o J /) /m o r J-j >w feV' ' -f ■HI PoStmna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja 12. septembra 1965 Leto XXI. - St. 217 (6195) Zavest usodne odgovornosti BORIS PAHOR i. Mislim, da je globoka resnost, s katero se letos zavedamo neizbrisnih znamenj, ki jih je bazoviška kri pustila v nas in na naši zemlji, dokaz možate in modre zrelosti. Zakaj kolikor bol) se časovno odmikamo od resničnosti tistih septembrskih dni, toliko bolj se nam razodeva pomen daru, ki so ga mladi ljudje položili na žrtvenik, in toliko bolj se poraja v nas zahtevna potreba, da se približamo živim Podobam, živim obrazom teh naših fantov. Da, takd je, kakor da jih skušamo imeti zmeraj bolj resnične ob sebi, kakor da želimo iz pogledov in gibov zvedeti za njihov odziv na življenje, ki ga mi danes živimo, odziv na naloge, ki jim smo ali nismo kos, odziv na našo zvestobo ali nezvestobo. Zmeraj bolj razločno se oglaša v nas občutek nevarnosti, ki preži iz zasede, občutek tihotapske, a vztrajne ogroženosti; zato iščemo Podobnosti in razločke med sedanjostjo in preteklostjo, zato primerjamo današnje okolje z nekdanjim. In prav zavoljo tega samogib-nega iskanja bratske zaslombe, prav zavoljo tega novega nemira, ki se nas polašča, smo nekoliko bolj pravični pri navezovanju človeško preprostih, skoraj bi rekel vsakdanje zanimivih, življenjepisno mnogoštevilnih stikov s temi našimi odločnimi primorskimi predhodniki. Potreba, to se pravi sebičnost nas je pripeljala na prag pravične presoje; a ne glede na skrite silnice našega razvoja je vendar res, da si danes odkritosrčno priznavamo, kakd brezskrbno se negujemo, kak6 razkošno se razdajamo letnim časom, medtem ko je bil pred tremi desetletji našim ljudem vsak ko rak samo tvegan premik v hudobnem ozračju, v katerem je bila tudi blažena sončna svetloba strupena. Takd da smo se šele ob ugotovitvi svoje življenjske udobnosti danes začeli pravilno zavedati, kako brezupno je bilo takrat, ko je že trkanje na vratih prebujalo v srcih strah, ko je že hišnikov pogled v veži priklical mračno podobo kvesturina. Saj, po vojski se nam je skoraj posrečilo, da smo pregnali temne sence iz sebe, zdaj pa nas želja po pomoči miselno spet vodi v obdobje tesnobe in mdre. V gibih tedanjih ljudi, ki so bili ujeti v mraku železne Pasti, iščemo odgovora svojim dvomom; z obnavljanjem, z oživljanjem njihovih notranjih bojev in odločitev bi radi odkrili spodbuden namig za današnje upanje in današnjo vero. Vračamo se iz svojega sonca v njihovo temo, zato da nam bi še enkrat pomagali, zakaj bojimo se, da ti, pijani od svetlobe, pozabili na vrednost njene domače toplote. ii. Saj mogoče ni docela res, a vse kaže, da smo se doslej večina klanjali pogumu in junaštvu naših padlih iz atavične potrebe po zado-stilnih obredih. Navadili smo se, da smo v določenih presledkih spustili zrno kadila na žerjavico, ko pa se je dišeči dim odtegnil od naših nosnic, so se naši dnevi spet razlezli v brezpomembnost in lahkotnost mirnega trajanja. Periodično smo nosili vence, naša zavesti pa so počasi vodenele. Ko je preteklo ducat mesecev, smo sestavili visokodoneč govor, medtem pa smo pustili, da so se okoli nas značaji mehkužili. Gotovo, tudi strah pred neizprosnostjo atomskega pogina je načel vero v preživetje takd majhne narodnostne enote, kakršna je naša; a vendar smo se mi vdali lagodnosti dosti bolj lahkomiselno kakor drugi, ki so se kljub miri zavoljo atomske nevarnosti z vso skrbnostjo trudili in se trudijo, da bi predali podedovane vrednosti prihodnosti. In gotovo je tudi to res, da smo se, ko sta svetovni vihar ih nato naš tukajšnji vihar utihnila, upravičeno oddahnili; zakaj prevelika je bila mera zla, ki se je zgrnilo na to takd malo ped zemlje. A je spet prav takd res, da nas je odkupnina, s katero smo rešili svoje človeško dostojanstvo, predrago stala, da bi lahko zanemarjali tudi najmanjši drobec svojega imetja, da bi se tudi samd za trenutek odpovedali budnosti. Zato je priložnostna hinavščina slavospev padlim, ki se ni rodil sredi kapilarnega dela za uresničitev idealov, za katere so se padli žrtvovali; zato je spomenik neživ predmet, če je število tistih, ki se ob njem zberejo, zmeraj bolj redko, zmeraj širša pa ob njem praznina. In takd je pri nas zares bilo, dokler nas ni kakor klic sredi noči Presenetila mladina s svojim Spominskim tekom, s katerim je takd Pravično in hkrati takd modro povezala žrtve druge svetovne vojske e bazoviško krvjo, iz katere je vzklilo vse, kar je močnega in pogum-Vega rodila naša dežela. Bilo je kakor čudež, a bila je resnica; iz skritih podzemeljskih sokov se je vzdignil studenec, ki ni o njem dotlej nihče nič slutil. In kar je bilo še bolj čudovito: mladi ljudje so imeli plemenit, razgiban in obenem resen slog, kakršnega je trenutek zahteval. Da, mirno lahko rečemo, da se je kljub našim velikim zmotam, kljub vsemu, s čimer smo se pregrešili nad svojim rodom, po nevidnih odrešilnih stezah duh naših padlih preselil v naš mladi rod in ga obo-Oatil s čistim, neomadeževanim čutom odgovornosti. In če ima marsikateri izmed naših mlajših očetov, ko v polsenci sledi življenju svojega občestva, manj težko vest, potem se ima za ta občutek zahvaliti samo mlademu rodu, ki se ni zmenil za njegovo koristoljubje. In če ni danes ta pomembna obletnica spet samd priložnost za Ponavljanje že stokrat ponovljenih fraz, potem gre za to spet zasluga mladim ljudem, ki so naredili, da ni bazoviška gmajna samo simbol skupne ljubezni, ampak tudi simbol nove skupne vere in skupnega snupanja. III. A v tem pomembnem dnevu, ko tudi vidno in otipljivo izražamo svojo potrebo po tesni povezavi s samozavestnimi zgledi preteklosti, 1e nujno, da se zavemo nalog, ki nam jih postavlja naš čas in naš Položaj. Zakaj kakor so nekoč vzori, ki se jim danes klanjamo, jasno sprejeli svoje dokončne odločitve, prav takd je za naše občestvo zdaj naPočil trenutek, ko smo postavljeni pred usodno odgovornost, da se Odločimo ali za biti ali za ne biti. Seveda, doba je drugačna in okolje je drugačno, ozračje na splošno celd naklonjeno; če iz tega sledi, da živimo kolikor toliko v miru, Prav tako tudi sledi, da je zdaj nevarnost morebiti še večja, ker je Suhrbtna in nam izpodkopava temelje neslišno in vztrajno kakor koro-mja. Skušnjavec si je dal masko, v katero je vtisnjen prisrčen smehljaj, znašel je lepo pesem in njegov glas je kakor glas Siren. Od naše modrosti je odvisno, da ne bomo zavrgli, ne lepote ne prisrčnosti čudo-vite pesmi o bratstvu, a da se bomo obenem kakor Odisej znali privezati k jamboru našega čolna in takd rešili čoln in moštvo pred ska-«wni gotove pogube. Dati se privezati k jamboru pa se pravi ostati zvest narodnim izročilom, se pravi krepiti v nas samih in v svojih bližnjih pomen zve-*t°be. Kajti zvestoba svojemu bistvu, zvestoba prvinam občestva ni omejevanje, ampak poglabljanje. In kdor je sebi zvest, ta šele lahko Vajde abecedo, ki je veljavna za vse. Zato je tisti, ki odpade iz strahu oportunizma, večkrat duhovna pokveka; in nič ne koristi človeške-mu sožitju, kdor načrtno, vseeno če v slabi ali dobri veri, omogoča *a se takšne duhovne in duševne skaze množijo. Da, neovrgljivo je res, da smo zdaj pred usodno odgovornostjo jo moramo skupno in razločno sprejeti. In začeti bo treba spet od kraja; vso klavmost zadnjih let bo treba odmisliti in trezno bo treba vdelati nov načrt Za vse, kar so razna gibanja zagrešila proti narodni tvesti, bo treba delati pokoro in to takd, da se bo našemu človeku vrnilo zaupanje v slovenski rod. In pri tem nam bodo morali biti ob *trani tudi bratje ki živijo v svoji republiki; kajti nič nam ne bo po magal ne njihov' turizem ne njihov tehnični razvoj, če nas ne bodo krepili v zvestobi svoji biti. Naša zvestoba pa je čista in nedolžna, ker ni uperjena proti nikomur; žeiimo samo ostati t0i kar smo. In zato bomo zmeraj prijateljsko naklonjeni tistim ki bodo to naše hotenje sprejeli brez skritih namenov; in bolj bo njihova pravičnost iskrena, manj bo zadržan naš odziv. To so naše misli in sklepi, s katerimi se povezujemo s preteklostjo. sPomenik pa, ki ga danes postavljamo našim padlim, in ki je lep, ker »a je izdelal 'pomemben kipar, ki ga imamo radi, je vendar, žal, samd vitek kamnit steber. Samd kos kamna, ki nam ga bodo morebiti oskru-mit. kakor so doslej oskrunili vse naše spomenike. Zato pa je pogla-v*tno, da se ob teni kamnu zaobljubimo, da ne bo nihče več skrunil na*. ne kot občestvo ne kot posameznike, in da se ne bomo z nezve stobo skrunili sami. , .. ,. Samo takd bomo izročilo, ki so nam ga zapustili padli mladi ljudje, °*4alt nedotaknjeno prihodnjim rodovom. U Tant prispe danes v indijsko prestolnico Nov Kosiginov poziv Ajubu Kanu in Sastriju U Tant je prispel včeraj v Bom bay, kjer ga je pozdravila velika množica - Na obeh straneh ponavljajo že znane pogoje za ustavitev sovražnosti - Predsednik malezijske vlade predlaga konferenco vladnih predsednikov Commontvealtha - Boji na vseh frontah se nadaljujejo BOMBAY, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je prišel danes z letalom iz Pakistana v Bombay. Tu bo prenočil in bo jutri zjutraj odpotoval v Novi Delhi na razgovore s tamkajšnjimi državniki. V indijsko prestolnico bo prišel tudi načelnik vojaških opazovalcev OZN v Kašmiru general Mimmo. Pakistanska vlada Je obja- vila uradno sporočilo o razgovorih z U Tantom. Poročilo pravi, da je predsednik Ajub Kan rekel U Tantu, da mora «vsak sporazum z Indijo za ustavitev sovražnosti z namenom, da preneha sedanji indijski napad, vsebovati sporazum, ki naj jamči Izvedbo plebiscita v Kašmiru*. Sporočilo dodaja, da U Tant ni postavil izrecnih predlogov ter je pakistanskim predstavnikom izjavil, da se njegova naloga omejuje na okvir, ki so ga začrtale resolucije Združenih narodov. U Tant se je povečini pogovarjal s pakistanskim zunanjim ministrom. Njuni razgovori so skupno trajali pet ur. Z Ajubom Kanom je imel U Tant dva pogovora. Sporočilo pravi, da sta s- Buto in U Tant odkrito izmenjala misli. Buto je U Tantu izjavil, da Pakistan «zelo spoštuje Združene narode in se je vedno držal listine te medna- rcdne organizacije)). Buto Je dodal, da ceni dejstvo, da je U Tant prišel v Pakistan «z najboljšimi namenl», in je izrekel upanje, da bo U Tantovo poslanstvo uspešno. Buto je dalje izjavil, da «Pakistan trdno verjame v mir in potrebuje mir za napredek«. Nato pravi sporočilo, da je U Tant odgovoril Butu, da je nanj napravila vtis «zvestoba Pakistana Listini OZN», ter je zelo cenil «pozitlvno stališče Pakistana do OZN». U Tant Je obžaloval, da je sedanja oblast OZN za vzdrževanje miru »šibka . in zelo neprimerna)), ln Je Izrekel upanje, da bo OZN mogla postati reB učinkovito orožje za mir. Predstavnik pakistanskega zunanjega ministrstva Je izjavil, da je pakistanska vlada obrazložila U Tantu načrt treh točk: ustavitvi sovražnosti bi moral slediti popoln umik indijskih in pakistanskih čet s celotnega kašmirskega ozemlja. Na tem ' ozemlju bi morala med pripra- vami za plebiscit bivati sila OZN, ki bi Jo sestavljali afriško-azijski vojaki. Plebiscit bi mo-rti biti v treh mesecih v smislu resolucije o Kašmiru, ki so Jo Združeni narodi odobrili 5. januarja 1949. Predstavnik je pripomnil, da so ta pakistanski načrt obrazložili U Tantu «na splošno« in ga bOdo zopet predložili, ko se bo varnostni svet OZN zopet sestal. Na letališču v Ravalpindiju, kamor Je spremljal U Tanta, je pakistanski zunanji minister Buto izjavil, da Je U Tant posvetil svojo glavno pozornost predvsem možnosti ustavitve sovražnosti. Dodal je: «Ne nasprotujemo ustavitvi sovražnosti. Toda če se hoče doseči trajna pravičnost za kašmlrsko ljudstvo in trajen mir, bi morala ustavitev sovražnosti biti sestavni del splošnega sporazuma.* Na vprašanje, ali Je Pakistan zaprosil vojaško pomoč od Kitajske, je Buto odgovoril: «Obmlll smo se na vse miroljubne države sveta za pomoč pred okritlm ln neupravičenim napadom. Vojna bo trajala, kolikor bo trajala.* V Bombayu je U Tanta pozdravila na letališču velika množica. U Tant je časnikarjem izjavil. d > so bili njegovi razgovori s pakistanskimi voditelji «koristni za pripravo poročila varnostnemu svetu*. Nocoj je U Tant gost guvernerja države Maharaštra. Predsednik indijske republike Rada Krišnan je po radiu izjavil, da je Indija pripravljena proučiti vsak morebitni predlog glavnega tajnika OZN U Tanta za mirno rešitev spora s Pakistanom. Ponovil pa je indijske pogoje za ustavitev sovražnosti, k< so: umik rednih in nerednih pakistanskih čet z indijskega področja Kašmlra; zagotovilo, da se ne bodo ponovila napadalna dejanja. Ponovil Je obtožbo, da pude na Pakistan vsa odgovornost. za raztegnitev spopadov in da Je Pakistan bombardiral indijska mesta ter povzročil smrt med civilisti, medtem ko Indija omejuje svoje operacije na vojaške objekte. Predsednik je nato dejal, da nameravajo indijske čete samo braniti indijsko ozemlje, ln da Indija ni mnenja, da Je v vojni s Pakistanom. Zatem Je primerjal stanje v obeh državah ln je dejal, da Je Indija »liberalna demokracija, ki spoštuje vse vere, medtem ko je Pakistan vojaška diktatura in teokratska država*. Na koncu je dejal, da «rešltev demokracije narekuje zmago Indije*. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva pa Je izjavil, da Indija nima nobenega posebnega predloga za U Tanta. V Novem Delhiju se bo U Tant pogovarjal s Sastrijem, z zunanjim ministrom ln z ministrom za o-brambo. V Moskvi je sovjetsko zunanje ministrstvi sporočilo, da je predsednik vlade Koslgin znova po zval Indijo in Pakistan, naj u stavita boje. Ajuba Kana ln ša strija je pozval, naj se trudita da se takoj ustavijo sovražnosti Ko bi to dosegli kot prvi korak za rešitev spora, bo moč priti do umika indijskih ln pakistanskih čet na razmejitveno črto, ki Jo določa indijsko-pakistanski sporazum od junija 1949. Kakor je znano, je Kosigin poslal prvi poziv Indiji In Pakistanu prejšnjo soboto. Vsebino novega poziva so objavili danes v Moskvi na tiskovni konferenci, ki Jo Je sklicalo zunanje ministrstvo. Poziv vsebuje vse elemente izjave, ki jo je 7. septembra objavila agencija Tass. Zlasti ponavlja ponudbo za dobre usluge za rešitev spora ter izreka sovjetsko zaskrb- v Aziji ,kl Je itak že napeto zaradi ameriškega napada v Vietnamu. Poziv tudi poudarja, da za sedaj Je zaman spraševati se, kdo Ima prav ln kdo ne, ker je najvažnejše predvsem ustaviti boje. Predstavnik zunanjega ministrstva Zamjatln je na tiskovni kon-ferencl Izjavil: ((Sovjetska ponudba Je še vedno veljavna in Sovjetska zveza je pripravljena nuditi svoje dobre usluge, če se bo obema vladama zdelo to koristno. Sovjetska ponudba ostane v veljavi ne glede na mirovno poslanstvo glavnega tajnika OZN U Tanta. Na vsak način sovjetska zveza in sovjetsko ljudstvo z naklonjenostjo sprejemata vse napore za mirno rešitev spora* Koslgin je danes sprejel indijskega poslanika v Moskvi Kaula. Pogovor je zahteval indijski poslanik, ki je Kosiginu izročil pismo Sastrija. Ta se zahvaljuje Kosiginu za njegovo ponudbo za posredovanje. Indijsko poslaništvo javlja, da n« bodo objavili vsebine Sastrije-vega pisma. Vendar pa se Jo zvedelo, da pravi S astri, da zaupa v poslanstvo U Tanta. In- (Nadaljevanje na 2. straniJ M- 71 v - am...........................................,.... Danes ob 10. uri na pokopališču pri Sv. Ani odkritje spomenika štirim bazoviškim junakom. Ob 15. uri spominska svečanost pri spomeniku v Bazovici : i PO ZAKLJUČKU RAZGOVOROV S PAKISTANSKIMI VODITELJI HabsburSka vlada je vsiljevala goriškim Slovencem ln Italijanom nemške srednje šole. Vstop v nemško gimnazijo je olajševala nemška vadnica. Slovenski so bili zame le prvi trije razredi ljudske šole. Sledili so jim trije razredi nemške vadnice s slovenskim učnim jezikom. Od tod je bil vstop v gimnazijo. A v jeseni so bili v naši vasi ošpice in tudi zdravi učenci nekaj tednov niso smeli v Gorico. Ko sem končno smel v prvi razred, kjer je bil razrednik trd Nemec iz nemških dežel, sem opazil, da je med nemščino, ki so mi Jo dotlej posredovali slovenski u-čitelji, in govorico trdega Nemca precejšnja razlika. Ta govorica ml je bila skoraj na pol nerazumljiva. Razredniku je bilo to v zabavo. Prisrčno se je smejal mojim zadregam, ugotovil Je, da sem veliko zamudil, a se bo to dalo s pridnostjo popraviti. Dalo se je komaj, komaj. V četrtem razredu so nam dali za razrednika trdega tirolskega Nemca, ki je dajal prednost svojemu domačemu izgovoru. Dobrodušno je mlel po svoje, nam pa je šlo često na veselo muzanje, ker je marsikaj ostalo zapečateno s sedmimi pečati. V odmorih Je kak naš hudomušne* posnemal njegovo lajanje, da so nam stopale solze v oči. Profesor, ki je imel inšpekcijo na hodniku, je začudeno pomolil glavo v razred ter nedolžno, skoraj plašno vprašal: «Vos loha? Vos loha?» S težavo smo uganili, da misli: «Was lachen’s» («Kaj se smejete*?), a nihče se ni upal pojasnjevati. Poredneži so se tudi med njegovimi predavanji napenjali, kakor da jih lomi smeh in ta ali oni je kdaj prasnil. Profesor se je zagnal k njemu s svojim: »Vos loha?*, ga oštel ter nato zapisal v raz-rednico. Drugič je kdo zaklical: «Vosloha gre. Danes mir, da ne bo solil petič!» «Voslo-ha» je postal simbol vsiljivega državnega potujčevanja, ki nasprotuje zdravi pameti in temeljem vzgojeslovja. Šopiri se z nerazumljivo učenostjo, ki vzbuja smeh. Goriški Slovenci in Italijani so zahtevali dolga leta slovensko in italilansko gimnazijo namesto potujčevalne nemške, a je niso dobili. Sele na koncu, ko je klecajoči habsburški vladavini že tekla voda v grlo, se je dala omečiti. Pozno, prepozno. Profesorja «Vosloha» smo se nehote spomnili čez malo let, ko Je druga vladavina, to pot rimska, na lepem sklenila, da se primorske slovenske srednje šole čez noč spremenijo v Italijanske. Nekega dne j« stopil s slovenskim profesorjem v slovenski razred italijanski oblastnik in mu oblastno zapovedal: «Od tega trenutka dalje je to italijanska šola. Poslej predavajte v Italijanščini. Začnite!* Ne profesor ne dijaki niso znali italijanščine, a to nove vladavine ni motilo. Oblastniki so se naslajali na takih prizorih. V osnovni šoli so reformo izvedli tako, da so neko jutro poslali v slovenske razrede italijanske učne moči, ki niso znale besedice slovenščine. Učiteljica je razlagala in učenci so se nasmihali pod kožo. Končno je velela: «Legge-te!» («Berite!») Vsi so se brž pokorili in storili, kakor so razumeli. «Ležete» jim je zvenelo kakor «Ležite». Na mah so se ulegli po klopeh ali na tla. Taki so bili sadovi prenaglega potujčevanja. Šele po dolgotrajni narodnoosvobodilni borbi se je pamet vrnila v slovenske šole na Primorskem. Osvobojeni del slovenske Primorske se je pred dvajsetimi leti vrnil v sklop matične države in njeno šolstvo se je izenačilo s šolstvom neodvisne Slovenije. Slovencem v Italiji je v mirovni pogodbi in v londonskem sporazumu zagotovljeno slovensko osnovno in srednje šolstvo. Nekatera italijanska didaktična ravnateljstva so še nedavno izvajala pritisk na slovenske starše z italijanskimi pozivi, naj svoje o-troke vpišejo v italijanske šole. Podobni ostanki fašističnega mišljenja niso še povsod zamrli. Pritisk je tega ali onega zmedel, da je šel na take limanice. Po svoje je k takim pojavom pripomoglo dolgotrajno nezdravo okolje, koder so posledice fašizma zapustile s’a-botno, polovično, komaj še dremajočo narodno zavest; to se rado dogaja v okoliščinah, ko Se nekateri ne zavedajo, katere narodnosti so, čeprav jim predniki izhajajo iz slovenskega po-kolenja. Drugod povzroča zmedo nezdrava preračunanost in skrajno sebično koristolovstvo. Za Slovence, ki se zavedajo, da imajo svoje slovensko šolstvo kot pridobitev prizadevanja in borbe prejšnjih rodov, šolstvo, kjer se slovenski otroci obvezno učijo tudi italijanskega državnega jezika, ne more biti v dneh šolskega vpisovanja niti sence omahovanja. Casl, ko so bili mogoči razni «Vosloha» ln nesmiselni ukazi «Leggete» za stoodstotno slovenske otroke, so minili. Potujčevanje nima nikjer več nobene pravne podlage, ne resnične ne navidezne. Ce se kdaj kje pojavijo primeri nepravilnega vpisovanja, so ti pojavi velika zabloda. V pravi demokraciji sodi slovenski otrok samo v slovensko šolo, v nobeno drugo. ANDR F, J BUDAL SOLSIIE USODE POTOVANJE PREDSEDNIKA SAR AGATA PO BRAZILIJI Predsednika Saragat in Branco poudarila dobre odnose med državama Včeraj opoldne je Saragat prispel v Rio de Janeiro Razgovori državnikov med poletom RIO DE JANEIRO, 11. — Snoči se Je z uradnim kosilom in s sprejemom, ki ga je priredil v palači Planalto brazilski predsednik Branco v čast Saragatu, končal spored bivarjja predsednika italijanske republike v mestu Brasilia. Pri zdravici po večerji je imel kratek nagovor, v katerem je izrazil zadovoljstvo spričo Saragatovega obiska. Poudaril je vazno vlogo in mesto, ki ga ima Italija v mednarodnih odnosih ter v raznih organizacijah. Branco je rekel, da vodijo italijansko politiko humanistična načela in ljubezen ga mir, zaradi česar se tudi trudi, da bi prišlo do razorožitve. Zatem je rekel, da se odnosi med Južno Ameriko in Evropo ugodno razvijajo ter da jih bo treba še bolj okrepiti na političnem, trgovinskem in kulturnem področju. K zbližanju med Evropo in Južno Ameriko prispeva tudi obisk predsednika Saragata. V odgovoru na zdravico je Saragat najprej izrekel svojo hvaležnost za prisrčni sprejem. Omenil je, da je mnogo Italijanov našlo v Braziliji možnost zaposlitve ter blaginje zase in za svoje družine. Brazilski narod je pokazal v odnosu do njih veliko človeško topimo, tako da so se lahko vživeli v nove razmere. Zatem je omenil, da se je predsednik Branco med vojno boril v Italiji za vzore svobode ter rekel, da bodo Italijani vedno častili spomin brazilskih vojakov, ki so padli ria- pOiotojcu. Rekel je, da so, dir na polotoku. Rekel je, da so, prisrent CdhoSi med obema. državama naši izraze tudi v sporazumih o izseljevanju in o kulturnih izmenjavah, od katerih se lahko pričakuje ploden razvoj. Saragat je omenil tudi italijanski predlog ra ustanovitev južnbameriško-ita-lijanskega zavoda v Rimu. Končno je še izrekel najboljše želje novemu mestu Brasiliji, ki dokazuje, da gleda brazilski narod z zaupanjem v bodočnost. Predsednik Saragat je danes ob 12.40 (po krajevnem času) prispel na letališče «Santos Dumont« v Rio de Janeiro, kjer so ga sprejeli z vojaškimi častmi. Poleg predstavnikov oblasti se je zbrala na letališču tudi velika množica ljudstva, med katerim je bilo tudi mnogo Italijanov, ki so sprejeli predsednika s številnimi zastavami. Po sprejemu na letališču je poglavar italijanske države odšel pred spomenik padlih v zadnji svetovni vojni in položil nanj venec. Kasneje je Saragat odšel v palačo Guanabara, kamor ga je povabil na kosilo guverner zvezne države Carlos Lacerda. Iz Brasilije so odpotovali s predsednikom Saragatom tudi predsednik Castelo Branco, zunanji minister Vasco De Cunha in Fanfani. Med vožnjo sta si predsednika in zubinja ministra izmčrtfala mnenja o raznih vprašanjih. Kasneje pa-sta se sestala zunanja ministra in razna vprašanja po^obneje proučila. Papandreu protestira proti spletkam ATENE. 11. — Bivši predsednik vlade Papandreu Je včeraj objavil Izjavo, v kateri poziva grško ljudstvo v borbo ln kritizira ravnanje kralja v sedanji politični krizi. Papandreu piše med drugim: «Vladar je varuh moralnih vrednot ln u-stanov, toda kakšna sredstva se u- porabljajo, da bi kraljeve pobude imele uspeh? Uporabljajo se nezakonita sredstva, da bi kunlli poslance s tem, da Jim ponudijo ministrske stolčke, če je prišlo do tega da so nekateri poslanci zapustili zvezo centra, se je to zgodilo, ker so Jim ponudili ministrska mesta. Ta parlament se je torej spremenil v kupčijo. Kako Je lahko torej kralj do tega brezbrižen?« Papandreu pravi nadalje, aa je zakrivi' kralj «Juridično zlorabo«, ker n; upošteval, da se je večina izrekla za razpust poslanske zbornice. Po sestanku 36 poslancev, ki so zapustili zvezo centra, je predsednik vlade Cirlmokos izjavil, da bo najbrž sedaj možno sestaviti novo vlado, ki bo dobila večino v parlamentu. Cirlmokos računa s tem, da bo lahko v torek sporočil krallu, kako se bo lahko rešila politična kriza. Zdi se, da bo predlagal, naj sestavi novo vlado Stefanopulos. Po drugi strani pa je Papandreu ponovne pribil, da nasprotuje vsem tem poskusom rešitve krize in je napovedal za nedeljo 19. tm. veliko ljudsko pprotestno demonstracijo v Solunu, medtem ko bo šel nedeljo kasneje na Kreto. Bonn se razburja zaradi obiska Poljakov v Parizu PARIZ, 11. — Predsednik poljske vlade Cyranklewicz, ki Je prišel na sedemdnevni uraden obisk v Francijo, se Je -sestal včeraj v Elizejski palači z generalom de Gaullom. Se prej je francoski zunanji minister de Murville sprejel v zunanjem ministrstvu pomočnika poljskega zunanjega ministra Na-skzowskega. Preden je odšel na kosilo v Elizejsko palačo, se je Cyran-kiewicz sestal s komisarjem za načrt o razvoju francoskega gospodarstva Massejem, s katerim je govoril o razvoju gospodarskih odnosov med Francijo in Poljsko. Izrazil Je željo, naj bi Francija kupovala večje količine poljskega premoga, v zameno pa bi Poljska mogla postati dolgoročni odjemalec Francije za številne industrijske dobave, zlasti pa za naprave za izdelovanje umetnih gnojil. Na kosilu v Elizejski palači sta si de Gaulle in Cyranklewicz izmenjala zdravici ln poudarila tradicionalno prijateljstvo ' med obema državama. Po kosilu Je Cyrankie-wicz izjavil, da je zelo zadovoljen z bivanjem v Parizu. O razgovoru z de Gaullom jfe izjavil; da Je bit zelo prisrčen in prijateljski. V Bonnu se zelo razburjajo zaradi poljskega obiska v Parizu. Predstavnik socialdemokratske stranke Wehner obtožuje Erharda, da ni zavzel stališča proti zagotovilom, ki jih Je baje Cyrankiewicz dobil od de Gualla glede dokončnosti meje na Odri in Nisi. Socialdemokratska stranka zelo ostro reagira na francosko-poljsko bliža-nje. Wehner se sprašuje tudi, čemu služi francosko-nemška prijateljska pogodba, če bonska Vlada ne poskrbi za njeno učinkovanje. «ko gre za življenjske interese dežele, kakor Je n. pr. vzhodna meja«. Wehner se sprašuje, kako je mogoče, da je Cyrankiewicz dobil taka zagotovila v Parizu. Pri tem pravi, da so angleška laburistična vlada in vlade severnih držav drugače obravnavale ((življenjska vprašanja zvezne Nemčije« in niso šle «tako daleč kakor francoska vlada«. Tudi voditelj liberalne stranke Mende očita de Gaullu, da ne upošteva v zadostni meri interesov nemškega zaveznika, in dodaja: »Potrebno bo resno opozoriti francosko vlado, naj ne pozablja svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodb glede Nemčije. Socialdemokrat Brandt pa pripominja, da Bonn, vsaj uradni Bonn, «kaže brezbrižnost in skuša obdati z meglo vse, kar se je zgodilo v Parizu«. Brandt pravi, da bonska vlada ni sposobna zavzeti jasnega stališča. Volitve na Norveškem OSLO, 11. — Jutri in pojutrišnjem bo nad 2 milijona Norvežanov odšlo na volitve, da izvolijo nov parlament. Na Norveškem je že 30 let na oblasti laburistična stranka. V sedanjem parlamentu ima laburistična stranka 74 poslancev, konservativci jih imajo 29, agrarci 16, demokristjani 15, liberalci 14. Jutri in pojutrišnjem bodo izvolili 150 poslancev. Važna odločitev članov konzorcija v Dolini Sinoči je sklical odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda važen sestanek prizadetih. Na sestanku so prisotni proučili zadnje ponudbe Industrijskega pristanišča in jih smatrali za nezadostne in zato soglasno sklenili, da bodo vlomili pritožbo na sodišče proti prenizki ceni, ki jo ponuja Industrijsko pristanišče. Zato bodo že v ponedeljek pooblastili odvetnike, naj takoj vložijo tožbo, da ne bi po nepotrebnem zamudili roka, ker so prepričani, da je pravica na njihovi strani. Kosigin obsoja angleško politiko LONDON, 11. — V intervjuju z lordom Thomsonom, ki je objavljen v «Sunday Timesu«, je predsednik sovjetske vlade Kosigin izjavil, da se britanska vlada s svojo politiko upira izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Kosigin je dodal, da načrt za ustanovitev atlantske jedrske sile predstavlja sovražno dejanje do Sovjetske zveze. Pripomnil je: ((Britanska vlada je najvažnejša zagovornica tega načrta. Recite Wil-sonu, da Je ob obisku v Moskvi drugače govoril.« Dalje Je Kosigin izjavil, da nasprotuje politiki laburistične vlade glede popolne podpore Američanom v Vietnamu. Kosigin je dejal, da ni nobenega upanja za začetek pogajanj glede Vietnama brez sprejema pogojev hanojske vlade. Poudaril je, da ti pogoji nikakor ne pomenijo ultimat. SINDIKALNA DEJAVNOST 23. septembra zasedanje glavnega sveta CGIL V torek stavka cementnih delavcev - FIOM zahteva pogajanja s Fiat - Izjave ministra Pretija o državnih uslužbencih RIM, 11. — 23. in 24. t. m. se bo sestal glavni svet CGIL, 'ki bo razpravljal o naslednji točki dnevnega reda: ((Vprašanja, povezana s takojšnjim razvojem mezdnih horb, z zaposlitvijo in svobodo in z enotnim odgovorom na napad gospodarjev«. O tem vprašanju bo poročal zvezni tajnik No-vella. Sindikalne organizacije so potrdile, da bo v torek enotna celodnevna stavka delavcev cementne industrije. Delavci protestirajo s stavko proti delodajalcem, ker nočejo začeti pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe na podlagi delavskih zahtev. Po stavki se bodo predstavniki sindikalnih organizacij ponovno sestali in sklepali o nadaljnji borbi. Vsedržavno tajništvo FIOM sporoča, da je zahtevalo od glavnega ravnateljstva Fiat, da skliče sestanek s sindikalnimi organizacijami, da bi načeli vprašanje skrčenja delovnega časa na 40 ur na teden. FIOM pravi, da je vodstvo podjetja sprejelo ta u-krep, ne da bi se prej posvetovalo s sindikati, s čimer je kršilo sporazum z dne 3. oktobra 1962. Delavci ne morejo sprejeti tega enostranskega skrčenja delovnega časa, ki pomeni občutno skrčenje njihovih prejemkov. Minister za državno reformo Preti je danes dal tisku izjavo, v kateri polemizira s CGIL glede njenih podatkov o plačah državnih uradnikov. Preti pravi, da ti podatki niso točni, ter da je vla- da levega centra pokazala veliko razumevanje za potrebe državnih uslužbencev. Poskrbela je za poenotenje njih prejemkov, nakar je načela vprašanje preureditve njihove kariere. Minister je dejal, da CGIL nikakor ni namerno spreminjala številk, da pa so jo zavedle v zmoto nekatere splošne ocene. Rekel je, da nosi med evropskimi državami Italija največje breme za syoj državni aparat. Minister je dejal, da znaša najnižja plača državnih uslužbencev 74.323 lir na mesec, k čemur pa niso prištete nadure in družinske doklade. Za svoje uslužbence izda država 1.667 milijard, kar je 23,4 odstotka dohodkov, v to pa niso všteti izdatki za vojaško o-sebje in za osebje avtonomnih državnih podjetij. K temu je treba dodati 486 milijard za pokojnine, Ce se vse to sešteje, se vidi, da izda država za vse svoje civilne in vojaške uslužbence 38 odstotkov vseh dohodkov. Tajništvo CGIL je zahtevalo, da ga predsednik vlade sprejme, da mu oriše svoje stališče do vprašanj javne uprave in državnih uslužbencev, o katerih je sklepal te dni odbor ministrov. Preden bo vlada sprejela dokončne sklepe, pa mora po mnenju tajništva razpravljati s sindikati. Tudi sindikalni organizaciji CISL in UIL sta zahtevali, da ju sprejme minister za reformo, da mu pojasnita svoje stališče do vprašanj državnih uradnikov. iniiMiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POROČILO 0 ZASEDANJU VODSTVA KPI Enotnost delavskega razreda pogoj za napredno politiko Tajnik PSDI Tanassi se zavzema za čimprejšnjo socialistično združitev ■ Cui v Iranu, Pieraccini pu na Poljskem RIM, 11. — Danes so objavili poročilo o zasedanju vodstva KPI. Poročilo pravi, da je vodstvo proučilo politični položaj v luči zadnjih dogodkov in v vidu bližnjih političnih, parlamentarnih in sindikalnih vprašanj, ki bodo prišla v kratkem na dnevni red. Glede notranjega položaja poudarja dokument predvsem gospodarsko stanje, pri čemer omenja tudi hudo škptfp, ki,,jo,,i6,jpovzročilo neurje, ter tragedijo v Mattmarku. Poročilo poudarja, da je prišlo do katastrofe tudi zaradi zastarelih struktur in zato, ker so se zmeraj zanemarjali interesi skupnosti v korist zasebnih kapitalističnih skupin. Zatem obravnava poročilo krizo, ki je zajela italijansko gospodarstvo sploh, zlasti pa kmetijstvo in osnovne veje industrije. Spričo tega je naravnost nedopustna in nesmiselna ofenziva proti delavskemu razredu, ki se je udeležuje tudi vlada. Pri tem o-menja dokument zadnji govor predsednika Mora v Bariju v zvezi z mezdnimi zahtevami sindikatov. .Vodstvo KPI-izraža željo po e- notnih borbah v podporo delavskemu razredu ter pravi, da je treba načeti resna vprašanji z novo gospodarsko politiko, ki bo slonela na resničnem demokratičnem načrtovanju. Dokument vztra. ju na zahtevi po enotnosti delavskih si) in kritizira v zvezi s tem Nennijevo pismo, češ da vsebuje težnje po odpovedi. Ce se hoče izvajati resnična politika demokratičnih 1-eform načrtovanja, je treba likvidirati'Y)*dd’levegg cen-j i-g, To zahteva tudi mednarodni položaj. Italija moia odreči soli- [»«”£««« za neodvisnost in mir. Dokument se zaključuje s pozivom vsem komunistom, naj usmerjajo in vodijo borbo velikih delavskih množic in ljudstva, tako da ne bodo mogle prevladati socialdemokratske težnje po cepitvi delavskih sil. Tajnik PSDI Tanassi je objavil v časopisu ((Socialismo democra-tico« članek o socialističnem združenju. V članku pravi, da je to združenje socialistični vzor, ki naj dovede k ustanovitvi velike socialistične stranke. Za Tanassija V STUTTGARTU ZA EVROPSKI ATLETSKI POKAL Sovjetska zveza v vodstvu pred Z. Nemčijo in Poljsko Sedem zmag za predstavnike Sovjetske zveze STUTTGART, 11. — Sovjetska zveza si je danes v prvem dnevu finala za evropski atletski pokal nabrala dovolj prednosti, da Jo lah. ko smatramo za dokončno zmagovalko. Samo štiri točke za njo so zahodni Nemci, medtem ko so drugi precej zaostali. Po prvem dne. vu je stanje naslednje: 1. Sovjetska zveza 48 točk - - - 44 36 2. Zahodna Nemčija 3. Poljska * •. 4. Francija in Vi Nemčija 31 6. Anglija 18 Izidi so naslednji: 110 ovire 1. MIHAJLOV (SZ) 13”9, 2. Duriez (F) 14", 3. Parker (VB) 14”5, 4. John (ZN> 14”5, 5. Voigt (VN) 14"7, 6. Kolodziejczyk (P) 15”. 1.500 m 1. TUEMMLER(ZN)3’47”4, 2. Wa-doux (F) 3’48", 3. May (VN) 3'48”3, 4. Simpson (VB) 3’48”4, 5. Toelp (SZ) 3’50”5, 6. Vojcik (P) 3’51”5. 100 m 1 DUDZJAK (P) 10"3, 2. Knikcen-berg (ZN) 10”4, 3. Erbstoesser (VN) 10”5, 4 Tujakov (SZ) 10”5, 5. Delecour (F) 10”5. 400 m 1. BADENSKI (P) 45”9, 2. Kinder (ZN) 46”6, 3. Both (VN) 47”1, 4. Fitzgerald (VB) 47"4, 5. Samper (F) 47”4, 6. Arkipcjuk (SZ) 47”4. Krogla 1. KARASEV (SZ) 19,19, 2. Sos-gomik (P) 18,38, 3. Colnard (F) 18,04, 4 Hoffmann (VN) 18,00, 5. Heger (ZN) 17,79, 6. Taele (VB) 16,63. Skok v višino 1. BRUMEL (SZ) 2,15, 2. Schill-kowski (ZN) 2,09, 3. Czernik (P) 2,07, 4. Koeppe (VN) 2,02, 5. Saint-Rose (F) 1,96, 6. Fairbrother (VB) 1,96. Kladivo 1. KLIM (SZ) 67,70, 2. Beyer (ZN) 67,28, 3. Lotz (VN) 65,46, 4. Cieply (P) 61,72, 5. Prikhodko (F) 58,62, 6. Payne (VB) 57,72. 10.000 m 1. DUTOV (SZ) 28’42”2, 2. Philip (ZN) 28’44”8, 3. Zimmy (P) 28’46”0, 4. Bullivant (VB) 29’33"8, 5. Boettger (VN) 29’44”6, 6. Jazy (F) SOTM’*. Štafeta 4 x100 1. SZ (Ozolin, Tujakov, Savecuk, Politiko) 39”4 2. Poljska 39”5 3. Z. Nemčija 39”5 4. Francija 39”8 5. V. Nemčija 40”2 V. Britanija Je bila diskvalificirana. Skok v daljino 1. TER-OVANESIAN (SZ) 7,87, 2. Cochard (F) 7,54, 3. Helmut Tren-se (ZN) 7,52, 4. Beer (VN) 7,44, 5. Alsop (VB) 7,40, 6, Stalmach 7,33. KOLESARSTVO SAN SEBASTIANO, 11. — Danes so na svetovnem kolesarskem prvenstvu v dirkališčnih panogah oddali tri naslove. Italijan Leandro Faggin je ponovno osvojil mavrično majico v zasledovalni vožnji profesionalcev ln isto je storila 'sovjetska predstavnica Valentina Savina v hitrostni vožnji za ženske. Tretji naslov pa Je osvojil Spanec Miguel Maz v vožnji amaterjev za motorji. V izločilnih predtekmovanjih v ekipni zasledovalni vožnji Je bila Nemčija, ki Je branila naslov, izločena. Italija se je uvrstila v pol-finale skupno s SZ, CSSR in V. Nemčijo. NOGOMET DANES AZ.IGA BE.IGA ATALANTA—JUVENTUS Francescon CAGLIARI—SAMPDORIA Righettl FIORENTINA—BRESCIA Gonella MILAN—FOGGIA INC. Angonese N APOLI—CATANIA Di Tonno ROMA—SPAL Rlghi TORINO—LAZIO Carmlnati VARESE-BOLOGNA Lo Bello CATANZARO—PIŠA Palazzo GENOA—ALESSANDRIA Giunti LIVORNO—MESSINA Vitullo MODENA—PALERMO Frullini MONZA—NOVARA Bigi PRO PATRIA—LECCO Genel REGGIANA—POTENZA Orlando REGGINA—PADOVA Monti TRANI—VERONA Torelli VENEZIA—MANTOVA Nobilia DOMAČI ŠPORT NOGOMET Ob 13.30 na stadionu «Prvi maj«, Sv. Ivan CANKAR — REPEN Ob 14. v Boljuncu BREG—UNION Ob 16. v Boljuncu BREG — PRI-MORJE Ob 14.30 v Nabrežini VESNA — PRIMORJE ODBOJKA Ob 9.30 v Dolini BREG — BOR (ženske) Ob 10.30 v Dolini BREG — KRAS (moški) BALKANSKE IGRE Romunija v vodstvu pred Bolgarijo ATENE, 11. — Jugoslavija ima zelo malo izgledov, da si letos o-svoji naslov balkanskega prvaka v atletiki. Po drugem dnevu tekmovanja vodi Romunija v obeh konkurencah: v moški s 66,5 točke pred Bolgarijo 48, Jugoslavijo 47, Grčijo 22,5 in Turčijo 5. V ženski pa so Romunke v vodstvu s 23 točkami pred Jugoslavijo in Bolgarijo, ki imata 20 točk. V teku na 100 m Je Jugoslovan Karaši z 10”6 zasedel drugo mesto za Romunom Zanfirescujem, na 400 m z ovirami Je Jugoslovan Kovač zmagal s časom 52”, na 800 m, kjer je zmagal Romun Blotu, je bil Jugoslovan Rubišič peti. Na 10.000 m je prvo mesto osvojil Romun Mustafa, medtem ko je bil Cervan drugi. V skoku v višino je zmaga pripadla Bolgaru Jordano. vu, Jugoslovan Todosijevič pa je bil drugi, v kladivu pa je bil Jugoslovan Goič šesti. V krogli Je Jugoslovan Jocovič s 15,92 m zasedel prvo mesto in zabeležil tudi nov balkanski rekord. Jugoslovan Barišič je v tej panogi zasedel drugo mesto. V teku na 100 m za ženske je Jugoslovanka Petnjaričeva presenetila z zmago, medtem ko je bila Lubejeva tretja. V teku na 800 m je Nlkoličeva osvojila prvo mesto, Maričičeva pa peto. V disku, kjer je zmagala Bolgarka Mihajlova, je bila Jugoslovanka Vukovič peta. je to združenje neizogibna potreba in pravi, da socialdemokrati ne marajo v zvezi s tem pritiskati na socialiste, s katerimi pa se čutijo že idealno združeni. Tanassi pravi, da bi se morali stranki čimprej združiti, kajti vsako odlaganje bi bilo škodljivo. Združitev strank bi pripomogla, da bi se čimprej začela uresničevati politika reform, tako da bi se zlomil odpor nazadnjaških sil. Združenje socialistov bi prispevalo k temu, da bi dosegla politika levega centra svoje naj^išje,. smotre. Minister javn'li, de( Mancinj sp je danes udelezu otvoritve del četrtega odseka avto ceste Salerno-Reggio Calabria v Morano Cala-bro v pokrajini Cosenza. Minister Gui, ki se udeležuje v Iranu svetovnega kongresa za borbo proti nepismenosti, je danes obiskal v Isfahanu restavracijska dela, ki jih opravljajo italijanski strokovnjaki. Predvsem si je v starinskem mestu Persepolisu o-gledal Darijevo palačo, Minister za proračun Pieraccini pa bo odpotoval jutri v Varšavo na povabilo poljske vlade. Pieraccini se bo sestal s predsednikom načrtovalne komisije ter z ministroma financ in zunanjih zadev. V prihodnjih tednih bo minister Pieraccini imel sestanke s predstavniki sindikatov in delodajalcev, s katerimi bo razpravljal o gospodarskih perspektivah, o zaposlitvi in investicijah v zvezi z načrtovalno politiko. Za prihodnji teden so sklicali razne senatne komisije, ki bodo nadaljevale razpravo o proračunu. Tito in Kadar na Brionih BEOGRAD, 11. — Generalni taj. nik Zveze komunistov Jugoslavije maršal Tito in prvi tajnik CK madžarske socialistične stranke Janoš Kadar sta danes popoldne na Brionih v tovariškem in prisrčnem ozračju nadaljevala politične razgovore. Razgovorov sta se udeležila med drugimi tudi predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj in tajnik CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko. Hude posledice orkana «Betsy» Tajfun «Shirley» povzročil 48 smrtnih žrtev NEW ORLEANS, 11. — Predsednik Johnson je včeraj preletel področja države Louisiana, ki jih je prejšnjo noč opustošil orkan «Betsy». Na letalu ga je spremljalo šest parlamentarcev iz te države. Nekaj ur pozneje je predsednikovo letalo pristalo v New Orleansu, kjer je predsednika sprejel župan, Johnson mu je obljubil pomoč zvezne vlade «Betsy» je povzročil v Louisiani 20 smrtnih žrtev, v Floridi 6 in v Mississippi-ju eno. Materialne škode pa je povzročil za stotine milijonov dolarjev. Johnson je obiskal tudi sre. dišča v New Orleansu, v katere so sprejeli oškodovance. Mfdtem pa se je orkan «Betsy» obrnil proti sevefu. Po zadnjih ve-steli je terjal še sedem novih žrtev v Arkansasu, tako da je skupno 34 mrtvih. V Louisiani je v nevarnosti še okrog 10.000 oseb. Ki čakajo na pomoč. Oblasti se boje, da utegne število žrtev še narasti Iz New Orleansa so zaradi poplav izselili več tisoč družin. TOKIO, 11. — Število smrtnih žrtev, ki jih je povzročil na Japonskem tajfun «Shirley» je danes narastlo na 48. Poleg tega pogrešajo tudi 19 oseb. Tudi materialna škoda je ogromna. Uničenih je 1096 hiš, na tisoče pa je poškodovanih, Skupno je ostalo brez strehe 47.178 oseb. Tajfun je najhujši, kar jih je bilo letos na Japonskem in «e je zaradi njega potopilo tudi 60 ladjic in čolnov. UTant danes v Delhiju (Nadaljevanje s 1. strani) dijsko poslaništvo je tudi sporočilo, da je Kosigin izjavil, da v celoti podpira poslanstvo U Tanta ter upa, da bo uspešno. Indijski poslanik v Kairu je izročil Naserju Sastrijev odgovor na nedavni poziv Naserja in Tita. Poziv na ustavitev sovražnosti je poslal Ajubu Kanu in Sastriju tudi glavni tajnik mednarodne zveze svobodnih sindikatov. Predsednik malezijske vlade Rahman pa je predlagal nujen sestanek ministrskih predsednikov držav Commonvve-altha, ki naj bi skušali doseči konec vojne med Indijo in Pakistanom. Rahman Je mnenja, d?, bi bil ta sestanek najbolj primeren za rešitev spora, ker stft Indija in Pakistan članici Commen wealtha„. u-, V Ankari se i Jev zvedelo, da je turška vlada poslala U Tantu tor ameriški in britanski vladi poziv, naj zahtevajo takojšnjo ustavitev sovražnosti «in umik indijskih čet s pakistanskega o-zomlja«. Turški predstavnik v OZN pa je dobil nalogo, naj predlaga odhod mirovne sile OZN v Kašmir. Turčija in Iran sta pripravljeni dati na razpolago svoje vojake. Boji na vseh frontah se med-ten nadaljujejo. Predstavnik indijske vlade Je nocoj izjavil, da se Indijska ofenziva nadaljuje na raznih frontah, zlasti pa na področju Lahore in Džamu kljub pakistanskim napadom. Indijske čete, ki so se morale včeraj u-mikati na področju Ferozepore, imajo danes spet pobudo in so zasedle pakistanski kraj Kasur, Med boji sta padla dva pakistanska generala. Zajeli so 17 pakistanskih tankov ameriške proizvodnje. Na ta način znaša število pakistanskih tankov, ki so bili uničeni, poškodovani ali zajeti, 170. medtem ko so Indijci zgubili 35 oklepnih vozil. Pakistansko letalstvo je obnovilo napade na indijska oporišča v Pen-džabu. Sestreljeni sta bili dve pakistanski letali, ki sta skušali bombardirati vojaške naprave v Američani. Danes so v Novem Delhiju zanikali včerajšnjo novico, da se je na ozemlje Asama spustilo tristo pakistanskih padalcev. Vladni predstavnik Je izjavil, da število padalcev, ki so se spustili na to o-zemlje, ni tako veliko. Dalje zatrjujejo v Novem Delhiju, da so Pakistanci od 5. avgusta imeli nad 1500 mrtvih, Indijci pa 250. Indijski radio pa Je nocoj javil, da so Pakistanci povzročili večje poplave na področju Kač, s tem da so razstrelili nasipe namakalnih kanalov, Kakor je znano, so bili na tem področju nedavno spopadi med Indijo in Pakistanom. V Karačiju pa izjavljajo nocoj, da so se boji zaostrili na vsej fronti ter da so pakistanske čete prevzele pobudo in da so ponekod tudi prešle na indijsko ozemlje. Indijska letala so bombardirala Sialkot severno od Lahora. Zadevno sporočili trdi, da Je bilo uničenih več poslopij ter da je bilo deset mrtvih in 28 ranjenih med prebivalstvom. V teku dneva Je pakistansko ministrstvo za obrambo v svojem sporočilu trdilo, da se Indijci umikajo ali pa so v defenzivi na vseh frontah, ter dr. je ihdijski napad na področju Lahora propadel in da so pakistanske čete s svojim napadom prodrle pet kilometrov na indijsko področje Pendžaba. V Sialkotu so pakistanske čete pregnale do meje indijske vojake, ki so bili precej prodrli (ez mejo. Samo na eni točki so indijske č"te obdržale svoje položaje. Poleg tega je indijskim četam uspelo obdržati svoje položaje na jugu, kjer so 8. septembra zasedle tri pakistanske položaje. NEDELJA, 12. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 13. SEPTEMBRA Radio Trst A 8.30 Kmetijska oddaja; 9.50 Godalni orkestri; 10.30 Poslušali boste...; 11.00 Karakteristični ansambli; 11.15 Oddaja za najmlajše: «Kekec nad samotnim breznom«; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45 Avtoradio, pisan glasbeni spored; 15.30 ((Tkalčev grob«, radijska zgodba; 16.45 Iz simfoničnih koncertov v Verdiju; 17.30 Popoldanski ples; 18.30 Jazz party; 19.00 Slovenski oktet; 19.30 Z glasbo po Italiji; 20.00 šport, 20.30 Folklora v glasbi; 21.00 Opere skladateljev naše dežele; 21.30 Igrata orkestra Eros SciorilU in Carl Stevens; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Plešite z nami; 23.00 Vokalni nokturno; 9.30 Oddaja za poljedelce; 12.00 Plošče; 12.30 Glasbeni vložek. Koper 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Nedeljsko srečanje; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.13 Igra za vas Arte Van Damme; 10.45 Včerajšnji in današnji uspehi; 11.15 Kitarist Ladi Geisler in njegovi solisti; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Pogovor s poslušalci; 11.55 Glasba po željah; 12.35 Tedenski pregled zunanje politike; 12.45 Lahka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.40 Slovenske narodne pesmi; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Poročila; 14.40 Zabavna glasba; 14.45 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi ansambla «The Champs«; 19.30 Prenos RL; 22.35 Športna nedelja; 22.45 Plesni program; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.35 Jutranja glasba; 7.10 Almanah; 7.15 Jutranja glasba 2. del; 8.30 Oddaja za poljedelce; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski sestanek; 13.25 Pevski program; 14.00 Izbrane strani iz opere; 15.00 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 15.15 Promenadni koncert; 15.45 Poletni karnet; 17.30 Zbori z vsega sveta; 18.00 Simf. koncert; 19.15 športni komentarji; 19.45 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Popotovanje po svetu s pesmijo; 21.20 Koncert pianista Ela Per-rotta; 22.20 Plesna glasba. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Oddaja za žene; 9.35 Oddajali smo; 10.25 Ključ uspeha; 11.35 Pevski program; 12.00 športne prognoze; 12.10 Plošče tedna; 13.00 Srečanje ob 13; 15.00 Orkester p.v. Maria Magliardija; 15.15 Plošče; 16.30 Narodne pesmi; 17.00 Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 19.30 Svetovno kolesarsko prvenstvo; 20.00 Srečanje z opero; 21.00 Parada godal; 21.50 Večerna glasba. III. program 16.30 Bachov koncert; 16.40 E-leonora D’Arborea, radijska igra; 19.15 Pregled političnih ved; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.30 Koncert Arthura Honneggerja; 21.20 «Ascanio in Alba«, glasbeni program v dveh delih, glasba W. A. Mozarta. Slovenija 7.15 Spored popularne zborovske in narodne glasbe; 8.05 Mladinska radijska igra; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.20 Partizanske in množične pesmi; 10.40 Lahka glasba; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba; 13.50 Spored narodnozabavne glasbe; 14.00 Iz ruske orkestrske, francoske operne in ameriške solistične glasbe; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Klavir v ritmu; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 športna poročila; 21.10 Melodije raznih narodov; 22.10 Godala v noči; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 10.15 Oddaja za poljedelce; 15.30 Evrovizija: Finalno tekmovanje za evropski pokal v lahki atletiki; 17.15 Evrovizija: Evropsko kolesarsko prvenstvo; 19.20 Registriran športni dogodek; 20.05 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Lieto fine«, program z Ginom Bramierijem; 22.20 športni rezultati, nato dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Poučno predavanje o San Domingu; 22.15 Srečanje z Brunom Martinom, za-bavno-glasbeni program. Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 So-, pek slovenskih pesmi; 11.45 Italijanski akvarel; 12.15 Iz slovenske folklore; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeni kontrasti;, 17.00 Igra ansambel Carlo Pac-chiori; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Mojstri klasicizma; 18.55 Slovenski solisti; 19.15 Kulturni zakladi naše dežele; 19.25 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 Gaspare Spontini: ((Vestalka«, opera v treh dejanjih. 12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.35 Tretja stran. Koper 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program; 8.30 Poje zbor; iz Krakova; 9.00 Plošče; 9.45 Poje Betty Curtis; 10.00 Izbrani operni dueti; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.00 Pevci lahke glasbe; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lah-, ka glasba; 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Operna panorama; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Koroške narodne pesmi; 15.15 Ansambli v ritmu; 15.40 Iz športnega življenja; 15.50 Ritmi za harmoniko; 16.00 Operetna glasba; 16.40 Armando Tro-vajoli in njegov orkester; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Ital. narodne pesmi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Frank Barclay; 19.30 Prenos RL; 22.15 Teddy Heath igra za vas; 22.40 Glasba za lahko noč; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske poti; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelj ob 12; 13.25 Novi pevci; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.30 Album plošč; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Komorni koncert; 17.55 Zdravniška oddaja; 18.05 Ital. panorama; 19.15 Glasbene poti; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 20.25 Poje Lottie Lenya; 21.15 Koncert operne glasbe. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Mala šola optimizma; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Glasbena paleta; 15.15 Izbrane plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Vesele harmonike; 16.30 Operni koncert; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.45 «M»rco Visconti«, radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljubši pevci; 21.00 Veliki orkestri lahke glasbe; 21.40 Poje Fred Bongusto; 22.00 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled nemške kulture; 18.45 Poje Ester Orell ob spremljavi klavirja; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnov koncert; 21.20 Tri sonate za flavto; 22.45 Iz «Dramen» od Franza Werfla: aEuripide o della guerra«, enodejanka. Slovenija 7.15 V svetu lahke in operetne glasbe; 8.05 Kvintet bratov Avsenik; 8.30 Domači ansambli zabavne glasbe; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Priljubljene otroške pesmi; 9.30 Simfonični plesi; 10.15 Pojeta altistka Marija Bitenc in tenorist Janez Lipušček; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Mojstri klarineta iz naših krajev; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Siptarske narodne pesmi; 13.15 Zabavna glasba; 14.00 Poročila; 14.05 S poti po Češki; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Majhen koncert Slovenskega okteta; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo vam; 20.45 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu Jazza. Ital. televizija 18.30 Oddaja za najmlajše; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Program o vzgoji otrok; 21.45 Varie-tejsko-glasbeni program; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 «1 miste-riani«, fantastični film. SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 12. IX. DO 18. IX. NEDELJA, 12. septembra 9.00 Kljukčeva teta — ponovitev lutkovne oddaje; 9.30 Kmetijska oddaja; 11.00 700 let Ma-stira Sopočani — film. reportaža; 15.30 Suttgart: Evropsko atletsko prvenstvo; 18.30 Svet na zaslonu; 20.00 TV Dnevnik; 20.45 New York City Balet — III. del; 21.50 Rečna ladja — serijski film; 22.40 Filmska reportaža športnega dogodka; 23.40 Poročila. PONEDELJEK, 13. septembra 11.40 TV v šoli: Primož Petelin, pretkan ko ubedin; 18.40 Poročila; 18.45 Filmi za otroke; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.45 Propagandna quiz oddaja; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Mala harleki-nada — komični operni intermezzo; 20.40 Zaton — TV adaptacija; 21.40 VI. jugoslovanski jazz ‘ sovjetska lirika; 20.40 Danny Ka-ye vam predstavlja — serij, film; 21.30 TV obzornik; 21.45 Koncert v studiu. ČETRTEK, 16. septembra 16.10 TV v šoli: Primož Petelin pretkan ko ubedin; 18.40 Poročila; 18.45 Zadnji nomadi — reportaža studia Sarajevo; 19.15 Promenadni koncert; 19.45 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Glasbeni kotiček; 20.40 Studio 13; 21.40 TV obzornik. PETEK, 17. septembra 18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Stara gorenjska ohcet — film; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 švedska vžigalica — sovj. film, ^jaii lc- 21.20 TV obzornik; 21.35 Franco-stival na Bledu; 22.00 TV obzornik, ski kulturni filmi. SOBOTA, 18. septembra 18.40 Poročila; 18.45 Oddaja » otroke; 19.30 Vsako soboto; 19.45 TV biro; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Jazz scena; 20.40 S kamero> ^po svetu; 21.10 Rezerviran čas; 22.00 TV obzornik; 22.15 Grindl — serijski film. TOREK, 14. septembra NI SPOREDA. SREDA, 15. septembra 18.40 Poročila; 18.45 Pogumno in veselo — odd. za otroke; 19.15 Glasba na vodi; 19.45 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Sodobna OB IZIDU DRUGEGA DELA KRANJČEVE^ TRILOGIJE «Rdeči gardist» - zgodovinski roman o revolucionarnih dneh v Prekmurju Zgodovinsko romanizirana zgodba o odmevih oktobrske revolucije na tem koščku slovenske zemlje te pred meseci smo poročali d prvi knjigi najnovejšega dela Miška Kranjca, o romanu Rdeči gardist. Delo, ki je bilo napovedano v dveh knjigah, Je kasneje naraslo v tri. In nedavno Je pri Pomurski založbi v Murski Soboti izšla druga knjiga tega obširnega teksta. Na Kranjčev roman in drugo knjigo je opozoriti vse tiste, ki so prebrali prvi delS, še bolj pa seveda tiste, ki dela sploh ne poznajo, že v poročilih o prvi knjigi Rdečega gardista smo zapisali, da je spričo ene same knjige onemogočena zaokrožena podoba celote in da zato tudi dokončna ocena ni možna. To velja deloma tudi še sedaj po izidu druge knjige, čeprav je treba nekatere sodbe, izrečene ob prvi knjigi romana, že nekoliko popraviti. Vsem tistim, ki romana ne poznajo naj povemo, da obravnava Rdeči gardist usodni čas v Prekmurju neposredno po prvi svetovni voj-ni, ko so na tem koščku slovenske zemlje odjeknili odmevi oktobrske revolucije in se je obenem odločalo komu bo pripadlo to ozemlje. Prav zaradi te snovi, ki jc roman obravnava, zaradi prikaza zgodovinskega dogajanja v času po prvi svetovni vojni je Kranjčev roman pomemben, čeprav po umetniški moči zaostaja za nekaterimi najboljšimi deli tega našega najbolj branega in najbolj plodovitega pisatelja. Leta 1918, ko se Je podirala avstroogrska monarhija, so se tu- di prekmurski Slovenci, ki Jih Madžari sploh niso priznali za Slovence, temveč so Jih označevali kot Vende, prebudili iz tisočletnega suženjstva. Pod vplivom oktobrske revolucije in revolucije na Madžarskem je v naprednem, dolinskem delu Prekmurja vzplamtela vaška proletarska revolucija. Seveda so bile revolucionarne težnje skromne in so se izražale predvsem v napadih na trgovine in v zahtevah na razdelitev grofovske zemlje. Prekmurci takrat niso imeli ne lastne inteligence, ne revolucionarnih voditeljev, le nekaj domačih duhovnikov, pa še ti sc bili madžarofllsko orientirani. Tudi narodnostna zavest je bila še šibka. Tako so bili ti revolucionarni izbruhi, ki so bili bolj izraz spontanega odpora zoper tlačanstvo kot pa organizirana revolucionarna vstaja, že v svojem nastanku obsojeni na neuspeh. Posebno še, ker se je v dveh mestecih, v Murski Soboti in Lendavi še vedno držala stara madžarska oblast, ki je bila vse prej kot naklonjena revolucionarnim težnjam. Vendar pa se je obenem z revolucionarnimi težnjami in zahtevami po razdelitvi zemlje, svobodi in neodvisnosti, začela oglašati sicer skromna nacionalna zavest, in ideja združitve Prekmurja z ostalimi slovenskimi pokrajinami v enotno združeno Slovenijo ter Jugoslavijo, Je postajala vse močnejša. V3I tl dogodki so predmet Detajl nove freske akademskega slikarja Toneta Kralja \io, mnogim drugim, ki so okle-vali pa poguma, da bi pričeli pisati. Mestno gledališče je ostalo avesto načelu, da uprizarja pred-vsem sodobna dela domače in tuje dramatike in je na reper-toarjih. ki so bili odigrani v petnajstih letih, zelo malo takih uel. ki so bila kdaj igrana na slovenskih odrih. Prav o tem pri-,a tudi okvirni repertoar, ki ga J® umetniško vodstvo izbralo za sezono 1965/66, iz katerega je troje dramskih del že v študiju, ki se je pričel že v drugi polovi-°i septembra. Zanimivo je, da so Uspeli vsa tri dela tako zasesti in vl°ge tako razdeliti, da igrajo glavne vloge v vsakem delu dru- DEJbA, KI SO 2E V ŠTUDIJU! Satirično komedijo, ki jo je napisal Jean Anouilhy, »ARDE-LA ali MARJETICA« režira gledališki in filmski režiser Jože Gale. V glavnih vlogah sta zasedena prvak Mestnega gledališča Vladimir Skrbinšek in novo angažirani igralec Janez Škof, ki je bil do sedaj v Ljudskem gledališču celjskem eden prvih igralcev. Sceno bo delal scenograf Vladimir Rijavec in kostume Mila Jarčeva. Pri nas dobro znanega in uveljavljenega francoskega dramatika Jeana A-nuilha satirična komedija «Ar-dela ali Marjetica« bo na slovenskem prvič uprizorjena. Drugo delo, ki je v študiju, je napisal ameriški dramatik Murrajj Sciagal. pod imenom «L’BEZ’N». Moderno ameriško komedijo, ki je po velikem u-speliu v New Yorku kar čez noč preplavila evropske odre, režira gladališki in filmski režiser Igor Pretnar, sceno dela Sveta Movanovič, pantomimo pa prof. Andres Valdes. Komedija «L’BEZ’N» je v Jugoslaviji prvič na sporedu. V njej so zasedeni Janez Eržen, Slavko Strnad in Leontina Skrbinškova, ki so tudi edine vlage v tem novem dramskem delu. V teku so vaje tudi za tretje delo: I«...».....I.IIM|.|t.| Ml............■I...II.......M....... , ___________________J Te dni bodo odprli XVII. samostojno likovno razstavo Maria L. Vilharja v razstavnih prostorih Avstrijske državne tiskarne na Dunaju, ki izdaja tudi znani časopis Wiener Zeitung. S to razstavo se bo Vilhar po uspešnih nastopih na Danskem (Odense, Kopen-liagen) predstavil tujemu občinstvu že tretjič. Tokrat bo razstavljal 14 olj in 6 skupin v metalizirani glini. Mario L. Vilhar se je dolga leta uveljavljal v tehnični stroki v indu-. ----------— - striji, nato pa se je posvetil svoji umetnosti in novinarstvu. Z likovno umetnostjo pa se igralci, kakor je tudi zanimi- . ujivarja £e otj ]eta 1943. Po rodu je Postojnčan. Na sliki Vilharjev «Cooking Quintett» da so tn prva dela, ki so na J . r J ° 'Poradu, ys* tri komedije. 12 metalmrane gline m zeleza Gale in s katerimi je akademik B. Kreft slavil štiridesetnl-c» umetniškega dela. Velik uspeh se pripisuje T. William-s(mA Mački na vroči, pločevinasti strehi, ki jo je režiral J. Vrhunc in pa F. M. Dostojevskega: Ponižani in razžaljeni, kar je režiral prvak jugoslovanskih režiserjev Bojan Stupica, ki je po uspelih režijah v Beogradu režiral v Pragi, Moskvi itd. in po režiji v Sloveniji in drugih jugoslovanskih teatrih prišel režirat na Dunaj v Burgteater, kjer je postavil klasično rusko delo »Bratje Kara-mazovi«. Najbolj uspela predstava pri gled. občnistvu je bila J. Ker-ra: Mary Mary, ki jo je zrežiral znani režiser Igor Pretnar. Doživela je v nekaj pičlih mesecih kar 59 ponovitev. Prav gotovo pa je za Mestno gledališče, najbolj pa seveda osebno za igralca VI. Skrbniška in D. Ulago, največji uspeh dosegla predstava B. Brechta: »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«, kjer sta ta dva igralca prejela Prešernovi nagradi. Delo je zrežiral J. Vrhunc: scena M. Butina, kostumi: M. Jarčeva. Mestno gledališče, ki si je znalo pridobiti dovolj občinstva v Ljubljani in drugod po Sloveniji, ter si s tepi ustvariti trdne temelje, se tudi v umetniškem pogledu od sezone do sezone bolj im bolj uveljavlja S. STAREŠINIČ Kranjčevega romana. V prvi knjigi je predvsem poudarek na revolucionarnem vrenju neposredno po razpadu monarhije. V drugi knjigi pa smo priča samo še epilogu proletarske revolucije, kajti madžarska oblast je kljub vsem slabostim obračunala z revolucionarji. Zato pa v drugi knjigi bolj spremljamo boj za odločitev komu bo pripadlo Prekmurje, Madžarski ali Jugoslaviji. Toda to je bolj dvoboj mimo ljudstva, dvoboj v katerega posegajo na eni strani madžarski oblastniki, celo taki, ki so nalašč zato prišli iz Budimpešte, na drugi strani pa bolj ali manj slučajno vmešani posamezniki. Le glavna osebnost romana Stefan Prša, ki je v prvi knjigi romana odigral vlogo nekakega kmečkega puntarja in voditelja ter legendarnega junaka, se še vedno aktivno bori za svojo ožjo domovino. Kot se Je prej aktivno boril za revolucijo, za osvoboditev izpod grofov, za zemljo, tako se zdaj z orožjem v roki bori proti madžarski oblasti in za Jugoslavijo. Usoda Prekmurja pa se čudno plete. Kakor je general Maister zaslužen za osvoboditev Maribora in dela štajerske, tako je s svojimi četami ostal na Muri in ni nikoli posegel v boj za o-svoboditev Prekmurja. Prekmurju so za kratek čas prinesle svobodo in Jugoslovansko oblast hrvaške čete, ki so osvobodile Me-džimurje, nato pa napravile še kratek skok do Murske Sobote in jo brez boja zavzele, slednjič pa so se morale s krvavimi žrtvami umakniti. »Svoboda se u-mika» je naslov predzadnjega poglavja druge knjige Kranjčevega romana, kateremu sledi samo še epilog. O tem kako Je Prekmurje vendarle pripadlo k Jugoslaviji in o dogodkih v zvezi s tem bo spregovorila tretja knjiga. Seveda pa Miško Kranjc v okviru obravnavanja teh zgodovinskih dogodkov prikazuje še usode posameznikov, ki smo jih spoznali že v prvi knjigi, poleg Prše še Kolenca, Manklco, Boži, Korena ln Tkalca. Zlasti pa še nadalje obračunava s plebanošem Jožefom Kleklom st., ki se je sicer štel za nekakega narodnega voditelja, vendar je hotel ostati zvest madžarski kroni in v odločilnih trenutkih ni nič ukrenil za osvoboditev Prekmurja, čeprav bi sicer lahko marsikaj storil. Rdeči gardist Je zgodovinski roman, v katerem je pisatelj na mnogih mestih in morda vse preveč skrenil iz vloge pisatelja v opisovalca zgodovinskega dogajanja ali pa celo pisca politično zgodovinske razprave. To velja zlasti za prvo knjigo, medtem ko za drugo lahko rečemo, da je v avtorju sicer zmagala prlpo-vedniška nota, da ob zgodovinskih dogodkih sprošča svojo pisateljsko fantazijo In plete zgodbe. Toda še vedno se vse preveč kot v nekaki kroniki obnavljajo zgodovinski dogodki ln reproducira ob zunanjih dogodkih svoja mnenja. Toda druga knjiga Rdečega gardista Je vendar bolj pripovedna, malo bolj leposlovna, zato tudi bolj enovita in skratka boljša. Tudi napisana je zanimivo. Glavni junak Štefan Prša, ki je v prvi knjigi nastopal kot nekam skrivnostni, legendami junak, je v drugi knjigi bolj življenjsko resničen in tudi bolj prepričljiv. Prav zaradi vsega tega lahko rečemo, da je druga knjiga Kranjčevega romana bolj prepričljiva in boljše napisana kot prva. Toda še vedno je čutiti razliko med obnavljanjem zgodovinskih dogodkov po sicer skrbno zbranem gradivu in tistim delom romana, ki pomeni pravo pripovedništvo. Zato se zdi, da vsa snov, očitno komponirana iz dveh, treh delov (posebej namreč kot tretjo sestavino omenimo še avtorjeva politična razglabljanja), ni dovolj pregnetena v harmonično in enovito celoto, ki bi kot taka z umetniško močjo pripovedi učinkovala na bralca. Po neizčiiče-nem prvem delu in še vedno premalo harmoničnem drugem delu smemo upati, da bo Miško Kranjec uspel dati s tretjo knjigo vendarle zanimiv in dragocen tekst s tematiko rodnega Prekmurja in njega ljudi v usodnem času po prvi svetovni vojni. SLAVKO RUPEL PRI MOHORJEVI DRUŽBI JE IZŠLA 4, knjiga Detelovega zbranega dela Mohorjevi družbi je treba izreči priznanje zaradi izdajanja knjig, ki pomenijo bolj dolg do naše kulturne dediščine kot pa založniško dejanje, ki naj bi založbi prineslo materialne koristi. Kajti izdajanje zbranega dela Franca Detele pomeni izdajati knjige, za katere je mogoče že v naprej vedeti, da kakega posebnega uspeha na knjižnem trgu ne bodo imele. Pač pa smo že večkrat ugotovili, da pomenijo nekatere izdaje Mohorjeve družbe v Celju dopolnitev izdaj zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jih izdaja Državna založba. In prav taka je tudi izdaja Detelovega zbranega dela, ki je dosegla že štiri knjige. Zlasti sedanja, četrta knjiga, prinaša povprečne povesti, ki že ob času svojega izida pred 1prvo svetovno vojni? niso imele kakega uspeha, ki šo na povpreč-. nj ravni,.in .ki bodp, zato danes še toliko bblj ostale neopažene. Gre torej bolj za kultumo-zgodo-vmsko izdajo, za počastitev slovenskega pisatelja, kot pa za dela, ki bi bila namenjena branju današnjemu človeku. Četrti zvezek zbranega dela Franca Detele, ki je sedaj izšel, prinaša tri povesti, ki so nastale < I * i Prizor iz WilIiamsove drame «Mačka na vroči pločevinasti strehi« v v letih 1908-1911 in ki jih Je pisatelj napisal kot osrednje povesti za revijo Dom in svet. Povestim pa se pozna, da jih je pisatelj napisal v nekaki literarni osamelosti, brez pravih spodbud in tudi brez pravega mentorstva ter kritike, ki bi ocenjevala njihovo umetniško vrednost in tudi v naprej usmerjala pisateljevo snovanje. Zato povesti ne kažejo niti kakega posebnega pisateljevega u-metniškega stremljenja, niti niso same kaj nadpovprečnega. Povesti Rodoljubje na deželi. Delo in denar in Sošolci so po svoji snovi različne. Prva povest obravnava »gospodo« na podeželju, snov, ki jo je Detela najbolj poznal. V njej prikazuje pisatelj idilično življenje na vasi ob koncu preteklega stoletja. Nasprotno pa je povest Delo in denar izrazita socialna povest, v kateri obravnava pisatelj tudi delavske razmere ter slika prepade med delavci in kmeti in iz njih rastoče zaplete v družbi. V Sošolcih pa nam pisatelj prikazuje usode treh sošolcev v življenju. Urednik Detelovega zbranega dela Jakob šolar je poskrbel za opombe k značaju knjige same in k posameznim tekstom. Urednik ugotavlja, da imajo v knjigi objavljene povesti sicer vse pisateljeve odlike, pisateljevo modrost, psihološke analize, dobre orisa značajev in sploh vrednote, ki jih dobro literarno delo mora imeti. Vendar pa ob analizah posameznih povesti ugotavlja, da na primer povest Rodoljubje na deželi ni mogla ne po moči in napetosti zgodbe, ne po idejno čustveni strani zajeti takratnih bralcev Doma in sveta. V povesti Delo ln denar ni povsem jasno, kaj je pisatelj s to povestjo hotel doseči razen ponazoriti takrat aktualne Smithove gospodarske nauke. Delo je močno razvlečeno, ne-dinamično, pa tudi Jezik povesti r.i najboljši. Prav Isto pa velja skoraj vse tudi za Sošolce, ki ne presegajo povprečnosti. Kot pri vseh podobnih Izdajah Mohorjeve družbe pa je poudariti skrb za opremo, ki je zares vzorna. Zasnoval jo je kot pri ostalih knjigah arh. Tone Bitenc. Sl. Ru- Mestnem gledaliču. (Ulaga, Lončina, Svetelova) ...HII.HIMM»..HHI.H.H.(H.I...<>.I1HHH...H.,H..UIHHH..MIH.H.HH.II.I..I...H.I.I.H.HH.UIII.H.H.HMI »..<».... 1.11.1...... |||| M. ||. ...m,,,,,.n.l.HII..IHHIIHII.IIIIIU.IIIIt ŠE EN VOJNI ROMAN HANSA HELMUTA KIRSTA Pravili so mu obešeni ak ra TI TT-1 z. t *-• r O Hansu Helmutu Kirstu že precej vemo, saj smo že nekaj njegovih del dobili v slovenskem prevodu. Spomnimo se na Tovarno oficirjev, na roman 08/15 Danes in na Noč generalov, ki smo jih dobili v zadnjih dveh letih. Kirst je sodobni nemški pisatelj, ki se je specializiral za vojaško literaturo, saj v vseh svojih delih obravnava snov iz vojaškega življenja. Pri tem prikazuje življenje nemških vojakov, oficirjev in generalov pred vojno, med vojno in po njej. Zaradi svojega odkritega, navadno celo preveč odkritega prikazovanja tega življenja, razmer v nemški vojski in njenih predstavnikov in zaradi brezkompromisnega stališča do lažne tradicije ter zaradi svarilnega opozarjanja na militaristično nevarnost, ima Kirst v današnji Nemčiji seveda obilo nasprotnikov. V svetu pa je iz istih razlogov eden najbolj branih sodobnih pisateljev. Posebno še, ker je odličen satirik, ki zna vse svoje junake izpostaviti posmehu in ker smeši, kritizira in opominja na tisto, kar je po svetu poznano kot tako zloglasen nepiški vojaški stroj. Kirst pa zna tudi spletati zgodbe in zanimivo pripovedovati, čeprav gre pri tem njegova popularnost marsikdaj tudi na račun umetniške moči. Toda spričo idej, ki jih izraža v svojih romanih in spričo žgoče satire mu pomanjkljivo estetsko vrednost njegovih del iahko oprostimo in se zadovoljimo predvsem z ostro kritiko nemškega militarizma. Zdaj smo pri založbi Mladinska knjiga dobili nov roman Hansa Helmuta Kirsta, roman z naslovom Pravili smo mu o-bešenjak. Za ta roman pa lahko ugotovimo, da tud; po svoji kritični noti ne dosega ostalih Kirstovih del, čeprav mu obenem moramo priznati, da vendar spet z drugega zornega kota razkrinkuje nemški vojaški stroj v času med zadnjo vojno. Prav tako moramo priznati, da bo sicer malce komplicirana zgodba vendarle pritegnila precejšnje število bralcev, ki bodo zadovoljni ob zanimivi pripovedi in smešenju nemških oficirjev ter drugih junakov teksta ter bodo uživali ob pričakovanih zapletih ter vragolijah glavnega junaka. Toda preko povprečnosti pa to delo vendarle ne seže pa tudi ironije, humorja in satire, ki je v nekaterih Kirstovih delih tako odlična, je v tem tekstu bolj malo. Toda zgodba sama je vendarle zanimiva. Glavna osebnost romana Pravili smo mu obešenjak je nadporočnik Strick, katerega so s fronte zaradi visokih odlikovanj prestavili v majhno zaledno mestece. Strick, ki je odločen nasprotnik nacizma in ki je že na fronti spoznal ves nesmisel vojne in nadaljnjega odpora, rpo-zna vso pokvarjenost oficirjev v zaledju. Čeprav kasneje ugotovi, da tudi med temi ljudmi delujejo protinacistične sile se jim vendar ne pridruži temveč začne delovati na svojo pest. Pod krinko borbe do zadnjega in odločnosti za zmago nacizma razkrinkava posamezne predstavnike vojske, ob atentatu na Hitlerja pa celo prevzame oblast. Svoje mreže pa je razpredel tudi okoli vodje gestapa in začel razkrivati njegovo dvolično politiko. Prav to pa je vzrok, da se po neuspelem atentatu na Hitlerja, ko se razmere urede, izmuzne iz rok gestapa in sku- paj z nekaterimi prijatelji pobegne v Švico. Morda je ta zgodba resnična morda izmišljena, vendar se nam zdi, da ni povsem prepričljiva. Ali pa ni dovolj prepričljivo napisana. Prav v tem je tudi ena od slabosti tega teksta, kajti skoraj neverjetno se zdi, da bi mogel oficir tako nemoteno počenjati take stvari kot jih je počenjal Strick. Ce pa je bilo to možno potem pa je vendar pisatelj vso zgodbo podal premalo prepričljivo. Prigovori so tudi proti kompoziciji, pa do značajev, ki vendarle niso dovolj izkristalizirani. Toda na račun kritike, ki jo delo izraža in ironije, ki pa je vendarle šibkejša kot v drugih Kirstovih delih, da ne omenjamo, da humorja sploh ni, so slabosti romana že odpustljive. Zato lahko to poročilo sklenemo z ugotovitvijo vsesplošne povprečnosti. In prav taka sta tudi papir in o-prema. Roman Hansa Helmuta Kirsta Pravili smo mu obešenjak nas torej ne navduši, ker drugih del istega avtorja še zdaleč ne dosega. Vsem tistim, ki se zadovoljujejo s povprečnostjo, pa bo delo všeč. Sl. Ru- . IVIak, tako pohlevna cvetica Je za človeštvo veliko zlo Opij so že pred več tisoč leti uporabljali v zdravilstvu - Že pred dvesto leti so na Kitajskem resno nastopili proti uživalcem in tiho-tapcem mamil - «Opijska vojna» med Anglijo in Kitajsko - Mednarodne akcije proti nedovoljeni trgovini z mamili niso nič zalegle Škrlatno rdeča cvetica, ki jo tu pa tam vidimo po naših vrtovih ali po njivah, izpopolnjuje sliko svoje okolice. Tako skromna in ljubka je ta cvetica, na videz takp nedolžna, a vendar je povzročila človeštvu že mnogo gorja. Mak namreč vsebuje mleček, ki je pravzaprav opij. To je zmes raznih alkaloidov, med katerimi je najvažnejši morfin. Opij se uporablja v zdravilstvu, vendar pa ga ponekod ljudje uživajo tudi na skrivaj, ker so se nanj navadili in kar je zanje pogubno. Uživanje mamil ni morda nastalo šele v moderni dobi, pri nekaterih narodih so ga poznali že pred več tisoč leti. Posebno je bilo priljubljeno uživanje opija na Kitajskem. Iz zgodovine Kitajske zvemo, da so v tej deželi poznali opij že kakih tisoč let pred našim štetjem. Toda takrat so to mamilo uporabljali samo kot zdravilo. Sele mnogo stoletij pozneje se je zanesla tja navada uživanja opija. Najprej so opij kadili. Navado kajenja opija so Kitajci prevzeli okoli srede 17. stoletja od Holandcev, ki so gospodarili na bližnjem velikem indonezijskem otoku Javi. Ti so kadili opij pomešan s tobakom, da bi se obranili pred malarijo. Opij služi v zdravilstvu predvsem za pomirjenje živcev, u-blažitev bolečin in uspavanje. Toda človek, ki uživa opij kot mamilo ima pri tem poseben užitek. Takoj po zaužitju tega mamila, pozabi na vse bolečine, telesne in duševne. Vse mu postane lahko in se počuti zelo prijetno. Zdi se mu, da se mu je odprl drug svet, kjer je zgolj lepota, veselje in radost. Doživlja pravcati raj. Kaj bi se potemtakem čudili, če so si ljudje, ki so živeli v pomanjkanju, na pol goli in morda celo bolni, ždlell še in še doživljati take rajske podobe, če so z uživanjem makovega mlečka pozabili na trpljenje, na lakoto, na skrbi... In tako so se na to uživanje kaj kmalu navadili. Kajti, kdor začne uživati taka mami-. la, postane njih suženj. Ne more se več odvaditi tega. Ker se telo privadi na ta strup, ga mora dobivati vedno večje množine, da ima zaželeni učinek. To nenehno uživanje pa polagoma zastruplja živčevje, mišičevje in ves organizem. Tak človek propada telesno in duševno in nazadnje podleže. Kitajci niso pridelovali v tistih časih opija doma. Morali so ga uvažati. A za to je proti koncu 18. stoletja skrbela britanska trgovina, ki je oskrbovala kitajska pristanišča z opijem, kamor ga je dovažala iz Indije. Kitajska vlada pa Je dobro vedela, kakšna ne- varnost tiči v uživanju opija, zato je tako trgovino prepovedala. Toda uživalci tega mamila so zanj plačevali velike zneske, zato so opij uvažali na Kitajsko na skrivaj. Glavna baza tihotapstva opija je bil IIIIIIMnillMlllllllllllllllllinilllllllllirillMIlIMfinilllllllllltIfllllllMIIIIIMIIMMIIIIIIHMIIIIIIIIMlIllitllimillllll p n 5 H 5 r r j r r" r 11 r p r~ U r~ 16 17 16 19 20 21 22 fr 1\ 25 25 H w~ tT H T~ 32 33 tl 39 r j 35 Bi 56 c i 37 sa 55 H 59 ŠT" naj storijo svojo dolžnost. V V okviru letošnjih proslav bazoviških žrtev Je bila v točk zvečer odprta posebna raz-ftava v Gregorčičevi dvorani, w J° je pripravil Odbor za proslavo bazoviških žrtev. Da--Vji1 program svečanosti je ojavljen na tržaški strani. gomili so že skoro trije me-On x0d upravnih volitev na trn u m, pa ge vedno se tri anke levega centra niso sporazumele glede sestave uprav-n« odborov pri pokrajinski upravi ter v Tržiču in v Gori- "*• Zadnji sestanek so imeli v četrtek zvečer na sedežu KD v Gorici. Vendar o njem, v času ko to pišemo, še niso izdali nobenega sporočila. Vsekakor pa se zdi, da bodo v nastopnem tednu sklicali na prvo sejo pokrajinski kot občinski svet v Gorici. V preteklem mesecu so v o- sebnem obmejnem prometu na goriškem področju zabeležili nov rekord. Mejo je namreč prešlo nad 250 tisoč ljudi v obeh smereh. Od tega se jih je okoristilo 189.194 s propust-mcami, 82.444 pa jih je šlo preko meje pri Rdeči hiši s potnimi listi. Rekorden pro- met so zabeležili tudi na področju Beneške Slovenije, kjer je prešlo mejo nad 47 tisoč ijudi v obeh smereh s pro- pustnicami in potnimi listi. V okviru sporazuma za ma- loobmejni blagovni promet je taka izmenjava v juliju dosegla na Goriškem vrednost 930 milijonov. Od tega je bilo u-vožene samo lesne mase za izdelavo umetnih vlaken za o- krog 185 milijonov; pri izvozu pa so avtomobilski nadomestni deli in gospodinjski ter di\igi stroji dosegli nekaj nad 100 milijonov lir vrednosti. Gospodarska kriza na Goriškem je še vedno zelo občutna. Po podatkih gospodarske zbornice v Gorici za mesec Julij so največji industrijski o-brati v tej pokrajini zašli v velike težave predvsem zaradi pomanjkanja naročil. V tem mesecu so nadaljevali premeščanje tekstilnih delavcev iz Ronk, kjer so tovarno zaprli, v tekstilno tovarno v Podgori. V ladjedelnici v Tržiču in v tamkajšnjih elektromehaničnih delavnicah pa se je delo razvijalo normalno. Preteklo nedeljo je šlo čez prehod pri Rdeči hiši tudi več skupin izletnikov na obisk v Slovenijo. Tako je kakih 300 članov potrošniških zadrug iz videmske pokrajine obiskalo Postojnsko jamo, Portorož in druge kraje. Največja skupina med njimi pa si je ogledala nasade na Biljenskih gričih pri Šempetru kot gost tamkajšnje zadruge. Prosvetno društvo Ivan Trlnko iz Čedada pa Je organiziralo skupinski izlet Benečanov, ki so šli na ogled vinske razstave v Ljubljani ter si ogledali tudi mesto. Izleti so bili nov izdaten prispevek k medsebojnemu spoznavanju in udeleženci so z njih odnesli najboljše vtise. 0 podjetju za predelavo smeti Pred nekaj meseci je odbornik za občinska industrijska podjetja inž. ' Spaccini izjavil, da se je vprašanje 'gradnje naprav za uničevanje ali - predelovanje mestnih odpadkov v I organsko gnojilo premaknilo za ko-' rak naprej. Zagotovil je, da občln-| ska uprava temu vprašanju pozor-i no sledi in budno spremlja korake, I ki so bili doslej narejeni. I Na žalost pa vprašanje gradnje | naprav za uničevanje odnosno pre-j delovanje smeti plava še vedno na . odprtem morju in ni pričakovati, da bo prišlo v kratkem času v pristan. Pustimo za trenutek ob strani vprašanje raznih načrtov, predlogov, proučevanj strokovnjakov in znanstvenikov o sestavi mestnih odpadkov in podobno. Vse to so baje že proučili in prišli tudi do konkretnih zaključkov, da se dajo odpad-| ki v Trstu tako upepeliti kot tudi ; izkoristiti za predelavo v organsko i gnojilo. Do teh ugotovitev je prišel | profesor padovske univerze Vendra-• mini, ki je v univerzitetnem zavodu v Padovi analiziral sestavo odpadkov v raznih letnih časih. Funkcionarji občinske uprave in podjetja za mestno čistočo pa so si v zadnjih letih ogledali tudi nekatere inaprave, ki delujejo v raznih itali-! janskih mestih. Svoj čas smo že pisali, da so se navdušili za nekatere rešitve, ki pa so se pozneje pokazale, da niso primerne za naše mesto. Sedaj pa se zdi, da so se usmerili na sistem, ki ga imajo v mestu Lucca in ki po oceni nekaterih strokovnjakov izvrstno deluje. Enake naprave montirajo v Sassariju na Sardiniji Iz vsega tega sledi, da se bodo tudi v Trstu v najkrajšem času odločili, kakšne naprave bodo postavili za uničevanje odnosno predelavo smeti. Po vsem tem pa še ni bilo rešeno najvažnejše vprašanje: kje bo občina našla denar za gradnjo naprav. Nekateri menijo, da lahko občina najame posojilo, ali pa da | zgraditi naprave zasebnikom, ki naj ‘bi za vloženi kapital prodajali zase pridelano gnojilo. Iz izkušenj pa vemo, da zahtevajo takšna podjetja razne ugodnosti, gradnjo določenih objektov na račun občinske uprave, zemljišče in podobno, tako da se občinska uprava ne more izogniti velikim izdatkom, ki jih sedaj gotovo ne zmore. Zato pride seveda v poštev najetje posojila. Tudi pri tem občinska uprava ne more kar tako svobodno odločati, ker mora najprej najeti posojila za kritje letnih primanjkljajev, nato za nujna tekoča dela in šele zatem pridejo na vrsto posojila za gradnjo raznih naprav, ki so sicer nujna za mesto, ki pa Jih nadzorna oblast v večini primerov zavrne z izgovorom, da je mnogo drugih del, ki so bolj nujna. Sicer pa bo v kratkem o občinskih proračunih, primanjkljajih, posojilih in raznih izrednih stroških odločala deželna uprava. Zato je pričakovati, da bodo deželni upravitelji bolj uvidevni kot sedanji državni funkcionarji, še posebno pa se sedaj odpirajo razne možnosti | za podobne gradnje v okviru posebnega desetletnega sklada za Trst. Podjetje za predelavo smeti bi morali vključiti v nujna javno-korist na dela in mu dati prednost. Prezgodnja smrt Antona Bogatca V petek, 3. septembra nas Je za vedno zapustil Anton Bogateč (Nini), ampak njegov spomin živi čist kakor njegova življenjska dejanja v srcih vseh tistih, ki so ga poznali. Rodil se Je v Križu 2. julija 1899 iz vrst zavedne slovenske družine, v kateri življenje ni bilo lahko, in že v mladih letih je okusil grenkobe usode. Bil je iskren demokrat, vzgojen v zdravem ozračju, spoštoval je vse vrline svojega naroda in v tem smislu je vzgajal tudi svoje otroke. V najhujših letih fašističnega nasilja ni nikdar obupal in ne omahoval. Poznal je mnogo ljudi različnega političnega prepričanja in vse je vseeno spoštoval. Do konca svojega življenja je vedno obiskoval vse predstave Slovenskega gledališča in druge kulturne prireditve. Rad je čital slovenski tisk in je bil zvest prijatelj Primorskega dnevnika. Ko so zgradili Ljudski dom v Križu, je bil med njegovimi prvimi člani in ustanovitelji. Vsi občutimo njegovo prerano smrt. Njegova dejanja in življenje pa naj bodo ogledalo za nas vse. Pokopan je v rojstni vasi, ki jo Je globoko ljubil. Naj mu bo lahka domača gruda. VAŠČAN IZVOZNI PROGRAM H (Jesenice na Gorenjskem) 2ICNI GRADBENI ŽEBLJI po pariškem, britan skem in ameriškem standardu: Common, Finishing, Smooth bo* Natis. Roofing Nails. Gutter Spikea. POCINKANI GRADBENI ŽEBLJI: postopek poet* kovanja s potapljanjem ali z metodo elektrogal-vaniztranja. KALJENI ŽEBLJI ZA STREŠNO LEPENKO (Pia-sterboard Nails). SLEČENA ŽICA. okrogla, svetla za izdelavo žebljev m mrež. VLEČENA ŽICA. okrogla, kaljena, za vezanje. POCINKANA ŽICA, okrogla! postopek pocinkovanja s potapljanjem POCINKANA BODEČA ŽICA, vrste IOWA, z dvema pramenoma, debelina 12,5 BWG, 13,5 BWG In 14 BWG; razmah med bodicami od 2 do 4 palcev. ŽICA ZA AVTOGENO VARJENJE. POCINKANE IN ČRNE ŠIVANE CEVI za plin in vodovode DIN 2440 velikost od palca do 2 palcev ČRNE PLOČEVINE vrste Siemens Martin, tanke, srednje in debele, v trgovskih merah POCINKANE PLOČEVINE, kakovosti Slemens-Mar-tin, debeline 0,5-2 mm v trgovskih merah: postopek pocinkovanja s potapljanjem. PROFILNO ŽELEZO ' PALICAH, različnih vrst, okroglo, kvadratno in ploščato. - -, OBLOŽENE ELEKTRODE ZA VARJENJE. mmmm UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - A VIDMA UČNI IN SUPEKAV-rOMATlCNl PRALNI »TROJI - HLADILNIKI - ELEK TROGOSPODINJSKI PREDMETI LANOV - REX - CGK Izredne cene ea. izvoz Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji O N I V JR8S t I' E L N I O A Irte str - Irst Corso Garibaldi It 4. tel «124» In Trg Goldoni št I KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ulica Morelli 11 Tel. 22-06 <1 i S. BOLE TKIESTE * VIA CIUKRONE 8/11 Tel. S8-812 — Telegr.: Trad-Trleste C C. Trteste 60217 M/851624 ZAGREB, Pračka 2/II JUGOSLAVIJA Telefon broj: Telefon Nr.: 36012, 37109, 37309, 37154 do 158 Brzojavi: Telegrammadrese: «VOCE» ZAGREB Telex: 02110 Predstavništvo: ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 2328 EXP0RT - IMPORT ZEMAUSKIH PLODOVA EXP0RT ■ IMPORT V0N AGRARPRODUKTEN TEK. RN.: Jugoslovanska banka za spoljnu CTO COR.: trgovtnu, Zagreb 400-31/1-3 • IZVOZIMO: svježe 1 dubokosmrznuto voče i povrče, vočne pulpe, vočr.e sokove 1 koncentrate, te finalne proizvode konzervne industrije. Od suhog voča i povrča snecijalizirani za Izvoz dalmatinske višnje «maraske», vrganja, oraha badema 1 meda. • UVOZIMO: svježe južno voče: banane, narandže, mandarine, limune, te razne sokove i koncentrate od Južnog voča. 0 Vlastita fabrika «STUB1Č.\NKA> za proizvodnja točnih sokova, sirupa, točnih pulpi, alkoholnih i bez alkoholnih piča. — Vlastita hladnjača. P05JETITE NAS PAVILJON NA IAGREBACKOM VELESAJMU! C* G. R. COMMERCK) ČEMER A LE E RA PERES E M TAAZE SOC A R L UL 0ELLA GEPPA, 9 UVOI TRSI TEL 37 040. 28-352 UVOI MSCIMBEN IM IM) RT K\l*ORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE I KS I, Ul. I .iirmirn 41. HM. i 21-955 MILAN AMBROŽIČ ELEKTRO-INSTALACIJSKO PODJETJE IN TRGOVINA Z ELEKTRIČNIMI. PREDMETI: lestenci, štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine Drevored miramare st. 29 — tel. 29-322 T0MAS0 PRI0GU0 T R S* T TRG GOLDONI / 1*1. /3352. 61119 TEHNIČNE INDUSTRIJSKE OOHAVfc Grosistično podjetje ra rtobavilanje vsega fotografskega m kinematografskega materiala II,tiral 1 ta mikrofilme, znanstveni aparati, elektronski aparati Popolne opreme materiala ra I o t o m e h a n i k o za tndu sirijo in ra znanstvene zavode Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET ŠPEDICIJA TRST — TRIE8TE Ul. C. Ghega l/IIL - Tel. 68» 75-6-7 ^ adriaimpex uvoz izvoz ZASTOPSTVA TRST UL. GEPPA 9-111 — TEL 38-770. 29 135 PRALNI STROJI, avtomatični in superavtomatični — HLADILNIKI - ŠTEDILNIKI NA VSA GORIVA -Ekskluzivno zastopstvo in zaloga 0. KRAINER & C. GORICA, Ul. Rastello 41, tel. 203» in nova trgovina CORSO ITALIA 43, tel. 87275 Po želji pošiljamo na dom v vse kraje Jugoslavije Izredno ugodni plačilni pogoji NAJNIŽJE CENE MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN IKANSPORi lnlsAsuiAt~yx KOPER-JUGOSLAVIJA K O P K R TKI .'KFON 21 630 TKITA 03 517 PREDSTAVNIŠTVO V TRSTU: UL. KOMA l&. TEL. 37-823 dodeljevanje In vaklnrffščevanje blaga g kvantitativni prevzem g poslovanje na mednarodnih 'elmlh In razstavah S redni zbirni promei n evropski)- centrov S mednarodni cestni transport Ulaga 5 r. lastnimi kamioni g* po kopnem po moriti po rekah In traku carinjenje Ulaga transportno zavarovanje blaga mioking ladijskega prostora kontrola trsiisjairinlli dokumentov strokovno pakiranje [ 8 svojimi [»»slavnimi vnolumi v. S Kopni. I jnltljtrni. Mariinim, (.i-ljn. Jr-Ht-llicall. V-MIli. Hip-kl /uorrTni. Hr-o^ratlu. Novrm Sarin 1'n-vnljuh. * Šentilju. Ilruv iijrrailu. Itadormi. Novi Cnrir-l, Kozini. Škofijah. Sarajr-vo. 1’lor-ati liani, Sn lini i«-1 lliinilrovjrrafln. k matijevi n. ZriTijtuiiiiit, Krvavim potoku TVRDKA USTANOVI JENA LETA 1883 v Destilacija esenc JANO USEK TRST - Darkovi Je — 1’HIKSTe - Hartola — Tel. 2S.»bJ l astna proizvodnja m izvoz: eteričnih olj ea lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dliečth mil in kozmetičnih izdelkov; esenc za zdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih ker.ilčmh proizvodov TOVARNA CEMENTA IN SALONITA anhovo 15. sEPTEMBM anhovo Vreme včeraj: naj višja temperatura 21.7, najnižja 19,0, ob 19. url 19,6, zračni tlak 1013,4 raste, brez vetra, vlaga 66 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 12. septembra Silvin Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 18.23. Dolžina dneva 12.45. Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 6.49. Jutri, PONEDELJEK, 13. sept. Fillo Poziv slovenskim staršem Odbor za slovensko šolo, ki ga na Tržaškem sestavljajo vse slovenske kulturne in prosvetne organizacije ter vse politične stranke, ki vključujejo v svojih vrstah Slovence, poziva slovenske starše, naj se pri vpisu svojih otrok v šolo odločijo v soglasju z lastno narodnostno pripadnostjo in odgovorno v odnosu do svojih otrok. Vpis otroka v slovensko šolo Je narodna dolžnost slovenskih staršev, šola je najbolj otipljiv dokaz življenjskosti in najučinkovitejše sredstvo za o-brambo neenakopravne narodnostne skupnosti, zato jo krepimo z vpisovanjem svojih otrok vanjo. Obvarujmo narodnostno pripadnost svojih otrok z vpisom v slovensko šolo. Omogočimo svojim otrokom, da si bodo v Jeziku, ki jim je nalbližii, širili obzorje, da bodo globlje spoznavali materin jezik in vrednote lastnega naroda in tako postali njegovi zavedni pripadniki. Omogočimo jim celovito duševno rast. Trst, 10. septembra 1965. ODBOR ZA SLOVENSKO SOLO V TRSTU Praznik mladine Blitamo se začetku novega šol-tke ga leta in s tem v zvezi tudi novi sezoni naših mladinskih dru-ttev in organizacij. Nova sezona delovanja pa se bo pravzaprav pričela še v soboto, IS. in v nedeljo, 19. septembra, ko se bomo slovenski mladinci in mladinke e Tržaškega in Goriškega zbrali na PRAZNIKU MLADINE in ponovno poudarili svojo nedeljivost in teljo po zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku pod geslom «Mladina smo e-ro». To bo naš skupen praznik, dan enotnosti in borbenosti slovenske mladine za slovenske Sole, slovensko kulturo in naše narodnostne pravice. Ponovno bomo dokazali, da edino sloga m skupna moč lahko pripeljeta do tKtzitivnih zaključkov. To bo nas praznik, dan mladosti, ki bo še enkrat izpričal, da smo slovenski mladinci na teh tleh in• tu ho-femo ostati. Program bo zelo pester. V soboto, 18. septembra se bo naš praznik pričel ob 20.30 s tekmovanjem orkestrov Fans. Nomadi, Jtangers in Jaguars, ki jih verjetno vsi naši mladinci zelo dobro poznajo iz nekaterih uspelih nastopov doma in onstran meje Po tekmovanju pa bo sledil ples. Za nedeljo, 19. septembra pa se nam obeta bogatejši spored, ki se bo pričel ie zjutraj ob 9h z raznimi športnimi panogami na stadionu sPrvi maju. Ob 9. uri bo namizni tenis, ob 18.45 tek čez drn in strn za mladince, ob 17. uri pa za člane Ob 17.30 bo odbojka med ekipama Cankar in Škamperle. Športnemu programu bo sledil kulturni, ki se bo pričel ob 18.30 s slavnostnim govorom Po govoru bomo imeli v gosteh folklorno skupino, nastop naših mladi i pesnikov ter nagrajevanje zmagovitega orkestra. Kulturnemu sporedu bo sledil ples do polnoči Za danes dovolj Vabimo pa Vas. da se v čim večjem številu udeležite našega praznika in s tem ponovno poudarite, da smo mladina eno in da nas nobena silo ne more zrušiti. Torej na svidenje v soboto in nedeljo na Stadionu .Prvi maju pri Sv. Ivanu! ITANES Odkritje spomenika bazoviškim žrtvam Proslava bazoviških žrtev bo potekala danes takole: Ob 10. uri se bomo na pokopališču pri Sv. Ani poklonili štirim junakom ob njihovem na novo postavljenem spomeniku. Pevski zbor bo zapel žalostinko, grob padlih pa bomo zasuli s cvetjem. Popoldne ob 15. uri bo v Bazovici na kraju usmrtitve pred spomenikom počastitev s sledečim sporedom: otvoritev, petje združenih pevskih zborov, govori zastopnikov v slovenščini in italijanščini odbora za proslavo, ANPI, ANPPIA in FIAP ter mladine, polaganje vencev in zaključna pesem. Ob spomeniku bo častna straža tabornikov rodu Modrega vala. Proslave se bodo udeležili svojci padlih in njihovi tovariši s procesa. Slovenske in italijanske antifašistične borce vabimo na pokopališče in v Bazovico. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV Glede razlaščevanj zemljišč za gradnjo naftovoda nam je tržaška federacija PSI poslala v objavo naslednje: »Po objavi drugega seznama nepremičnin, podvrženih razlaščeva-nju s strani Ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu za potrebe naftovoda Trst-Bavarska, je pokrajinsko tajništvo PSI proučilo zapleten problem na svoji posebni seji. Prisotni so bili deželni svetovalec in pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni, pokrajinski svetovalec inž. Josip Pečenko, podžupan in občinski svetovalec Doline Marino Bandi in Josip Lov-riha, socialistični predstavnik v zvezi Alleanza contadini ter odgovorni funkcionar urada PSI za javne in krajevne ustanove dr. A-ristide Buffolini. Na sestanku so ponovili želje, ki so prišle do izraza na najraz-iiimiiiii im iiii iiiiiiiiiiiiii iii im ii iiiii umni m iiiiiii mili m mn iiiiiiimfini im n iiiiiiiiiiiiiiii mili iiiiiiiHiiiiii im iiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiii KORISTNA POBUDA NAŠIH DEŽELNIH OBLASTI Prvi dan zasedanja o prehrani v dvorani tržaške univerze Vsi govorniki so poudarili velik pomen lega zasedanja, katerega namen je dosegi uzakonitev sodobnih norm za varstvo potrošnikov pred ponarejevalci živil V ZVEZI Z GRADNJO NAFTOVODA SKOZI DOLINSKO OBČINO Tudi PSI se bo zavzela za dosego pravičnih odškodnin za odvzeto zemljo To so sklenili na posebnem sestanku, ki je bil v celoti posvečen temu vprašanju - Resolucija svetovalcev SS za sejo dolinskega občinskega sveta Enosmerni promet Občina sporoča, da bo od polno, či 12. t. m. dalje uveden enosmerni promet v ulicah Matteotti v smeri od Ul. Piccardi do Trga Son-nino in v Ul. Gambini v smeri od Ul Raffineria do Ul. Piccardi. Včeraj zjutraj ob 9. uri Je bila v veliki dvorani tržaškega vseučilišča slovesna otvoritev 1. deželnega zborovanja o prehrani. Srečanju, na katerem sodelujejo znanstveniki in strokovnjaki na področju ved, ki posredno ali neposredno zadevajo vprašanja prehrane, so prireditelji priključili tudi 4. vsedržavno zborovanje o kakovosti živil. Udeležence zborovanja, ki Jih je bilo nekaj sto, Je pozdravil rektor tržaškega vseučilišča prof. Orlgo-ne. V svojem govoru je predstavnik vseučilišča poudaril pomembnost zborovanja, ker Je to tesno povezano na eni strani s konkretnimi vprašanji prehrane prebivalstva avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, a na drugi z znanstvenimi raziskavami, ki Jih vzporedno izvajajo prizadete znanstvene ustanove. Kljub temu, da ni tržaška vseučiliška ustanova ne: posredno udeležena pri srečanjih, pa Je omembe vredno dejstvo, da na zborovanju predavajo priznani vseučiliškl strokovnjaki. Prof. Orl-gone Je nadalje v svojem govoru poudaril, da gre v tem primeru za pogumno pobudo deželnih organov oblasti, ki bi utegnila Imeti širši pomen. Gre namreč za sodobne poglede družbenega razvoja, ki eskiajajo družbene potrebe z znanstvenimi pridobitvami. Takoj nato Je prisotne pozdravil tižaškl župan dr. Franzll, ki Je v svojem govoru pozdravil udeležence zborovanja, kot goste tržaškega mesta, župan pa je pripomnil, da v tem primeru ne gre zgolj za formalno gostoljubnost, temveč za nekaj globljega. Tržaška občina ;e namreč nastopila z vso ostrino proti potvarjanju prehrambenih izdel kov ter upa, da bo tudi deželna uprava šla po tej poti. Nato so spregovorili Se predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldi-ni ravnatelj ministrstva za zdravstvo Politi, ki je govoril v imenu ministra Marlottija, predsednik komisije za higieno in zdravstvo senat* republike senator Alberti ter prof. Zambreno za ministrstvo za kmetijstvo ln gozdove. Nato Je prisotne pozdravil podtajnik notranjega ministrstva Cec-chc-rlni v Imenu vlade. Vladni predstavnik Je pohvalil pobudo deželnih oblasti ter Je poudaril, da je zelo važno, ker se tudi krajevne oblasti pridružujejo naporom o-srednjih oblasti pri reševanju teh vprašanj, ki zadevajo obstoj družbe v celoti. Zasedanje 1. zborovanja o prehrani in 4. zborovanja o kakovosti se je dejansko začelo z govorom deželnega odbornika za zdravstvo in higieno dr. Nardinija . Deželni predstavnik je poudaril v svojem govoru, da so deželno oblast napotili na sklicanje srečanja razni vzroki. Pri tem pa niso bili edinstveni razlogi znanstvenega značaja, temveč tisti, ki se porajajo iz socialne strukture dežele. Odbornik Nardini je med drugim omenil, da je sodobna predelovalna industrija v marsičem spremenila okus potrošnikov. Vendar se je često dogajalo, da so brezvestni proizvajalci prodajali blago, ki i\e ustreza zakonskim in celo zdravstvenim predpisom. Spričo tega je nastala potreba, da se uzakoni v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina določene ukrepe, ki bi jutri utegnili služiti kot kažipot drugim avtonomnim deželam. Otvoritve zborovanja so se udeležile številne osebnosti. Med drugimi smo opazili predsednika pokrajinskega sveta Savono, kvestor-ja Paceja ter občinskega odbornika za higieno in zdravstvo Dušana Hreščaka. Prefekturo je zastopal prefekt Molinari. Vabilu odbora, ki je priredil stečanje, se niso mogli odzvati razne osebnosti. Posebej je treba omeniti ministra Ferrarija-Aggra-dija, podtajnika ministrstva za o-brambo sen. Pelizza ter predsednika deželnega odbora Berzanti-ja. Vsi so poslali predsedstvu zborovanja opravičilne brzojavke Na jutranjem zasedanju, so po kratkem odmoru predavali odv. Rabaglietti, dr. Pasquini in prof. Calzolari. Popoldne oa so govorili prof. Visco, prof. Ciusa in prof. Airoldi. Prvi dan srečanja se je zaključil z ločenimi zasedanji. Številni govorniki, ki predstavljajo razne ustanove, so obravnavali razna vprašanja, ki živo zadevajo obe zborovanji. Dela 1. deželnega zborovanja in 4. vsedržavnega zborovanja o kakovosti se bodo nadaljevala danes ter se bodo zaključila drevi z govorom deželnega odbornika dr. Nardinija. ličnejših ravneh za izgradnjo naftovoda. Ta pobuda bi bila brez dvoma v korist javnosti tako s takojšnjimi koristmi, povezanimi z gradnjo naprav, kot zaradi koristi, ki bi sledile po zaključku del. Z druge strani pa se ugotavlja, da bo zgraditev naprav zelo močno bremenila na majhno površino dolinske občine, ki ji bodo zaradi tega zasedli precejšen del površine. Obenem pa se ugotavlja, da je ponujena odškodnina za razlastitve skrajno nizka, upoštevajoč tudi dejstvo, da bodo zelo številni lastniki zaradi tega ostali brez vsakega osnovnega sredstva za preživljanje. Spričo vsega tega so na sestanku poverili socialističnim predstavnikom v deželi, pokrajini in v dolinski občini nalogo, naj se na najprimernejši način in na do-tičnih pristojnih mestih zavzamejo, da bodo Pristaniška ustanova in pristojni organi ponovno pregledali cene za omenjene razlastitve in jih prilagodili dejanskim žrtvam, ki jih vodo dejansko u-trpeli razlaščenci. Zadevna resolucija bo predložena dolinskemu občinskemu svetu. Svetovalci Slovenske skupnosti dolinskega občinskega sveta Pa so naslovili na župana občine Dolina prošnjo, naj predloži na prihodnji seji občinskega sveta v Dolini naslednjo resolucijo: «Občinski svet občine Dolina u-gotavlja, da družba SIOT in Industrijska pristaniška ustanova nista še doslej uredili vprašanja izplačila zemljišč, ki so jih že razlastili ali jih nameravajo razlastiti občanom dolinske občine, in izplačila odškodnine, ki jo je povzročila družba SIOT s pripravljalnimi in drugimi deli na področju dolinske občine. Zato občinski svet občine Dolina obvezuje župana in druge organe dolinske občine, da ne izdajo nikakega dovoljenja za gradnjo kakršne koli naprave, ki se tiče naftovoda, dokler ne bo pravično urejeno vprašanje izplačila razlaščenih zemljišč in odškodni-liijiHiilllHiiMiiiiiiiHiiitiiiiiitiitiliiiiiiiiiiiliuiiimitaiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiittiitiiiiimiii USPEŠNO OPRAVLJENA DRUGA PREIZKUŠNJA Zaključeni popravni izpiti na slovenskih srednjih šolah Maturitetni popravni izpiti se bodo začeli 14. t.m. z nalogo iz italijanščine ravnatelj kemičnega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno ln profilakso, ki Je prisotnim o-pisal delovanje vodovoda In pri tem poudaril kako so vode pri svoji sedimentaciji v velikih bazenih že znatno bolj čiste kot v prejšnjih dneh, zaradi česar Je mogoče trditi, da je kritično stanje že prešlo. ne za povzročeno škodo.« Dalje svetovalci Slovenske skupnosti ponovno pozivajo župana, naj či mprej skliče izredno nuj-nostno sejo, na kateri bi razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z gradnjo naftovoda.» Izplačevanje pokojnin INPS Poštna uprava sporoča, da se bo začelo Izplačevanje mesečne pokojnine za september - oktober in zaostankov INPS kategorije VO dne 14. septembra na vseh poštnih uradih. Na srednjih šolah so se zaključili popravni izpiti in na oglasnih deskah so zdaj objavljeni izidi. Objavljamo sezname dijakov, ki so uspešno opravili popravne Izpite na posameznih, šolah: NI2JA GIMNAZIJA Razred La: Silvester Briščik, Fran. ko Hrobat, Rado Žužek, Jadrana Gabrovec, Rosana Perosa, Ivanka Sancin. Razred 1. b: VValter Lovrečič, Ma. rijan Strajn, Albin Zerbo. (En dijak odklonjen, eden pa se ni javil). * Razred II. a: Mauro Bogateč, Anton Milost, Slobodan Pjevlc, Sergej Salvec, Pavel Švara, Darij Žerjal, Jurij Žerjul. (4 dijaki odklonjeni). Razred II. b: Marina Canciani, Wanda Cecchi, Lavra Derganc, A. Marija Kanzian, Sonja Mennucci, Mara Novel, Nadja Srebrnik (Ena dijakinja se ni javila). Razred III. (Mala matura): Marijan Carli, Marijan Carpani, Enij Coretti, Luvij Cossutta, Bogdan Franchi, Radovan Legissa, Vojko Lovriha, Milan Micussi, Elij Sahar, Edvard Ukmar, Drago Umari, Se-vo Ussai, Darij Umari (privatist), Marijan Nabergoj (privatist). Iztok Furlan, Ljubomir Jančar, Stefan Pertot, Martin Petelin, Sergij Suman, Ivo Valetič, Savina Bisca, Lavra Gaburzo, Adriana Laska, Marina Versa, Alberta Bevilacqua, Zorana Brajkovič, Dunja Cuk, Norma Gregorič, Ana Marija Guštin, Nadja Hrvatin, Nadja Jazbar, Sonja Lukač, Majda Nibrant, Zagor-ka Pjevič, Marija Trento, Darija Vidmar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (i 9. — 12. ».) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. Si-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S, Francesco 1; Al Due Mori, Trg U-nlti 4: G. Papa, Ul. FtMuga 46 (Sv. Alojz). Od 13. do 1*. ure Godina, Trg S. Giacomo l; Alla Minerva, Trg S Francesco i; Al Due Mori, Trg Unltš 4; G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Pokrajinska komisija pregledala vodovod Pokrajinska zdravstvena svetovalska komisija je po poletnem premoru zopet začela delovati z včerajšnjim pregledom nabrežlnskega naftovoda. Namen tega ogleda Je pojasnil predsednik komisije odbornik dr. Fogher, ki Je predvsem poudaril, da se Je pokrajinska zdravstvena komisija hotela neposredno seznaniti z izjemnim pojavom motne vode, kar je Imelo za posledice velike motnje pri preskrbi mesta z vodo. Komisijo Je spremljal dr. Doro, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. septembra 1965 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 88-letna Pasqua Knapich vd. Coloni, 58-letna An-na Coretti por. Bassi, 73-letm Rodolfo Bassanese 56-letna Mar-cella Izanec por Faidutti, 63-letni Giuseppe Posa, 66-letna Olga Va-nic por. Sancin, 57-letna Giusep-pina Sabatti, 79-letm Guido Ghioz-*i, 92-letna Anna Horacek vd. de Jurco 80-letna Giuseppina Husu Vd. danz.ani, 76-letm Giorgio Fer-to, 81-letni Dante Cermtz. OKLICI: kapitan dolge plovbe Ranien Vio in gospodinja Mana Luisa Zei, kuhar Vinicio Zupan-cich in delavka Rossana Flego, e-lektričar Livio Rismondo in go-spodinja Nadia Pratolongo, elek-tričar Giorgio Verginela ln trg. pomočnica Laura Magarelli, profesor glasbe Vincenzo Tatulli in uradnica Marisa Piazza, uradnik Alberto Morovich in dekoraterka Lidia Sauli, stekltr Ernesto Ram-pazzo in frizerka Nidia Frausin, mizar Giovanni > Ietri in uradnica Concetta Zorzini, delavec Vittorio Braico in gospodinja Clara Cri-»tiano, delavec Nicola Morea in delavka Vlneenza Tramontana. arhitekt , G;>l»ri*le Scimeni in uradnica Zora Božena Zmak, knjigo-vudi i SDurio Ferluga in uradnica MiriaiB Ceodeck, častnik Paolo Tabacco in uradnica Maria Angela Del Verchio, brivec Giuseppe Snoto in trg. pomočnica Claudia pedoardo, zidar Marino Bendi tn Uradnica Claudia Lepore, uradnik Giuseppe Monfortese in gospodinj« Paolina Scaglione. častnik trg. Včeraj-danes mornarice Giuseppe Baici in gospodinja Elisabetta Martucci, trgovec Giuseppe Righi in uradnica Annamaria Marši, mizar Antonio Torrisi in gospodinja Maria Gabriella Dazzan, električar Eu-genio Brissi in frizerka Nivea Gratton, uradnik Lido Antonelli in uradnica Maria Revelli, zidar Maurino Meroni in otroška negovalka Florina Succhi, mehanik Giovanni Marchesi in gospodinja Claudia Bacchia, električar Giovanni Clagnaz in delavka Teresa Wengerschin, uradnik Dario Gre-gori in delavka Adriana Blocker, mehanik Mario Magni in telefonistka Marcella Sancin, hidravlik Giovanni Bidoli in uradnica Gra-ziella Fogato, uradnik Severino Baf in uradnica Graziella Bessi, tiskar Valerio Comisso in gospodinja Corinna Corradini, risar Giancarlo Feltrin in uradnica Se-rena Antonlni, trgovec Tullio Ber- URARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo 8. Santorto, 4 TeL 728240 Bogata izbira najboljših švicarskih znamk ur ln zlatnine Darila za POROKE ln KRSTE Poseben popusti netti in gospodinja Maria Anto-nietta Gentile, podčastnik J.V. E-gidio Gava in gospodinja France-sca Gelsi, finančnik Rocco Musca-tello in socialna asistentka Ceci-lin Comin, barist Claudio Curti in šivilja Ljudmila Guštin, železničar Cesare Pintoni in garderoberka Maria Assunta Rossini, karabinjer Gino Della Šale in tekstilna delavka Angelina Della Šale, častnik Giuseppe Lattanzio in uradnica Silvana De Marco, uradnik Mario Marini in uradnica Anna Maria Gridelli, uradnik Vincenzo Cacciapaglia in učiteljica Gianna Grandis, strojni kapitan Liberio Derossi in profesorica Rosa Ester Margarita Lopez von Vriessen. mestni stražar Dario Stanco in delavka Maria Teresa Delmestre, električar Aldo Sab-badin in gospodinja Maria Mon-ticolo, mesar Umberto lakaza in gospodinja Stella Persano, pek Giorgio Frausin in trg. pomočnica Emma Lionetti, finančni straž-nil Adriano Pellinj in trg. pomočnica Iolanda Zotli, zdravnik Pie-tro Casarin in Italia e Cesare, karabinjer Francesco Viggiano in gospodinja Carmela Di Stefano, Giorgio Coloni in Renata Spod-deck, uradnik Alfredo Marini in gospodinja Nerina Spada, delavec Primo Trento in šivilja Sandra Rusconi, uradnik Silvana Gi-rardi in kozmetičarka Liliana Sal-zano, delavec Fausto Casseler in frizerka Laura Ribic. dr. Rossetti . Ul. Combi 19; dr Sl- gnorl, Trg Ospedale 8: Tamaro ln Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BARI 33 18 72 40 21 CAGLIARI 59 27 19 48 64 FIRENCE 35 67 10 48 15 GENOVA 5 10 46 16 20 MILAN 62 61 5 60 36 NEAPELJ 86 13 61 14 55 PALERMO 49 69 17 71 73 RIM 19 45 79 30 64 TURIN 10 t 46 24 8 BENETKE 31 38 83 21 43 LADJE V PRISTANIŠČU Chioggta, G. Lauro, P. Toscanel-11, Vimlnale, Satumla, Vulcania, C. Colombo, Salpa II, Afrlca, E-ros (It.), Atromitos, Arlston (Grčija), Slavonija, Vis (Jug.), Na-gos (Libanon), Gavilan, Chichin n. 25 (Panama), T. Stavros (Maroko). Axum (Etiopija), Arda (Bu.) Nordvvind (Nemčija). VIŠJA GIMNAZIJA Razred IV.: Martina Adami, Jasna Pieri. (En dijak se ni javil), SPREJEMNI IZPIT V KLASIČNI LICEJ Jolanda Wheatley. UČITELJIŠČE Razred I.: Nataša Calzl, Vanda Husu, Silva Pertot, Nataša Sedmak, Mara Stefani, Irena Tretjak, Melja Zuljan, Nataša Skerk. Razred II.: Marija Okorn, Milojka Sossl, Sergij Verč. Razred III.: Sonja Ban, Sonja Božič, Barbara Carli, Marija Coretti, Mara Fonda, Dunja Grom, Sonja Kosmina, Miranda Vodopivec. TRGOVSKA AKADEMIJA Razred I. a: Boris Balbi, Walter Kobal, Jurij Ljubič, Vojko Medvešček, Lucija Simonovič, Marij Spetič, Neva Starc, Stojan Udovič, Vladimir Wilhelm. (En dijak se ni Javil). Razred I. b: Sonja Blasina, Ne-da Ciani, Marina Clbic, Branka Koren, Marjan Mauri, Gracijela Po-les, Boris Sik, Ana Valič, Hadrijan Zaccaria. (Dva dijaka se nista javila). Razred II.: Danilo Baša, Danica Colja, Bruno Danieli, Lucija Felle-tig, Stojan Kafol, Nives Maganja, Nevenka Pečar, Ivan Radovič, Neva Suman, Helena Valenčič, Fabij Viola. Razred III. a: Boris Emili, Pe-ter Hočevar, Ivan Prešeren, Stojan Sancin, Edvin Žerjali. (Dva dijaka nista izdelala). Razred III. b: Alenka Colja, Mar. ta Gombacci, Nadja Kosmina, Majda Mahnič, Majda Milič. Razred IV. a: Konrad Andolšek, Darko Cossutta, Stanislav Flego, Nedeljko Hrovatin, Edvard Plesničar, Pavel Seražln, Nikolaj Sirk, Adrijan Tavčar. Razred IV. b: Ivanka Blažlna, Nataša Bole, Sonja Carli, Ljuba Černe, Borlca Cok, Sonja Cuk, Neva Ferluga, Sonja Gabrovec, Marija Pieri, Desy Prašelj, Silvana Sir-ca, Silvestra Šuligoj. ZNANSTVENI LICEJ Razred I. a: Damir Mikolj, Aleksander Pertot, Igor Sancin, Dušan Udovič, Vivija Campagnalli, Ana Marija Stegu, Mirjana Urslni, Viviana Urslni. (Trije dijaki se niso javili, trije pa niso izdelali). Razred II.: Marjan Kravos, Andrej Rudež, Sandro Vidrih, Ana Marija Carli, Tamara Caharija, A-leksandra Malalan. Razred III.: Ljubo Gačnik, Dimi-trij Pertot, Ivo Petkovšek, Jurij Urslni. Razred IV. a: Dušan Calzl, Igor Dolenc, Marko Hreščak, Josip Mo-relj, Radivoj Pečar. Razred IV. b: Sergij Pelosa, Zvonimir Slmoneta, Walter Veljak, Guglielmo Volpi, Rudolf žagar, Tatjana Pipan, Adelka Zobec, (En dijak se ni Javil). KLASIČNI LICEJ Razred I.: Danilo Ključar, Matjaž Bidovec. Popravni izpiti za veliko maturo oziroma zrelostni izpiti v Jesenskem roku se bodo začeli 14. t. m. z nalogo iz italijanščine, naslednji dan pa bodo tudi na vseh šolah Imeli nalogo iz slovenščine. Ustni Izpiti se bodo začeli 22. septembra, na klasičnem in znanstvenem liceju in trgovski akademiji, za učiteljišče pa bodo datum ustnih izpitov sporočili med pismenimi nalogami. Izjava SHLP za vpis v slovensko šolo Izjava SHLP za vpis v slovensko šolo. «Slovenski in Italijanski demo-kratje naše dežele proslavljamo 20 letnico zmage nad nacifašizmom. V tistem boju, ko je šlo za življenje ali smrt človeštva, je slovenski narod zavzel častno mesto, in v naših krajih od samega nastopa fašizma, ki je sklenil našo manjšino iztrebiti. V tem boju se je proti skupnemu sovražniku in za iste cilje utrdila enotnost vseh narodnosti, pri nas enotnost med slovenskimi in italijanskimi demokrati. Bratstvo med narodnostmi je veleval boj in danes ga veleva nadaljevanje boja za nedosežene cilje. V naši deželi je eden izmed nedoseženih ciljev popolna in resnična enakopravnost slovenske manjšine, na katero se nadaljuje pritisk vladajoče stranke in njenega javnega mnenja. V naši deželi Je slovensko manjšino in njene narodne ustanove, med katerimi predvsem slovensko šolo, rešil skupni boj slovenskih in italijanskih antifašistov, in njihova naloga je, da te osnovne pridobitve demokracije, izpopolnjujejo in nad njimi čuvajo. Zvestoba lastni narodnosti, posebno tam, kjer je ogrožena, je nepogrešljiva moralna sestavina zavednega, značajnega človeka in od zavednosti slovenskih staršev je odvisna bodočnost slovenske šole ter obenem celotne manjšine. Zato vabi SHLP vse slovenske starše, naj svoje' otroke vpišejo v slovensko šolo.« Vincenc Pangerc, Dolina št. 93, vabi prijatelje dobrega vina da obiščejo njegovo osmico. Izlet v Maribor, Velenje, na Bled, v Opatijo itd. POTOVALNI URAD AURORA priredi v septembru in oktobru naslednje izlete: 25., 26. septembra dvodnevni izlet v CELJE, ROGAŠKO SLATINO, VELENJE, 25., 26 septembra dvodnevni izlet v MARIBOR in PTUJ 2., 3. oktobra dvodnevni izlet na BLED in v OPATIJO. Informacije in vpisovanje do četrtka, 16. t. m. pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243. Potuje se tudi s kolektivnim potnim Ustom. Mali oglasi RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po izrednih cenah do bite pri «ASTKOMOBIL», Via Glu-lia 108 (Kotonda del Boschetto). URE, zlate predmete za darila m drugo prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri UAK WIL. Trst, Piazza S. Giovanni št. l. V SKLADIŠČU D. KOZULICA TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde) hlače itd SOBO V SREDISCU MESTA, lepo, mimo oddam v najem zaposlene, mu moškemu. Tel. 45317. AVTOMOBILI FORD: Anglia Tori. no, Anglia Deluxe, Taunus 12 M, Cortina T, Cortina Giardinetta, Corsair, Corsair GT, Consul Capri GT, Taunus 17 M - 1500 ccm, Taunus 17 M - TS, Taunus 20 M. Hitre izročitve, prevzem starih, največje olajšave za obroke. Servis Ford ing. Bruno Sergas, Trst, Ul. S. Francesco 60, tel. 35-958 in 61-686. FURGONI FORD, s pogonom na bencin in nafto. Nosilnost 10 ■ 12,5 in 15 stotov, v obliki tovornikov in drugih. Največje olajšave glede obrokov. Servis Ford, Ul. S. Francesco 60, tel. 35-958 in 61-686. TAUNUS 17 M — TS 1964, priložnost 35.000 km kot nov v prodaji tudi na obroke. Ford, Ul. S. Francesco 60, tel. 35-958. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje šo le v Dolini sporoča, da se je pričelo vpisovanje v 2. in 3. razred, ki se Do zaključilo 25 septembra. Državna srednja šola pri Sv Jakobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. in 3 razred do 25. septemDra Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prlčno zrelostni izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-1965 dne 14. septembra ob 8 30 s pismenim izpitom iz italijanščine. ■ravnateljstvo Drž. srednje tole in lnd. strok, sole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. in lil. razred do 25. septembra t.l. Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo usposobljenosti Izpiti v Jesenskem roku šolskega leta 1964-65 dne 14. septembra ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijanščine. vpisovanje za šolsko leto 1965- 1966 se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda Ul. Cara- vaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965, Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. in 3 razred zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne sredoje šole na Katinari obvešča, da je vpisovanje za šolsko leto 1965-I9t'b vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o-glasni deski. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča, da je vpisovanje za II. In III. razred do 25 septembra 1965. Vodstvo Trgovskega tehničnega zavoda «G.R. Carli« sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od II. do 12. ure. Pri zavodu «G.R Carli« je tudi vpisovanje v I. razred Strokovne šole za upravne Izvedence in korespon-dente v tujih Jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Diaz 20 od 10.30 do 11.30. in sicer do 25. tm. Državni tehnični trgovski zavod «Carh» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66 Trajanje tečaja in njegov program sta enaka običajnim dnevnim tečajem. Ob Slovenski mladinci m mladinke! Zberimo se v soboto, 18. in v nedeljo, 19. septembra na stadionu «Prvi maj« na našem prazniku in proslavimo PRAZNIK MLADINE Slovenska mladina bo na tem prazniku ponovno poudarila svojo nedeljivost in željo po zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku. To je dan enotnosti in borbenosti slovenske mladine za slovenske šole, slovensko kulturo in naše pravice. Program bo pester: šport, festival orkestrov in kulturni program. Praznik mladine se bo zaključil pozno v noči ob veseli slovenski pesmi. koncu študija, dobilo tečajniki spi*- ►Klodrdkamatico 14 30 «Uccidete a- čevalo knjigovodje (raglonlere) m trgovskega Izvedenca. Zajm V .razne .razrede naj-je prizadeti zglasijo v tajništvu šole v Ul. Diaz štev. 20 od 11. do 12. ure. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Cankar« sporoča, da bo odborova seja v sredo 15. t. m. ob 20.30. SPDT priredi 19. septembra izlet v Bohinj preko Litostrojske koče. Od tu se lahko planinci povzpejo na Cmo prst. Vpisovanje v Ulici Geppa 9. • • • PD (Igo Gruden« tz Nabrežine pri-: redi v nedeljo 19 sept. mladinski avtobusni izlet na Bled. Vse potrebne Informacije dobite na sedežu druš tva však večer od 21. do 21.30 Vpl sovanje se zaključi ob zasedbi vseh mest. * • » Prosvetno društvo v Skednju organizira v nedeljo 26. septembra tl., izlet v Bohinj z ogledom kravjega' bala. Vpisovanje vsak dan, razen sobote tn nedelje, od 20.30 do 21.30 na sedežu društva, Vta dl Servola 124. Kino ■ fotografski material SEČUL/N Trst, Ul Mazzini 53 Telefon r33-3Hl vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo Sintetične preproge ln preproge za tiodnlke iz pla stike kBALATUM« in »MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, i. »ms- ■ Komisija se bo 'prt$yj(jprtip la v decembru in v ’. prvih mesecih prihodnjega ieta bi morala objaviti, katerim prosilcem in koliko posojila jim bo dodelila. Za tržiško področje je določenih 128.4 milijona; od tega 100.4 milijona za gradnjo novih hiš, 45.6 milijona za nakup hiš ali stanovanj ter 36.5 milijona za popravilo in povečanje že obstoječih stanovanj. V tržiško področje je vključena tudi doberdobska občina Za posamezna področja bodo u-poštevali skupno vse vložene prošnje in ne po posameznih občinah Pi ošnje je treba napisati na posebnih obrazcih, ki so na razpo-lsgo prosilcem na pokrajinskem uradu za delo v Gorici, Ul. Cri-spi 9, kjer dajejo tudi vsa podrobnejša pojasnila. zdravniku izjavil, da se je med vojno na vsem lepem zaustavilo prvo kolo, kar Je povzročilo izgubo ravnotežja. Ob tej priliki se je ravnatelj s posebnim pismom zahvalil našemu uredništvu v Gorici za sodelovanje v korist bolniške blagajne z raznimi obvestili za zavarovance, kar je olajšalo njegovo delo. Normaliziran urnik za trgovine Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo od 16. septembra dalje veljal za konfekcijske trgovine, pohištvo in razno blago zopet normalen popoldanski urnik, ki bo ostal v veljavi do 30. septembra. Tako je v veljavi za te trgovine naslednji urnik: Od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Ob sobotah so lahko odprte do 20. ure. Smrt šoferja zaradi kapi Zaradi kapi je včeraj nekaj pred 19. uro umrl šofer 40-letni Seigej Okroglič iz. Ul Del Pog-rU) ' ,tinp;J 'Je.preyo- aonth Vvbolid&aieo!.. mi*«. J Okroglič ja , šel- včeraj .zvečer ob 18.30 po Ul. Torriani proti domu; nenadoma ga Je obšla slabost in se je zgrudil na pločnik pred hišo štev. 12. Eden izmed stanovalcev, ki ga je videl pasti, je stekel v pekarno Adriana Di Berta iz Ul. Torriani 7, da bi poklicali rešilni avtomobil. Ker pa Je bilo očitno, da gre za resnejše obolenje, je pek s pomočjo svojega delavca položil bolnika v avtomobil in ga odpeljal v bolnišnico. Vsa skrb pa je bila zaman, ker je med prevozom izdihnil. Podgora bo dobila električno kabino V sredini Podgore v Ul. Brigata Cuneo je električna družba ENEL postavila novo kabino za potrebe tega kraja, kjer je potrošnja elektrike vedno večja. Sedaj morajo urediti še notranje naprave in čez kakšen teden bo kabina lahko v polnem obratu. S tem se bo predvidoma znatno izboljšala dobava električnega toka v Fodgori, ker bo imela manjše motnje. Oče m hčerka padla s kolesa V Drevoreda Virgilio sta nekaj po 8. uri včeraj zjutraj padla s kolesa oče in hčerka. Oba sta se poškodovala in so ju odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so očetu 31-letnemu Robertu Mermolji, po poklicu kar-totehnik, nudili prvo pomoč; razkužili so mu rane na obrazu. Njegovi hčerki 2-letni Ornellt pa so ugotovili udarec na čelu ter rane na uhlju; pridržali so jo na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Oče je dežurnemu TRGOVINA Z GOSPODINJSKIMI STROJI TER INŠTALATERSKIM MATERIALOM KOREN Stanislav GORICA UL. MATTIOLI 11 JE ZAPRTA VSAKO SOBOTO POPOLDNE CORSO. 14.30: «Accadde in estatei, Maureen 0’Hara in R. Brazzi. A-meriški cinemascope v barvah. VERDI. 14.30: «Controsesso», Ugo Ugo Tognazzi, A. M. Ferrero in N. Manfredi. Italijanski čmobeli film; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 15.00: «S 077 Spionaggio a Tangeri«, Louis Da-vila in Perla Cristal; ameriški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 15.00: «1 segreti dl Fi-ladelfia«, P. Newman in B. Rush. Ameriški čmobeli film. CENTRALE. 15.00: «11 giomo do- po», C. Robertson in Irina De-mick. Ameriški cinemascope. v Tržiču NAZIONALF.. «Erik il vichingo*. Gordon Mitcheil in Giuliano Gem. ma; barvni film. AZZURRO. «Agente 007 missione Bloodjr Mary», Ken Clark, Helga Linč, Philippe Hersent; barvni kinemaskopski film. EKCELSIOR. «Strani amorin, Lana Turner in Cliff Robertson; barvni film. PRINCIPE. «Nodo scorsoioi), Troy Donahue in Yoy Heatherton; barvni kinemaskopski film. v Nori Carici NOVA GORICA: 12. sept. amer. barvni film «Aladinova čarobna svetilka«; 14. sept. ameriški barvni film «Fany»; 15. spet. franc, barvni film »Ambiciozna«; 16. sept. franc, film «Most do sonca«; 17. sept. francoski film »Neznana volna«. ŠEMPETER: 12. sept. franc.-ital. barvni film »Skrivnosti Pariza«; 14. sept. fmac. barvni »Ambiciozna«; 15. sept. amer. barvni film «Fany»; 16. sept. franc, film »Neznana vojna«; 17. sept. franc, film «Most do sonca«. SOLKAN: 12. sept »Bele sence«: 16. sept. amer. barvni film «Fa-nv»; 17. sept. franc.-it.al. barvni film »Skrivnosti Pariza«. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna ALESANI v Ul. Carducci št. 38 — tel. 22-08. , DANES ODPRTE VSE CVETLIČARNE Danes, 12. septembra so v Gorici odprte vse cvetličarne od 8. do 13. ____________________ure. miiminiMinitii nit im m m iitiiiiin iiiiiiiii iiriitmiiiiiiiiimiiiiitiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiinnniiniim,n,,, 11,1,1, Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 5. do 11. septembra seje v goriški občini rodilo 27 otrok, umrlo je 13 oseb, porok je bilo 9 in oklicev 8. ROJSTVA: Giorgio Luisa, Cri-stina Palman, Roberto Grillo, Er-manno Birri, Antonello Bergama-sco, Mario Pieri, Alessandro Kosič, Cristina Padovan, Gianluigi Franceschini, Gianluca Fioriti, Diego Sel, Marina Montello, Paola Dre-ossi, Roberto Madotto, Alessandro Argentini, Rita Marassi, Barbara Ti-nunin, Denis Gasich, Livia De Car-lo, Antonella Di Bert, Rosalia Ra-detti, Donatella Graci, Mauro Delphi, Rita Del Bianco, Mariolina Bo- V okviru praznika občine Nova Gorica so včeraj dopoldne svečano izročili namenu razlirjeno in nadgrajeno poslopje gimnazije. Otvorll ga je predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije Tine Remškar. Stroški so znašali okoli 100 milijonov dinarjev, ki so jih krile občinska skupščina in delovne organizacije Nove Gorice. Gimnazija ima sedaj več učilnic in specializiranih kabinetov, obiskuje pa jo 470 dijakov. Na aliki je nova osemletka, ki so jo prejšnji dan odprli v Šempetru pri Novi Gorici scarol, Federica Sartori, Fabrizio Firrincieii. SMRTI, upokojenka 71-letna Adele Marizza, vd. Quargnal, gospodinja 79-letna Anna Blason, vd. Martel-los, gospodinja 88-letna Anna Ma-cuz, vd. Caldini, kmetovalec 72-letni Romano Braico, upokojenka 79-letna Luigia Maruello, podoficir ital. vojske 51-letni Candido Martelli, uradnik 66-letni Agosti-no De Liva, 3 mesece star Dario Močnik, upokojenka 58-letna Ne-rina Zigaina, upokojenec 77-letni Antonio Piani, gospodinja 51-Ie't-na Sabina Zavrtanik, vd. Danieu-cic, gospodinja 72-letna Maria Kersevan, upokojenka 79-letna Luigia Visentini. POROKE, delavec Giuseppe De-vetta in gospodinjB Elisa Magrin. krojač Marino Zucco in bolniška pomočnica Bruna Candotto, tekstilni delavec Ouintillo Frizzi in tekstilna delavka Miria Morsan, šofer Sergio Del Sordi in trgovska pomočnica Aiice Brotto, mestni stražnik Andrea Kenda in gospodinja Amelia Vidoz, parketist Giordano Mattel in gospodinja Silvana Ninin, tehnični risar Giovanni Marra in trgovska pomočnica Marcellina Borsini, uradnik Mario Damian in profesorica Filomena Romitelli, strojni mehanik Carlo Grinover in Maria Sosol. OKLICI: finančni stražnik Ai- driano Pellini in trgovska pomočnica Iolanda Zotti. slaščičar Giorgio Groiss in bolničarka Bruna Padovan, carinar Antonio Compa-re in gospodinja Lucia Pietro Vo-tino, trgovec Aldo Tofani in frizerka Giovanna Lo Gloi, natakar Giorgio Moderz in delavka Luigia Teresa Pecol, šofer Giorgio Bralni in delavka Elsa Furlan, trgovski zastopnik Gianandrea Forti in delavka Silvana Giovitto, uradnik Mauro Primo in gospodinja Elda Angela Laria Bertocchi. najnovejsi izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIC s 57 rubini Ir x 88 rubini Ji \ ]|;| najtanjša ura na svetu Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRA> Trst - Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1 nadstropje Im po rt - Export Prodaja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških eenah! Izredni popusti - Garaneije ŠVICARSKA SUPERMARKA OGLASI IN OGLAŠANJA «Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase na-roča in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuje, v resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša*. (Herbert Casson) J Hillu MEBLO trgovina s pohištvom na drobno NOVA GORIC A — KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO. FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE. NUDIMO: spalne »obe, dnevne »obe, omare za garderobo divane, naslanjate in znane žimnice na vzmeti •JOGI* vet Upov. IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROSK1 SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DRŽAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO. Ob nakupu pri nas boste prihranili, ker so nate cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE. Hotel r~ra,redno Mlaja wWM mm 21239 tur gostilna PRI HRASTU Hotel BELLEVUE LJUBLJANA - TEL 313133 priporoča cenjenim gostom do-mačo In mednarodno kuhinjo. Terasa Vrt. - S terase lep razgled na Ljubljano. HOTEL KOBARID s sobami z eno ln dvema posteljama, tekoča mrzla ln topi* voda, centralna kurjava — skupaj 54 ležišč. Streže s prvovrstnimi vini; specialitete; soška postrv in divjačina. V pet km oddaljenem Livku so prvovrstna smučišča, v Nadiži P» lepe kopeli. Cenjenim gostom se priporoča za obisk. SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovomn-potnlški-mi tiidjami: redno Unijo okoli sveta - redno linijo z južno Ameriko redno It nijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu s moder, nimi transportnimi ladjami od 3.(100 do 18000 ton nosilnosti. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja: »SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Žu pančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu, lelezi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477 BLED vabi Hi W I J Hoteli ob jezeru, obnovljeni blejski grad z restavracijo, festivali, dnevna glasba in ples, pravljične izletniške točke ln druga razvedrila ter čolnarjenje po Jezeru GOSTINSKO PODJETJE «SIDRO> priporoča ODLIČNE SPECIALITETE IN IZBRANE PIJAČE V VSEH SVOJIH OBRATIH. Piran, tel. 73-313 Notni 'bar'«TRl PAPIGE* v Piran* t mednarodnim artističnim progr IIKKIIM31V O: TRST — UL MONTECCHJ 6 11 TELEFUN 9S-8U8 IS »4 638 - Poštni predal 559 — KOIIKUZNICAl UOKILA: Ulica Silvio PelllCo l II. Telefon 33-82 — UI’KAVA TRSI - UL SV FRANC19KS št 20 — Telefon 37-338 - NAKOCNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprel lir celoletna 7.700 Ur ___ SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50— din, mesečno 1.000.— ln letno 10.000 din — Poštni tekoči račun Zaiožnišiv-> tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADI7 DZS Ljubljana. Stan trg s/l-. ■ - ------— --------- 250, osmrtnice 160 lir - vinil oglasi 40 lir Deseda — Oglasi tržaške in gortške onkraitne se naročalo ort upravi In ask« Založništvo tržaškega tiska. Trst četrtletna 3 250 Ur. polletna 4 400 ________ ______ ___ ____________..... fon 22 2U7 tekoč.! račun pri Narodni oankl * Ljubljani «0014-603 86 - OGI.AM l-ene oglasov: Za vsak rnm v širin) enega stolpca trgovski 150 finančno upravm - Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcitš Itallana* — Odgovorni urednik: SI AN IM.A V BENKO - Izdam