska bilanca še bolj pasivna — ampak Mussolini j eve avtarkične politike, ki je stalno pritiskala na uvoz. Pasivnost v italijanski trgovinski bilanci je običajen pojav, ki se ga niti liberalni politiki niso prav nič strašili. Ta primanjkljaj v trgovinski bilanci so Italijani v boljših časih krili z dohodki italijanske mornarice, s pošiljkami izseljencev in z dohodki tujskega prometa, tako da je bila italijanska plačilna bilanca vendar aktivna.
Ker so ti dohodki (italijanske mornarice. izseljencev in tujskegn prometa) tako padli, da ne zadoščajo za kritje plačilne bilance in mora Italijanska narodna banka v ta namen rabiti zlato, skušajo Muissolinijevi sodelavci vplivati na trgovinsko bilanco, misleč, da tu laže uveljavijo svoj vpliv, in tako zboljšati splošno plačilno bilanco.
Če je torej pasivnost v italijanski trgovinski bilanci naraven pojav i.n se je že dosedanje trgovinsko razmerje Italije do inozemstva ustvarilo pod pritiskom avtarkične trgovinske politike g. Musolinija, je jasno, da ne išče italijanska trgovinska politika rešitve nn pravem mestu. Vsnko nadaljnje krčenje uvoza bo nenovoljno vplivalo tudi nn italijanski izvoz: že clearinsr sam ie tako občiitliiv. da takoj reacira. Zelo verjetno je tudi. dn marsikatera država misli že danes na represalije. Že v tem. dn ie bil ves uvoz do 31. marca nenadoma znižan na 10- 35% lanskega, je bila prizadeta izvoznikom v Itn ti j o ogromna škoda. Ukrep sam bo dal priiatelVm mednaroduocra prava dovolj gradiva. saj je vendar Italija vezana nn mednarodne trgovinske pogodbe, ki jih ni mogoče na takšen način odpovedati.
Kaj pomenijo nemiri v francoski severni Afriki?
„Heil Hitler!" v Beni Abbesu ...
Dva francoska politika o arabskih nemirih v Tunisu in Maroka
Poris, 21. febr. b. Dva francoska dnevnika, »Excelsior« in L'Oeuvre«, sta začela priobčevati podrobnejša jioročila o nervoznosti, ki je zadnje čase zajela vse tri francoske afriške kolonije: Tunizijo, Alžerijo in Marok. V Excelsioru« pripoveduje znani pisatelj in afriški strokovnjak P i e r r e M i I 1 e , da so se zadnje mesece dogodili v vseh treh kolonijah dogodki izredne važnosti, o katerih pa je francoski tisk popolnoma molčal.
Ben Dželut
V francoski severni Afriki živi nad 14 milijonov domačinov pod vodstvom nekega belega plemstva, ki ne presega enega milijona. Gospodarska stiska je silno hudo udarila te kolonije in zato je razumljivo, da so se domačini, ki kakšne stiske niso nikoli poznali in ki so se zadnja desetletja s toliko vnemo vrgli na poljedelstvo, vznemirili, ko so videli, da je ravno poljedelstvo gospodarska stiska najbolj udarila. Za njihovim prvim mladostnim navdušenjem, ko ro iz nomadov postali delovni kmetje, je prehitro prišlo razočaranje in duševna potrtost. Vsled tega jc razumljivo, če so na eni strani komunisti, na drugi pa slari arabski vodje, kot n. pr. Ben Dželul, našli med osirotelimi in preplašenimi ter deloma stradajočimi ljudmi poslušna ušesa in so se dali zapeljati k uporom in nastopom dalekosežnega pomena. Poleg tega se širi po vsej severni Afriki iz moliamedanskih središč v Damasku in v Kajri nepreslano sistematična propaganda za obnovo arabsko-mohamedanskega cesarstva proti Evrop-cem. Slednjič se arabsko ljudstvo (ako množi, da je jioselino Alžerija preobljudena, saj pride tam nad 200 ljudi na kvadratni kilometer, torej polovica več kot pa v Franciji sami. Ljudje se le težko preživljajo. Pierre Mille je sam videl, da so v pletenih košarah nosili zemljo na vrh omšenih
] grebenov, da bi mogli zasaditi kakšno olivno dre- ! vo. Nezadovoljnost, ki je zajela vso severno Afriko, je lako nevarna, da mora Francija seči po izdatnih sredstvih, da stradajočim ljudem odpo-more z gospodarsko pomočjo.
Domačini in priseljenci
Pierre Mille predlaga, naj začnejo vendar enkrat graditi čezsaharsko železnico, ki bo zaposlila več desettisofev delavcev in delno otlpoinagala krizi. Nadalje pravi, da je treba napraviti tudi konec izkoriščevanju priseljene bele kaste, ki le preveč kaže, da se hoče za trajno utahoriti na hrbtu domačinov. Severno Afriko je treba dati nazaj domačinom, ki so itak verni Franciji, ki naj obdrži zase edinole vojaško obrambo dežele, vse privilegije priseljencev pa ukine.
Arabski nacionalizem
Enako oster je ludi članek, ki ga je v lOeuvre« napisal bivši ministrski predsednik D a 1 a d i e r, ki ugotavlja, da vznemirja severno Afriko poleg gospodarske tudi verska in politična kriza. Daladier očita vladi, tla ni bilo prav, da je pustila v Maroku in v Tuniziji toliko veljavo ta-mošnjima sultanoma, ker jc s tem sama pomagala vzgajati mohainedansko-arabski nacionalizem, ki jc v ozadju nemirov v prošlih mesecih. Tudi Daladier protestira proti izkoriščevanju domačinov, ker postaja prepad med domačini in med Francozi čedalje večji.
Daladier predlaga v imenu levice, da jo treba ukiniti sultanate v Maroku in v Tuniziji ter vso severno Afriko podrediti osrednji francoski upravi, domačinom pa dati iste ustavne pravice, kot jih uživa vsak francoski državljan. Severno Afriko je treba izenačiti s Francijo, je tako bodo domačini prišli do svojih polnih pravic, le tako
ho kouec izkoriščevanju. Francija bo od tega imela le koristi. Ako tega ne stori, bo arabski nacio nalizem naraščal in bo postni velika nevarnost za te dragoceno francoske posesti v Afriki.
General Weygand, vrhovni komisar nad vso francosko severno Alriko
V zvezi s tem je postalo sedaj jasno, zakaj je general W e y g a n d , poleni, ko je odložil mesto načelnika glavnega generalnega štaba francoske vojske, odpotoval sna odmor« v Afriko. On ima nalogo, da pregleda vse ozemlje na svoje oči, da prouči vse prošle nerede, da stopi v stik z neza-dovoljneži in poroča francoski vladi o vtisih. Zelo verjelno je, da ho imenovan za vrhovnega komisarja vse franroske severne Alrike, torej z oblastjo, ki ho objemala tuniškega rezidenta in oba generalna guvernerja v Alžeriji in v Marokn.
(Zgoraj v brzojavki omenjeni »težki dogodki« se nanašajo na nerede, ki so izbruhnili najprej v Constantini ter so se razširjali po vsej severni A triki. Pri Constantini je bilo večje število policistov ranjenih. Na zunaj izgledajo neredi kot da gre za manifestacijo brezposelnih, toda podžiga jih tudi arabski nacionalizem, ki ga vodi Arabe.c Ben Dželul. To se je pokazalo pred par dnevi v krvavih neredih v Beni Abbesu, kjer so se Arabci približali mestni hiši ter vpili »Heil Hitler!« Ben Dželul zahteva zaenkrat samo razdolžitev arabskega prebivalstva ter izgon Židov, ki so zakrivili, da je domačin lako globoko zabredel v dolgove, grozi pa s splošnim nacionalističnim pokretoni, če francoska vlada zahtevam Arabcev ne ugodi. Manjši nemiri se pojavljajo še vedno na različnih krajih francoskih severnoafriških kolonij.)
Anglija in Francija složni
Simon v Moskvo
Na potu obišče Berlin in Varšavo
Anglija želi pokazati, da ni proti francosko-ruski zvezi
Pariz, 21. tebr. c. Današnji dan se smatra kot najvažnejši v vsej debati zadnjih dni o londonskem sporazumu. Vse francosko javno mnenje z veselem ugotavlja, da se mednarodni položaj razvija tako, kakor si Francija more le želeti. V zadnjih 24 urah se je mednarodni položaj zasukal popolnoma v smer, kakor jo je hotel londonski sporazum. To se pravi, da se mora Nemčija odločiti za to, a i sprejme londonski sporazum v celoti, ali pa se bo njena izločitev iz mednarodna politike še bolj podčrtala. Zadnji dogodki, ki imajo silno veliko obeležje senzacio-nalnosti, pa so se razvijali takole:
Vprašanja v Moskvi
Takoj po zaključku seje angleške vlade se je izvedelo, da angleška vlada popolnoma odobrava zaključke angleškega vrhovnega obrambnega sveta, ki je odklonil nemško manevriranje na račun francosko-angleške razdvojenosti. Takoj nato so bila franco. skemu in angleškemu veleposlaniku v Moskvi poslana navodila, da naj vprašata v sovjetskem zunanjem ministrstvu, kakšno je stališče sovjetske vlade napram londonskemu sporazumu. Oba poslanika je sprejel sam Litvinov. Ustno jima je razložil stališče sovjetske vlade in izjavil, da Rusija z veseljem sprejema ondonski sporazum. Nato se je obrnil k angleškemu veleposlaniku in mu rekel, da ga prosi, da naj sporoči v London, da bi sovjetska vlada z velikim V2seljeni sprejela obisk angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona v Moskvi. Oba veleposlanika sla seveda sporočila vsebino razgovorov svojima vladama. Kmalu nato sta sovjetska veleposla. nika v Parizu in Londonu, Poteinkin in Majski, obiskala sira Johna Simona in Lavala in jima predala noto sovjetske vlade o londonskem sporazuma, V tej noti izjavlja sovjetska vlada, da spre'jema v celoti ves londonski sporazum, ker je prepričana, da jc samo z regionalnimi pakti možno zagotoviti mir v Evrcpi, potem ko je propadla razorožitvena konferenca.
Z naše strani gledamo lahko prav mirno na nadaljnji razvoj. Če je naša trgovina navezana na Italijao, je tudi italijanska na Jugoslavijo. Števil Ive dokazujejo, da se aktivnost, naše trgovinske bilance nasproti Italiji čedalje bolj krči. Leta 1929 je znašal prebitek v našo korist še 1.148 milijonov Din, lansko leto samo še 243 mili jonov Din. Izvozili smo v Italijo: leta 1929 24.88% vsega izvoza. leta 1930 28.31%. leta 1931 24 97%. leta 1932 33.07%. leta 1933 21.48%. leta 1934 20.57%. Italijanski izvoz v našo državo je v odstotkih vsega našega uvoza napredoval in je znašal: leta 1927 n. pr. 1290%, leta 1931 10.29%. leta 1932 12.66%, leta 1933 15.92% in leta 1934 15.53%. Po svojem izvozu v Jugoslavijo je bila Ttali.ia lansko leto na prvem mestu pred drugimi državami, medtem ko je naš izvoz v Ttalijo radi rimskih dogovorov, s katerimi je Mussolini dovolil Avstriji in Madjarski velike prednosti v škodo našemu izvozu, v zadnjem letu občutno nazadoval. Naravne je, da bi vsak nov udarec našemu izvozu pomenil udarec tudi italijanskemu izvozu v Jugoslavijo.
Obisk v Berlinu...
Kmalu nato je angleška uradna agencija »Reuter« objavila, da je možno, da bo angleški zunanji minister sir John Simon kmalu odpotoval v Berlin, da začne direktna pogajanja z Berlinom. Toda angleški zunanji minister ne bo ostal samo pri obisku v Berlinu, ampak bo nadaljeval svoje potovanje v Varšavo in Moskvo. To polovanje pa bo organizirano tako, da bo predstavljalo zaključek vseh pogajanj o vseh problemih londonskega sporazuma. Preden pa bo sir John Simon potoval v Berlin, bo nemški vladi poslan tečen, podroben diplomatski akl z vprašalno polo, na katero naj Nemčija odgovori brez vseh dvomljivosti.
... in v Moskvi
Današnje časopisje je posebno veselo nad dej. stvom, da je sir John Simon sklenil, da poluje tudi
v Moskvo. To se tolmači kot nov dokaz, da nimt Anglija nič proti zavezništvu med Rusijo in Francijo, temveč da smatra to zavezništvo celo kot zelo koristno za evropski mir. Nemška diplomacija jc hotela v Londonu dokazati, da pomeni obnovitev zavezništva med Francijo in Rusijo ponovno vstajenje predvojnega zavezništva med Francijo in Rusijo, ki je nalo potegnilo Anglijo v svetovno vojno. Nemški diplomati so dokazovali, da heče Francija z Rusijo na Anglijo izvajali pritisk, ker bi se sicer začele nove intrige v Aziji proti angleškemu imperializmu, če ne bi Anglija sprejela zahtev francosko-ruskega
zavezništva. Vse te intrige so sedaj razbite, ker se Anglija sama odločuje, da uredi z Rusijo vsa vprašanja na isti način, kakor je to storila že Francija.
Laval sprejema
Danes dopoldne je francoski zunanji minisfer Laval sprejel italijanskega, poljskega in nemškega veleposlanika v Parizu. Sporočil jim je trenotni položaj pogajanj in jih zaprosil, da naj mu čimprej sporoče stališče svojih vlad. Zelo veliko zanimanje vlada za obisk angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona v Parizu. Sir John Simon je obljubil ravnatelju lisla »Temps«, da pride prihodnji teden predavat v Pariz o trenolnem mednarodnem položaju. To predavanje bi se naj vršilo 28. februarja. Oh tej prilik: se bo gotovo sestal tudi z Lavalom.
ffaliiansbo-abesinsbi spor
Mussolini čestita in se zahvaljuje
Italijanski tisk o „sredstvih, ki bodo zmago olajšala"
Rim, 21. febr. b. Seji vrhovnega odbora za državno obrambo, ki se je vršila pod predsedstvom šefa italijanske vlade Mussolinija, so prisostvovali maršal Badoglio, maršal Ballio, ministri Solmi, Raondi, Rcvcl, Rossoni, Razza. Beni, državni pod-tajnik Maistrocchi, admiral Cavagnali. general Vnlle, grof Ciado, Fulvio Suvich. Buffarini, Les-sono. Lantini. šef generalnega štaba fašistične milice general Periizzi, general Dalloglio, Poriani, Piunu in admiral Vannutelli.
Po poročilu gneraln Dalloglia o izvršeni delni mobilizaciji, se mu je Mussolini zahvalil in mu izrekel svoje priznanje. Na koncu seje je bila soglasno odobrena izjava, v kateri vrhovni odbor za državno obrambo poudarja, da v trenutku, ko jo izvršen prvi del obrambnega dela. italijanska vlada sporoči svojemu narodu, da je odbor za državno obrambo izvršil svojo važno nalogo. Storil jc vse. kar jc bilo potrebno in pripravil vsa sredstva, ila se bo morebitna vojna ftalije lahko vodila pod takimi okoliščinami, ki bodo v vsakem oziru olajšale zmago Italiji. Vrhovni odbor za državno obrambo smatra, da je to nalogo popolnoma izvršil. Italija je že 13 let popolnoma osvobojena in neodvisna od inozemstva zn primer vojne. Njena gospodarska proizvodnja jc dovoljna. da pokrije potrebe tudi v slučaju vojne. f'uti se samo neilo-statek v potrošnji mesa. toda italijanska vlada bo tudi tukaj storila potrebne ukrepe, ki bodo v korist narodu in državi.
»Giornale d' Ilalia« piše. dn novo Italijo ne more ničesar iznenaditi, ker je za vsako evenlu-alnost pripravljena v gospodarskem tehničnem in materijnlnem oziru ter vse potrebe lahko krije iz lastne proizvodnje. Vojni ukrepi italijanske vlade v Afriki nimajo značaja navadne avanture, ker Italija noče eanio jamčiti za varnost svojih koloni-
jalnih posestev, temveč hoče tudi zagotovili italijanskemu narodu od inozemstva neodvisno življenje tudi v primeru vojne.
Polževa pogajanja
Addis Abeba. 21. febr. c. Pogajanja med Abesinijo in Italijo zelo počasi napredujejo. Reci se more. da je prišlo celo do občutnega zastoja. Vodijo sc še zmeraj tehnični razgovori za organizacijo razorožene cone med Abesinijo in Eritrejo. Dozdaj še niti ni bilo načeto vprašanje ureditve zadnjega spora na abesinsko-italijanski meji. Znano je, da zahteva Italija za ta spor veliko materialno in moralno zadoščenje. Povsem izjrleda, da se zavlačujejo pogajanja, da bi se čim več pridobilo na času.
Nove čete odhajajo
Pariz, 21. febr. c. Iz Rima poročajo, dn se bodo jutri vkrcale nove čete, da odpotujejo v vzhodno Afriko. Še do konca tetra tedna bodo odpremili celo divizijo v Somalijo. Zelo veliko pozornost je vzbudila izjava Italijanskega vojnega ministra, ki zanika vse vesti, ki so se razširile o tem, da Italija ni dovolj Preskrbljena s sirovin.nni zn slučaj vojne. Vojno ministrstvo izjavlja, da ji-fašizem Italijo v trinajstih letih tako reorganiziral. ila ie danes Italija v slučaju vojne zadostno nreski b'jeiia in popolnoma neodvisna od inozemstva.
Dnnajska vremenska napoved. Prehodnie motnje lepega vremena.
Preosnova sovjetske ustave	ž°'oigro"" Jadra^
Izvršilni .odbor vseruske stranke, ki jo v državi najvišja dejanska oblast, je t. februarja loto« na Stalinov predlog sklenil, <la je treba spremeniti v nekaterih točkah sovjetsko ustavo. Nekaj dni nato je vseruski kongres *ovjetov preti logom komunistične stranke res tudi dol zakonsko veljavo. Pri debati je eden izmed govornikov, kakor poroča Izvesti j_a T. febr.. slavil ustavno reformo kot enega »najpomembnejših dogodkov v svetovni zgodovini, ki bo še za bodoče rodove svetel pomnik« itd. poglejmo mirno, brez ekstaze, v čem obstoja proslav 1 jena ustavna reforma.
Predsednik Molotov je navedel vidika, ki stu za reformo ustave bila meroilajna: I. Vedno večje število volivcev; 2. vedno bolj izginjajoča razlika med delavskim iu kmečkim prebivalstvom. Kar tiče volivnih upravičencev, je njih število zadnja leta res občutno naraslo. Ručunano v milijonih je 1. i926 bilo upravičencev 76, volivno udeležba 39, torej jI/6. 1o:la 1. 1934 je upravičencev bilo že 91, voliv-na udeležba 77, torej 83%. Molotov je pri tem suni poudarjal, da kažejo zlasti ženske veliko zanimanje za volitve. Še leta 1926 se je po mestih udeležilo volitev le 43% ženstvo, ki je imelo volivno pravico, na kmetih pa samo 28%. Toda t')34 se je udeležilo volitev v mestih že «K)% ženstva, na kmetih pa 80%. Posebno eksotične žene in mohamedanke, ki nekoč niso imele niti družabnih pravic, še manj seveda političnih, gredo kaj rude na volišče, kakor kažejo številke v Turkmeniji, Tudžikistanu m Usbekistanu.
Ustavna reforma obsega troje: I. in direktne in mnogopostopne volitve b e spremene v <1 i r e k t n e. IJosed«j je namreč ruski inužik in delavec direktno volil le svoj tovarniški ali svoj vaški sov je t in nič drugega. Tovnriški in vaški sovjeti (po naše bi se reklo občinski odborniki) so potem imeli pravico voliti okrožne odbore. Okrožni odbori so nadalje imeli pravico voliti pokrajinske zbore in ti šele so volili ali določili delegate za centralni izvršilni odbor, ki nonunelno vodi državo. V resnici jo namreč izključno vodi komunistična stranka. Ampak vendar so komunisti za vsak slučaj z gori omenjenim vo-livnim sistemom znali štirikrat f i I t r i -roti ljudsko voljo«, tako do je absolutno bilo nemogoče, du bi na kako odločil ne j -Se mesto mogel priti kak funkcionar, ki ne bi bil ljub komunistični stranki. Po sedanji ustavni reformi pu bodo volivci vse navedene instance direktno volili brez vmesnih stopenj. Molotov je izjavil, da hoče ustava omogočiti ljudstvu direkten stik tudi z najvišjimi funkcionarji v državi.
2. Krajevni sveti so bili dosedaj tako sestavljeni. da jo prišel v mestih po en zastop-
nik na 25.000 volivcev, na deželi pa no 125.000.
S to volivno geometrijo so boljševiki hoteli industrijskemu delavstvu zagotoviti upravno premoč nad kmetijskim prebivalstvom. Iu razlika bo sedoj tiienda padla kot posledica vedno večjega izenačenju med delavskim in kmetski m prebivalstvom. Oberioni |>u naj bi pridobilo tudi simpatije kmetskegu ljudstva za sovjetsko republiko.
3. Najvažnejša reforma pa obstoju, v tem, du sovjeti opuščajo javne volitve in prehajajo k tajnemu glasovanju. Molotov je poudarjal. dn bo s tem dano učinkovito sredstvo, da se ljudstvo iznebi nesposobnih in birokra-tičnili zastopnikov.
Sovjetski tisk prosluvlja ustavno reformo j kot velik korak k demokratizaciji dežele v nasprotju s kapitalističnimi državami, kjer vedno hujše pritiskajo diktature«. Vendar pa reforma od blizu pogledana precej bolj skromno izgleda iu izgubi na svoji pomembnosti. Predvsem nima reforma tiste moči, kakor n. pr. referendum, du bi vsebinsko mogla spremeniti j na vsebini« celotnega sovjetskega sestava, ara- , pok gre izključno le za volitev zastopnikov v | različne korporacije. Samo po sebi sej razume, da bo šlo le za nekoliko ! s v o 1> o <1 n c j š o izbiro m e d k a n d i - I dati, ki j i li bo noro d u predi a ga- | 1 a k o m u n i s t i č n a s t r a n k u , isto, kot je slučaj v fašizmu, nikakor pa ne bo ljudstvu dana svobodo, dn spravi na površje enega alt drugega človeka, ki ni usmerjen stoodstotno v smislu vlada jočeiga političnega kurza. Zoto stvarno reform u ne prinaša prav nobene de-moustraeije. kajti, kaj naj tudi koristi ljudstvu tajna volivnu provica, oko nima pravice do svobodnih organizacij, do svobodnega zborovanja in do svobode tiska. In vsega tega v sovjetski Rusiji ljudstvo nima.
Rus se dvignil 30.000 m
Mcskva, 21 febr. c. Sovjetski slratosferni balon jc danes dosegel višino 30.500111. V tej višini je zaznamoval 51 stopinj Celzija pod ničlo.
U^alešfci princ v Pesti
Budimpešta, 21. febr. b. Angleški prestolonaslednik je odšel snoči v Arison, v družbi grofa Čekonjiča, Andrasija in grofice Keglevič. Tam jc ostal do jutra ter plesal z družbo. Skušal je plesati tudi čardaš, pa mu ni šlo. Danes je obiskal regenta Hortyja. Ves madjarski tisk pozdravlja angleškega prestolonaslednika. »Pester Hirlap« in ^Pester Ujsag» posvečata angleškemu prestolonasledniku dolge članke. »Hirlap« trdi, da je valeški princ madjarskega pokolenja, ker je bila njegova stara mati po materi groiica Reday. »Memszeti Uj-sag« pa pozdravlja Anglijo kot državo, ki je prva nastopila proti mirovnim pogodbam.
((
Potop našega parnika „Vita
„JRodi" in „Ursus" rešujeta našo posadko • 4 pogrešajo
Trst, 21. febr. b. Prve vesli o nesreči parnika »Vila« so prišle v kapetanijo v Benetkah. Vest je oddal radiotelegrafist nekaj minut po trčenju italijanske motorne ladje »Rodi« v parnik »Vila«. Iz Benetk je takoj odplul na pomoč vlačilec »Ursus«, last družbe Panfido. Podrobnosti o nesreči so se zvedele šele pozno ponoči. Parnik »Vila« je last Oceanije in je odplula v torek v Benetke s tovorom 4000 ton fosfata. Ponoči je »Vila« zašla v gosto meglo. Poveljnik parnika Kalafatovič je zaradi tega takoj odredil, da se dajejo neprestano med vožnjo znaki s sireno. Obenem je tudi znižal vožnjo na minimum ter je tako vozil vso noč in včeraj vse dopoldne. Sirena je tulila vsako minuto, kakor je to predpis za parnike, ki plujejo v megli. Včeraj okoli 1 popoldne je priplul parnik »Vila« v bližino izliva Piave. V tem trenutku pa je kljub signalom, ki jih je oddajal parnik »Vila«, priplula nasproti italijanska motorna ladja : Rodi«, ki ji je poveljeval kapetan Loprieno. Ko je zagledal pred seboj ladjo, se je hotel izogniti, loda bilo je prepozno, kajti ladja »Rodi« je vozila z brzino 14 milj na uro. Trčenje je bilo neizogibno. Rilcc »Radija« je strahovito udaril v parnik »Vilo;. V tem tre-notku je kapitan Loprieno že z vso silo pognal »Rodi« nazaj. Na sprednjem delu »Vile« "-e je napravila ogromna luknja in ladja se je začela z veliko naglico potapljati. Potopila se je še hitreje vsled tega, ker je imela natovorjenega kakih 5000
ton fosfata in raznega drugega blaga. Posadka ni imela niti časa, da se reši na motorno ladjo Kodi ter je bila do zadnejga trenutka na potapljajoči se ladji. Ko jia je morje prišlo že do palube, so mornarji poskakali v vodo, za njimi častniki, zadnji pa poveljnik. Takoj so bili z ladje Rodi spuščeni reševalni čolni, ki so prevzeli plavajoče mornarje. Kmalu nato je prispel ludi vlačilec »Ursus«. Rešeni mornarji so se nato vkrcali na »Rodi«. Pri štetju se je takoj ugotovilo, da manjkajo štirje možje. Zaradi tega so reševalni čolni še dolgo križariil in oskali preostale brodo-lomce, enako pa je iskal brodolomce tudi vlačilec »Ursus«. Izginili so Mate Dragic - Josipov, 43 let star, oče petih otrok, ki je bil na ladji zaposlen kot kurjač, Mirko Buculin - Antin, 27 let star, ne-oženjen, kurjač, Danilo Rasič - Stepanov, 27 let star, kurjač in Tomo Nikolin - Belič, 39 let star, oče dveh otrok, ki je bil na ladji zaposlen za premetavanje premoga.
Ker je bila precej poškodovana tudi ladja »Rodi« na rilcu, ki je zadel ob »Vilo«, je odplula proti Trstu. Na poti proti Trstu je ponovno zašla v meglo, vsled česar se je vožnja zavlekla. Ladja »Rodi«, ki bi mefrala že snoči priti v Trst, je prispela tja šele davi. Naš parnik »Vila« se ie potopil tri milje daleč od obale v globini 20 metrov ter še štrlijo iz vode <jarboli in dimnik.
Japonska snuje mohamedansko
Senzacionalna poročila cesarstvo V AZfiff moskovske »Pravde«
Iz notranje politike
Belgrad. 21. febr. m. Glede predstoječe volilne agitacije danes ni bilo novih momentov. Kljub temu, da se je prijavilo že veliko število kandidatov za prihodnje volitve, še vedno prihajajo novi, ki mislijo, da bi pri prihodnjih volitvah lahko računali na uspeli. Sploh so kabineti te dni naravnost prenapolnjeni s publiko, predvsem predsedništvo vlade, notranje in prometno ministrstvo. V skupščini je ostalo samo še nekaj poslancev. ki bodo pa tudi te dni odšli v svoje volilne okraje, kjer jih čaka ogromno posla, če bodo hoteli premagati svoje protikandidate, ki se pojavljajo. Med bivšimi i>oslarici, ki so še ostali tu. se je danes tudi precej komentiralo zadržanje slovenskega dela JNS. Poslanci iz dravske banovine so bili znani v tukajšnji javnosti kot največji in najstrastnejši zagovorniki politike, ki jo je izvajala JNS. Poslaiici iz dravske banovine so bili tudi naj-odločnejši zagovorniki vodstva le stranke, v kateri je imel glavno besedo dr. Kramer. Znano je, da sta se udeleževala zadnjih sej tudi bivša ministra dr. Kramer in Pucelj, na katerih je bilo sklenjeno, da JNS ne bo nastopila pri volitvah. Znano je bilo, da so člani vodstva JNS kakor osamljene vrbe 3redi močvirja.
Nekaj bivših poslancev je danes Vašemu dopisniku govorilo o raznih sredstvih, katerih se je posluževal slovenski del JNS, samo da se je držala na oblasti, brez katere itak nič ne pomeni. O tem si nihče ne dela iluzij, »in ko so sedaj ti krogi doigrali z vodstvom stranke vred,« tako so danes politiki zatrjevali Vašemu dopisniku, »ponavlja stranka ogabno igro, pljuje na to, kar jim je bilo včeraj sveto in kar so poveličevali, ter sc sedaj vsi zbegani in preplašeni ponujajo, da hi prišli zopet na vodilna mesta.« Ti so danes Vašemu do-oisniku poudarjali: »Vam se še niti ne sanja ne, kasnih sredstev so se posluževali za časa svojega delovanja za narod v Belgradu. Ko bo prišel čas, jih boste dobili na razpolago, da jih boste lahko objavili v časopisih ter jih obsodili.«
Isti krogi so tudi zatrjevali Vašemu dopisniku: »Vemo, da je slovenski narod globoko zaveden in ne samo onih par ljudi, ki se jc vezalo s političnim iicstvomm JNS. In na to globoko slovensko narodno zavednost so leteli ogabni pljunki in to ravno od slovenskega dela ,TNS.« Vašemu dopisniku so ti krogi tudi zatrjevali, »da ne sine
imeti nihče patenta na nacionalizem in da sc ne smejo ščititi samo pristaši JNS, kar se je godilo za časa strahovanja te stranke, čeprav so jih toliko od njih sploh ni smelo pokazati ha snlncn. Ti časi sc ne smejo povrniti več. JNS tudi s slovenskim priveskom vred ne bo imela nikdar več onoga vpliva, kakor ga je imela. Iz zadnjih sklepov vodstva to stranke je komaj slišen dih ljudi, ki so že davno pod zemljo.«
Na drugi strani pa prihajajo v potrdilo gornjih vrstic poročila tudi iz notranjosti države, da se krajevne in okrajne organizacije te stranke kar po vrsti odrekajo svojemu dosedanjemu vodstvu.
Kolikor se je moglo izvedeti, izgleda, da bodo kandidirali vsi člani JNS na vladni listi. Tako je včeraj obiskala notranjega ministra posebna delegacija iz Paračina in ga naprosila, da bi kandidiral v paračinskein okraju, od koder je minister Popovič tudi doma. Notranji minister je tudi obljubil, da bo kandidiral v tem okraju.
Na drugi strani pa je od par dni sem postafa precej aktivna tudi skupina -Zbor . predvsem pa JugoslavenSka akcija, ki jc na seji dne 17. t. m. v Belgradu sklenila, da bo postavila samostojno kandidatno listo z. g. Ljotieem na čelu. Centralni odbor Jugoslavenske akcije je danes po okrožnici obvestil vse svoje krajevne in mestne organizacije o tem sklepu ter jih poziva, naj gredo na volitve. V tej okrožnici centralni odbor med drugiin obvešča svoje krajevne organizacije o sledečem: Ta sklep o postavitvi samostojno liste pri prihodnjih volitvah je bil sprejet od skupine Otadž-bina (Ljotičeva skupina) in »Zbora« (Parežanino-va skupina), dočim jc organizacija »Boj« dala članom svobodne roke pri volitvah. Nemudoma jc treba poilvzeti vse ukrepe za dogovor z ostalimi skupinami, tla bi se v vaših krajih omogočila postavitev naše samostojne liste.«
Preteklo nedeljo so tu zborovali v Delavski zbornici tudi socialisti iz cele države ter so sklenili, da bodo pri prihodnjih volitvah postavili svojo samostojno kandidatno lislo. Tega sestanka se je udeležil tudi Petejan iz Maribora.
Nocoj se je v političnih krogih raznesla tudi vest, da namerava postaviti svojo samostojno kandidatno listo tudi bivši minister Boža Maksimovič.
Šanghaj, 21, februarja, c. Dopisnik moskovske »Pravde« sporoča sledeče zanimive podrobnosti o pogajanjih med Kitajsko in Japonsko. Po njegovem mnenju hoče Japonska Kitajsko spremeniti v svojo kolonijo. Odslej naprej ne bi smela Kitajska sklepati nobenih pogodb z izvenazijskimi državami, ne da bi za to vprašala za nasvet v Tokiu. Da bi to dosegla, obljublja Japonska Kitajski najprej veliko posojilo. Toda to posojilo bi morala Kitajska uporabiti predvsem za okrepitev svoje vojske. Ta vojska pa bi se morala uporabiti za pobijanje komunizma v notranjosti. Vse sirovine bi morala Kitajska odslej naprej prodajati Japonski, Japonska pa bi jo oskrbovala z vsemi industrijskimi izdelki. Japonska ponuja Kitajski, da se uredi tudi vprašanje Mandžukuoa sporazumno med tokijsko in nankinško vlado. Japonska samo zahteva, da se ji v Mandžuriji odstopi lastninska pravica nad vsemi mandžurskimi premogokopi. Ti premogovniki imajo kapaciteto 5 milijard ton premoga. Kako daleč gredo zahteve Japonske, sc vidi najbolj iz tega, da hočei imeti Japonska odslej naprej tudi kontrolo nad vso kitajsko administracijo. Sleherni kitajski uradnik bi bil poslej imenovan na pristanek japonske vlade.
Isti dopisnik sporoča silno zanimive podrobnosti o tem, kako si Japonska utrjuje pot svojega vpliva med azijsko monaihedanstvo. Japonska di-i piopiacija podpira z vsemi močmi panislamizcm.
V srednji Aziji hoče ustanoviti novo mohamodan-; sko kraljestvo in v Tokiu imajo že izbranega mo-hamedanskega princa, ki ga bodo posadili na | prestol te nove srednjeazijske mohamedanske l države. V srednji Aziji kar mrgoli japonskih i trgovskih karavan, ki niso nič drugega kot ekspedicije japonskih častnikov, ki so preoblečeni v kitajske trgovce. Ti japonski častniki so se naučili vseli mohamedanskih verskih običajev in šeg ter molijo koran kot pristni mohamednnci. Pri tem pa izvajajo podrobno propagando za osamosvojitev mohainedancev proti sovjetski Rusiji in proti Angliji.
Zato je računati s tem. da ho Anglija sedaj še pospešila svoje zbližanje s sovjetsko Rusijo, ker smatra tO delavnost Japonske med azijskimi
mohamedanci za preveč nevarno za svoje intere-sf v Aziji.
Japonska-Kitajska
Tokio, 21. febr. c. Iz Nanking.vje prispel v To. kio kitajski diplomat Vancinhuj. V Tokiu bo vodil pogajanja o gospodarskem in političnem zbližanju med Kitajsko in Japonsko. Japon uradna agencija Rengo sporoča, da je treba p>.....kovati od teh pogajanj senzacionalnih zaključkov. Vancinhuj bo pripravi) vse potrebno za obisk maršala Cankajše-ka v Tokiu. Čankajšekov obisk bi pomenil zaključek popolnega sporazuma med Kitajsko in Japonsko. Ta sporazum ima namen, da ustvari mečan blok med Kitajsko in Japonsko, ki bi začel nato po svoje vplivati in oblikovati vso azijsko politiko.
*
Moskva, 21. febr. c. Današnja »Pravda« objavlja obširen uvodnik o vseli pogajanjih za londonski sporazum. Člankar ugotavlja, da je nemški fašizem z dosedanjim potekom teh pogajanj doživel velik polom. Nemški fašizem dela odkrito za to, da bi sc okrepil v vzhodni in srednji Evropi, da bi tako lahko pripravljal vojno na zapadu. Zato hoče onemogočiti vse sporazume v vzhodni in srednji Evropi. Nemški fašizem je vse svoje nade postavil na to, da razdvoji Anglijo in Francijo. Sovjetska vlada pa sedaj odkrito izjavlja ponovno, da hoče varnost in mir v Evropi in da to varnost in ia mir ponuja ; vsem evropskim državam. Zato sprejema sovjetska vlada londonski sporazum, če se bo izvedel V -svo-; jem polnem obsegu. Sedaj je zopet dokazano, da so vsi izprevideli, s kakšnimi pustolovščinami se peča nemški fašizem. Zato smo veseli, da s svojim : sodelovanjem v evropski politiki lahko dokažemo, ! da evropski mir ni odvisen od nemškega fašizma. ! Tudi angleška buržuazija prihaja sedaj do prepričanja, da angleško delavstvo noče vojne. Zato je angleška vlada prisiljena, da izvaja zelo čudne manevre v mednarodni politiki, ko se mora sedaj pogajati z režimom, ki ga najbolj sovraži. Angleški imperialisti morajo namreč vpošlevati položaj Francije, ker je ta šc zmeraj predstraža angleških interesov v Evropi.
Generali brez armade
f>v-4:' /i« /f?.
Nikoleon (Nikola Uzunovič): Če bi bil Napo-teon svojo armado pravočasno razpustil, bi nikoli ne bil premagan ...«
(Na sliki od leve na desno: Demetrovič, Mariu-
• II__________1 — ..:.. Unl,c:mn>.iA Crol/i.' V
var.mioviv. na nv»'J". jii.iuv
(Po belgrajski »Politiki«)
• mmSSHBtes
Schuschnigg v Parizu
Ilasel, 21. febr. c. Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg sta ob 14.30 prispela z rednim brzovlakom v Basel. Vlak je ostal na postaji samo pol ure in nadaljeval nato ]>ot v Pariz. Na postaji je vstopilo v vlak mnogo fran-I čoskih časnikarjev, ki so prišli nasproti obe-i ma avstrijskima državnikoma. Časnikarje | je sprejel vodja avstrijskega tiskovnega ; urada in jim v imenu zveznega kanclerja j izjavil, naj ne pričakujejo od razgovorov v J Parizu nobenih senzacij. Vse je mirno pripravljeno in se bo razvijalo v smislu tre-notnih stremljenj za zagotovitev avstrijske neodvisnosti in harmoničnega sožitja v srednji Evropi.
Pariz, 21. febr. b. Nocoj ob 21 je prišel v Pariz avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg v spremstvu zunanjega ministra Berger Waldenegga. So-ciaiistično-koimunistični akcijski odbor je pozval pristaše, da pridejo na postajo in priredijo demonstracije proti avstrijskemu kanclerju s tem, da pokažejo solidarnost mednarodnega proletarijata v borbi proli fašizmu. Danes dopoldne je hotela priti neka socialistično-komunistična deputacija do avstrijskega poslanika v Parizu, da mu izrazi protest pariškega ljudstva zaradi obiska avstrijskega zveznega kanclerja. Policija pa je tej deputaciji preprečila vstojj v poslopje poslaništva.
Jagoslavija-Bolgarija
Sofija, 21. febr. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Snoči ob 23 so prispeli v Solijo člani jugoslovanske delegacije za jugoslovansko-bolgarska pogajanja o določitvi novih obmejnih prehodov in o poenostavljenju potnih listov. Na postaji so jih sprejeli tajnik bolgarske delegacije, tajnik zunanjega ministrstva in osebje jugoslovanskega poslaništva. Jugoslovansko-bolgarska mešana komisija je začela z delom danes ob 11 v zunanjem ministrstvu. V imenu bolgarske vlade je pozdravi! člane komisije glavni tajnik zunanjega ministrstva llistrov z dobrodošlico jugoslovanskim delegatom in otvoritvijo sestanka. Na nagovor g. Hristova je odgovoril poslanik kraljevine Jugoslavije v Sofiji g. Ciucar Markovič. Delegati so nato razpravljali o določitvi razvrstitve dela, nato so pa sejo zaključili. Ob 12 je zunanji minister g. Kosta Bafolov sprejel člane jugoslovanske delegacijo, jih pozdravil z dobrodošlico in jim želel uspeha pri delu.
rcmcnsKa napoved.
oblačnosti, loplo in vetrovno.
Nemirna Kitajska
Pariz, 21. febr. AA. lz Pekinga poročajo, da je prišlo včeraj do ogorčenih bojev v pokrajini Luanli-sieni. Kitajska milica je izgubila okoli 50 ljudi, občutne izgube pa trpi tudi posebna policija. Japonske vojaške oblasti so poslale v ogrožene kraje večji oddelek čet, da zaščitijo tamkajšnje Korejce.
Poljsko-angleška trg. pogodba
Varšava, 21. febr. AA. Pat poroča: Poljsko.bri-tanski trgovinski razgovori so se končali s sklenitvijo trgovinske pogodbe, ki so jo danes parafirali v ministrstvu za trgovino, Parafirala sta jo britanski delegat g. Kolvin in poljski delegat Sokolovski.
Načrti francoskih bojevnikov
Pariz, 21. febr. AA. Iz Marseilla poročajo, da je bil tamkaj shod > Ognjeni h 'k rižev«, na katerem je govoril polkovnik Do JyU Rocque. O ciljih te organizacije je govornik izjavil, da hoče vzpostaviti slogo vseh Francozov, likvidirati strankarsko politiko, po bijati prevra tal Ost in ukinili lttržiijo meri stanovi. Z razumno in objektivno socialno politiko, pa je treba pridobiti tiste, ki se se vedno zbirajo poti rdečimi zastavami. Nn kraju je polkovnik De La Rocnue nu-glašal, da bo organizacija »Ognjenih križev« v kratkem izvojevala veliko zmago.
Zaposlenost v januarju
OUZD v Ljubljani je izdelal statistiko zaposlenih po posameznih gospodarskih panogah. Iz te statistike je predvsem razvidno, da se je zmanjšalo od decembra 1934 na januar 1935 število zaposlenega delavstva v tekstilni industriji za 542 na 12.000. Seveda je v primeri z januarjem 1934 še zabeležen dvig za ltOl delavca, vendar se dosedaj od cneja meseca na drugi še ni dalo zabeležiti zmanjšanje števila zaposlenih delavcev v lej panogi. To je znak. tla prihajamo tudi v tekstilni industriji v krizo, ki ni samo sezonskega značaja, Ampak tudi strukturnega. — Tudi ostale panoge beležijo v primeri z decembrom v januarju poslabšanje zaposlenosti. Tako se je število zaposlenega delavstva v gradnji cest in vodnih zgradb zmanjšalo za 818 na 11-11 ali za skoraj 42%, nadalje pri visokih gradnjah za 850 na 1207, torej za 41.3%. Občuten padec bele/i in: dustrija kamenja in zemlje s 018 delavci na 2511 ali za 10.75%, nadalje gozdtio-žagarska industrija za 814 na 5596 ali za 12.7",; in javni promet za 68 delavcev na 502, torej za 10.8",i.
Nazadovale so vse industrije, dočim bele/i n:i-
j-i.	xiA,.:u 1,:;;l/j CM io nn.
oftm,.j	nu ..,.-> iv j,,,- ,,,v.,».., ... -- i- r-
večalo za 21, na 8530
K vprašanju slovenskih šolskih knjig
Minister prosvete je z aktom Sn št. 2800 od 23. januarja t. 1. z razpisom, ki je bil objavljen v Službenih novinah 81. januarja, 4. februarja in 19. februarja t. 1. razpisal konkurz za napisanje novih učnih knjig iz nacionalnih predmetov na srednjih in srednjih strokovnih šolali. Iz tega razpisa posnemamo, da gre za nove učbeniite iz sledečih predmetov: 1. iz srbo-hrvatskega-slovenskega jezika (slovnica za nižje razrede; čitanke za nižje razrede; zgodovina jugoslovanske književnosti za višje razrede; zgodovina srb.-hrv.-siov. jezika s pregledom naših dijalektov; teorija književnosti in antologija narodne poezije — kot pomožna kngija). 2. Iz narodne zgodovine (učbenik za III. in IV. razred), in 3. iz zemljepisa (Kraljevina Jugoslavija za IV. in VIII. razred).
V zadnji objavi se razpisuje tudi: Abecednik (srbohrvatski ter »na slovenačkom narečju«); Ra-čunica i geometrijo (za III. in IV. razr.); Pouk o prirodi in zdravju (III. razred osnovnih šol) ter Knjiga o praktičnih gospodarskih znanostih (do-mačinstvo itd.).
Te knjige naj bi bile novo in sicer po metodi in obdelavi kot razpis nadalje zahteva: slovnice (za vsak razred posebno!), naj popolnoma obsežejo gradivo kot je določeno po novem šolskem programu. Čitanke naj bodo pisane v lepem književnem je7iku, »izvzeti naj bodo članki z izvestnimi lokalnimi posebnostmi«; zastopani naj bodo pisci vseh treh plemen, tako, da čitanke predstavljajo prave antologije jugoslovanske književnosti v najpopolnejšem smislu besede, članki, vzeti iz slovenskih pisateljev, naj bodo v slovenščini, da bi učenci izven dravske banovine na njih mogli poznati glavne posebnosti slovenskega govora; povdarjena mora biti tudi močnejša ljubezen do domovine in naroda.« K tem knjigam, ki so mišljene samo za nižje razrede, je dodana opomba za slovenske šole: »Za šole v dravski banovini naj bodo slovnice in čitanke pisane slovenski. Slovnice naj obsežejo gradivo, kot je predpisano. Sicer pa veljajo, kar se tiče obdelave in metode, v celoti isti pogoji kot za srbohrvatske slovnice in čitanke.« — Jugoslovanska književnost naj bo obdelana v dveh delih: starejša za V. in VI. razred in novejša za VII. in VIII. — V knjigi naj se obravnavajo »vsi po novem načrtu predpisani pisatelji« in naj bo zvesta, zanimiva in plastična podoba razvoja jugoslovanske književnosti.« To zgodovino naj dopolnjuje posebna Antologija nove književnosti. — Zgodovina srbo hrvatskega-6lovenskega jezika naj se ozira na staroslovenšči-no (v cirilici in glagolici) ter naj da pregled »zgodovinskega razvoja srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika«; priloženi naj bodo odlomki iz posameznih dijalektov in dokumenti jezikovnega razvoja. — Za učno knjigo iz narodne zgodovine (III. in IV. razr.) naj še posebej velja, da mora razvijati visoko zavest o nacionalnih nalogah, ustvarjati prepričanje, da so centripetalni napori privedli domovino do moči in veličine, dočim so centrifugalne težnje pokazale vedno negativne rezultate (v kolikor se morejo, naj se taki momenti pojasnijo z narodno poezijo); — Zemljepis za IV. in VIII. razred naj bo izdelan po programu. — Za te knjige, ki naj bodo pisane po teh napotkih, so razpisane visoke nagrade, tako n. pr. za zgodovino književnosti — 75.000 Din! — Za srbskohrvatski abecednik — 40.000 Din, za slovenskega polovico manj (20.000 Din). — Razpisna doba traja eno leto. (Rokopisi morejo biti pisani srbskohrvatski ali slovenski. Toda nagrajeno slovensko delo bi po § 13 o učilih moral min. prosvete šele dati prevesti.)
Tako smo v kratkem podali vsebino tega ministrskega razpisa, ki je zadel vse naše slovensko šolstvo in slovensko knjigotrštvo v živo. Če malo natančneje pogledamo zgornji konkurz, ki se tiče pouka naših najbolj narodnih znanosti, lahko ugotovimo zanimive stvari. Predvsem, da se za pouk slovenščine dovoljujejo učne knjige (slovnice in čitanke) samo v nižjih razredih, in še v tem je obseženo, da bodo čitanke v celoti (dvojezične), kajti tudi zanje velja, da morajo prinašati sestavke od piscev »vseh treh plemen«. Za višje razrede pa po tem razpisu slovenske učne knjige sploh odpadejo; in če vzamemo, da se v V. in VI. razredu uči le starejša jugoslovanska književnost, pride v tem okviru na slovensko književnost bore malo, prav tako kot tudi na zgodovino slovenskega jezika v primeri s staroslovenščino in spomeniki iz srednjeveške srbskohrvatske književnosti, ki so v programu za te razrede. V konsekvenci tega razpisa bo torej v teh razredih slovenščina reducirana na minimum. Saj poznamo knjige, ki so že napisane v tem smislu: Poljanec: Istorija jugoslovenskog jezika, ali Andjelič: Jugoslovenska književnost, ali žeželj: Antologija jug. književnosti itd. To so knjige, ki so bile odobrene v zadnjih letih in ki so vse sestavljene po zgornjih vidikih. Moramo pa ugotoviti, da Poljanec, ki je Slovenec, v svoji zgodovinski slovnici nima niti brižinskih spomenikov in se ne ozira niti na Ramovša niti na Breznika. Koliko slovenskih pisateljev in v kakšni luči pridejo v takih zgodovinah do veljave, je nam vsem znano in jih lahko naštejemo na prste. V omenje-
nih knjigah na primer o Stritarju ni duha in Levstik je razložen prav od nasprotne strani. Ce gledamo tako antologijo, kot je Zeželjeva, naletimo n. pr. pri Aškercu na saine lirske pesini in pri Cankarju samo na Erotiko itd. Prav isto kot s književnostjo in jezikom, se obeta naši zgodovini: saj poznamo čorovičevo Zgodovino Jugoslavije, ki bi bila vir, iz katerega bi izhajali vsi tozadevni učbeniki. Koliko je v njej slovenskega narodnega napora, je znano. Saj ne zvemo iz nje niti o ljudeh, ki so vodili vse jugoslovansko gibanje pri nas! (N., pr. predsednik Nar. veča v Zagrebu je, bil po njem dr. Pavelič!) In v zemljepisnih učbenikih, ki so se lansko leto pojavili pri nas kot prevodi iz srbskega, smo brali, da so naše Alpe, s katerimi segamo v srednjo Evropo, samo predgorje — Balkana. Sicer pa je vrednost takih, ne za naše razmere in ne od naših ljudi pisanih knjig — že svoj-čas poudaril »Slovenec«. — Razpis poudarja večkrat »novi učni program«, toda tega programa še ni videla javnost in ne vemo, kaj vse obsega. Sicer vemo, da se je v projektu o tem načrtu govorilo, da slovenske čitanke, ki bi prišle za bližnja leta v poštev, morajo obsegati dve tretjini doma-
čih sestavkov in eno tretjino srbskohrvatskih, loda po tem razpisu — se zdi — bo prav narobe. Saj slovenščina kot učni jezik v višjih razredih slovenskih gimnazij sploh ne obstoja, to je najbolj vidna nit, ki se vleče skozi ta razpis. To je velika škoda za jugoslovansko misel in skupnost, v kateri slovenski jezik in slovenska kultura predstavljata neobhodno sestavino in mislimo, da je bila dolžnost slovenskih zastopnikov v Prosvetnem svetu, da na to opozorijo najvišjo učno oblast, ki bi se bila na to gotovo ozirala.
Toda mi ne vidimo v vsem tem samo kulturne škode, temveč tudi gospodarsko. Saj je znano, da j naše knjigarne krijejo svoj deficit z zalogo šolskih knjig, ki bi jih odzdaj monopolizirali tielgrnjski knjigarnarji. Naše načelo je: tiaše slovenske knjige naj tiskajo naši tiskarji, naši ljudje naj jih sestavljajo in naši otroci naj se iz njih ufe. Imamo najboljše moči za to. ki samo čakajo poziva in priložnosti, da se lotijo dela, tako knkor je dostojno za slovenski jezik in kulturo in za idejo jugoslovanske skupnosti, kar se pa po misli in polih tega razpisa ne bo doseglo v tej edini pravi in pravilni sintezi. Upamo, da bodo naši pomisleki zalegli in da se bo razpis sestavil v popravljeni j obliki, kakor odgovarja vlogi in pomenu sloven-• skega jezika in slovenske kulture v jugoslovan-| skem kompleksu.
Reforme socialnega zavarovanja
Ljubljana, 1. februarja.
Včeraj smo kratko javili, da se vrši anketa o reformah socialnega zavarovanja v vsej državi v Ljubljani. Ta anketa je bila včeraj od 4 popoldne pa do pol 9 ter je obravnavala nekatere izredno važne zadeve. Sejo je vodil predsednik Delavske zbornice Sedej, prisotni pa so bili v Ljubljani se nahajajoči zastopniki Osrednjega urada, zastopnika zasebnih nameščencev Žemljic in dr. Kosti, za Trgovsko bolniško in podporno društvo dr. Pless in ravnatelj Podgoršek, za Pokojninski zavod dr. Vran-čič, za društvo »Merkur« dr. Cerovnc iz Zagreba, člana ravnateljstva Osrednjega urada Kavčič in Adamič (iz Domžal), Okrožni urad pa so zastopali predsednik Tavčar, ravnatelj dr. Bohinjec, pod ravnatelj dr. Kuhelj in tajnik Likar.
i Anketa je obravnavala dve temi: 1. reorganizacijo bolniškega in nezgodnega zavaro-! vanja zasebnih nameščencev in 2. uvedbo sta-| ro„tnega zavarovanja v del. zavarovanju. | K prvi točki jc poročal tajnik Delavske j zbornice Urutnik, ki je za anketo zbral obširen materijal in na podlagi tega mnterijala obravnaval sklepe ravnateljstva SUZOR-ja glede reorganizacije zavarovanja zasebnih nameščencev. Uratnik je končno resimiral svoj referat v sledečih predlogih: t. reorganizacija ustanov zavarovanja zasebnih nameščencev je nujna in neodložljiva. 2. Vzpostavijo naj se javnopravni nosilci bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev v okviru Osrednjega urada z obveznim zavarovanjem vseh nameščencev. 3. Višje zavarovanje za zasebne nameščence bodi fakultativno. 4. Zvišanje mezdnih razredov za zasebne nameščence je stvarno ute-m oij eno.
Zastopniki zasebnih nameščencev «0 odobrili referat tajnika Uratnika, ki je |x>sel>no poudarjal, da mora SUZOR to reorganizacijo izvesti v lastnem okviru. Zastopnik zagrebškega »Merkurja« dr. Ccrovuc je ostal s svojim nasprotnim tališčem osamljen in s svojimi razlogi ni prepričal ljubljanskih zastopnikov zasebnih nameščencev.
Iz debate se je razvidelo, da je lonela polemika v ljubljanskem časopisju o tem vprašanju na napačnih informacijah.
Pozitivni uspeli ankete je prvenstveno v tem, da je SU/OR tudi na tej anketi dobil mandat, da znpočeto akcijo nadaljuje. Zbrani materijal in debata na anketi sami pa bosta služila za stvarno gradivo ministrstvu za socialno [>oIitiko v Belgradu.
K drugi točki je referiral ravnatelj Rado-van Matjašič, ki je znova utemeljil svoj osnutek o uvedbi starostnega in invalidnega delavskega zavarovanja. Bistvo njegovih izvajanj je šlo za tem, da je predočil navzočnim smernice, po katerih naj sc starostno in invalidno zavarovanje delavstva izvede. Izjavil se jc za postopno uvedbo starostnega zavarovanja. Zaenkrat naj se za starostne zavarovance pritegnejo tisti delavci, ki so zaposleni v obrti. Obenem je govornik razlagal, kako naj se uredi razmerje do drugih nosilcev pokojninskega zavarovanja. Anketa je bila soglasna s tem, da je Matjašičev osnutek zelo primerna baza, da se končno prične starostno in invalidno zavarovanje delavcev in da z Matjašičevim osnutkom v nobenem oziru niso prizadeti interesi zasebnih nameščencev.
Anketa je bila soglasna v tem, da treba takoj uvesti starostno zavarovanje delavstva, ravnotako tudi, naj se starostno zavarovanje zasebnih nameščencev raztegne na vso državo.
Nov smučarski dom
i »„ in mm siii >
Nova smučarska postojanska »Slalom kluba 34« na Gorjušah. Zgoraj: Blagoslov doma
Pot skozi Slovenijo 1.1802
Po Seumeju priredil f Anton Vadnjal
Tu sedim v Razdrtem visoki gori nasproti (Nanos) in se tresem od mraza, dokler mi ne zakurijo sobe. Votline v Predjami (Lueg), posesti grota Kobenclja, nisem videl. Zal mi je, ker je odlična. Gostilničar v Postojni mi je pravil čudežne reči Jama je šla štiri ure do Vipave, toda sedaj je po potresu zelo zasuta. Kiittner jo je videl in vhod narisa). Dežela vseokoli je polna jam, in bi bilo vredno, da bi jo geolog prepotoval. — Pred nekaj leti je kmet pšenico posejal na nekem bregu in obilno pridelal; ko je hotel drugo leto obdelati, se je vdrla njiva do 10 sežnjev, in našli bo, da je podzemeljski potok izpodmil tla. Tudi so baje v nekem jezeru blizu Postojne neznani kuščarji, kar so pred kratki m poslali naravoslovcem. Pred nekaj leti je kmet celo krokodila ustrelil. To vse prepustim gospodu Merku iz Ljubljane, ki se mi zdi resnicoljuben in izveden mož.
Trst.
Ker nisem trgovec in po opazkah prijateljev nimam trgovske hiše, ne boš od mene veliko zvedel o Trstu, kjer je vse kupči sko. V Razdrtem sem stanoval pri treh sestrah, ki jih, če se ne motim, že gospod Kiittner omenja. Dekleta kaj zabavno gospodarijo, in imel sem se pri njih za silo dobro. Sprva so bile z menoj osorne in so me štele med navadne može z nahrbtnikom. Ko so pa opazile zlato uro in slišale cvenkati s trdim denarjem, so postale vljudnejše, celo prav prijazne. Kot družabnik za večer sc je naključil vojaški ku-rat iz Trsta, ki je pri Avstrijcih stal nekaj časa v Vidmu ln se je tukaj čisto sam pri dekletih udo-mil. .. Pobliže sem se seznanil s tremi osebuljami kar v kuhinji, kjer so vse tri na velikem ognjišču sedele na stolcih okrog nočnega ognja in imele v kotu božjega moža,, ki jim je paviišii, da so se vse
tri na vse grlo smejale. To je bila latovščina: nemško, laško, kranjsko, iz vsakega teh jezikov umetniški izvleček, lahko si misliš, da sem jaz komaj kak drobec razumel. Vendar sem se postavil po moči v bližino, da bi bil deležen vsaj ognja, če ne zabave. Najprej se niso brigali zame, zrli so name radovedno in nadaljevali. Duhovni gospod me je kmalu spravil v pogovor in je govoril najprej čisto italijanščino, nato lomil po nemško in se slednjič menil v najboljši meniški latinščini. Ker je šlo za to, lahko verjameš, da nisem bil skopuh z učenostjo in mož se je silno zajel zame, ko sem srečno navedel nekaj iz grščine, kar je on le napol razu-i mei. Priporočil me je lepim gostilničarkam zelo močno in imel sem čast, da sem ga dobil za družabnika pri mizi. Dekleta so se čudila najini učenosti in bi dobile preveč spoštovanja, ko bi ne bil mož kakšno debelo šalo zanje izbleknil. Kajpak je zrastel za hvalo, ki jo je meni poklanjal, njegov lastni pomen v hiši: kdor drugega tako glasno in temeljito presoja, ga mora pač pregledati znati,
Če bi ne bil radi delfiške votline zelo truden in bi ne bil namenjen zjutraj zarana odriniti, bi mi morda zabava z duhovnim pavlihom ne bila neljuba. Toda hitel sem k počitku in pustil človečke same razgrajati. Ko sem drugo jutro vstal, da grem, nisem našel v vsi veliki, ne slabo urejeni hiši nobene žive duše. Vrata so bila samo znotraj zapahnjena, torej zame odprta. Pa tudi če bi bil brez sramu, da bi bil takšne nizkotnosti zmožen, vendar bi ne mogel zlorabiti zaupnosti tako dobrosrčnih ljudi. Šel sem nekajkrat s svojimi težkimi čevlji po sobani, nikogar blizu, nič se ne gane. Potrkal sem na nekaj sob, nič odziva. Končno sem prišel do sobe, ki ni bila zaklenjena. Glej, vstala je najmlajša deklet, lep košček izvirnega greha, in se opravičevala, da ni še nihče pokoncu. (Protestant-prostomislec se bridko moti, če misli, da je bi! prepovedani sad v raiu — ženska, ko je bila duhovno le — prevzetna lakomnost. Sicer sem pa v tem odstavku izpustil par besed, ki bi se dale brez trohe soii spačenn »meti. (>p. prev.). Plačal sem račun
in zapustil hišo. Sploh moraš vedeti, da ne zajtr-kujem ali šele, ko sem dve uri hodil, seve, ako kaj dobim. Od tega dne sem si naredil pravilo, vselej zvečer poravnati račun, da se zjutraj ne zamujam. V Razdrtem so mi dali goriško vino, ki je v tem kraju zelo v čislih in to zasluži. Spada med vina, ki sem jih brez vode pil, kar se niti burgundcu ne zgodi. Vendar idiot, kakor sem v tej zadevi, nimam veljavnega glasu.
Iz Razdrtega do Trsta jc pet milj. Zjutraj nisem nič jedel, po poti nisem našel vabljive hiše in sem, prijatelj, prehodil popolnoma tešč v januarju teh pet milj kar izvrstno. V Sežani mi prva gostilna ni bila všeč, radi množice voznikov pred njo, mislil sem, se bo še katera boljša našla, kraj ni čisto majhen. Ni je bilo; bil sem len, da bi nazaj hodil; šel sem naprej. No, od Sežane do tržaške mitnice ni bilo nič. Samo kamenit breg, ne kapljice dobre vode, to je bilo žejnemu popotniku najbolj zoprno. Ko bi ne bil tu in tam koščka ledu našel, ki mi je utešil žejo, bi bil na slabem. Razdrško goro sem videl do Trsta in se mi je zdela tako blizu, da bi jo s strelom dosegel. Od Dunaja do Razdrtega sem imel izmenoma mnogo snega, pri Sežani je pojenjaval, tu leži samo v jarkih. V Razdrtem sem se tresel od mraza pri peči, na ti strani ob morju se že potim. Danes 23. januarja je tako gorko, da so vrata in okna odprta.
Prvi pogled na Trst preseneti, pot nizdol je prijetna dovolj. Bivati v njem nekoliko časa, mora biti kratkočasno, toda za dolgo bi ne hotel tukaj ostati. Lega je znana, amliteater ob morskem zalivu. Gore so previsoke in plešaste, da bi bile prijetne, po suhem so vse udobne zveze pretrgane. Tem lažje gre vse po vodi. Luka je plitka in samo za majhna vozila; večje in vojne ladje morajo obstati daleč, kar ni prav varno Morje je tukaj potrpežljivo, lahko sc mu še veliko izsili, če se z gfir vanje dela in uredi polagoma velikim ladiam dostopno. V bregu je svet naokoli uravnan po stop-
Do 20%
več svetlobe
za manj denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih
D
Krst ulic v Kamniku
Kamnik, 20. februarja.
Kamnik je srečno zavlekel poimenovanje svojih ulic čez vse komasacije in mu zdaj ni treba metati dragih emajliranib tablic med staro šaro, kakor v naših kmečkih občinah.. Odsek, ki je bil izvoljen za poimenovanje kamniških ulic, je že sestavil predlog in izbral imena, po katerih bomo krstili ulice, ki še nimajo imen.
Pri preimenovanjih in poimenovanjih ulic smo že imeli priliko zasledovati po drugih mestih prav obsojanja vredno tendenco za odpravo starih zgodovinskih nazivov, ki naj se nadomestijo z novimi »modernimi«. Kamnik bo gotovo pobral vso napake iz vseh krajev in jih še potenciral. Prvo vodilo naj bo: ohraniti vsa dosedanja imena, pri novih pa se odločiti za tista, ki imajo krajevni in zgodovinski pomen samo za Kamnik, ne pa morda za Evropo ali ves svet. Kamnik nima velikih in širokih ulic, da bi jim morali obesili kaka zveneča imena, ima pa slavno preteklost in celo vrsto mož, ki zaslužijo, da po njih imenujemo ulice. Kaj naj delajo na naših ulicah VVilson, Tyrš itd.? Katera ulica naj bo Jadranska, tista, ki vodi proti Domžalam, ali ona, ki vodi proti Mengšu? Zakaj ne enostavno Domžalska ali Kersnikova, zakaj ne Komendska ali Ogrinčeva (ne Podgorska zaradi Podgorel). Tista, ki pelje v Stranje, je Stranjska, ona, ki vodi v Mekinje, Mekinjska itd. Zakaj Vrtnarska, ko imamo pa več vrtnarjev, zakaj Periška in druge s podobnimi imeni? Izogibati se je treba tudi imen, ki jih ljudje potem obrnejo na komično plat.
Graben naj ostane Graben (pred vojno so mu tudi rekli Albanska vas), Medvedova ulica naj bo od Orožna do Gasilnega doma, s klanca na Novi trg, ali pa ta mimo Prusnika naj bo Ben-kovičeva, ena zopet Zupanova, od Pavliča proti Podgorju Svetčeva ild. Ker je pri poimenovanju ulic zaradi svojih številk direktno prizadeta tudi korporacija, bi morala tudi ta imeti soodločitev pri definitivni ureditvi imen. Imena ulic morajo zveneti vsakemu domače, odbor, ki mu je poverjena ta nelahka naloga, pa seveda ne sme pozabiti povprašati tudi javnost za mnenje. Ta bo gotovo mnenja, da cesta, ki so jo krstili za Cerkveno, sploh ne zasluži nobenega imena.
Litija
Smrtna kosa. Skoro ob istem času, kakor ravnatelj gosp. Louis Preiss, je umrl eden najstarejših uslužbencev litijske predilnice gosp. Ivan Tič, star 74 let. Bil je v prcdilnici uslužben 45 let kot nočni čuvaj, pozneje pa kot sluga v pisarni. — Zaradi njegove poštenosti in vestnosti, s katero je opravljal svojo službo, je bil vsesplošno priljubljen. Dolgo vrsto let je na cerkvenem koru gonil meh pri orgijah. Pokopali so ga ob veliki udeležbi predilniškega delavstva kakor tudi Litjanov na litijskem pokopališču. Težko prizadeti družini naše globoko sožalje.
njah z lepimi vinogradi. Tržačani so ponosni na svoje vino, v mojem gostinjcu točijo tujega. Nekaj višje staro mesto ob gradu je ozko in temačno. Novo mesto je že skoro vse iz morja pridobljeno. Ali je tukaj stal stari Tergeste res, naj starožitniki izpričajo. Stanujem v veliki gostilni, v hiši z velikanskim obsegom, prav tam, kjer je bil Winckel-j mann od svojega sluga zavratno umorjen. Moj raz-j gled je prav lep na morje, morda je ista soba, kjer ( se je nesreča zgodila. Zgodba je že pozabljena. | Tu sem našel jezikoslovca Abrahama Penzla. | ki je v Trstu Italijane nemško učil in Nemce italijansko. Zgodbe tega nenavadnega moža bi dale j poučno in prijetno snov, ako bi jih kdo dobro ; pripovedoval. Iz Lipskega v Halle, nato na Poli sko, s Poljskega na Dunaj, z Dunaja v Ljubljano, i/ j Ljubljane v Trst, povsod z imenitnimi zvezami ! Nesrečna nagnjenost k vinu mu je marsikaj ra.< i drla in ga nazadnje prisilila zapustiti Ljubljano ; kjer je bil profesor pesništva. Njegova raznolična i zapletena usoda mu je dala neki baročni dar po I govora, ki vzbuja sočutje z njim. >Per varios casus. per tot diserimina rerum tendimus Tergestuin«, jc rekel s hudomušnostjo, da nas tukaj kakor Win-ckelmanna vrag vzame. Šla sva skupaj, a nisva mogla Winckelmannovega groba najti. Nihče ni vedel nič.
Hiša nekega Grka — če se ne motim, se pišt Garciatti — je najboljša v mestu in res sijajna, popolnoma nova in v dobrem slogu zidana. Prav čudna je žalostna zgodba Tržačanov čez mir. S krščansko človečnostjo se ne brigajo za ostaP svet in njegove stiske niti za joto in samo žele ! da bi nebo dalo 10 let prospošne vojne, potem bi se Trst lahko pokazal v eni vrsti z najboljšim: mesti. Pri tem ne mislijo kupčijske duše nič hu dega: Ubijajte se, samo plačajte poprej naše sardele in turška suknal Novo gledališče je najboljše, kar sem jih videl doslej na poti. Včeraj so dali: »Teo doro Re di Corsica«, svojo priljubljeno igro. (Senca velikega Korzifann ki io ctorta rnU t._____t-:
. ..	— — ---»- - — -- —	iioii^vani
kroni! Op. prev.)	(Konec.)
Ljubljanske vesti:
Za zgradbo splošne bolnišnice
Belgrad, Jn. febr. 1935.
\ etiko se {tovori in piše o izvršitvi programu kraljevske vlado /a izvajanje javnih drl. Ker je sedaj nastopil odločilen trenutek, smatramo /a potrebno, da se dotaknemo tudi perečega vprašanja zidanja nove splošne biliiišnire v Ljubljani z željo. <la se z njim seznanijo tudi široki narodni sloji. Sam g. minister pravde je potrdil pred nekaj dnevi časnikarjem, da se bo v Bcl-tiudu /idala palača pravde, ki bo .sicer v skromni m obsegu, ali vendar vsaj nekaj doprinesla k programu zu poživljenje narodnega gospodarstva. Sklepamo potemtakem, da se program ne bo omejil sumo nu železnice in ceste, temveč da s t. bodo zgradila tudi razna javna poslopja, kakor to predlaga inženjerska zbornica v Belgradu v .svoji obširni resoluciji z dne 17. t. m.
Statistika državne splošne bolnišnico v Ljubljani prepričevalno kaže naval bolnikov iz vseh krajev dravske banovine. Bolnišnica je sprejela od nov ;ta leta do 15. '. ni. popoMne že T100 novih bolnikov. To visoko število in splošna prenupolnjenost na oddelkih je zgovoren dokaz, da je vprašanje nove splošne bolnišnice v Ljubljani eno najnujnejših v dravski banovini. Zgodi se, du morajo bolniki, ki so še potrebni bolniške nege, predčasno zapustiti boiuišnico, a drug;, kr s,> potrebni i n.ine bolniške nege, ne morejo biti sprejeti zaradi pre-Latrpanosti.
Ljubljanska splošna bolnišiv.ca /r. zdavnaj ne ustreza več sedanjim pot reda m in zahtevam. Zadostovala je še v predvojnem rusu, ker je pač imela lokalen značaj, medtem ko so se bolniki s kompliciranimi boleznimi zaradi specialnega zdravljenja zdravili več ali manj v večjih mestih, ki se sedaj nahajajo v inozemstvu. Logično jt'. da po vojni takšni bolniki tudi iz oddaljenih krajev prihajajo \ Ljubljano kot središče velike upravne oblasti. S kakšnimi ogromnimi napori vrši službo zdravniško in pomožno osebje v ljubljanski splošni bolnišnici, ve samo tisti, ki je imel priložnost opazovati osebje pri delu. Da so uspehi glede zdravljenja tudi pri skromnih proračunskih sredstvih vendar še zadovoljivi, je pripisati le zares požrtvovalnemu delu vsega osebja.
Upravičena je torej zahteva dravske banovine da se v Ljubljani »gradi že zdavnaj obe-
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! +
© Rokodelski oder. V nedeljo 24. t. m. bo vprizoril Rokodelski oder novo veseloigro s petjem z naslovom Svojeglavček«. Igra bo vzbudila živahno veselost. Vse osebe v igri so prav dobro označene, posebno še Polonica, imenovana Svojeglavček«. Režiser je go-sp. Frane (ia.ieta. Pričetek igre bo v nedeljo ob pol osmih zvečer.
0 Mestni nameščenci /.a reveže. Kakor zha.no, priredi mestna občina veliko dobrodelno prireditev, katere dobiček je namenjen iKimožni akciji za reveže. Namestnik župana podžupan prof. Jarc je izdal sedaj poziv mestnim nameščencem, naj tudi sami kaj prispevajo za reveže in naj primerno svojim plačani in prejemkom določijo odstotek za pomožno akcijo. Kakor čujemo, .ie ta poziv ir. podžupana našel ugoden odziv med mestnimi nameščenci, ki se zavedajo socialnega pomena pomožne akcijo in bodo rade volje pristali na primerne odtegljaje y,n mestne reveže.
■ Sne«- se nam obeta... Po nekaj dnevih lepega, sohičnega vremena, je včeraj zopet nastopil preobrat. V zraku je, prevladal zopet mraz in termometer je zdrknil globoko in padel zjutraj precej pod ničlo. Ves dan je včeraj pihal veter. Izkušeni ljudje napovedujejo, da bo v kratkem dež in celo sueg. Prejšnji sneg je skoraj povsod že izginil ter ,e je držal le v najbolj osojnih straneh. Bližajoči se sv. Matija utegne torej napraviti v resnici led, ker ga starega ne bo imel razbijati. ako i>u že ne ledu na sneg.
• Prezidava v Tivoliju. Mestna občina namerava že letos prezidati hišico ob tivolskem bajerju. Ta hišica, bivša čolnarna, je v zelo slabem stanju t"r je nevarnost, da bo propadla, ako je tako.i ne popravijo. To pa bi jjomenjalo znatno škodo, ker bi naprava nove potrebne hiše veljala mnogo več. Mestno, občina bo dala zgraditi nad hišo še eno nadstropje, v katerem bi dobil službeno
lana splošnu bolnišnica. Javne zgradbe morajo predstavljati dobo, v kateri se gradijo. Nova splošna bolnišnica v Ljubljani naj predstavlja dobo siv lomnosti, toda navzlic temu mora bili reprezentativna in ustrezati glavnim zahtevani sodobne arhitekture in načelom moderne zdravniške vede. Če bi bilo /e poprej več zunimuniu z,, to vprašanje, bi Ljubljana že /(lav nuj imela novo bolnišnico. IJo leta 1930. je bilo možnosti, da se najdejo potrebna denarna sredstvu. Z nekoliko več energije in smotrenegu dela bi se bolnišnica lahko zgrudila že v prvem desetletju po svetovni vojni. Ne pustimo torej, da se vprašanje nove bolnišnice reši šele v daljši bodočnosti. V predlogu novega banovinskega proračuna je sicer vstavljen za omenjeno svrho prvi obrok 250.000 Din, (oda tu znesek jc pravzaprav zelo skromen. Kajti, če bi se votirale za novo bolnišnico le tolike vsote, bi sc zidanje moglo izvršiti šele nekako čez 50 let, ako bi hoteli zgraditi bolnišnico, kakorš-iui bi ustrezala potrebam naše banovine. Po-polnomu je razumljivo, da banovina z ozirom na njena proračunska sredstvu, ne more sama rešiti tega vprašanja, če je ne bo znatno podprla tudi država. Zalo je na vsak način potrebno, dn /graditev nove bolnišnice v Ljubljani pride v program kraljev, vlado zu javna I del«. Ako sedaj ne vporubimo ugodnega trenutka, bo bolnišnico v Ljubljani mogla graditi šele generacija, ki pride zu nami.
Apeliramo nn zdravniško in inženjersko zbornico v Ljubljani, nn društvo slovenskih zdravnikov, na razna druga društva itd., da začnejo vsestransko iu energično akcijo za zgraditev nove splošne bolnišnice v Ljubljani. Od vseh naših sedanjih in bodočih narodnih predstavnikov pu pričakujemo, dn IkmIo zastavili na merodnjnih mestih ves svoj vpliv in dn ne bodo odnehali, dokler akcija ne obrodi za-željenih sadov. Ne prepušča jmo tega vprašali m bodočnosti ali uvidevnosti merodnjnih krogov. ker je nujnejše od graditve železnic in cest. Ver ugilnostr in več smotrenegu dela združenih sil, pu se bo tudi Ljubljana že v kratkem času lahko ponašala / novo moderno bolnišnico, ki naj dravski banovini služi kot liram in žarišče zdravniške vede in sposobnosti.
K.
stanovanje mestni vrtnarski ravnatelj. Znano je, da ima ta sedaj zelo slabo in nezdravo stanovanje v tivolski pristavi. Na ta način pa bi bil rešen še ta problem.
©Nesrečen padec po stopnjicah. V Flo-rijanski ulici lil je padel po stopnicah 57 \ letni delavec Franc Gregorka in dobil hude ! notranje poškodbe. Moral je v bolnišnico.
Odžagani in okleščeni
j
Ljubljansko »Zvezdo« — tako pravijo in j tako smo nedavno tudi brali — bodo vendar • enkrat temeljito popravili in preuredili.- ; Nekdaj mogočne, a danes žc silno stare ko-stanje, ki so dolga leta s svojo košato našb- j pirjenostjo branili solnenim žarkom neovi- • ran dostop do ljubljanskega osrčja, so pustili sicer že lani »pomladiti« in so jim po- : žugali previsoke vrhove, pomagalo pa ni vso ' skupaj prav nič: kar je staro in preperelo, mora pasti... tiste žalostne rogovile, ki šc mole iz »Zvezde« proti nebu, so za Ljubljano samo škandal in sramota, ali kakor bi rekli po starem: a Spoti und a Schand'!
Preurejena iu pomlajena »Zvezdac bo za Ljubljano velika pridobitev, ker bo imela za .svoje obiskovalce vsega dovolj, solnca in bujnega zelenja. Posebno lep bo pa razgled s kazinskega balkona na vseučilišče ali pa z vseuciliškega balkona na kazinski, ki so ga doslej zastirali divji kostanji; mi, navadni ljudje, bomo pa morali gledati, kako se, ljudje z obeh balkonov' gledajo.
Največ pa bo s pomlajeno > Zvezdo pridobila Knzina. V Kazino bodo zahajali tudi v bodoče stari gospodje, stari ne (Ni svojih letih. ,'ini])H k po svojih opešan ih možganih, in bodo skozi zaprta okna brez nevarnosti /a. vedno nove prehlade lahko gledali naravnost na vseučilišče, ki jim bo kazalo, odkod m kakšna sapa piha. Tisti gospodje pa, ki so bolj kratkega pogleda, bodo pa v svoji dremavosti lahko poslušali, kako jim bije jo ure iz uršulinske cerkve in iz stolpička nn vseučilišču.
Ti gospodje bodo menda edini v Ljubljani. katerim se bo še zehalo po obžaganih rogovi!«h v stari Zvezdi«, ker bodo čutili,
Mariborske vesti:
Krščanska ženska zveza
Zgledno delo na verskem in človekoljubnem polju
udcjtttvovahi na humuniturneni polju. Ilevne članice je (»odpirala / mesečnimi prispevki, večje zneske je razdelila mod siromake za ve-likonoč in božične praznike. — Izredne soci-julne važnosti je Pogrebni sklad, ki ga je zveza ustanovila preti nekaj leti. Premoženje tega sklada je narastlo že na 117.612 Din. Za vsakega umrlega člana dobijo dediči iz tega sklada Din 1000, oziroma 800 Din podpore. Prispevki so pa tako majhni, da jih zmore tudi najrevnejši.
Ob zaključku zborovanju so bile volitve odbora, v katerega so prišle nekatere nove moči. Voditelj je prof. Pavel 2i vodnik, I. svetovalec. in blagajnik pogrebnega sklada Alojz Filipčič, II. svetovalec falatov Matija. Predsednica društva jc gospa Katarina Burnima, podpredsednica gospa Fulatov Ljudmila, tajnica gospa Drobnjnk Ana, namestnica tajnice gdč. Heuviku Batnnuu, blaga jničarka gospa Ceh Ana. njena namestnica gospa Mor h Marija, zastavonošu gospa Makor Terezija, odbornici gospa Pahernik Marija in gospodična Čep Alojziju, zaupnica Pogrebnega sklada gospa Srno-nik Magdalena, preglednika računov gospa Pe-nič Mira in g. Dežman Ivan.
Vzgledu i organizaciji želimo, da bi tudi v novem poslovnem letu napredovala z istimi uspehi, ki so spremljali njeno pot dosedaj.
i\i morda slučaj du se o vseh drugih mariborskih organizacijah v javnosti mnogo več piše in čiije. kakor o Krščanski ženski zvezi. Je čisto v skladu z dosedanjim delom in cilji Krščanske ženske zveze, da hoče. vršiti svoje poslanstvo v Mariboru ueopnženo in skrito. Vidni so pa učinki velikega dela organizacije, ki ju po zavednosti in vnemi članstva iu vodstva rtvlko najdemo primere med našimi verskimi in humanitarnimi društvi. Samo na letnem občnem zboru se razgrne tudi pred javnostjo slika v zglednega društvenega delovanju. Ti vsakoletni občni zbori so nekako merilo -za viden napredek društva, ki pridobiva leto za hrtom ne sumo na številu članstva, ampak tudi na pomenu in važnosti položaja, ki ga v mariborskem javnem življenju zavzema.
Te dni se je zopet vršil redni občni zbor Krščanske ženske zveze, ki mu je prisostvovalo izredno število članic. Bilanca dela v minulem letu je naslednja: Rednih članic šteje organizacija 1300, podpornih članov 176, ustanovnih 6 in častnih 5. Pogrebni sklad je imei 1142 članov oziroma članic. Odbor je imel 12 rednih. 1 žalno in I izredno sejo. Priredila je Zvezo lani 7 cerkvenih pobožnosti, udeleževala s, je procesij v Mariboru v vseh župnijah, častno se je udeležila evharističnega kongresa Poleg verskega dela pa se je Zveza živahno
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! ★
□	Mariborski spomenik. Na zadnji seji idejnega odbora za postavitev spomenika bla-gopokojnomu kralju Aleksandru v Mariboru se je sprejela spomenica, naslovljena na širši spomeniški odbor. Spomenica obravnava možnost postavitve spomenika na posameznih mariborskih trgih in priporoča kot najprimernejši Trg Svobode. Govorilo se je na seji tudi o žiriji, ki naj izdela razpis in oceni načrte. V tej žiriji si je zamislil idejni odsek osebe kakor spomeniški konservator dr. France Štele, vseučilišku profesorja arh. Joža Plečnik in dr. Izidor Cankar ter mojster Meštrovič.
□	Pevsko društvo »Maribor« je hotelo ob sklepu proslave svoje lO-lctnice v nedeljo, dne 5. maja blagosloviti društveno zastavo. Ker pa se ta dan vršijo volitve, bo proslava v sledečem redu: dne 28. aprila bo blagoslovitev zastave, dne 7. in 8. maja pa bo slavnostni koncert v veliki Unionski dvorani.
□	Iz sodne službe. Dr. Anton Dremelj, abs. pravnik, sedaj v sodni praksi kot od vet. pripravnik pri okr. sodišču v Ljubljani, je postavljen za sodnega pripravnika pri okr. sodišču v Mariboru.
□	Zavarovanju pri mestni občini. Zadnjič smo poročali, d« je občina poenotila svoja zavarovanja. Vse požarno zavarovanje pri občini je prevzela domača slovenska Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, ostala zavarovanja (jamstveno, nezgodno, avtomobilsko itd.) pa zavarovalnica »Dunav«. Obe pa sta potem odstopili soudeležbo tudi drugim zavarovalnicam po posebnem ključu, tako da so dobile združene zavarovalnice Vardar. Herceg-Bosnn in Triglav po 5% od požarnih in jamstvenih, Slavi ja 3% in Croatia 3%.
□	»Jutro« in gospod Kart. Prejeli smo prošnjo za objavo: »Razumemo, da mora časopisje obravnavati vsako stvar, ki javnost zanima, in t.o je tudi slučaj s p reda to ječo justifikacijo. -Te pa stvar okusa iu srčne kulture, kako se taka žalostna zadeva v javnosti obravnava. Gotovo bi bila tukaj naloga časopisja, da ne razpihuje najnižjih ljudskih instinktov in da ne razburja namenoma, z raznimi deloma izmišljenimi senzacijami že itak bolestne fantazije nekaterih ljudi, ki bi jim Iril menda najvišji užitek gledanje bingljajočih obešencev. Mariborski iti izveu-mariborski časopisi so pri tem slučaju pokazali še precej vzdržnosti, le »Jutro.; dela žalostno izjemo. Žc v nekaj poročilih iz Maribora, si prizadeva, da bi napravilo iz krv-
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■IM
da se tudi njim bliža mogočni Žagar —- čas, ki jili pa ne bo samo obžagal, ampak pobral in vrgel v veliko morje pozabi jen ja ...
Zvvczda« hin — «Kasino« h i.n.
0, du inein lieber Augustin ». .«
nika Harta najbolj popularno mariborsko osebnost in se pri tem poslužuje celo izjav, o katerih bi dvomili, da bi jih vprašane osebnosti podale, če bi vedele, da se bodo v taki obliki servirale čitateljem »Jutra« ter se bo njihovo ime iznašalo v javnost z imenom gospoda Harta. Tudi čisto privoščimo onim, ki so verjeli vestem »Jutra« ter so v sredo na vse zgodaj že pred peto uro čakali pred vrati jetnišmee, da bi bili priče justifika-cija, potem pa so ves dan pričakovali pri vlakih krvnika ter razočarani ugotavljali, da so bili potegnjeni.«
Lahki, čisti bencin
izven kartela pri tvrdki Motoroil v Mariboru, Kralja Petra trg 4, 7 Din za liter. Kupujte pri domači tvrdki! Dal s kartelom!
□	Za vinogradnike in sadjarje. Na splošno željo vinogradnikov se ponovi enodnevni tečaj o rezi v vinogradu v soboto, 2. marca na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk jc teoretičen in praktičen ter traja od 8—12 iu 14—18. Dne 4. in 5. marca se vrši na istem zavodu dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo, gnojenje, pomlajeuje in preceplja-nje sadnega drevja.
□	Število narašče. Pomožna akcija je doslej zaposlovala s sredstvi, ki jih jc darovala javnost 95 delavcev. Prihodnji ponedeljek naraste to število na 105, z vsakim tednom se ImhIo pa še sprejemali novi brezposelni na delo.^
□	Smrt kosi. V bolnišnici sta umrla 79-letni Franc Krois in Marija Hrašovec, stara 59 let, Na.j počivata v miru!
□	Z vilami v oko. V Spodnjih Zerjavcih se je hudo ponesrečil 38-letni posestnik Feliks Muršec. Padel je na gnojne vile ter si iztaknil oko. Zatekel se jc v bolnišnico po poni oč.
Ptuj
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! *
Smrtna kosa. Po dolgi iu mučili bolezni ;je umrla Lucija Bezjak. zosebnica iz Ptuja, stara (»1 let. Pokojnica je bila dolgo let članica Marijine družbe. Naj v miru počiva!
Gradnja cest v Halozah. Banovinska cesta, ki pelje iz Za vrča v Turški vrh, bo verjetno letos dograjena. Ako bodo sosedje iz hrvatske strani spravili svojo cesto v primerno stanje, se bo razvil velik promet med Dravskim poljem in hrvatskim Zagorjem. -Občina Za vrč je dala preložiti občinsko cesto, ki pelje v Gorenjski vrli, na trdnejši teren in jo pri tem skrajšala za več sto metrov. — Pri gradnji obeh cest je zaposleno izključno domače ljudstvo in se je s to zaposlitvijo precej omilila velika beda domačega prebivalstva.
KuHurn nbzomik
Bohinc: Geografija Evrope
t. snopič. Ljubljana 1934. (Slovenska šolska matica.)
Slovenska šolska matica jc L los, poleg Pedagoškega zbornika, katerega oceno smo že prinesli v Slovencu , izdala tudi Ozvaldovo Pri-rodoslovno in duhoslovno smer psihologije«, o koleri bomo še poročali, ter Bohinčevo Geografijo Evrope, 1. snopič, str. 108. Bohinčeva zemljepisna knjiga bo v naši znanosti zatrpala občutno vrzel: saj dozdaj nismo imeli nobenega izvirnega priročnika, niti znanstvene knjige, ki bi opisovala evropski kontinent z našega stališča, to jc s takega, ki bi čim natančneje poročala o slovanskih deželah. predvsem pa o naši lastni, ki jo moramo najbolj poznati. Podobni sestavki v naših šolskih knjigali so bili vsi povzeti po tujih pisateljih, ki so gledali na Evropo skozi svoja očala. Ko bomo letos dobili v roke Melikov zemljepisni pregled Slovenije. nam bo prav ta Bohinčeva knjiga dobrodošel uvod v našo domačo pokrajino. Bohinc namreč opisuje najprej Evropo kot kontinent, to je: ime, velikost, meje, geološke in hidrološke razmere, fauno in (!oro, prebivalstvo, verstva, države, gospodarstvo itd. ter nato preide k posameznim delom in - razumljivo - najprej k Balkanskemu polu-toku, kjer opiše najprej geografsko lego ;n meje, go-ropisne in vodopisne razmere. Knjigo krasa številne podobe, večinoma iz naših krajev in naše države, ter več preglednih tabel. — Knjigo moramo samo toplo priporočiti, ne samo našim učiteljem, tako srednje — kot ljudsko šolskim, ampak tudi dijakom — tem 5e posebej — ter vsemu izobraženstvu sploh. Slovenska šolska matica je imela srečo s in publikacijo, tako s tem kot tudi z avtorjem ki eden nnših najboljših geografov.	td
Ljubljanska drama:
Sliitjn dveh gospodov
(Po prvi ponovitvi.) V vrslo obilnih letošnjih komedij so nam postavili tudi Goldonijevega Slugo dveh gospodov, klasično italijansko baročno leatra-liko. Delo so režiser in igralci dognali do skrajne sproščene igre, ker v splošnem nudi gledalcu mnogo razvedrila. loda vzbuja tudi občutke, ki so vse kaj drugega kakor estetični. Dvoje je gledališče topot hotelo združili: gledališče v svojo kulturo izraza in estetsko neodgovorno komedijantstvo. Vsa predstava pa dokazuje, da se danes lo nc da tako družiti, niti pod imenom: lealer zaradi teatra. Tudi taka igra ima svoje ob ulljive meje in kdor gre preko njih, z umetnostjo pokopuie pusta.
Nimam prilike, da bi primerjal prevod C. De-hevca, toda čutim, da se Gotdoniju godi krivica, ■dasti zaradi grobosti v besedi. Iz naivne, skrajno bogate siluacijske in besedne komike udarja preveč trivijalnosli, in tako pojmovanje Goldonija nas danes ne more zadovol ili. Igra je dobro opremljena in igralci zlasti g. Danek, ki ;ma skrajno naporno vlogo, ga. M. Danilova, gg. Jan, Lipah, Sancin, Drcnovec in drugi so dosegli lepe uspehe, kar dokazuje, do bi pri linejšem režijskem formatu lahko dosegli tudi listo, kar manjka	F. K.
Javna produkcija držuvnega ko nservatorija
1 godno vpliva dejstvo, da dobivajo produkcije našega drž. konserv utoriju vse večjo vrednost, lo je možno objektivno ugotovili /c nu podlagi sporedov, ki dobivajo vse enotnejše lice. Boljša je tudi i/bera s|M»redov po vrednosti, Morda bi bilo mogoče doseči zboljšanje še s -Irožjo izbero nastopajočih iu s tem, du bi nekatere izmed produkcij dobile večjo enot riont tudi / oziroin nn reprodukcijska sredstvu in sc s tem kolikor mogoče približale resnemu.
prav koncertnemu značaju. S tem bi se po eni •strani gojenci sami uvajali že v končno koncertno udejslvovanje, po drugi strani pa bi mogli poslušalci, ko ji h število zelo ugodno narašča. kar je nekje gotovo zvezano s stopnjevanjem vrednosti teh prireditev, dosegati večje ugodje.
Produkcija, ki se je vršila pretočeno sredo, je zajela 10 skladb različnih skladateljev, ki jih pa druži v enotnost romantična, deloma uovoroinantk na miselnost. Te skladbe pa je izvedla vrsta solistov — pevcev, violinistov, pianistov - in ugodno učinkujoč unsambl treh čelislov. Na splošno je bilo mogoče zaznati resno pripravljenost in ugodno napredovanje posameznikov, kur daje priznanje tudi profesorskemu zboru. Upamo, da nam i/, tega naraščaja zrase mnogo pozitivnih moči za naše glasbeno življenje, kot nakazujeta med drugimi basist 1 upšu in pianistka Marta Oster-čevu.	V. U.
Zagrebški safoni in umetniki
Umetniški salon U 1 r i c h no. Ilici je dosegel petindvajset let v službi svojega naslova, odkar deli hudo in dobro z zagrebškimi umetniki. Brez dvoma igra takšen salon dragoceno vlogo umetnostnega posredovalca, saj povprečno dvanajst umetnikov v času ene sezone gostuje v njegovih prostorih. Ulrichov salon ie zmerom dostopen le akademskim slikarjem, ki razstavljajo v njem za dogovorjeno odškodnino. Podatki o materijalni strani, o prodaji in nakupu slik, ostanejo kakor pri vseh trgovskih podjetjih tudi v lem slučaju zaupna slvar bilančnih knjig. Vendar sc da v glavnih obrisih ugotoviti, da je rastel promet vse do leta 192S, ko je začel občutno pešali, in je potem v letu 1933 dosegel svoje najnižje stanje. Toda grafikon posameznih umetnikov leče v tem pogledu čisto drugače. Nekaleri dosežejo tako najbolj zaželjeni uspeh v časih, ki so na sploh neugodni mnogim pn ju seveda dodt-liena nasprotna
skrajnost in žive v velikem pomanjkanju. Ob številnih in stalnih umetniških pojavih se človek počasi dokoplje do umetniških vrednot, spozna in oceni sposobnosti posameznih umetnikov, in nn. kraju seže po tistem, kar mu je dražje in bližje. Prav v tej vzgoji, v tem nazornem pouku, ki beleži vsa gibanja in moč sedanje umetnosti, leži na drugi strani pomen salonov. Sredi prometne ulice je vložen salon kot trgovina v redu trgovin s prostim vstopom. Izkušnja je tudi tukaj pojasnila, da prav odnovedana vstopnina najbolj vpliva na visoko frekvenco obiskovalcev, med katerimi je največ intelektualcev in najmanj trgovcev. Največje število obiskov je pred kratkim dosegel Jurkič, ko je prihajalo okrog 550 ljudi na dan pred njegove slike. V Ulrichovem salonu razstavljajo tudi umetniki od drugod, med njimi sta gostovala v njem Jama in Jakopič.
Zagreb ima seveda več razstavnih prostorov in včasih se vršijo po tri razstave ob istem času. Skupine na-stopajo navadno v Umetniškem paviljonu. Tako se vanj naseli »majska izložba««, vsakoletna revija vseh zagrebških umetnikov, v kateri sodeluje posameznik brez izjeme s Iroiico svojih del. Retrospektivne razstave so se vršile lani v Slrossmayerjevi galeriji, Boh'ar Papazov pa je na primer gostoval v Narodni galeriji. Od časa do časa razstavlja kdo tudi v salonu Š i r a.
Danes je navada, da splošni naziv umetnika in umetnosti uporabljajo zase slikarji in kiparji. Teh je v Zagrebu približno 45 in so združeni v posamezne skupine. Po številu najmanjša med njimi je Grupa Trojice« prijateljev, to so Babič, Becič in Mišc. Profesorja Babiča poznamo po književnem delu tudi pri nas (DiS), letos pa je Hrvatska Malica izdala njegovo zgodovino hrvatske umetnosti v 19. stoletju. Obenem je Babič scenograf zagrebškega gledališča. Skupina razstavlja skoraj vsako leto in je značilna po tem, da pritegne k sebi zmerom tudi slikarje od drugod (Pech-
Živ zgorel v lastni zidanici
V torek, 19. februarja popoldne je zgorela v Zavodih, četrt ure od Kostanjevice, zidanica, z njo pa tudi lastnik prevžitkar Cvelbar Matija iz Dal. Prekope št. 41.
Nesrečno umrli je bil dober gospoda-)'. Z denarjem, ki si ga je pridobil v Ameriki, je postavil lepo domačijo. Ko jo izročil sinu domačijo, si je zidanico uridržal do smrti.
Na dan nesreče sta bila oče in sin in še drugi na delu v kol osek u, ki je od zidanice le malo oddaljen. Ko so drugi popoldne odšli na delo, je oče ostal v zidanici. Cez kako pol ure so opazili dim. Ko so pritekli, je bila zidanica v piamenu. Ker ni bilo očeta nikjer, so ga pričeli iskati v goreči zidanici in so ga našli vznak ležečega z zavitimi nogami vsega zoglenelega. Pravijo, da je mogel ogenj
Kaj pravite?
»Naglica n i nikoli prida,* je rekel poli, ki je potreboval sedem let, da je prilezel skoraj Ao vrha, plota, pa se mu je zadnji hip pripetila nezgoda, da je lik izpod vrha plota padel vznak nazaj na tla.
To polževo spoznanje vpošlevajo ludi tisti pametni ljudje, ki ne silijo z glavo skozi zid, ampak rajši vsako zadevo parkrat prespe in se šele po temeljitem preudarku odločijo. Taka počasna preudarnost marsikdaj res ni potrebna, je pa večino mir prav zdrava, čeprav človek težko čaka na odločitev.
Počasne preudarnosti pa pri nas ne poznamo mnogo; nam se samo mudi in mudi, pa če ga v naglici še lako cpolomimor.
Med ljudi, ki težko čakajo na to ali ono odločitev v svojih zadevah, spadajo brez dvoma tudi agrarni interesenti. To so tisti reveži med krneti, katerim je agrarna reforma pač priznala pravico do večjega ali manjšega koščka zemlje, ni jim pa zemlje še povsod izročila.
Kdor pozna silno ljubezen naših kmetov do zemlje, bo razumel njihovo težko pričakovanje. Ampak tako silno to pričakovanje zopet ni, da bi moral zemljemerec še vso zasneženo zemljo merili in količke zabijati v sneg...
Kuj pravile, g. urednik, zakaj se jc ljudem tako mudilo? Ali se pa ljudem še ni toliko mudilo, pač pa zemljemercu? In če se je zemlje-mercu tako mudilo — zakaj neki? Pa menda ne gre la čudna naglica na kakšne druge vrste račun?
— Pri motenjih v želodcu in črevih,
bolečinah v trebuhu, razdraženosti. ner-voznosti. omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanišani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost. ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih.
Tragična smrt mladeniča
Videm ob Savi, 20. febr.
Dodatno k našemu poročilu glede nesreče pri videmski železniški postaji, ki jo je priobčil »Slovenec« v sredo 20. februarja, je treba pripomniti, da so prišle na dan stvari, ki vso žalostno zadevo kažejo v docela nasprotni luči. Pri vsej stvari namreč ue gre za nesrečo, marveč za popolnoma premišljen ■samoumor. 20 letni Viljem Trost, vajenec v trgovini g. Engelsbergerja v Krškem, se je kakor se je sedaj zanesljivo zvedelo, podal v nedeljo zvečer s kolesom na Videm k skladišču svojega gospodarja, postavil kolo ob zid in se vrgel pod drveči vlak, ki je ob tem času privo7.il iz Zagreba. — Umljivo, da so se ljudje začeli spraševati, kaj je nesrečnega mladeniča, ki je bil sicer na glasu kot pošten in vesten fant, pognalo v smrt.
Med drugimi kroži med ljudstvom go: voricu, da je rajni mladenič zapustil v svoji obleki pismo, ki v njem točno navaja ru/.-loge svojega nesrečnega koraka. —
Pripomniti moramo, da so samouniovi postali v tem okolišu izredno pogosti. Vrsta mladeničev, ki si je v razmeroma kratki dobi končala svojo življenje, priča, tla leži nad našo mladino temna, težka mora. Socialni položaj vsekakor ue igra pri tem najmanjše vloge. V interesu in želji ljudstva .ie, da se merodajni krogi pobrigajo in osvetlijo notranje razloge teb žalostnih slučajev.
umetnike, med njimi je bil Pavlovec. Druga skupina je poznana pod imenom e m i i a< in druži umetnike z istimi idejnimi pogledi na funkcijo umetnosti, ki obliko podrejajo vsebini, zajeti iz socialne predmetnosti. Zemlja šteje zase šc sekcijo belgrajskih slikarjev. Skupino vodi znani umetnik Krsto Hegedušič. V glavnem predstavlja mladino. Najštevilneiša je skupina »svobodnih zagrebških umetnikov«, kateri pripada med drugimi večina profesorjev Umetniške akademije.
Zagrebški umetniki mnogo 'delajo in polagajo o tem leto za letom javen obračun, zato pa široki meščanski sloji poznajo umetnost svojih ljudi. Slikarji vzdržujejo stike tudi z umetniki drugih krajev in včasih kdo požaluje, da ni nobene vezi s Slovenci.
nastati od goreče cigarete. Sin pa meni, da to ni mogoče. Če bi ogenj nastal iz počasnega tlenju, bi zato rabil več časa. V pol ure bi se lo težko zgodilo, da bi se tako hitro razgorelo. Ogenj je uničil tri voze otavc. Zgorela .ie strelni, pa tudi preostali dolnji tlel je tako poškodovan, da jc uničeno vso. Zavarovano ni bilo nič.
Pokojni je bil pred odhodom v Ameriko dober fant. Amerika mu je pa vzela zmisel za versko življenje in prav to je bilo tudi vzrok, du se doma ni mogel prav znajti. Ko jo pokojnemu umrla žena, so se pričeli kazati na njem znaki slaboumnosti, ki so postajali vso bolj očitni. Zaradi tega .ie bilo z očetom vedno težje. Sedaj ga je rešila smrt — toda strašna smrt v ognju.
Koledar
Petek, 22. februarja: Sv. Petra stol v An-tiohiji. — Marjeta Kortonsku, pokoruicu.
Osebne vesli
—	Zelo nevarno je zbolel g. Franc Bon ne, kateliet v Ljubljani. Bolnik leži v Leonišču za vnetjem možganske mrene. PrijKiročamo ga v molitev.
—	Zasluženo odlikovanje. Iz Celovca nam poročajo: G. o. Valerijan Surtory, vikar kanu-cinskega reda \ Celovcu, je bil od prevzviše-nega knezoškofa imenovan za duhovnega tajnika. Veseli smo bili tega, kcM' znamo ceniti vse tisto tiho in neumorno dušnopastirsko delo, katero opravlja v Celovcu in predvsem v slovenskem delu naše škofije. Letu 1913 prišel oče vikar na Koroško. Opravljal je % Celovcu težavno službo kazuilniškcga duhovnika, bil je dolgo časa bolniški duhovnik v deželni bolnišnici v Celovcu, deloval je tudi kot veroučitelj v Celovcu in nu deželi, prehodil jc domalega. vse naše fare, ko so ga klicali duhovniki ob izrednih priložnostih in praznikih nu pomoč.
j Predvsem pa jc skozi vseli 20 let slovenski spovednik v celovški kapucinski cerkvi. Nevidno je sicer to dušnopastinsko delo. Nihče pp uc more dovolj globoko oceniti tistega silnega blagoslova .katerega je posredoval Veliki duhovnik — Kristus po svojem zvestem služabniku tudi našemu ljudstvu. O. vikar je pa tudi znova pozive! in organiziral tretji red po naših farah in tako prav močno segel v dušno past i r-' nivo po naših župnijah ter kot vi/.itator tretjega reda še vedno vodi in nadzira vse naše tretjeredne družine. Za vse njegovo dolgoletno duhovniško in dušnopastirsko delo se ob tej i priliki preti vsem slovenski verniki iz Celovca in okolice zahvaljujemo iu mu želimo še mnogo prav delavnih let v naši sredi.
tiransko stražo v Ljubljani. Zadeva je nujna, zato fie odlašajte!
Prepovedan tisk. Službene novine številka 41 objavljajo, da je državno pravdni-ftvo v Zagrebu prepovedalo prodajati iu razširjati št, T tednika Nova Danica;, ki iztinja v Zagrebu.
Dve nesreči. Iz Podbrezja na Gorenjskem nam poročajo: Pretekli torek si je tia poledenelih tleh zlomila nogo gdč. Kuni Sluga, kuharica v župnišču Naslednji dan pa je motorna .slamorezaiica odrezala roko v zapestju Valentinu Mezku. hlapcu pri A Pavjimi v Podbrezjah. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico.
—	Pri ishijasu sledi na kozarer naravne >Franz Joscfovo« grenčice popite zjutraj na te.sču. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
-- 500 delavcev na žagi v Zavidovičih v Bosni je stopilo v stavko. Razprtje je nastalo zaradi spora meti Zvezo lesnih delavcev ln Jiigoslovenskini nacionalnim delavskim sindikatom. Nacionalni sindikat je zahteval, da se odstranijo s svojih mest vsi dosedanji delavski zaupniki in so zamenjajo s člani nacionalnega sindikata Uprava podjetja je to odbila, nakar so nacionalni delavci stojiili v šlra.ik, vendar podjetje ne bo imelo velike škode, ker jc nacionalnih delavcev bolj majhen odstotek.
—	Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. Jajnine na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo.
mmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmtmmmiwti
—	Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz .losefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja.
Cetie
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! ★
C' »Desetega brata < v režiji g. Gradišnika bo vprizoril celjski Studdo v nedeljo, dne 24. februarja ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Med odmori bo igral in spremljal pevske to ke | orkester pod vodstvom g. Lenardona. Predprodaja vstopnic v podružnici »Slovenca«.
53 Prihodnji prpsvetni večer Ljudske čitalnice bo v ponedeljek, dne 4 marca t. 1. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar o svojem potovanju s par-nikom Kraljica Marija po Sredozemskem morju.
0 Vpis v volivne imenike. Svoje naročnike in čitatelje opozarjamo, da je danes zadnji dan za v reklamiranje ali izreklamiranje za bodoče državno-zborske volitve. Vsak, kdor hoče, da se volivni imenik popravi, se mora izkazati z javno veljavnimi listinami.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA — Začetek ob 20
IVtek, ii. februarju: Zaprlo.
Sobota, 'JO. februarja: Slromakovo jagnje. Izven. Znižano cene od Ul Din uav-zdol. Nedelja, 21. februarja ob IS: Poslrick. l»veu. Znižano cene od 24 l)|.n navzdol. — Ob 211: S/it,;« ilrrh gospodov. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol.
OPERA — Začetek ob 20
Petek, 22. februarja ob la: Dorica pleše. Dijaška predstava ne 7.11 i", an I h connb od 5 do 15 Din. Izven. Sobota, 23. februarju: Ples v Savouu Gostovanje gospe lirike Drnr.ovlčeve. Izven. Cene ud 3(i Din navzdol. Nedelja. 21. februarja ob 15: Pri belem konjli":u. Izven. 'Cone od »i Din navzdol. — Ob 20: Tranlata. tz.von. Cono oil 30 Din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek. 22. februarja: Zaprto.
Sobota, 23 februarja: Profesor lii. Ked B. J»remiera. Nedolju, -M. februarja ob 18: Okence. Znižane' cone. -On ::0; > roti', niiicttč.
Osiale vesti
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! ★
—	Novo pešpot bo zgradilo osrednje društvo SPD v Ljubljani na desnem bregu Bistrice. Dela se pričnejo že v ponedeljek ter .je prevzemnik zavezan zgotoviti pot do maja t. 1. Izletnikom v Kamniško Bistrico bo tedaj na razpolago razven avtobusne vožnje j>o novi cesti, tudi prijeten izprehod po senčni, nc prašni pešpoti na desnem bregu Bistrice. Pot bo peljala skozi dvorišče Malen-škove gostilne, ter nato j>o travniku mimo komoracijske hiše in žage, dalje mimo Ker-šmančevega kamnoloma do Pod Konjske. Od tu do mesta, ki vodi na sedanjo brv čez Bistrico ter naravnost v goztl kakih Hi m nad Bistrico. Presek bo napravljen skozi skalnati rob v dolžini 9 m. Pot se neznatno dvigne ter vodi skozi gozd naprej v višini 30 m nad Bistrico, tla se odpre razgled na Široki 2'eb. Pot bo peljala dalje do Studenca Pod Šibo ter preko novih mostičkov in brvi do Jerinovega Plaza ter do steze pri Ribji Peči. kjer bo vodila brv na desno preko Korošjce ter naprej do brvi čez Bistrico pri Brusnikih. Pešpot nadaljuje složno do ravnine poti Far,levim Plazom. Predaselj ostane na desni strani ter bo do njega vodil poseben odcepek. Čez Bistrico bo vodila dolga brv pred sedanjim mostom h kraljevi koči ter iio složni poti tlo Doma v Kamniško Bistrico, kjer bo letos napeljan vodovod iz ledeno mrzle Bistrice ter vpeljana električna luč iz hidrocentrale ki jo postavi osrednje
uštvo SPD v potoku Bistrica. Dolžina uo-
pešpoti znaša otl Malenška do Doma ca .S200 m ter bo vodila skozi gozdove in preko travnikov s krasnimi razgledi na Kamniško planine. Osrednje društvo SPD ho še poročalo o raznih fazah pri dolu te nove pešpoti, ki jo težko pričakujejo mnogoštevilni planinci, ki jo bodo lahko uporabljali že v prvih dneh letošnje spomladi.
—	O kamniški pravdi, ki se je vnela /c pred leti zaradi starega kopališča, smo že poročali. V drugi instanci je bilo kopališče lirisojeno kamniški občini, odnosno Tujsko prometnemu društvu. Tožba je šla naprej še na tretjo instanco, ki je potrdila razsodbo druge instance. S tem je zdaj rešena zadeva, ki je vzbudila toliko zanimanja.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	Vsi absolventi pomorskih akademij, poročniki in kapetnni trgovske mornarice z domovinsko pravico v občinah dravske banovine, se pozivajo, da nemudoma sporne svoje naslove Mornarski sekciji K. O. Ja-
JSr Zopet več brezposelnih. V zadnjih 10 dneh I je število brezpos.lnih v Celju in okolici, ki so ! prijavljeni pri borzi dela, poskočilo zopet skoraj za 100 in /.naša sedaj število prijavljenih 879. Vsi brezposelni komaj čakajo, da bi se enkrat začelo z regulacijo Savii.je, ker obljub ;e bilo že dovolj. Upamo, da bo končno vendar prišel potrebni denar, ki je bil itak že odobren, in ga bodo kmalu zažvenketali na Savinji lopate in krampi.
JSr Žrtev nesreče, žena posestnika Fidler Marija iz Hrastnika pri Dramljah je 19. t. m. padla doma in si zlomila desno roko v ramenu,
257. popusta 25"L
od
ccrhvenih aovorov dr. M. Opefra
dobi ktlor kupi celo zbirko do 15. III (915
Cela zbirka obsega 24 /vezkov ter slane nevezana Din 4t)6'— s popustom pa samo Din 349"50.
n. NlCman, Ljubljana, Kopitarjevo 2

Kateri motor se bo hitreje pokvaril, ali tisd, ki vozi no gladkem nsfailu ali oni ki vozi porazrvani vaški cesti? Kab ro srce bo ilalje vidrlalo — ali po giadkih žilah u i po sklerotiV
RADENSKA
vsebuje jod v naj ravilnejši množini. Preprečuje sklerozo odsirai ju e njene komplikacije iedri m risti kri in de u,e na večino ne/.
Kar je olje i a motor, to e RADENSKA '*—' zu sree 11 žile. Ime I • Vuš živi ens ii niiitO' v redu, posebno seilaj pozimi I
Vrhnika
Danes v petek, 22. februarja je zadnji dan za reklamacije volivnih imenikov.
Prepričajte se, če ste vpisani! *
Zlata poroka. Te dni sta praznovala tukajšnji veleir&o.cc z lesom Jože Kunstelj in njegova žena Frančiška zlato poroko in sta ob tej priliki darovala za občintke reveže 500 Lin. Ker je ubožui sklad naše občine popolnoma izčrpan, bodo na ta način vsaj najpotrebnejši ubožci pied koncem zadn.ega proračunskega meseca dobili še nekaj pidpore. Zlato-poročeneeina želimo še mnogo srečnih let!
Zadnja občinska seja. ki se je vršila pro.-lo nedeljo, se jc pečala z novim proračunom. Občinske doklade bodo znašale v novem proračunskem letu 10%. Pri obravnavanju izdatkov za prosveto jc re-leriral g. župan o razmerah v krajevnem šolskem odboru in pri nekem društvu. Povedal je, da je vsako vznemirjenje nepotrebno, ker so sedaj računi /opet v redu in obe instituciji nisla oškodovani. Prav tako, kakor svo čas pri fondu za regulacijo Podlipščice, se je tudi v teli dveh slučajih delalo preveč po domače iu se ni sproti vodilo računov. Zdaj so gospodarji vse račune poravnali. - Edinstven primer prosvetne politike ne le v Evropi, ampak menda na vsem planetu je pa gledališka taksa naše občine. O. župan je na proračunski seji povedal, da pobira občina od vsake gledališke predstave za vsako predstavo 10 Din. Čeprav se ukvar jajO z domačo dramatiko na Vrhniki samo še Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov in nekatera okoliška dob odelna (gasilska) drušlva. bi proli tej malenkostni taksi nihče ne imel pomislekov. Toda — čujte in strmite! — večina občinskega odbora jc odklonila predlog, da bi sc vsaj enako visoka taksa pobirala tudi od kinematografskih predstav. Pa se vendar v našem kinu izvajajo samo nemški filmi, in to v ogromni večini filmi brez vsake prave vrednosti. Čestitamo!
Osebna vest. V pisarno odvetnika g. Marolla je vstopil kot kcmcipijenl g. dr. Pavel Znidaršiii vrhniški rojak.
Vclivnih upravičencev za prihodnje državno-z.borske volitve je vpisanih v vrhniški občini do sedaj 1784. Reklamacije tega števila nc bodo bistveno spremenile.
Vodovod v Veliki Ligojni. Na pobudo agilnega vaškega oskrbnika g. Franceta Bradeška se zavzemajo Lieojnci za izboljšanje in razširjenje svojega pomanjkljivega vodovoda. Zadevna vloga pa je nekje obtičala. O. župan je obljubil, da bo podrezal.
Radio
Programi Radio Lfuhliana>
Petek, 12. februarja: 11.00 Šolska ura: Tam ob Muri v veseli Prlekijl (Marjan 'lralarj 12.00 Iurnfke na plo-S''iili 12.50 Poro ila 13 (ki ("'ns, Cverttiro ua ploš ah 18.00 11 verstvih (Fr Teiv*%"lav) 18.20 Radijski orkester 18.40 r.Itnrnrna ura: Tnrns Seveenko (dr. Preobrnžen«k!J) 10 00 Ha. 'i.lski orkester: Foeretor. Gorenjaki slaveok, fanta-zija 10.20 Cu.s, jedilni list, proferam za soboto 19.S0 N"no. urn: Jnprostov misel |>ri »tnre.iSili slovenskih ulHnt.oljlti (prof. Uoblf Mal;s) — v Znirreh in llelirratl 20.110 Prenos iz. Zagreba 22.00 (a«, poro. ila, liadijski orkester.
Drugi programi i
PETEK, 32. februarju: Belgrad: 2tl.no Zagreb — Za-!/reb: 20 0(1 Kom glasba 1:0.3(1 Iz opore -.lanko in Metka-21.00 Kom. glnsba 21.30 I/, opere .Innkn in Metka' -Dunaj: 17,70 Konc. Miiudtovili del 19.35 Alpski zvoki (ploš e) 21.35 Pesmi o ljubezni 23 25 Ork. konc. — /("-tUmpcHa: 20.25 Cigan glasba 21 50 Viol. kvartet 23.00 Ju?./. — Mltan-Trst: 17.05 Itim 21.00 Ork. iu viol koncert
—	Rim-lSari: 17.05 Zali gltutbn 20.45 Kone. po željah 20.20 Igra 21.00 Gottlnški Te Deum, Hamlet — Urno: 19.m
j Ikhi — Hratls'ava: 10 lil (Irk. glasba 20 20 Kl«v. glasbn skladbe Hilndla 111 Chopina — Varfava: 20.15 Chopinov koncert 23.05 Plesna glasbn — t'«n Nemčija: 20.13 Sloski metulj, kantatn. Angelu« SileBius-Bucha (Iz Vrati.sl.avo)
—	Herliti: 18110 Chopinov koncert 21.00 Operetne melodije Kilnifisbcro. 21.00 Orkestr kone. — Hamburg: 19.00
Man dol. koncert 19.30 Nove sklallic 7,a bandonion 21 <*> Igra v dialektu — 1'ratislava: 19.011 llamhurg 21.00 Sle j ski skladatelji — Lipsko: 18.'U Pestra ura 19.30 Narodne I 17. teSinskegn kantona 21.00 fhopinove nkln^he — K">lv. : 19 00 Dom glnsba 21.00 Frnnkfurt — Frankfurt: IS.50
I Zali. glasba 21 00 Koncert llellinijevih del — Stuttgart: 21.00 1'es'er ve"er — Monakovo: 19 00 Strah pu»tne noči 21.00 PloS4e — ZUrich: 20.00 Kad. ork. 20."j Kom. glasba: , Dela Maksa Hegerja — Strnsoburg: 19 30 Itad. orkester 21 30 Kom. glasba in petje.
II. Evharistični kongres za Jugoslavijo
Opozorilo! — Pripravljalni odbor tako Glavni v Ljubljani, kakor vsi župnijski pripravljalni odbori vodijo natančno evidenco o zbirkah za kongres. Zaznali smo, da nekatere osebe zlorabljajo to zbirko v svoje sebične namene. Tako n. pr. je nekdo prodajal kijie v občini Dovje, češ, da gre čisti dobiček za kongres. Odločno izjavljamo ila nisino nikogar pooblastili, da bi katerikoli stvar proda,al v korist kongresa. Pravtako nekateri zlorabreži obiskujejo ljubljanske družine in jili nadlegujejo za prispevke za kongres. Vse osebe, ki so od odbora pooblaščene, imajo nabiralno jiolo s podrobnim navodilom za zbiranje, obenem pa dopis podpisan od predsednika, pokrovitelja in glavnega blagajni, ka. Kjerkoli bi se pojavila oseba, ki ni upravičena zbirati prispevke, jo takoj javite policijski upravi oz. orožniški postaji.
Podobice! Na ponovno prošnjo je Pripravljalni odbor založil še 120.000 podobic, katero bodo dobijo predvsem one dektinije iavantinske škofije, ki doslej še niso prišle nn vrsto. Nato pa vsi oni pripravljalni odbori, katerim je podobic zmanjkalo, pa jih še /e'e. Sporoča naj to takoj na Glavni pri -pravijalni odbor. Ljubljana, Miklošičeva 7-
Nujno opozorilo glede pošiljanja prispevkov. Ponovno in 1111 ;no prosimo vse na-| btratelje prispevkov za Evhari«tičen kongres j ter posamezi e dobrotnike, ila nakazujejo de-I nar le na ček. račun štev. 110, !l pri podružnici Poštno hrnniltiice v Ljubljani. Niwlov
tega računa je: Škofijski ordinarijat, Evharistični kongres, Ljubljana. — Dalje naj se nakazila izvršujejo na ček. račun pri po družniei Poštne hranilnice v Ljubljani, štev. 10.647, katerega naslov je »Ljudska i>oso.ii! niča, Ljubljana, Evharistični kongres.
Družinska zbirka je v tekočem mesecu najvažnejša naloga župnijskih pripravljalnih odborov odn. župnih uradov tam, kjer ni bilo krajevno potrebe za posebni župnijski pripr. odbor. Nedelja 24. februarja je zadnja v mesecu februarju. Prosimo, da povsod to nedeljo uporabite za izvedbo družinske zbirke
Za cvhar. kongres so nadalje prispevali: Neimenovana gosu>a dva franc. zlainika, Marijin vrte« v ljub. Itlatrici 25 Din. verniki v Boh. liLstriel im Din, v.tipni urad Sv. Marija v PuS uvi 25 Din, župiii urad v Šmarju 230 Din, Uumik A , tilince, 1000 Din. ž n pni priprav, odbor v Črnomlju Din, župnl urad v Sp. j.ogu pri Ko evju 45 Din, župni urad Šmartno pri Velenju .5 Din. Mlnden Mar. družba v Gorifnh 11.50 Din, dr. med. Kr. Logar, Ljubljana, 100 Din, pror. Janko Ml.iknr, Ljub I IJana, IIHKI Din, Kat prosv. druStvo llic/.je «4 Din, Mo | horjanl Marija Ljubno fo Din, naročniki nabožnih iivtov I Marija Ljubno 50 Din, za podobice pri Marvil Linl.no j 30 Din. Cerkveno občestvo bogostoverr in lajikov /ri Sv. Alojziju r Mariboru /ifiti Din, n ros to v. prispevki pr: papeževi prosjnvl v Unlonu, I.luMJann 1140 5(1 Din, MO horjnnl v PiSeenh "1 Din, Marija Kupni,k, llotedrlton I 55 Din. Mar vrtec v Orknicl 10 Din, Mar. vrtec na ] Ujilokn ln Din, deSki Mar. vrtec v Slan I.oki 50 ti|n. . Mnhorja.nl v Dol. Lojalen (00 Din, cerkv darovanje 1 Minil peisl Din. Hranilnica In posojilnica 'a s'ovcni grašVi okrni, št. 111 ix>l Turjakom, 300 Dn, ttok Arhar, SI. Vid nad Lluhll 311 Din kot popust rakuna Kvh. • kongres iHltrehnJe i«wpemovnleev! Tek mu JU' v ntesn* | niti lekml m vellZn^tJe nvhar. kongresa!
Ob 125 letnici smrti Andreja Holerja
Tirolski narodni junak
Dne 20. febr. 1810 je bil v Mantovi na Luškem ustreljen tirolski narodni junak-bojevnLk za svobodo Andrej M o f e r. Letošnjega 20. februarju je minilo 125 let.
V južnotirolski dolini »Passeiertal« je imel 6vojo krčmo Andrej Hofer. V tistih časih ni bilo denarja, zato je krčma slabo šla, kmetija je ljudi slabo preživljala, zato je Andrej llofer trgoval tudi s konji. Bil pa je tuko dobrega srca, da je konje kupoval za gotov denar, prodajal pa jih je na upanje. Na ta način se mu je imetje krčilo, on pa ni nič maral za to, češ: »Bodo že plačali, ko bodo siromaki mogli.c Ni čuda, da ga je po njegovem dobrem srcu poznala vsa Tirolska.
Ko so (X) francoski revoluciji začele divjati francoske vojske, ise je llofer udeleževal vseh bojev. Do I. 1805 je bil navaden strelec, pozneje pa je postal stotnik. L. 1805 so Francozi zasedli Tirole in jih priključili Bavarcem. Prišli so bavarski uradniki, ki so bili s Tirolci ene krvi in enega jezika. Pa so nalagali Tirol-cem strašne davke, da je mnogo tirolskih kmetov bilo izgnanih s svojih domačij. Obrt in trgovina sta zamrla. Tuji uradniki so začeli preganjati domače duhovnike. Ni čuda da so Tirolci stiskali pesti. Dne 0. aprila 1809 pa so udarili. Po reki Inn je priplavala deščica s tirolsko zastavo. To je bilo Iloferjevo znamenje, da je treba udariti. Zagoreli so kresovi, kmetje so zgrabili za puške, vile in kose. Že 11. aprila 1809 je llofer premagal Bavarce, še hujše pa dne 13. aprila na gori Isel, kjer je bil ubit tudi sovrašni general Dilhfurth. Na ganjati domače duhovnike. Ni čuda, da so Tirolci so jih tako zdelali, da so se morali vsi udati. Ker je bilo za stražo ujetnikov premalo moških, so stražo prevzele Tirolke.
Po teh zmagah je bila Tirolska svobodna. Toda Napoleon je poslal v boj nove čete. Med tem je tudi avstrijski general Chasteler prišel z vojaštvom. Toda Francozi so ga premagali in zopet ..aseclli Innsbruck.
Sedaj je Andrej Hofer znova zbral svoje Tirolce in jih popeljal proti tujim vsiljivcem. Na gori Isel je Hofer dne 25. maja zopet premagal Francoze. Dne 29. maja so Tirolci uničili drugo francosko armado in 30. maja je Andrej Hofer kot »rešitelj domovine« zasedel Innsbruck.
Čudoviti so bili uspehi za svobodo se bo-rečih Tirolcev. Njihova tragika pa je bila, da niso vedeli, kaj sc godi drugod po svetu. Medtem je bil avstrijski cesar od Napoleona premagan in je moral z njim skleniti mir, v katerem je lirolsko odstopil Bavarcem. Več kot 40.000 Francozov je sedaj pridrlo na Tirolsko. Hoferjevi prijatelji so mu svetovali, naj beži, ker {e vse izgubljeno. On se pa ni udal. Dne 2. avgusta so se zbrali prvi tirolski brambovci za nov boj proti Francozom. Francozi so tokrat poslali v boj proti Tirolc^n nemške Sak-sonce, misleč, da se Tirolci proti Nemcem ne bodo borili. Ti se pa niso zmenili za to, koga imajo pred seboj, ampak so saino vedeli, da je njihov sovražnik vsakdo, ki ogroža njihovo svobodo. Hofer sam je bil velik sovražnik Lahov in Francozov, katere je imel za brezver-sko ljudstvo, ki hoče njegovo katoliško domovino odtujiti od Boga in Marije. Toda še mnogo bolj je sovražil Bavarce, ki so bili iste krvi in jezika kakor on, ker je vedel, da služijo tujcem. Ista misel je prevevala vse njegove Tirolce. Z visokih gora so valili kamnite plazove na saksonske čete ter iz vseh dolin drveli na goro Isel, da se tu spoprimejo s sovražnikom. V noči na 13. avgust je na Tirolah zagorelo 300 kresov, po vseli cerkvah je bilo plat zvona. Sredi svojih junaških Tirolcev je poveljeval Hofer. Črna brada mu je padala do usnjatega pasu, za klobukom pa je imel malo podbico Matere božje. Strašen je bil ta zadnji boj na gori Isel, Bavarci in Saiksonci so se bo-
Roman za mlade in stare
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. Desetič: Stavnica velikega časopisa.
Vse, kar rc na svi-Ui zgodi, prid* v časopis. Samo nekoliko nenavadno mora biti. Če ima teliček štiri noge, ne zanima to nikogar. Če ima pa pet ali ši-t n-"j; — in to se včasih primeri I — tedaj lioceju liitdjo lo tirati
že za zajtrk. Če je gospod Mlinar dostojen in pošten človek, nočejo o njeni ničesar slišati. Če pa gospod Mlinar meša mleko z vodo in prodaja to mešanico za sladko smetano, potem pride v časopis. Naj stori potem, kar hoče. Ali ste šli že kdaj ponoči mimo velike tiskarne, v kateri tiskajo časopise? V njej brni in ropoče in škriplje, da se tresejo stene.
Zdaj je pa skrajni čas, da začnemo!
Prvo poglavje Emil pomaga umivati glave
»Tako,« je dejala gospa Stolničarjeva, »in zdaj nesi za menoj vrč s toplo vodo!«
Sama je vzela drug vrč in moder lonček s tekočim kamilčnim milom ter odšla iz kuhinje v izbo. Emil je zgrabil svoj vrč in odhitel za njo.
V izbi je sedela debela gospa in pripogibala glavo nad belo umival 110 latvico. Njeni lasje so bili razpuščeni in so kakor gosta volna mahedrali navzdol.
Emilova mati je zlila kamilično milo na lase in začela umivati glavo, da se je penilo.
>Ali je prevroče?« je vprašala.
»Ne, kar dobro bo,« je odgovorila glava.
»OI10, to je pa gospa Mokarjeva! Dober dan!« je pozdravil Emil in odložil svoj vrč.
»Lahko si vesel, Emil. V Berlin se odpelješ, kakor sem slišala,« je rekla glava. In je donelo, kakor da govori nekdo, ki je utonil v smetani.
»Sprva mu to kar nič ni dišalo,« je pojasnila mati in krepko drgnila glavo gospe Mokarjeve, žene pekovskega mojstra. »Ampak čemu bi se ob počitnicah dolgočasil doma? Berlina sploh še ne pozna. In moja sestra Marta naju je že večkrat povabila. Njen kar dob»o zasluži. Pn pošti je. ,]«z seveda
ne morem iti z njim. Pred prazniki imam zmerom mnogo dela. No, saj je fant že dovolj velik. Paziti bo pač moral spotoma in imeti ušesa in oči vedno odprte. Sicer ga pa moja mama počaka na kolodvoru v Friderikovi ulici. Pred cvetlično lopo se najdeta.«
»Berlin mu bo gotovo ugajal. Kakor nalašč je za otroke! Pred poldrugim letom sem bila tudi jaz tam s kegljaškim klubom. Hu, kakšen hrušč in trušč! Ulice so ponoči skoraj bolj svetle ko podnevi. In avtomobili!« je pripovedovala gospa Mokarjeva iz dna umivalne kotlice.
»Gotovo je tudi mnogo inozemskih med njimi, kajne?« je vprašal Emil.
»Odkod naj pa to vem?« je zahropela gospa Mokarjeva in glasno kihnila. Milnica ji je udrla v nos.
»Zdaj bo pa čas, da se pripraviš za odhod,« je priganjala mati. »Praznično obleko sem ti že zlikala. Obleči jo, da takoj lahko kosiva, ko opravim svoje delo.«
»Kakšno srajco naj oblečem?« je poizvedoval Emil.
»Tudi to sem ti položila na posteljo. In previdno si obuj nogavice! Še prej pa se dobro umi j. In nove trake si deni v čevlje. Si razumel?«
»Puh!« je prikimal Emil in odcokljal.
Ko je gospa Mokarjeva, lepo ondulirana in zadovoljna s svojo podobo v ogledalu, odšla, je mati stopila v spalnico in videla, kako je Emil ves nesrečen štorkljal po njej.
»Mama, povej mi, kdo je prav za prav iznašel praznične obleke?«
»Tega pa ne vem. čemu bi pa to rad vedel?«
»Daj mi njegov naslov in jaz ga ustrelim, bedaka!«
(Dalje prihodnjič.)
Tudi uhročen lev je nevaren
V Estoniji je cirkuški lev, po imenu Zapik, v nekaj tednih umoril že svojo tretjo žrtev. Krotilec Leopold Useue je med predstavo legel na tla in si položil levovo šapo na glavo. Tedaj je lev zdivjal in posnel krotilcu kožo z glave. Sledila je kratka borba med obema, dokler niso drugi uslužbenci rešili krotilca, ki pa je kmalu nato umrl. Na enak način je »ukročeni« lev umoril tudi svoja prejšnja dva krotilca.
Avtor in kritik
Nekemu pisatelju je zlibrn kritik povsem raztrgai njegovo dramo. Pisatelj je proti kritiki ogorčeno protestiral in .rdii, da kritik sploh ni imel pravice trgati njegovo delo, kpr jo ves čas med predstavo spal.
Kritik pa mu je prijazno odgovoril:
»Dragi gospod, tudi bpanje je neke vrste kritika!«
„Grol Zeppelin"
Svetovno časopisje objav"ja izjavo znanega graditelja vodljivih zrakoplovov dr. Eckener-ja. Dr. Eckener je mnenja, da po katastrofi »Macona« zaupanje v zeppeline še ni omajano. Nato napoveduje dr. Eckener, da bo njegov »Grof Zeppelin« že letos začel 7, rednim prometom nipfl Frnnkfurtom v Nemčiji in Lakehurstom v Ameriki.
rili kakor levi, toda Tirolci so bili še hujši in so zmagali. Drugič jc sovražnik bežal osramočen in pogažen iz Tirol. llofer je zasedel Innsbruck. V svoje roke je prevzel vojaško in civilno oblast.
Toda 14. oktobra sta Napoleon in cesar Franc sklenila v Schonbrunnu mir, v katerem se je Avstrija popolnoma odpovedali! Tirolnm Sedaj je prišel odločilni trenotek. Andrej Hofer se še vedno ni udal, ker ni verjel, da bi bilo kaj takega mogoče. Sklical je z vseh strani dežele tirolsko črno vojsko, ki se je štiri dni borila s Francozi. Toda ti so dobivali vedno novo pomoč in nazadnje je bila tirolska črna vojska razpršena. Hofer je moral bežati.
V	mali planinski koči se je skril s svojo ženo, sinom in pisarjem. Ni se bal, da bi ga kdo izdal, čeprav je bilo na njegovo glavo razpisanih 1500 goldinarjev. Vendar se je našel j dež, ki ga je izdal Francozom. Ti so Iloferjevo skrivališče izdali Lahom, kateri so šli iskat tirolskega junaka. Celih 1500 oboroženih Lr.hov je šlo nad Andreja Iloferja. V noči 27. januarja 1810 so ga obkolili v njegovi koči. Odpeljali so ga proti jugu. Povsod, koder je žalostni sprevod hodil, je vse jokalo.
V	Mantovi so ga postavili pred sodišče. Hofer je še vedno mislil, da sc bo zanj potegnil avstrijski cesar. 19. februarja se je sestalo vojaško sodišče v Mantovi, katero je 20. februarja Hoferju razglasilo smrtno obsodbo. Ob 11 dopoldne o ga ustrelili. Sam je poveljeval: »Ogenj!« Italijani so slabo streljali, šele trinajsti strel ga je usmrtil. Vsa Tirolska se je
ogrnila v črnino. To se je zgodilo isti dan, ko je avstrijski cesar svojo hčer Marijo Lujizo dal Napoleonu za ženo.
Bistvo tega mogočnega narodnega junaka je brezprimemo zaupanje v Boga, pokornost Cerkvi in otroška pobožnost. To se kaže iz njegovega poslovilnega pisma, katero je pisal tik pred smrtjo svojcem v slovo. V tem pismu naroča, kako naj se zanj bero svete maše. Med drugim pa pravi, da tako zaupa v Boga, da mu tudi vpričo smrti ni prav nič tesno pri srcu in da se mu niti oči niso orosile.
Andrej Hofer je vse, kar se je z njim zgodilo, sprejel kot delež iz božjih rok. Celo v bojni vihri na Boga ni pozabil. Ko je nekoč sredi boja dobil poročilo, da je treba nemudoma napasti, preden se inegle ne razvlečejo, jc llofer pritrdil. Toda boja pa še ni začel, čeprav se je mudilo, ker s svojimi junaki še ni zmolil vsega rožnega venca. Ko je vsa njegova vojska z njim na čelu pobožno odmolila rožni venec, tedaj so zgrabili za puške in udarili.
Nekoč se je v bitki zgodilo, da je sovražnik en tirolski oddelek razgnal. Poveljnik premaganega tirolskega oddelka je prihitel k Hoferju in mu kričal: »Kaj naj storimo? Slabo kaže!« Hofer pa je odgovoril: »Moliti je treba, možje! To je sedaj najbolj važno!« — To je bežna slika iz junaških bojev vernih tirolskih kmetov za svojo svobodo in svobodo svoje dežele. Resnično, ta junaški zgled kaže, da je /.ares neuklonljiva in požrtvovalna ljubezen do domovine mogoča le tam, kjer klijejo značaji iz trdne vere in zaupanja v Boga.
Posledice viharja na Holandskem. Kakor smo poročali, je vihar v amsterdamski luki prevrnil žerjav, kateri je padel in močno poškodoval dve ladji, izmed katerih se je ena potopila
Posledice viharja na Angleškem. Ob zadnjem viharju je vihar v nekem londonskem predmestju podrl pročelje večnadstropne hiše. Ljudje so takrat mirno spali v svojih posteljah. Začuda, nikomur se ni nič zgodilo
Tolovaji v Londonu
Zadnje dni London doživlja razburljive dogodke. Tolpa organiziranih tolovajev je začela na vseh koncih in krajih krasti dragulje in biserno okrasje. To tolpo vodi mož, ki dobro pozna vlomilsko tehniko in tudi tehniko policije. Vsi vlomi so izvršeni po enotnem načrtu, vsled česar ni dvoma, da jih vodi ena in ista oseba. Vlomilci delujejo predvsem v londonskih predmestjih, zdaj tu, zdaj čisto nekje drugje. Organizirani so tako dobro, da takoj zvedo, kaj je policija ukrenila, vsled česar jih doslej niso mogli prijeti. Samo v toku enega tedna so se zgodili tile večji vlomi:
Dne 4. febr. so vlomili v hišo družine La-zarus ter ukradli za 10.000 funtov (2 in po! milijona dinarjev) zlatnine in draguljev. Na drugem Kraju so še isto noč vlomili in odnesli za 350 funtov plena.
Dne 5. febr. so v Hampsteadu pobrali za 10.000 funtov biserov in srebra. Isto noč so obiskali tudi Belgrave Sqware, kjer so v hiši lady Jane Saymor Coinbe ukradli za 3000 funtov draguljev.
Dne 7. febr. so v St. Johns Woodu pobrali za 750 funtov dragocenosti, in 10. t. m. ponoči na drugem kraju zopet za 2000 funtov. — V londonskem kraju Shirley so v 10 dneh obiskali kar 8 hiš. Vsega skupaj so samo v 6 dneh v londonskih predmestjih nakradli za 18.000 funtov (blizu 5 milijonov dinarjev) dragocenosti.
17 dni po močvirju in ledu
Iz Arhangelska poročajo: V torej zjutraj je prejel voditelj komisije, ki je iskala od 1. febr. pogrešano letalo z letalcem Goljubevim, s postaje Idšhna (40 km) od Arhangelska tole brezžično brzojavko:
»Jaz Goljubev in še dva moja spremljevalca smo že 17 dni na nogah. Za lakoto umiramo. Z letalom smo se morali spustiti v močvirje, kjer smo pustili letalo v varstvu enega izmed spremljevalcev. Moja spremljevalca in jaz smo živeli le od odpadkov ter smo hudo oboleli. Ali spremljevalec, ki je ostal pri letalu, še živi, ne vem. šele danes nas je zapazil ribič, ki nas je s svojim vozoin pripeljal v vas Idšimo. Prosimo, pošljite nam dve letali z zdravnikom in živežem.«
Že čez eno uro nato sta dve letali odleteli na pomoč. Goljubev je izmed najboljših ruskih letalcev.
Zadnja poročila se glase, da sta obe letali že pripeljali v Arhangelsk letalca Goljubeva z njegovim mehanikom in drugim spremljevalcem.
V torek popoldne je drugo letalo našlo tudi tretjega spremljevalca, ki je ostal pri ponesrečenem letalu. Piše se Kuznjecov. S padalom so mu vrgli iz letala toplo obleko, živež in smučke, da se bo lahko rešil do bližnjih bivališč. Letalo namreč v tistem močvirju ne more pristati. V sredo je potem odletelo po Kuznje-cova novo letalo, da še njega prenese v Arhan-gelsk.
»Zahtevali ste sliko v velikosti 6X9, pa niste nič rekli, da mislite centimetre.«
Gospodarstvo
Udarec za naš izvoz lesa
Omejitev znaša 65-75 % - Potreba nujnih ukrepov
Spon
Dodatno k našim včerajšnjim vestem o uvedbi posebnih uvoznih dovoljenj smo dobili še tekst navodil, kakor jih imajo italijanske carinarnice in In tekst navajamo v informacijo našim interesentom, da se hodo vedeli ravnati. Predvsem pa moramo poudariti, da je rešitev vprašanja 'provizo-ričtnt m velja do 31. marca 1935. Tedaj se bo ves sistem gotovo znatno izprenienll na podlagi pogajanj s posameznimi državami, ki se bodo gotovo začela v najkrajšem času.
Navodila italijanskim carinarnicam so naslednja:
t. Z ministrskim dekretom, ki jc stopil v veljavo dne 19. februarja, je zapovedano prositi od ministrstva za korporacije dovoljenja za uvoz v državo iz vseh- držav za blago, ki je navedeno v posebni tabeli.
2.	Do 81. marca 1935 je dovoljeno carinami-, cant dovoljevati uvoz navedenega blaga brez ozira na deželo uvoza, v mejah kvote količine dotičnega blaga in sicer količine, ki je bila uvožena po katerikoli trgovski, tvrdki v dobi od 10. februarja do 31. ntarca 1934.
Carinarnice ne smejo dovoliti nobenega uvoza za blago, navedeno v tabeli, kjer manjka navedba odstotka.
Za dokaz uvoza, izvršenega v omenjeni dobi (od 16. februarja 1934 do 81. marca 1934) je treba dotičnim uvoznim tvrdkam predložiti dokaze o oearinjenju. V slučaju da je bil uvoz skupen, morajo dotični uvozniki predložiti fakture, ki so bile svoječasno vidirane od carinarnice kot dokument za dobtjenje koncesije.
Te dokumente bo potrdila carinska oblast in na njih navedla najvišjo relativno količino.
3.	Kar tiče trenutno prehod, so carinarnice pooblaščene dopustiti direktno uvoz onega blaga, ki je dne razglasa ležalo pri carinarnici brez ozira na količino in izvor.
Na podlagi tega dekreta je dovoljen uvoz gotove vrste blaga (ali pa tudi prepovedan) le proti licenci v dobi do 31. marca 1935 v odstotkih količine, ki je bila uvožena, od 16. februarja do 31. marca 1934. Ta odstotek je različen in variira od 10 do 35%. Poleg tega pa je za cclo vrsto blaga določen odstotek na nič, kar praktično pomeni popolno prepoved uvoza za doticno blago. To je cela vrsta predmetov iz obsežne italijanske carinske tarife, ki obsega 951 postavk s ftodpostavkami itd. Iz te vrste smo izbrali samo one predmete, ki prihajajo v večji ali manjši meri v poštev za nas izvoz v Italijo.
Tako je znašal odstotek za tele vrste: konji 15%, niezgi in osli 25, voli, biki, krave, teleta itd. 15%, ovce in koze —, prašiči, perutnina 15%, zajci, divjačina, čebele itd. 20%, zaklana perutnina 157c, nepredelano meso 15%, predelano meso 20, jajca 25, mleko 20. maslo 20%, sir 85, sveže ribe 15%, med 35, rž 25, ječmen 30, moka 35%, krompir 35%, suhe slive 10, gobe 25, mineralne vode !l5%, svinjska mast 20%. lan 25, kalcij 25, cement 85%, greva 35%. volovske in telečje kože 25%, klej 20% itd.
Produkcija premoga v Sloveniji
Po pravkar objavljenih podatkih je znašala produkcija premoga v isloveniji v decembru 1934 118.264 ton, kar pomeni znatno manj kot v novembru 1934 in tudi manj kol v decembru 1933. To padanje je pripisovati predvsem zmanjšanim oddajam za državne železnice, industrijo ter hišno porabo.
V	naslednjem navajamo oddajo v mesecu decembru (v oklepajih so navedeni podatki za november 1934): železnicam 48.794 (52.412), od tega v Sloveniji 20.424 (18.587), brodarstvu 2.(J45 (2.985), industriji 36.499 (46,382), od tega v naši banovini 25.348 (29.190), za hišno porabo 8.076 (13.464), raznim strankam 3.576 (5.669), izvoženih pa je bilo v inozemstvo 484 (721) ton. Skupno je bilo torej prodanih 99.473 ton (novembra 121.632, decembra 1933 129.807 ton). Nadalje je znašala lastna poraba 5.492 (4.989), deputati 2.558 (2.609), odpisanih pa je bilo 570 (104) ton.
Zanimivo je, da se je oddaja železnicam izven Slovenije občutno zmanjšala, povečala pa se je oddaja železnicam v Sloveniji. Industrijska poraba je relativno izven Slovenije bolj padla kot pri nas. Razen domače porabe je bila prodaja in oddaja znatno manjša kot v novembru.
Zaradi manjše oddaje kot produkcije so se zaloge v decembru povečale za nad 10.000 ton. V začetku meseca so znašale 59.581 ton, na koncu meseca pa 69.752 ton.
Število uradništva je znašalo 215 (214), število paznikov pa 193 (188). Važno je ugotoviti, da se je kljub zmanjšanju produkcije povečalo število zaposlenega delavstva. Bilo jih je povprečno zaposlenih v novembru 5.919, v decembru pa 6.092, nasprotno pa se je zmanjšalo število šihtov od 150.838 na 140.534 in tudi zaslužek delavstva od 6,601.000 na 6, 360.000 Din.
V	naslednjem podajamo pregled gibanja produkcije in zalog (v tisočih tonah):
produkcija zaloge 1933 1934 1933 1934
januar , , februar . marec . . april . . , maj . . , junij , . . julij . . avgust . september oktober november december
115
94
95 84
90 76 80 92
91 105 113 121
134 104 96 82
83 88
84 91
108 121 131 118
138 141 147 145
154
152
153
155 141 123 105 81
78 76 65 74 76
79 78 169 67 58 60 70
Niso pa navedeni nobeni podatki n. pr. za uvoz kave. ki ostane prosta, manjkajo pa odstotki za pšenico, koruzo in konopljo, kjer to pomonl, da se faktično no more vršiti uvoz'.
Uvoz lesa
Za les veljajo lile odstotki: št. ital. tarife 604 a. 1. neobdelan sirov les 35%, 604 a. 2. rezan 20%, 604 a. 3. 4. 5. 6. 7. deščice, furnirji, palice 25%. 604. b. t. fin neobdelan les 35%, 604. b. 2. 3. 4. 5, 604 e. rezan les, furnir itd. 35% v tar. postavki 604 se nahaja borov les, smrekov, jelkin, bukov, hrastov, brezov, lipov, orehov, kostanjev, mecesnov itd. Pod postavko 604 a. 2. (z odstotkom 20%) spadajo tudi brzojavni drogovi, antene itd. Nadalje znaša odstotek za drva 35%, za oglje 15%, uvoz lesne volne je predviden, za doge zna>n kvota 20%, za vesla, kole itd. 30%, za sode 35%, za podnice 30%, za pohištvo 25%, za dele pohištva 30%, za okvirje, dele okvirjev 25%. — 619 lesene deščice za statve (to pomeni, da se ne bo dajalo dovoljenj za uvoz). 620 kopita. 621 rolete. 622, 623 les za tkalne in predilne stroje sirove deske za zaboje 25%.
Kot smo že včeraj naglasih, je pričakovati trgovinskih pogajanj Italije posebno /. onimi diža-vami, ki imajo z Italijo zelo akt;v,"io bilanco, ker gre očividno italijansko stremljenje za leni da zmanjša r.a Italio pasivnost in uravnoteži trgovino s posameznimi državami iu tako doseže tudi 'zboljšanje splošne trgovinske bilance, /lasti nas navaja na pogajanja dejstvo, da je ta ukrep smatiati za provizoričen, saj je njegova veljavnost omejena do 31. marca.
Ugodnosti za Avstrijo ostane
V krogih naših izvozni' ov je razumljivo zanimanje, kako jc z drugimi državami, zlasti pa jih zanima, če so zmanjšane tudi uvozne količine za Avstrijo in Madjarsko na podlagi rimskih dogovorov in kasnejših posebnih pogodb, med katerimi so tudi najnovejša bila med Avstrijo in Itali o baš zadnje dni. Skoro gotovo e, da zaradi privilegiranega stališča, ki ga ima Avstrija v italijanskem uvozu, in z o/irom na dejstvo, da so se zadnja pogajanja med Avstrijo in Italijo vršila baš neposredno pred ukrepom italijanske vlade, avstrij ki uvoz v Italijo ne bo nič trpel radi novih odredb.
Vsekakor pa bo treba z naše struni začeti najhitrejšo akcijo v korist naše izvozne trgovine, ki je pri pogajanjih z Italijo doživljala skoro vedno razočaranja. Upamo, da se bodo pogajanja začela čimprej, ker ni prizadet samo izvoz-iz naše ožje domovine, ampak tudi iz ostalih delov države. Seveda pa bo treba ravnotako odločno zagovarjati zahtevo Slovenije kot interes drugih pokrajin države. Nasprotno naši gospodarski interesi bodo morali biti bolj vpoštevani. ker imamo vse drugače razvile trgovske stike z Italijo kot druge pokrajine naše države.
Gospodarski razgovori z Nemčiji'. 'Poročali siro že, da so se v Momikorefn - začeli razgovori med
našimi eksperti in nemškimi glede izvajanja lani" sklenjene trgovinske pogodbe. Razgovori se gibljejo v dveh smereh: na eni strani se bavijo s plačilnim prometom, na drugi strani pa z dejstvom, da velik del naših kontingentov, katere nam je lani v pogodbi dovolila Nemčija, ni bil izkoriščen. Nadalje poroča »Frankfurter Zeilung iz .Monakovega, da bodo obravnavali na konferenci tudi tujsko-prometna vprašanja. Kqf sporoča Društvo za tujski promet v Mo-nakovein, jc pričakovati v celem 7 jugoslovanskih zastopnikov, nemških pa 0. Razgovori bodo trajali 8—10 dni.
Smučarski maraton v Visokih Tatrah
V naslednjem nava amo podatke za celo leto 1934 in primerjavo s prejšnjimi leti. Skupno je znašala lani produkcija premoga v Sloveniji 1,239.866 ton, dočim je dosegla prej: nje leto samo 1157.014 ton. Leta 1933 jc bila produkcija sploh najmanjša v letih krize. Najvišja je bila produkcija po vojni leta 1929 s 2,293.400 tonami. Pred vojno je znašala produkcija leta 1913 1,587.000 ton. Iz tega sledi, da je produkcija padla daleč pod predvojni nivo in da jc leta 1933 obsegala komaj polovico rekordne produkcije leta 1929.
Lani je znašala prodaja premoga 1,149.351 ton (1933 1,101.436 ton).
Vkljub povečani produkciji za skoro 83.000 ton ali za 7.2% so se mezde delavstva povečale le za 698.000 Din. in sicer od 68.137, na 68.835 Din, torej niti ne za 1 odstotek. To pomeni, da sc je povečanje produkcije premoga izvršilo na račun delavstva, ki je preirpeio občutno zmanjšanje prejemkov v lanskem, že Itak dovoli slabem letu.
Borm
Dne 21. februarja 1935.
Dimi ar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curi-ha, Newyorka in Pariza, narasla sta Bruselj in Praga, dočim so popustili tečaji Amsterdama. Londona in Trsta.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na našjh borzah neizpreuienjen 3.20—8.30. Grški boni v Zagrebu 29.(15-30.35.' v Belgradu 29.20— 30.20. Angleški funt je na belgrajski borzi popustil na 223.45—224 35. španska pozeta v Zagrebu 3.40 blago, v Belgradu 3.-15 blago
Ljubljana. Amsterdam 2967.15—2981.75. Berlin 1756.08—1769 95, Bruselj 102456—1029.63. Čutili 1121.01—1128 Q8, London 213.32—215 37. Ne\v-voik -1339.40—1375.72. Pariz 289 00—291.03. Praga 183.42—184.52. Trst 330.55- 372.63.
Curih. Belgrad 7.92. Pariz 20.38. London 15.0475, Ne\vyork 307.875, Bruselj 72 075, Milan 2005, Madrid 42.225, Amsterdam 208.80. Berlin 123.875, Dunaj 57, Stockholin 77.60, Oslo 75 60 Ko-penhagen 67.15, Praga 12.915 Varšava 58.325 Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05. Belsiug-fors 6.65, Buenos-Aires 0.795.
Vrednostni papirji
Danes je bila tendenca za državne papirje neenotna, deloma pa se jo celo učvrstila. Na zagrebški borzi jc celo vojna Skoda narasla. Tudi promet je bil nekoliko znatnejši ter je znašal na zagrebški borzi vojna škoda 2000 kom. in 8% Ble-rovo posojilo 8000 dol. Nadalje je bilo zaključenih tudi 150 delnic Priv. agrarne banke.
Ljtili"ana. 7% inv. pos. 74—73, agrarji 46--47. vojna škoda 371—375 (371). 6% begi. oliv. 65 (36. 8% Bler. pos. 74—75. 7% Bler. pos 0B 6<>. 7r-pos. DHB 70—71.
Zagreb. Drž. jiapirji: 7% invest. pos. 74 —T t >. vojna škoda 376 378 (376. 379). 2. 376 -377 (377. 380), 3. 370—377 (374), 4.. 5.. 0. 376—377, 7. 376 377 (381), 6% begi. obv. 65 25 lil., 7% Bler. pos. 65 —66 (65). — Delnice: Narodna banka 5200 den., Priv. agr. banka 250—251 (250). Osj. sladk. tov. 145 den., Trboveljska 121 — 125.
Belgrad. Drž. papirji: 7% Inv. pos. 75 73.75 (75.75), agrarji 46.50—17.25 (47.25). vojna škoda 378- 378.50 (378. 377 50). 3. 378—378.50 (378). 0% begi. obv. 66 60.25 (66.23) 3. 06—66.50 (611.25). 3% Bler. pos. 73- 71 50 (73.'50), 7% Bler. pos. 65 —66, 7% pos. DHB 6950-71. — Delnice: Narodna banka 5PBfc -5450 (5850), Priv. agr. banka 257.50 —250 (257).
Žilni trg
Ljubljana. (Nakladalna postaja, plačilo proti duplilfatu.) Pšenica 79 kg 2% bač. 135- 13«. lian. 78 kg 2% 132—133, koruza prekomerno suha s kval. gar. bpč. 77 50—SO. ban. 75 70. bela prekomerna suha za tnlelev 93 90. oves slav. 103 110. moka ničla ban. in bač. 215 235. št. 2 2»*)- 220. j št. 5 180—200. otrobi 105 110.
Budimpešta. Tendenca slabi. Promet t> Pšenica marec 16.60—16.67. zaklj. 10.6' ir,c-,. „iiij
Stari Smokovec, 19. februarja.
Od včeraj preloženi vztrajnostni tek se je vršil danes ob najlepšem vremenu.
Za 50 km tek je bilo prijavljenih 136 tekmovalcev; deloma radi bolezni, deloma radi hude konkurence sc je to število zelo skrčilo ln danes se je javilo na slurtu le 59 tekmovalcev. Ob desetih so jih začeli v minutnih presledkih odjiu-i ščati s starta izpred Grand-hotela v Starem Sino-, kovcu, tik |ired startom so vsakemu tekmovalcu I še potegnili čez smučke po eno črto, dn nn progi ne morejo zamenjati smučke.
Kakor je dokazal dosedanji jiotek FIS tekmovanj, so v tekih precej prepričevalno zavzeli vodstvo simpatični in skromni Finci, dasi so-prišli Norvežani iz (Iiirinisch-Purtenkirclionu v trdnem | prepričanju, da se bodo ludi z Visokih Tater vr-| nili •/. zmagami ne samo v skokih, marveč tudi v | tekih. Ko so jim Finci odnesli zmago v štafeti in : \ teku na 18 km, je ostala Norvežanom samo še I 30 km tekma, da morda tu v zadnjem hipu odne-| sejo, kar se da. Iu tako je bilo vnaprej pričakovati, da sc ho v 30 km teku bila ogorčena borba med Kinci in Norvežani, pri kateri pu tudi -^veili ne bodo neupoštuvni.
(M naših sla slarlnla samo Janša in Sniolej. dočim je Bervar,ju, l;i je prispel na start kljub ala-i bemu zdravju (včeraj je še ležal), zdravnik tekino-< vanje odsvetoval. Janša je starta! s številko 109;
minuto pred njim jc odhilel najhitrejši smučar | sveta Finec Nurinela, ki je bil že tri dni v po-j stelji in tekmuje danes kljub slabemu zdravju.
Za Janšo sta odšla dva Ceha, za njima pa Norve-' žan Latlen. Smolej je odsniučnl s štev. 128, pred j njim Čeh Dlouhv. za njim Šved Knglund in Šved } Mozitz.
Pri prvi kontroli, ki je bilu na 11 km je bil im vodstvu še vedno Ceh Mihnlak, ki je slartal
prvi. — Naš Janša je vozil mimo kol 41. v času 1:03.20: časovno je pololkel do 11 km 20 tekačev, med njimi marsikaterega srednjeevr. zvezdnika. Rabil je le eno minuto manj kakor Finec Nur-mella: najboljši čas na tem delu proge je dosegel Šved Englund in sicer 55.20.
Smoieja je Knglund kmalu po startu prehitel; Smolej se ga je hotel držat i i. a ni šlo. Ni trajalo dolgo in za njim je privozil drugi Šved Mozitz; tega se je Smolej -držah par kilometrov, dokler ; mu v nevzdržnem teni|iu ni ušel. Smolej je do l 11 km dosegel časovno boljši uspeh od 10 tekačev, h katerim moramo, kakor ludi pri Janši, pri-. šteti še 4 tekmovalce, ki so do seln odstopili Smo-I lej je rabil za progo do prve kontrole 1:03.30.
Pri prvi kontroli je bil Smolej časovno na 12., Janša na 16. mestu.
Pri drugi kontroli (25km) je bil še vedno na '.i vodstvu Čeh Mihalak.
Janša je prišel semkaj kot 42.. je torej zdrknil v vrstnem redu za eno mesto nazaj (jirehitel .f- ga je Šved Mozitz). Rabil je do 25 km 2:28.24. — {j Smolej je prišel. kot 40. v času 2:28.52. Janša se ! je plasiral do 25 km časovno na 14. mesto (napre-.-•dov«-!- zn 3 mesta). Smolej.pa pu 15. mesto (nazadoval zn 3 mesta; moral je imeti Itako očitno smolo: ni ga še na cilju in ne vemo, kaj mu je: najbrž zopet maže!).
Pri tretji kontroli (32 km) je bil na vodstvu Čeh Horn. Kot tretji pa je že privozil s štev. 36 Norvežan Vestad v času 3:00.00. Kol 16. Šved i Englund (št. 129) s časom 2:34.00(11).
Bnš se dvigu pred nami tabla, vpisan bo čas številki 109 (Janša). Napeto pričakujemo; toda koliko je naše začudenje, ko je roka pisala namesto ča.sa vzdal . I. j. izstopil . Kaj je bilo? Skočim k telefonski celici; toda vojaki sprejemajo naprej čase, desetine rok zapisuje številke, razmnoževalni aparati so v polnem pogonu. Ni časa za poizvedbe, Ireba bo čakati, da nam Janša pove sam. kaj je bilo.
Kmalu se zopet dvigne roka in zapiše čas • Smoieja: 3:03.04; časovno je že blizu Musilu, ki velja za najboljšega Čeha; za seboj |ia ima že I celo vrsto najboljših Srednjeevropejcev.
Stalo nas je par Slovencev na tribu ii: postali smo tako razpoloženi, da smo zabavali vso tribuno; vse se je začelo zanimati za našega Smoieja. 1'a ni bilo več časa, da bi mogli slediti f>o-ročilotn od ostalih kontrol, kajti že so se oglasile piščali in javile, da se
prvi tekmovalec bliža cil.iu.
ln res je že privozila štev. 55 (Šved Wjklund), kratek presledek, pa je že tukaj tudi štev. 6 (Čeh Mihalak), za njim 75 (Finec Ilusu) itd.. Začeli so se vrstiti proti cilju vedno bolj na gosto. Nismo si še upali misliti, da utegne pritf že Smolej; že se izza ovinka zaslišijo klici ^Živijo Jugoslavija : kar streslo nas je, kajti bilo je jasno, dn bo dosegel Smolej s svojo visoko številko 128, pome-šano med sprednje, krasen uspeh. Med tem ko je še vse navdušeno pozdravljalo Smoieja. sem že računal njegov čas. Pokazalo je 4:45.51. Kdo ima j doslej še boljši čas: samo deseterica; hitro pre-j letimo startno listo, da vidimo, kdo ga utegne še prehiteti; razen omenjene desetorice imajo že vsi slabe čase, pa naj se takoj pojavijo v cilju. Nič več nas ostali ne zanimajo, tudi jaz zbežim za našimi k Smoleju, ki se je že krepčal s čajem. Kako si vozil, deseti si ,drugi Srednjeevropejec, potolkel si vse Čehoslovake, vse Poljake, celo enega Norvežana, vse Avstrijce. Romune itd. Bili so to najlepši trenutki, odkar smo tukaj na Tatrah ...
<>Bil sem dobro razpoložen; le v začetku, med drugo in tretjo kontrolo me je malo dajalo*, proga je bila huda; pa sem se zopet znašel, za menoj je prišel Šved Mozitz: nekaj časa sem mu sledil, po par kilometrih mi jc ušel, pa sem zojiet zbral svoje sile in po kakih 10 kilometrih sem zopet zagledal tu in lam med drevjem beli dres in številko 129 Šveda Mo/itza. Tedaj sem spoznal, da najbrž tečem čisto dobro, in to mi je dajalo novih r moči. Pol mi je lil z obraza, nos sem imel že dav-i no zatrpan: vendar |>a sem stegoval noge in poganjal. da sem bil samega sebe vesel. Vesel najbolj zalo. ker sem se vedno bolj bližal belemu Švedu, katerega bi najbrž se prehitel, če se ne bi /našel že v cilju. Tako je pripovedoval skromni Sniolej. med tem. ko so mu Čehinje že tiščale j svoje bloke za nu'ograme ...
Ko sem vstonil v novinarsko centralo, jo že | iz vseh telefonskih celic šlo po vsem svetu- Prvn Švedska, druga Finska... deseta Jugoslavija. Pri
t6 93 17.02, zai-lj 16 88-16 99, rž marec 13.19 13 38. zaklj. 13.19 13.20. mat 13.00 13.80. zaklj. 13 00 -13.61 koruza maj 11.7.1- .tJ.80. znkli. 11.71 -11.72, julij 11.99.
Novi Sad. Koruza buč. in srem. OS—69 ban. 65—66. Ostalo neizpremenieno. Tendenca mirna. Promet slab.
d
<
L , U

= . V
• n
s >
m
■■'J i i

m
,7 ... -
prejšnjih tekmah nas sploh niso veliko omenjali, danes pu že vsi novinarji vprašujejo po naših terenih, o zimskem športu, o naših tekmovalcih itd. Odgovarja! sem istočasno trem in Se več — bil sem za glavo višji...
Kaj je bilo « Joiiotoin?
Našel sem gu veselega iu — potrtega. Veselega zaradi Smolejevega uspehu, potrtega zaradi lastne smole: med drugo in tretjo kontrolo si je v hudi strmini zlomil smučko; predno Je dobil drugo prikladno, je bila mimo žo cela vojska tekmovalcev. Na mestu, kjer je izstopil (za II. kontrolo) je ime) krasen čas, celo boljši kakor Smo lej. Ce bi torej držal isti tempo, bi lahko računal n« krasen uspeh. Ta njegova smola Je tudi med nami vplivala zelo sočutno, pu smo se poleiu vendar vsi skupaj zopet veselili Smolejev«gn uspeha. Najbolj bo morda ponosen Dečman, kajti Sniolej je tekel z Dečmanovimi smučini I
Norvežani zopet podlegli.
Kot zmagovalec je izšel Šved Knglund s časom 4:11.28, ki je zmešal račune lako Fincem kakor Norvežanom. Kot drugi se Je plasiral Finec Karppinen s časom 4:26.42, šele Iretji sledi Norvežan Brodalil s časom 4:32.31; ostali so se plasirali takole:
Rezultati na Mlkin:
1. Knglund. Švedska 4:14:2,3; 2. Karppluon, Kiuska 4:28:42; .1. Brodalil, Norveška 4:32:31; I. Ilusu, Finska I :;U :IHI; 5. Oggl, Sv len 4:35:3.!; II M a Uho, švedska 4:S5::K; 7. Vlkluml, švedska 4:38:24; S. Ilnten, Norveška 4:J8:»; 9. Moritz, Švedska 1:4.1:3«; /«. Smolej, Jur/oslarija 4:l):St; 11. Miiiler. Švica 4:49:3!1; 12. Koldovsky, Oeško-slo\ aS.,n 4.5(1:35; 13 Karplel, Poljska 4:.VI:28; 1-1. Musil Ciril, Češkoslovaška 4:55:18; ln. Vestmi, Norv.eško; lil. KHMI/ Karel. ("'i-jSkoslovrt^k:!-. 17. Gndner, Avstrija; 18, Hvaloš, 19. Martin. 20. Mihalak, val trije CoškoslovaSka.
Odmev Smolejevega uspeha
Pruga, 20. februarja. Smolej Je i zasedbo 10. in<Mttt v teku na 50 km vzbudil posulmo med Cele pravo senzacijo še sanja Io se ni nobenemu Cehu, iin ho Smolej tolkel njiho ve najboljše tekače. To za nimanje je pri Cehih tem ruauinljivejše, ker so je splošno računalo, da bodo zasedli prvn mesta med .Srodnjeevroiicl Celil. Baš radi teflfu so odstopili od lokiiK>\unja tudi Nouiol, ki so bili prepričani, da Ce boni ne bodo kos.
Du Je Smolej Uiko znatno premagal vso Cehu, Jo dolovalo tudt v Pragi kakor bomba. 2e sinoči so prispeli z Visokih Tater številni praški foto-reporterji, ki : so vjell nn plo5:o vsakega tekmovale«. Sinoči ln dati P" I »o žo prodajali slike po vseh delih češke prestolnice. Ko s,mi dRiies popoldne Iskal sliko Slmolejn, MMit mol-Ji' lnrotovtM. dn so že vse razprodane. Cehi so pokll^J vso do zadnje slike, ki predstavljajo Smoieja ua startu in v cilju ni, 51) km loku. Izdateka se niso zanimali take za slike severnjakov in cclo stike Cehov so še v rav prodaji - Lokalni listi .-o sinoči In danes z velikimi naslovi pisull o Smulejevem uspehu: Prager 1'resse. pn piše danes o Smolejevem uspehu: Posebno omenita zasluži v oči padajoči plncemout Jugoslovana Smoleju nn desetem 'mestu, ki pomeni največji uspeli .lugosl«. vije v zimskem športu.
Tekme za zimski pokal
V nedeljo se prične nogometni tnrnir za zimski pokat v prid t>re/.i>oaehiin> igralcem, ki ga organizira
2SK Hermes. O turnirju, ki obeta hiti tudi letos zelo zanimiv, bomo Se poro,"ali.
Otvoritev smučarskega doma .S alom kluba 34" na tiorjušah
Preteklo nedeljo ie Slalom klub 34 oflcielno , o tvor 11 svojo snnuarsko. postojanko nn Gorjušsh Tn otvoritev je bilu popolnoma enaka dosedanjemu delu kluba. Tiho in skromno, brez vsakega bleska in reklame Je klub otvori! to svojo drugo postojanko. I,»Iti lr I prest časom Jo otvoril ko.,, na Mošenjsk planini. Do muk na Gorjušah pn je bil nanovo postavljen, zn kar gre zahvala neknierim članom, ki so v čistem športnem idealizmu zgradili klubu to postojanko. Mala ie ta po stojauka, a zelo prijetna in doinaia. V pritličju Imni lepo jedilnico za 34) ljudi, kuhinjo, predrol«, in strani-i e, v prvem nadstropju pn spalnico zn ji^—25 ljudi
Takoj pole« doma je »kaknltileji za vež.hnnle na , ruš aja, kateremu posveta klub največjo pažnjo — i /linama oblika doma jc v popolnem skladu z okolico : snj leži dom bnš 1111 začetku vasi same. Prekrasni te-, reni, ki so hre-z dvoma najlepši na vsej Pokljuki, In pa, zima, ki traja tu do konca aprila, bo brez dvoma velika privla liost tega doma.
, ''l' r»r i lil; i otvoritve je ldub izvedel svoj klubski dan Ob ll.no je predsednik kluba g. inž. Mlrl-o I.iutnoi preil kočo pozdravil zastopniku g. imkroviteljn, domačega župnika g Dodi<"a, ravnatelja tlig. zavoda g dr I etriča ter ostale zastopnike in goste 7.a njim je go-' voril zastopnik C. dr. MarušMu dr. Major, ki ie kluba - čestital, nakur je proglasil kočo za otvorjen.,. Zn nJim JO izvršil župnik g. Dolič blagoslovitev koče in v pre i krasnem govorn opozoril vse navzo č, posebno pn do-i ma ine, nn delovanje kluba. Predsednik kluba ic z za , hvalo vsem inivzoHin zaključil to prlsr'110 slavno«) . l«t, rta*i se Jo vršilo tokmovnnjp .4t;if»>f jm Irikral ? ™; isto'nsno pa so je Vel tok vsiP ega posamezniku kof. tek na 3 km Proga jo Min pa radi toga tat.o krat .in. ker so startni! skoraj sami tumorji i,t mladina, ki tvorijo je'ro klnliovlh tekmovalcev, kalerili i,- iu Ob 14 «0 »o vršili skok) nn novi «kaknlriio; Nastopilo Jo t" uitra* umikov ln so nekateri mod njimi pokazali re-lepe skoke. —
I , ,, "n™"«« tekem *>: Tek mladina: t. Stopar t.">. ' Magister 1(V>7: 3 .TurJee 18,3": I. Punl«; :,. I.ara, ! JiMilorli: t. Unrinto ic.nl: H-JM; t!).::t ftnn'..rll-■ 1. tstlnl* 13 53 (nalholisi faf dnov.-i): Zupan i<; nr- s , Sloimi 17.110: t KroSoll 18,"n. - Tok dame- 1 PoP-ik Anica 21.41; 2. I.sttnV -3S.S.V 3 Potl.sk »7.1:.: t.' Vflnknr ;<.'< -- Skoki: I litini-" 108.4 to"'!: 2. Ma1 ui.1 v: 1 t , .. ■1. Stopar 7H.it točk: I. Znnnn 77.11 točk: MinrM 'i- 7>i 1
Tnjskopromctno dnt&too Si-. fMYrcw mi Poltorjh smučarski odsek, razpisuje rottevezno tekmo v smuku zn prvenstvo MZSl* v nodoljo. 24. februarje s startom nn Plošlču (pol Peskom) in s ciljem pri Markuševi koči (nnd-trgom Sv. Lovrenc ria Poborlul. Tektnnlo ho Po prntilili .V/SV.. Tekmovanje ze 'no ol> !1 nn Pleši*o Žrebanje Številk ob 7 30 na Pesku. Prijavo se spreiemajo ilo 7 un Pesku. Prijavnln« Din. Rn*gl»sltcv rornlta tov in razdelitev nagrad ob 17 \ gostilni Ki,, jo k .losipe r Sv. fovrencu na Pohorjn.
Sluh,m klHh M. Damtkl nrisrk. Drevi oh tn >ostn nek dnmsl-oga odseka v klubovem loi-nlu
SK Slotvm. Drevi nh 20..VI seja glavnega odbora ^ g-ostllni pr' Krnšiču.
Smučarski kluli Ljubljana pi-oln«a 1111 iKizneJSi ter min zn nedeljo rnz.plsnno medklubskn 'ok-mo v skok-Vh (Rovaoov memorlal) na Bledu. - Drevi ob 18 W sestanei tekmovnlcev v klutiovom loknlu (/vez'a, I. na-lstr 1
1'rrcnslvn \otranjxkr r »mukn. razpisano ]», SK .InVornlkn zn nedeljo, se no bo vršilo.
Po rremrnskem poročilu J/.S7. iu SPIt dna Jt.fr hrimrja ie eniukn ugodna v sleile"ih krajih: Phiniua un Kroju. Pokljuka. />.>•■>'- \lo}*'rrtntr. Jezerska, Krnnirka II" <1 OUtuieu- Italrrr, I r.«ic. krnica, Tamar b ntfr.
S:
JVasznaikila
Dravska sekcija Jugoslovanskega veterinarskega združenja ima v nmleljo, 24 februnr.ln ob 8.3« glavni letni sestanek v Celjn v prostorih Celjskega doma. Poleg volitev odbora so na dnevnem redu važna stanovska vpruSanja.
Ciubliana
1 Opozarjamo na drevišnji Hiindlov koncert v Hu-budovi pevski dvorani poslopja Glasbene Malice. Začetek toCno oli 20. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, sedeži po 10, stojiš.a po D Din.
1 Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v soboto, 23 februarju ob 20 v restavraciji »Zvezda« na Kongresuom trgu redni letni občni zbor e sledečim dnevnim redom- 1. Citonje in odobrenje zapisnika: 2. poročilo (Klbora ln revizorjev; 3. volitev novega odbo-ra, revizorjev in razsodiSia; 4. določitev 61anarine; 5. samostojni prodlogi; fi. .Zdravniški vestnlk"! 7. islučajnosti Vsi dlani društva so naprošajo, da se občnega fcbora gotovo udeleže.
1 Trnovski oder v Ljubljani vpri/.ori v nedeljo na od m Zadružnega doma v Karunovi 14 ob 20 veseloigro s petjem «Moe uniformo«. Vstopnice se dobijo v preit-prodaji v nedeljo od 10 do 12.
1 Predavanje v društvu .Pravnik«. Drevi priredi druStvo »Pravnik« točno ob 18 nu sodišču, dvorana 79, predavanje. Predava g. dr. Josip Voršič o zaš-iti upnikov de lege fereudu. Vabijo se člani in prijatelji društva, dn so zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. — Odbor
1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Mari-1in trg 5; mr. Knralt, Gosposvetska cesta 4, in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31.
Drugi hraii
St. Vid nad Ljubljano. Občinski odbor Rdečega križa vprk&ori v nedeljo, dne 24. t. m. v Ljudskem domu voselotgro sDanes bomo tiči«! Prijatelji smehu vabljeni.
Slovenska Bistrica. Prosvetno društvo v Slovenski Bstrici vprizori v soboto, dne 21. febr. ob 20 in v nedeljo, dne 24 febr. ob 15 v dvorani hotelu »Beograd« Gogoljevo komedijo Zenitev., Prijatelji vesele in poštene zabave vljudno vabljeni; pridite v obilnem številu!
Dramatični odsek KA v Hotcdršici vpriisorl v nedeljo ob 20 v Društvenem domu tel«) in zanimivo igro: •Carski sel«. Spisal Ivan ReUenšek. Vabimo!
Naše diiaštvo
Kongrenacija akademkinj ima drevi ob 18.15 svoj tedni shod. Prosimo, pridite točno!
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2-—. Na I manjši znesek ze mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoka petllna vršilca po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZlfl znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. Nova fina godba.
(h)
llužbodobe
Služkinjo
starejšo, samostojno in zanesljivo, ki ima potrpljenje z otroci iščem s 1. marcem. Plača 250 Din, začetna plača 200 Din. -Naslov: Učitelj Hudales,
Šmartno ob Paki.
(b)
Zenitbe
Poročiti želi
služkinja z nekaj prihran ki dobrosrčnega gospoda, ki ima stalno službo ali obrt. Starost 30—35 let. Dopise upravi »Slovenca« pod »Sreča v zako-
nu« št. 1833.
(ž)
Mesto hlapca
v trgovini išče mlad in zdrav krepak fant. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trgovina 1831«.
Denar
Posojila
na vložne kniižice dale Slovenska banka. Ljubljana Krekov trg 10
Posestva
Ce avto svol stan oruOu/us ar motorja bt znebil se rad bri kuncev U mnogo pritent <ttn venčen namaniif* insrrat
Žalostnim srcem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, svak, stric in nečak, gospod
Anton Elsner
uradnik Higijenskega zavoda, in rez. poručnik, imejitelj Jugoslov. krone V. reda in sv. Save IV. reda
dne 18. februarja, v 35. letu starosti nenadoma umrl.
Pogreb blagega pokojnika se vrši 22. februarja ob 15 iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico.
Ljubljana-Banjaluka, dne 21. februarja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
Hranilne knjižice
kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Praška ul. št. 6-11. Tel. int. 38-38. d
'CZEEH3IS51
Penzijonat
se odda boljšemu gospodu v novi vili. Ponudbe j na upravo »Slovenca« pod »Idila Belekrajine« št. 1841.
Gostilna
»Pri Vipavcu« se	da v najem. — Lastnik:	Curk, Frankopanova 11,	Maribor.	(n)
Majhno posestvo
solnčna lega, nova hiša 3 min. od ceste, 10 min. od postaje Rajhenburg in 20 min. od Videm-Krško naprodaj. Videm 57, Pol-šak.
Kupimo
Bukove hlode
Ia, od 35 cm premera 2.50 m dolžine naprej -kupim več vagonov za sukcesivno dobavo v smeri Ljubljane. Najugodnejše ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno plačilo 1826«.
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhini-sko posodo, orodje itd. -po znatno znižanih cenah Stanko Florlančič, želez-nina, Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne kniižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev 2951
Sveža jajca
zajamčena, debela, zaboj 720 komadov za 355 Din razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler Tuzla.	(1)
Ženini, črne suknje
in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU Sv Petra c 14	(1)
II
Radio
!l
Radio
štiricevni, baterijski (Rein-artz), prav dober, zamenjam za dober fotoaparat na plošče. Adam Milko-vič, šol. upravitelj, Sela-Kamnik.	(i)
1
II«
m n:
LHuUen ogiui r '•'.uirrjicu oosestva ti hitro proda; ie ie ne t gotovim denarjem naf kunrn ti s kniiiim dn
Pult, police,
napisne table, vse dobro ohranjeno — poceni prodam. Andlovic, Komen-skega ulica 34.	(1)
Ia svinjsko mast
zamorete dobiti v vsaki količini v kantah, zaboj-čkih in sodih pri: Grabin-ski Eugen, Sombor, telefon 344. Zahtevajte ponudbe.	(1)
Tovorni voz
malo rabljen, ugono naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1847. (1)
Obrt
Predno se odločite
j a popravilo 'Vaše kontrolne olagajne
zahtevane ponudbo od spechalneao mehaniko
£ Žitnik, Gjubljana
Kolodoorska ul. 26 Tet. Sten. 34-23 Z" vsako delo pismeno lamčlm /
ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA«
5000000
žena se ne more motiti
ko Izbira ta puder
Polt očarljive lepote. »Mat < odraz na koži, ki traja ves dan. Naravna lepo a ki ie ne kvarijo ne veter, ne dež, pa tudi ne potenje med plesanjem. Vse to Vam zajamčuje puder Tokalon.
Skrivnost je v patentiranem načinu, po katerem se izdelute puder Tokalon. Nova nenavadna sestavina »smetanova pena« se pomeša z najfinejšim pudrom trikrat prese-janim skozi svileno sito. 7aradi tega puder Tokalon ne more izsušiti naravne maščobe kože, da bi zaradi tega koža podala razka-va in suha kakor ie to pri uporabi navadnih vrst pudra.
Ta skrivnost ie znina miliionom žena gotovo v sveh deželah sveta, ki redno uporabljajo puder Tokalon. Samo taka ogromna proizvaja omorfoča tovarnarjem da iz-de1">eio puder naiboliše kakovosti po tako n<zki ceni
Debcgo
fiskalno napravo
skoro novo aparat in večjo zalouo črk, le malo č*sa rabljeno, ceno prodam Naslov pove uprava Slovenca" pod „PCDegO"._
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva eesta 5 'paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Domo-liuba« in »Bogoltuba« naročate inserate m dobit« razne tnlormaciie — Poslovne ure od oot 8 eni-trai do pol 1 Dopoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska številka 3030
ZAHVALA.
Ob nenadni, bridki izgubi ravnalelj'a naše predilnice v Litiji gospoda
LOUIS PREISS-A
smo prejeli toliko izrazov sožalja, da nam ni mogoče, se vsakemu posebej zahvaliti, zalo tem polom izrekamo vsem našo iskreno zahvalo.
Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner d. d.
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne
preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. z o. z.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/EL

.. . r. ..<•-
Bjornstjerne Bjdrnson:
21
Deklica s Prisoi
»Toliko let sva gledala drug za drugim,« je slednjič rekla.
»Ti si bila ponosna, kdo bi si bil upal s teboj odkrito govoriti...«
»In vendar na svetli po ničemer drugem nisem bolj hrepenela... Čakala sem dan za dnem, kadar sva se srečala... Zdelo se mi je že, kakor da bi se ti ponujala. Nazadnje sem mislila, da ne maraš za me.«
Zopet je bilo vse tiho. Thorbjorn ni slišal ne odgovora ne ihtenja; celo bolnikovega dihanja ni slišal.
Pomislil je na ženina, ki ga je poznal za poštenega moža. In zasmilil se mu je.
Zopet je ona prekinila molk:
»Bojim se, da bo z menoj doživel le malo veselja... on ... kdo ...«
»Pošten mož je,« je rekel bolnik ter iznova zaječal. Vsekakor ga je bolelo v prsih. Kakor da bi občutila njegovo bolečino, je spregovorila:
»Res, hudo je tebi... ampak ... midva bi se pa le ne bila mogla tako-le pogovoriti, ko bi se to ne bilo zgodilo. Ko si udaril Knuda, sem te takoj razumela.«
»Nisem mogel več prenašati,« je rekel. Cez hipec pa je dostavil: »Knud je zloben.«
»Ni doher, ne!« je rekla sestra.
Oba sta obmolknila. Potem pa je on spregovoril:
»Čudno bo, če bom še kdaj zdrav. Ah, saj mi je sedaj vseeno.«
»Če je tebi hudo, je meni še mnogo hujše.« In zopet je močno zajokala.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc
»Ali odhajaš?« je nato vprašal.
»Da,« je odgovorila. In čez malo časa: »Moj Bog! Moj Bog! Kakšno življenje bo tok
»Ne jokaj tako!« je rekel. »Bog bo kmalu vzel to moje življenje in potem boš videla, da ti bo bolje.«
»Bog, o Bog! Zakaj nisi spregovoril!« je pridušeno ječala, in zdelo se je, da sklepa roki.
Thorbjorn je mislil, da je odšla ali pa da ne more nič več spregovoriti, zakaj dolgo ni ničesar več slišal. Zato je odšel.
»Kakšen prepir sta imela godec Lars in Knud Nordhaug?« je Tliorbjorn vprašal prvega, katerega je srečal na dvorišču.
»Hm, ta dva? Da...« je rekel hlapec Peter in tako nagubal obraz, kakor bi hotel v gubah nekaj skriti; »res lahko vprašuješ, ker je ves prazen nič. Knud je Larsa vprašal, ali njegove gosli na tej svatbi kaj lepo pojo.«
Isti hip je prišla mimo nevesta. Gledala je v drugo stran; ko pa je slišala, da je nekdo imenoval Larsovo ime, se je okrenila ter pokazala svoje velike, zardele, begajoče oči. Sicer pa je njen obraz bil kar mrzel, tako mrzel, da se je Thorbjornu zazdelo, kakor bi njen obraz drugače govoril kakor so govorile njene besede. In pričel je o tem razmišljati.
Bolj spredaj na dvorišču je stal njegov konj in čakal. Thorbj6rn je zategnil svoj pregelj in se ozrl za ženinom, da bi se od njega poslovil. Ni ga mikalo, da bi ga poiskal, še celo ljubše mu je bilo, da ga ni videl, in je naglo sedel na voz. Na levi strani dvorišča, tam, kjer je bil skedenj, pa je v tem hipu nastalo kričanje in vpitje. Cela tolpa ljudi se je pripodila za velikim moškim, kateri je rjovel:
»Kje je? ... Ali se je skril?... Kje pa je?«
izdajatelj: Ivan liakoveo.
»Tam-le!« so klicali eni.
»Naj ne hodi naprej!« so rekli drugi. »Iz tega bo nesreča!«
»Ali je Knud?« je Thorbjorn vprašal dečka, ki je stal ob vozu.
»On je, pa je pijan. Kadar ga ima, vedno sili v tepež.«
Thorbjorn je bil že na vozu in je pognal konja.
»Nikar, tovariš, ostani tukaj!« je nekdo zaklical za njim.
Nategnil je sicer vajeti; ker pa konj ni takoj obstal, ga je pustil.
»Hej, ali se bojiš, Thorbjorn Granliden?« je nekdo zakričal tik za njim.
Sedaj je vajeti krepkeje nategnil, ne da bi se ozrl.
»Stopi dol in nam delaj tovarišijo!« je nekdo klical.
Thorbjorn je okrenil glavo.
»Hvala, moram domov!« je rekel.
Začeli so ga pregovarjati in med tem se jih je vse polno nabralo okoli voza. Knud je stopil pred konja, ga božal in tapljal, potem pa ga je prijel za glavo, da si ga ogleda. Knud je bil potegnjen fant plavili, a šče-tinastih las in topega nosa. Usta so bila velika in debela, oči temno-modre, a predrzne. Svoji sestri je bil le malo podoben. Le okrog ust sta si bila podobna, tudi njegovo ravno in pokončno čelo je spominjalo na sestro, dasi je bilo njegovo nižje. Sploh je bilo v vsem njegovem obličju nekaj sirovega, medtem ko je bilo njeno res čedno.
»Kaj hočeš za svojega konja?« je vprašal Knud.
»Ga ne mislim prodati,« je rekel Thorbjorn.
»Ali morda misliš, da bi ga ne mogel plačati?« je silil Knud.
»Ne vem, ali moreš ali ne moreš.«
Postrežba. — Gospod Gladnik stopi v gostilno in naroči kranjsko klobaso s kislim zeljem. Čaka 10 minut, klobase ni. Čaka dvajset minut, pol ure. Klobase še vedno ni. Končno pokliče plačilnega: »Gospod plačilni! Kaj pa moja klobasa?«
»S kislim zemljem?«
»Dal«
»Osem dinarjev, prosim!«
★
»Povejte mi no, gospod Jernej, ka| vam je šinilo v glavo Zakaj se sprehajate po mestu z gasilsko čelado na glavi?«
»Sama gola previdnost, vam povem! Davi sem v gospodarskem delu bral, da v Jugoslaviji izdelajo toliko strešnih opek, da iih pride sto na vsako glavo.«
★
Uljudnost. — Trgovec svojemu prodajalcu: »Oni-le gospod se je pritožil, gospod Krivan, češ da niste njegovi gospe pokazali dovolj uljudnostil«
Prodaialec, ves upehan, pospravlja cele kupe blaga: »Saj ie pa uljudnost menda edino, kar imamo v trgovini, kar bi ji ne bil pokazal.«
Urednik: Viktor Cenčič.