OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOPR

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE m THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.

mesojedec
ЧВД	včeraj poročali, je moramo radi javnosti pribiti ne-' Naj bo 5 milijonov
včeraj zjutraj v Geneva	'
bolnišnici poznani " ^Gsojedec, stanujoč zad-šest let na TrUmbull Rd.,
etieva, o. Družina je preje ži-1071 E. 71 St Star je g,	in je bil doma iz Zden-
^ Vasi pri Dobrem polju, od- ^^^.vni ravnatelj teh hotelskih
"(/pam, da ho stvar McCarthy-Stevens kmalu končana"
To so besede predsednika Eisenhowerja, ki je bil začetkoma tega tedna, ko gre proces McCarthy-Stevens že v I drugi teden, povprašan, kaj misli o stvari. S temi beseda-I mi je hotel izraziti čuvstva večine Amerikancev, da mu proces že preseda in da v današnjih časih ni na mestu.
S političnega stališča vzeto T	---
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MAY 5, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 88
l^oclej.
let.
^ ^elaiidskih delavcev št. 9
kaj momentov. Ti pa so:
Gre za navadnega vojaka, ki se piše Schine. Je sin bogatega hotelirja, ki ima v New Yorku in v Miami v Floridi kak ducat hotelov. Schine je star 23 let in
"^4 leti
je prišel v Ameriko pred Bil je član društva Glas
Ti u
foi zapušča soprogo Mary, Klavs, sina Johna, v strica John Perko in Josephine Rozinka, v ' ' ^ domovi
tORi
ivini pa dva brata, An-
tri sestre Ivanko, dri -^i^ico Berlogar ter več &ih sorodnikov. Pogreb se
^akt^zjutraj ob 8.30 uri iz ^Jškovega pogrebnega za-
^oda
m
v cerkev sv. Vida ob 9. uri
'^^■to na pokopališče Calvary.
^»josina »esl '
12	je Mrs. Mary Baraga
ij, p Lucknow Ave. prejela Zoi	West, Avstralija, br-
gK sporočilo, da je tam na-. Umrl v ponedeljek, 3. ma-brat Matevž Hribar. Pp-
podjetij. Ko se jo šolal, mu ni bi lo za tovariško družbo, marveč se je obnašal kot bogataš. Schine je ljubljenec senatorja McCarthy a. Rekli smo že, da je po pokolenju Jud.
V dobi "sežiganja knjig" je senator McCarthy poslal Schi-nea v Evropo, seveda na državne stroške, da je tam brskal po ameriških informacijskih centrih ali imajo tam knjige, ki bodisi po avtorjih, ali po vsebini dišijo po komunizmu, levičarst-VII sploh.
Schine je moral k vojakom, McCarthy pa je hotel ukazati vojaškemu poveljstvu, kakšna mesta naj ima Schine pri vojakih. Potek razprave je dokazal, da se je tajnik za ameriško kopno vojsko Stevens za tega Schi-nea, vojaka prostaka le preveč zanimal. Mordr ^9 padel v past.
la -јл U-t . -	.	. ,f '	IVAUlUt ТГ j
%i ^ Žarovnice pri Cerk-i Bgia hiša Stevensu zameri, ker
je Schineu pokazal neobičajno pozornost.
Д ' p. d. Zgornji Hribarjev. V se je nahajal dve leti. ^Јђ zapušča soprogo, v stari dota '^četa in mater, dva bra-У ' sestre in več sorodnikov, str	pa omenjeno se-
° Mary Baraga in brata

a.
^HAŠANJE
^Egregacije
^Washington, 4. maja — ^Dr & ameriško sodišče o ^ol	segrsgacije v javnih
' t. j. ločitve šolskih otrok ^sta	je to ravnanje
ali neustavno, še ni iz-Zopetno zasedanje kate^^ Je odrejeno za 17. maj, 7go^ %a dne se pričakuje tudi važna razsodba. Že Sod ^	trdi, da so vrhovni
Pfot ^Gljenega mnenja za in '■ Иекако po polovici.
OLlKo STANE OTROK
r	Hiaja
Connelly, po poklicu г Gradnik, ima posla tudi Cq	finančnih nasvetov,
leti trdi, da otrok izpod 16 g stane družino na leto $133. 0^1 ^%skom ga družina lahko (Jq Kako je prišel Connelly Vet zaključka ? Sam ima de-in mora svoje dohodke liti ^ številu primerno porazde-ko gre za oblačenje
IMAJO SREČO O., 4. m%a__Her.
clf^ ^'^bs se je š triletnim sin-
"(ORl T
^arryem odpeljal v svo-)^ц .^^^vatnem avtomobilu po nabil T	odšel v trgovino, je gg . v vozu sam. Verjetno ^ zavoro, katero je bre avtomobil je odpeljal 2 Sodstva, dokler ni zdrknil vred v jarek, globok i,.^^° korakov nižje od me-je bil avtomobil parki-
Kdaj bo proces končan?
Prvotno je bil predviden za deset dni. Sedaj ni predvideno, kdaj bo njegov konec. Pododbor senata, ki vodi ta proces, ima tudi člane demokrate, ki pravijo: Republikanci naj se še naprej grizejo med seboj. Mi nimamo ničesar proti temu, če se proces zavleče do srede poletja, ko bo kongres odgoden. Meseca novembra pa se nahajamo itak v volitvah.
In stroški? Prepisavanje poteka razprave stane na dan $200. Člani pododbora, ki vodijo ta proces, imajo posebno tedensko nagrado $225. Med pričami je bil tudi general Mileč Reber na službi v Nemčiji, odkoder je pripotoval v Washington. Stroški: $433. In tako dalje.
Četudi razprava ne bo končana s kakim juridičnim pozitivnim rezultatom, nekaj posledic bo le imela. Verjetno, da bo odšel iz tajništva ameriške kopne vojske tajnik Stevens, iz pododbora senata McCarthya pa njegovi svetovalci, med njimi Cohn.
Še nekaj se trdi v prestolici: Razprava je "sm&kescreen," da se prikrije nekaj važnejšega, kar pa je v ozadju; da se javna pozornost obrne nekam drugam. Morda je to ozadje Indokina in Azija sploh ter gospodarsko stanje v Ameriki.
brezposelnih ?
Predsednik Eisenhower je bil napovedal mesec marec kot mesec, ki bo preokrenil ameriško gospodarstvo—ali na bolje ali na slabše. To se ni zgodilo. Kasneje je rabil splošni izraz "spomladi." Če bi šlo na slabše, bi potem poleti začel z federalno intervencijo v ameriškem gospodarskem življenju.
Iz Bele hiše sedaj javljajo, da je novo stališče Eisenhowerja tole:
Le če bo v Ameriki pet milijonov brezposelnega industrijskega delavstva, bo potrebna federalna intervencija. Račun Eisenhowerja in njegovih svetovalcev pa je tudi ta, da število brezposelnih ne bo tako visoko narast-lo, vsled česar kaka federalna intervencija sploh ne bo potrebna. Število pet milijonov delavstva pomeni v Beli hiši tistp razliko v delavskih vrstah, ko je vojna na Koreji za toliko ljudi več zaposlila delovne sile kot je normalna potreba.
Krožek št. 3 P. S.
Redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vrši nocoj ob 7.30 uri v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Podano bo poročilo o konferenci. Po seji bodo okrepčila in praznovanje Materinskega dne. Vse članice so vabljene, da se gotovo udeležijo.
29. obletnica poroke
Mr. in Mrs. Charles Brodnick iz 877 E. 72 St. bosta v petek, 7. maja obhajala 29. obletnico svojega srečnega zakonskega življenja. Dogodek bosta obhajala v Akron, O., kakor prejšnja leta. Sorodniki in prijatelji čestitajo slavljencema in jima želijo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva.
Iz bolnišnice
Iz Euclid-Glenville bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Anton Skerlep iz 20801 Miller Ave. Lepo se zahvaljuje vsem prijateljem za cvetlice, voščilne kartice in obiske, posebno pa onim, ki so mu darovali kri in bili v pomoč na en ali drugi način. Prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu.
Dramski zbor Naša zvezda
V četrtek zvečer ob 7.30 uri se vrši seja dramskega zbora "Naša zvezda" v navadnih prostorih A.J.C. na Recher Ave. Prosi se nadzornike, da pridejo ob sedmih za pregled knjig. Vabi se vse, ki se zanimajo za zbor, da pridejo na sejo.
ŽENSKE V AMERIKI SO PRESKRBLJENE!
"Zakonsko življenje v Ameriki je dobilo novo vsebino. Možje pokažejo svojim ženam, kako je z družinskimi financami in jih seznanjajo s svojimi gospodarskimi načrti. To dejstvo vpliva na ženske tudi vzgojno. Seznanijo se z vlogo denarja, se znajo v domačem gospodarstvu obrniti, si znajo preskrbeti tudi sigurno bodočnost. Kakšna pa je zunanja posledica te nove dobe gospodarstva v družinskem življenju?
Ameriške ženske imajo v'svoji lasti zavarovalne police v vrednosti 50 milijard dolarjev, ali eno petino od vseh zavarovalnih polic. Kaj pa je z drugimi štiri petinami zavarovalnih polic?
V vsaki deveti od desetih polic so ženske tiste, ki so zavarovanke in ki končno dobijo zavarovalnino, četudi so zavarovalno pogodbo sklenili možje in tudi plačujejo premije."
Tako trdi Marion Eberly iz New Yorka, ki načeluje oddelku za žensko zavarovanje v zavarov alnem institutu v New Yorku,
Indokina je postala druga Koreja: Ponovila se bo zgodba o paraleli
Kako bogatijo
WASHINGTON, 4. maja — Javnosti je bil predan pregled o gibanju in rasti kapitala. Leta 1929 je bilo Ameriki le 20 družb, ki so imele glavnico ene milijarde ali več dolarjev. Leta 1941 je bilo poleg 20 že imenovanih 12 takih družb, ki so razpolagale z glavnico milijarde dolarjev.
Danes so v deželi tri najmočnejše družbe, ki same zase razpolagajo vsaka z 12 milijardami dolarjev premoženja. Po vrsti so: Metropolitan Life, Bell Telephone in Prudential Insurance.
NOV POTRES V GRČIJI
ATENE, Grčija, 4. maja — Preteku petek je Grčija občutila potresne sunke. Število mrtvih in ranjenih še ni dokončno znano. Mislili so, da je potresov konec, pa je bilo Dodekane-ško otočje, ki leži na jugovzhodu Grčije v bližini turške obale, znova prizadeto po potresih. Ti potresni sunki so zahtevali smrti in ranjene, obenem pa veliko brezdomcev.
NAGRADA ZA 1. MAJ
RIO DE JANERJO, Brazilija, 3. maja—Predsednik republike Getulio Vargas je podpisal dekret, katerega vsebino je javil domači radio za 1. maj. Mestni uslužbenci dobijo dvakrat zvišano svojo minimalno plačo.
TRUMAN, DA JE KRIV KITAJSKE, EISENHOWER-INDOKINE!
WASHINGTON, 4. maja—Državni tajnik John Foster! Dulles se je vrnil v prestolico iz konference v Ženevi s sledečim uspehom, oziroma neuspehom: Indokina četudi le delno, bo prepuščena komunistom. V Ženevi se pogajajo velesile, pa tudi zastopniki obeh Vietnamov, to je komunisti in domači antikomunisti o porazdelitvi pokrajine. Verjetno bo govorila paralela in to ali 16. ali 18. ali 20. Komunisti, katerim bo dan v upravo severni del Vietnama, silijo navzdol, nekomunisti s paralelo navzgor. Toda dejstvo ostane, da je bila izgubljena bitka Dullesa, da se Indokina za nobeno ceno ne pripusti komunistom.
Spričo zadnjega položaja v In--~----
VEČJI DOBIČEK-VECJE PLAČE!
''an. Pri
ostal П(
Lar:
ogta] vsem tem je avtomobil » ^®Poškodovan in triletne-
se ni ničesar zgodilo,
AKRON, O., 4. maja—Danes so se začela pogajanja med delavsko unijo C.I.O., v kateri so organizirani delavci, ki delajo v tovarnah gumija podjetja Goodyear Tire & Rubber Co. Gre za 30,000 delavcev v desetih tovarnah te družbe v Ameriki.
Dosedanja pogodba naj ostane v veljavi do prihodnjega 10.
februarja. Delavstvo zasluži povprečno $2.08 na uro. Zakaj nova pogajanja? Delavstvo stoji na stališču, da je imela industrija gumija v letu 1953 najvišji izkazani dobiček. Ker pa je odpadel davek na izredne dobičke, bo družba s tem profitirala še nadaljnjih $60,000,000. Delavstvo ima pravico na primeren delež!
Seja preložena
članicam društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 S.D.Z. se sporoča, da se je vsled konvencije S.D.Z., ki se vrši prihodnji teden v Barbertonu, O., preložilo datum redne seje na sredo, 19. maja v navadnih prostorih. Pri-četek ob 7.30 uri zvečer. Prosi se članice, da tozadevno upoštevajo in se gotovo udeležijo seje na 19. maja.
Važna seja
Redna mesečna seja društva "Napredne Slovenke" št. 137 S.N.P.J. se vrši v četrtek zvečer ob osmih v Slov. nar. domu na St. Clalr Ave. Radi več važnih zadev na dnevnem redu, se prosi vse članice, da gotovo pridejo na sejo-
dokini se je tudi predsednik Eisenhower izrazil, da bo pristal na "neki način praktičnega sožitja" obeh taborov. S tem je hotiel namigniti, da ne vztraja več na svojem bivšem načelnem stališču, da ne bo pustil komu-ista v noben kvaj v Indokini.
Državni tajnik John Foster Dulles nastopi v sredo 5. maja pred voditelji kongresa. Že danes se je trdilo, da zahteva zase več proste roke, ko gre za mednarodna pogajanja. Svoj neuspeh v Ženevi vali Dulles na ramena kongresa, ki mu je dal na pot v Ženevo vezane roke.
Tudi ta misel še povdarja, da bo Dulles skušal obnovit; "United Action," to je, da naj zapadni zavezniki intervenirajo, seveda le skupno, tudi z oboroženo silo v Indokini. Za ta slučaj mu je dal Winston Churchill vedeti že v ^naprej, da Velika Britanija ne bo dala svoje oborožene sile na razpolago.
Politični odmevi
Demokratom se je rado očitalo, da so izdali ameriške interese na Kitajskem. Takratni državni tajnik Marshall se je mudil na Kitajskem in skušal doseči nek politični sporazum med komunisti in Čiang Kajšekom. Tudi je zagovarjal agrarno reformo in obljubil, da bo Amerika dala posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev, da se agrarna reforma res izvede; Bilo je to leta 1947. Na Kitajskem je nastala državljanska vojna, v kateri so zmagali komunisti^ Čiang Kajšek pa je pobegnil na For-mozo. Toda očitek demokratom v Ameriki je bil zlasti na republikanski strani ta, da so izdali ameriške interese na Kitajskem.
Spričo neuspeha Dullesa se v prestolici že danes govori, da bo do demokratje vračali republikancem milo za drago. V Indo kini niso bili izdani" le interesi Amerike, marveč zapadnega bloka sploh. In koliko priprav, groženj in denarja je bilo potrošenega za ta zunanjepolitični neuspeh !
Ljudski glas proti vojni
V vprašanju ali naj Amerika vendarle intervenira, se objavljajo glasovi iz občinstva, pisma in telegrami, v katerih ogromna večina Amerikancev zahteva od kongresa in vlade, da držita roko vstran od Indokine. Če bi republikanska stranka, tako pravijo njihovi pristaši, šla v vojno v Indokini, bi ta korak pomenil konec republikanske stranke. Re-^ publikanci opozarjajo kongres, da se bližamo novemberskim volitvam, na katerih volilstvo ne bi odobrilo tak sklep kongresa.
(Gallupov zavod za raziskovanje javnega mnenja v Prince-tonu jc izvedel glasovanje o vprašanju ali naj se Amerika vmeša z oboroženo silo v Indo-kino ali ne. Izid: razmerje—deset proti eni, da se ne vmeša.)
Dejansko stanje v Indokini
Vojaški krogi trdijo, da padec trdnjave Dion Bien Phu ne bo imel vojaško strateškega, pač pa vojaško moralni pomen. Komunisti so to trdnjavo v zadnjih bojih itak že obšli, dokler se niso skoraj pred dvema mesecema vrgli na trdnjavo samo. Dosedanje žrtve na njihovi strani znašajo 40,000 mrtvih.
Ali bi bilo možno oborožiti domačine za nadaljnje odpore? Naj govori nekaj številk. Francozi so izgubili v trdnjavi sami do sedaj 12,000, oblegovalci komunisti pa 40,000 mož. Antiko-munistične čete v Indokini štejejo 500,000, komunistične 300,-000 mož. Amerika dobavlja na mesec 100,000 ton vojaškega 'rtiateriala in opreme, dočim se računa, da dobivajo komunisti iz komunistične Kitajske le 3,000 ton na mesec. Materialna in vojaška premoč bi bila tako na strani Francozov in njihovih zaveznikov. V Indokini sami razpolagajo z oženil jem, ki ima 30 milijonov prebivalstva in daleč nadkriljuje ozemlje in prebivalstvo komunistov. Letno bi se lahko oborožilo in izvežbalo 330,-000 domačinov. Domačini v Indokini s Francozi vred naj gredo po vzgledu južne Koreje, ki je z amerikansko pomočjo postavila na noge solidno domačo armado.
Kaj predlagajo Francozi
Prvič: Tako Francozi, kakor komunisti naj se umaknejo iz pokrajin Cambodia in Laos, ki nista v ognju.
Drugič; Tretja pokrajina Vietnam naj se porazdeli v dve vojaški zoni, kakor je bil to slučaj na Koreji. V tej zvezi se govori z imenovanimi paralelami 16, 18, oziroma 20. Nad določeno pai-a-lelo naj se umaknejo komunisti, na jug od nje Francozi in njihovi domači zavezniki. Ta linija bo značila mejo, na kateri se ustavijo sovražnosti.
Tretjič: Francozi se bodo sčasoma umaknili tudi iz Vietnama in bodo ozemlje prepustili domačim četam. Kakor na Koreji, naj se reši vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov, postavi pa tudi komisija, ki bo skrbela za to, da se določbe premirja v resnici izvajajo.—Vsekakor dokaz, da imamo v Indokini nerešeno Indoki-no, kakor imamo na Koreji politično nerešeno Korejo.
Zadnje vesti
Slana, ki Je bila napovedana za danes zjutraj, se je cleve-landske okolice izognila. V severovzhodnih krajih Amerike j<! bila. Tudi za danes se napoveduje hladno vreme, vendar gor-keje od včerajšnjega. Najvišja temperatura je bila 52, najnižja pa 37 stopinj. Za jutri se napoveduje gorkeje, ker gre iz juga in Te.vasa proti severu gorki val.
Včerajšnje primarne volitve so postavile za governersko kandidaturo Ohio na demokratski listi governerja Frank J. Lau-scheta, na republikanski strani pa Jamesa Rhodes.
Za senatorsko mesto se bosta potegovala na demokratski listi Thomas A, Barke, na republikanski stranki pa George H. Bender.
V	Okahomi je prodrl dosedanji senatoi- John Sparkman, ki je na zadnji konvenciji demokratov v Chicagu kandidiral za ameriškega podpredsednika.
Danes, v sredo, ob 10.30 uri dopoldne ima predsednik Eisenhower važno tiskovno konferenco. Imel je že razgovore z državnim tajnikom Dullesom in bo predmet konfei-ence predvsem ameriška politika do Indokine.
Državni tajnik Dulles se bo sestal popoldne z 18-timi kongresnimi voditelji, katerim bo poročal o konferenci v Ženevi.
Jugoslovanski zunanji minister Popovič je v parlamentu trdil, da je Jugoslavija za skupno zapadno Елторо in obramlw, le tako se bo mogoče izogniti ponovnemu nemškemu militarizmu in rešiti nemško-francoskc spore.
V	Washingtonu je vojaško sodišče obsodilo korporala Kdwar-da Dickensona, bivšega vojnega ujetnika pri komunistih na Koreji, na 10 let prisilnega ^la. Obsojen je bil ker je sodeloval s kitajskimi komunisti.
Ko se je sodišču predočU slučaj polkovnika Schwable, ki je podpisal izjavo o zastrupljevalni vojni, ki da jo vodijo Amerikan-ci na Koreji, pa zoper njega ni bil dan povod za kazensko postopanje, je sodišče trdilo, da jt^ polkovnik Svvable ravTial prisiljeno, korporal Dickenson pa je sodeloval s komunisti prostovoljno.
tV Californiji se je 50-letni mil-jonar John Breckenridge prijavil za kandidata, da se spremeni na Danskem z operacijami v žensko. šel bo avgusta meseca preko Anglije na Dansko. Ce bo spremenjen v žensko, se bo poročil. Ima že izbranega bodočfga ženina, ki je sedaj poročc^n in oče štirih otrok. Breckenridge sam je enako poročen in ima 35 let staro hči, ki je tudi že dvakrat poročena.
MOČAN TORNADO
NEW DELHI, Indija, 4. maja —V bližini Calcutte je nastopil tornado, ki je zajel potniški vlak. Tornado jc vlak prevrnil, pri čemur je bilo pet potnikov ubitih, 36 pa ranjenih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
' ENAKOPRAVNOST" Basnas-smsa,zANiMivosTi
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošli v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_____________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_________________6.00
For Three Months—(Za tyi mesece)________4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za KLanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)________
For Six Months—(Za šest mesecev) For Throe Moulh.<—(Za tri mesece)
—$12.00 __ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NAJ RAČUNAMO S TAKO FRANCIJO?
Do sedeaj je šlo iz žepov ameriških davkoplačevalcev 43 milijard dolarjev kot ameriška pomoč tujini. Lepa vsota! Ce bi bila res edinost med Ameriko in državami, kamor so ti dolarji šli, bi bili gotovo nekaj zalegli. Računamo z zunanjo politično trdnostjo tega bloka?
Precej od tega denarja je prejela Francija. Francija stoji pred naravnost usodnimi odločitvami v njeni zunanji politiki. Na eni strani hoče, da jo Amerika izvleče in to t- krvjo ameriških vojakov in ameriškimi kanoni in letali iz skrajno tragičnega položaja v Indokini. V tem oziru bi bila Amerika s svojim stricom Samom, da ga vzamemo v pravem pomenu besede, dobra. Amerika naj pomaga rešiti zastareli kolonijalni sistem.
Amerika pa naj ne bo dobra, ko sili Francijo, da vstopi v zapadnoevropski obrambeni sistem skupno z Zapadno Nemčijo!	^
General De Gaulle je znana francoska politična in vojaška osebnost. Sedaj je star 63 let. De Gaulle je bil v zadnji svetovni vojni na čelu francoskega osvobodilnega gibanja. Po vojni—prvi predsednik republike. Vojaške zasluge De Gaulle gotovo ima.
De Gaulle je pa tudi močna politična glava, ker je vodja močnega političnega gibanja z visokim številom poslancev v francosk-em parlamentu. Francoski nacionalisti in reakcionarci vseh vrst podpirajo De Gaulle j a, čeprav niso v njegovi stranki. In politika De Gaullea, ravno ko gre za konferenco v Ženevi in za Indokino ter politiko Združenih držav?
Za konferenco v Ženevi je De Gaulle, kakor nalašč zopet nastopil in to po dolgem času molčanja. Njegova izvajanja so ogledalo današnje Francije in je vredno, da pb-novimo glavne njegove misli.
"Nadvse Francija kot samostojna svobodna in neodvisna država! Združene države hočejo šahirati s sovjetskim blokom, nočejo pa dati na razpolago svojih lastnih čet. Amerikanci pošiljajo v Indokino denar in vojaški material, pustijo pa Francoze, da tam krvavijo. Amerikanci so pripravljeni, da dajo orožje vsaki državi, ki se hoče borit z Rusijo. Celo to zahtevajo, da hočejo imeti vojaško poveljstvo nad tujimi četami sami v rokah!
John Foster Dulles je v Parziu grozil s spremembo ameriške pohtike. Naj to spremembo kar napravi!
Če naj pride do skupne zapadno evropske vojske, potem bo ta organizacija iztrgala Franciji njeno samostojnost za petdeset let, s tem pa za zmeraj. Amerikanci bodo sprejeli vojaško poveljstvo in bodo tudi določali, kako naj se Francija brani. Francija bo odšla v zgodovino in se bo stopila z zmagovalko Nemčijo. Ce pa pride do tega koraka, potem bo Francija pozorišče dnevnih uporov."
Še nekaj trdi De Gaulle o sebi: "Jaz sem bil Francija, država, vlada. Jaz sem govoril v imenu Francije. Takrat je bila ta Francija neodvisna in suverena. Takrat me je vsak Francoz ubogal. Danes te Francije ni, ker je vladana po ljudeh, ki so pod povprečnostjo." Tako De Gaulle o sebi.. Tudi ena slika. In na tako Francijo naj se zanesemo?
I/.dali smo za svoje zaveznike 43 milijard dolarjev. Ali je slika v Italiji bolj a? Ali zopet ni čisto jasno, da za-.sledujc Velika Britanija z vsem svojim kolonijalnim posestvom čisto svoje posebne interese?
Francozi imajo v Indokini vrhovnega poveljnika Navarre, ki je napovedoval vojaško zmago. Mesto te zmage .'-ino doživeli polom trdnjave Dien Bien Phu. Ali je stvari kaj pomagano, če Francozi sedaj generala Navarre od-j:tavijo?
Na zunanjem političnem polju je nebo posuto s temnimi oblaki. Ni svetlih zvezd. Predsednik Amerike bi mo-r-'^l voditi stalna posvetovanja s političnimi predstavniki vseh Amerikancev. Še nekaj bi moral storiti. V Washing-tonu se ravno v teh kritičnih dneh vodi pravda McCarthy-t levens. Zakaj jo Eisenhower sploh dopusti? Član ameriške delegacije pri ZN je moral priznati, da je ta proces vzel še zadnji ameriški ugled pri ZN!	" L.Č.
UREDNIKOVA PUSTA
Pevci Adrije se priporočajo v poset
CLEVELAND, Ohio-—Preteklo zimsko sezono so bli podani razni konceili m igre od posameznih pevskih zborov in dia-matičnih klubov, ki se še vedno oklepajo slovenske kulture. Torej predno se sezona zaključi, imate priliko slišati še en pevski zbor tukaj rojene ameriške mladine pri zboru Adrjja. Ti mladi pevci sc trudijo za obstanek slovenske kulture, zatorej rabijo va.šo pomoč, da se to nadaljuje kolikor pač mogoče še v nadalje.
Koncert zbora Adrija se vrši na Materinski dan, to je 9 tg. maja, v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Avenue, Euclid, Ohio, točno ob 4. pop. Važno je, da si zapomnite ta dan in k zaključku dneva pa pripeljite matere na koncert Adrije. V počast vsem materam bo zbor zapel prelepo pesem "Mamica moja." Na programu bo tudi več di ugih umetnih in narodnih pesmi, v solo spevih in duetih. Slišali boste tudi na novo organi-zii'an moški kvartet. V di'ugi polovici programa sc pa predstavi dve-dejanski scenični prizor "Kmečka svatba" v krasnih slovenskih narodnih nošah, ki je prepleten z domačim petjem. Ves program je pod direkcijo dobro poznanega kulturnega delavca, pevca in dirigenta g. Antona Schubelja, pri klavirju se pa odlikuje ga. Vera Milavec-Slejko. Namen prireditve Adrije je ta, da vsak odide domov v veselem razpoloženju, trdno prepričan, da je bil ves program prekratek. Za zaključek naj omenim se to, da ac po programu vrši domača zabava in ples; igi'a John Grabncr in njegovi muzikantje, v kuhinji se bo pa dobilo od izvrstne kuharice ga. Perko lahko kaj «a pod zob in njene okusne krofe.
Vse se sliši zelo mikavno, torej na svidenje na koncertu zbora Adrija 9 tg. maja ob 4. pop. Za obilen poset se Adrija že vnaprej zahvali vsem pesetnikom.
Doris Sadar.
Znani nemški psiholog Alfred Adler (1870—1936), ustanovitelj tako imenovane individualne psihologije, je prvi začel uporabljati pojem "občutek manjvrednosti," ki je razen težnje po obvladanju in čuta skupnosti eno izmed treh glavnih načel njegove psihologije. Občutek manjvrednosti nastane že v otroških letih kot posledica otroške slabosti in nemoči nasproti okolici. Razvije se zlasti v otrocih s telesnimi hibami, kratkovidnostjo, grbavostjo itd. Adler pravi, da ima lahko ta občutek svoj izvor tudi v napačni vzgoji. Otrok nikoli ne smemo zapostavljati ali se jim posmehovati, pa naj bodo telesno še tako zaostali ali pohabljeni. Občutek manjvrednosti navadno zelo kvarno vpliva tudi na značaj odraslega človeka.
«•
Tobak je prišel v Jugoslavijo iz Eeverne Amerike. oK so se španski in portugalski osvajalci polaščali indijanskih pokrajin, so prenesli v Evropo tudi tobak. Že v drugi polovici 17. stoletja je postala kaja v Evropi strast. Evropejci so kaj hitro spoznali škodljivost tobaka za zdravje in v mnogih deželah so vlade s posebnim zakonom uporabo tobaka prepovedale. Tak zakon jc dobila tudi Turčija—zdaj po tobaku sloveča dežela—leta 1605. Kazen za njegovo kršitev je bila: z ustnikom prehoden nos. V Rusiji so leta 1634 izdali zakon proti kadilcem, po katerem so ljudem, ki so ga kršili, odrezali nos. V naših krajili so začeli ljudje kaditi v 17. stoletju. Ka? je so sc naučili od Turkov.
Ribji mehur ima v življenju ribe dvojno funkcijo. To je predvsem eno izmed čutil, s katerim riba med plavanjem kontiolira pritisk vode. Ce je pritisk večji, postane 1'ibi nepiijeten in tedaj se skuša umakniti v plast vode, kjer se počuti dobro; in pri tem ji pomaga mehur. Ribji mehur pa jc tudi nekakšen hirostatični pa je tudi nekakšen hidrostatič-ni aparat. Riba ga lahko s posebnimi mišicami skrči in tedaj postane njeno telo dozdevno težje, riba se potopi. oK se mehur znova razširi, je učinek nasproten in riba se dvigne proti vodni gladini. Ribji mehur je v zvezi s požiralnikom in tako riba ziak v njem regulira.
Seja krožka št, 1 Progresivnih Slovenk
CLEVELAND, Ohio—Redna mesečna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk se vrši v četrtek, 6. maja v Slov. del. domu na Waterloo Rđ.
Ker bo seja važna se prosi vse članiće, da pridejo. Zastopnice bodo poročale o konferenci, ki se jc vršila zadnjo nedeljo.
Prosi se vse one članice, katere še imajo vstopnica za 20-let-^ico, da iste čim preje vrnejo tajnici, da se zaključi račune.
Tudi prodajne znamke (sales tax stam^js) še vedno zbiramo, torej ako jih katera ima, jo pro-šena, da jih odda na seji.
Tajnica.
rODIMOKNICA NA VODIKOV SIJPEKOKSID
V ladjedelnici Vickcrs Armstrong v Bar rovu so te dni splo-vili novo podmornico, ki ima ae-rodimanične oblike, in ki bo pod vodo plula z veliko hitrostjo. Stroje bo poganjal vodikov su-peroksid. Podmornica je dobila ime "Explorer." Za vožnjo jo bodo usposobili do začetka prihodnjega leta. Podrobnosti o načrtu drže konstruktorji v največji tajnosti. Znano je samo to. da bo opremljena z najmodernejšimi napravami za zapustitev podmornice v slučaju nesreče. Podmo'rnica je dolga približno 54 metrov.
BIŠEVO—BISER JADRANA
Otok Biševo je oddaljen kakih devet kilometrov od Cisa; dolg je štiri, širok pa dva kilometra in meri pičlih sedem kvadratnih kilometrov. Najvišji vrh na njem je bela gora, visok 240 metrov. Za njim se razprostira proti severu rodovitna zemlja, obdana z borovci in jelkami. Tu uspevajo vinska trta, sadje, mirta in rožmarin. Na otoku je tudi mnogo grmičev zimzelena. Obala je strma in nedostopna. Le na zahodnem delu sta dva zaliva, ki omogočata dostop ла otok, in.sicer Biševska luka (Porat) in Salbunar. V Potoku tik morja pa izvira studenec.
Svet je zvedel za ta jugoslovanski otoček leta 1884, ko je baron Eugcn Rancone objavil, da je našel na nJem jamo, lepšo od sloveče Modre jame na italijanskem otoku Capriju. Rancone se je mudil v Komiži na Visu, kjer je zvedel, da je na Biševu več jam. Posrečilo se mu je zlesti skozi prvotno -odprtino jame in prišel je do Modre dvorane, katere modrina ga je naravnost očarala.
Pozneje je o tej naravni lepoti pisal v mnogih revijah in jamo na Biševu so nekaj časa imenovali po njem. Prvi jo je podrobneje opisal Becker v reviji Geografskega društva na Dunaju leta 1885.
Modra jama je dolga 18 гћ, široka in visoka pa kakih 8 m. V njo lahko človek pride samo, če je morje mirno, in sicer po temnem, ozkem, 12 m dolgem in blizu
2 m visokem rovu. Ta hodnik, po katerem se človek lahko vozi s čolnom, na prvi pogled ni nič nenavadnega. Človek bi mislil, da se je tu morje zagrizlo v celino. Šele na koncu hodnika, ko zavije proti jugovzhodu, se od-pre velik prostoi", krasna modra jama.
Svetloba prihaja od zgoraj skozi podvodno okno in posreduje jami fantastične barve, od temnomodre do srebrno^ive in zelene. Nasprotje v barvah povzroča izredne učinke. Človeku se zdi, da sose stene pogreznile v nekakšen čaroben rdečkasto rumen sijaj, ki se močno razlikuje od modre barve jame. Predmeti, denimo vesla, se le-skečejo ko srebro.
Najlepše so barve dopoldne med deveto in enajsto. Prvotno je ^ila odprtina jame na suhem, pozneje pa se je zaradi pogreza-nja obale tudi odprtina pogrez-nila, tako da je zdaj pod vodo. Potem ko so jamo odkrili, so njeno odprtino umetno razširili, da lahko vozijo skoznjo tudi čolni. Strme apnenčaste obale Biševa je morje v tisočletjih z mehaničnim razjedanjem in kemičnim razkrajanjem tako razjedlo, da je nastalo več jam in sotesk. Najdaljša je 150 m dolga Medvjedi-na. Modra jama pa je najlepša in najznamenitejša.
Mnogi strokovnjaki pravijo, da v marsičem prekaša italijansko na otoku Capriju.
Na to jamo smo lahko ponosni, saj je eden izmed biserov našega Jadrana.
NEKAJ O SLADKORNI BOLEZNI
RAZSTAVA 100 LISTOV JAPONSKE GKAFIKE
Organizacija UNESCO je v sodelovanju z japonsko nacionalno komisijo in komisijo za zaščito kulturnih dobrin v Tokiu pripravila razstavo japonske grafike od 17. do 19. stol., ki jo bodo, razmnoženo v 20 primerkih kmalu simultano prikazovali v 20 deželah. En primerek te zbirite bo prispel v Jugoslavijo še ta mesec in prikazovali ga bodo najprej v Beogradu, pozneje pa tudi v Zagrebu, Ljubljani in v Skoplju.
Razstava obsega 100 listov japonskih lesorezov, del 50 najuglednejših umetnikov iz minulih treh stoletij. Med razstavljenimi deli bomo videli tudi dela nam že znanih japonskih umetnikom Išrjusaj Hirošige in To-šusaja Šarakua, prvega z razstave leta 1952, drugega pa iz lanskega leta. Razen teh dveh umetnikov se med zastopanimi avtorji v okviru razstave odlikujejo tudi Hičikava Moronolu, Okumura Masanolu, Toriji Kijo-nabu, Suzuki Harunolu, Kacuši-ka Hokusaj, in sloveči Kitagara Utamaro.
UNESCO je to razstavo namenila širokemu občinstvu in njen značaj je v glavnem poučen. Razstavo bo spremljal katalog, M prikazuje razvoj japonskega sUkarstva in več reprodukcij del ugledne jših umetnikov.
PREMAGATI HOČEJO "TOPLOTNI ZID"
Britansko vojno letalstvo hoče seda j, ko je premagalo "zvočni zid," obvladati tudi "toplotni zid," to je toploto, ki nastane pri trenju zraka ob površini letala pii hitrosti, ki je precej večja k(yt hitrost zvoka. Te dni je podsekfatar ministrstva za letalstvo ■George Ward, ob proračunskih debatah za letalstvo v spodnji zbornici objavil razvojne načrte vojnega letalstva za naslednjih deset let.
OBISK ŠVEDSKIH ŠTUDENTOV V JUGOSLAVIJI
BEOGRAD—Sredi aprila je prišla v Jugoslavijo skupina 33 švedskih študentov aihitokturc г znanim profesorjem arhitekture Georgom Wathundom. Med petdnevnim bivanjem so si švedski študentje med drugim pregledali gradbišče hidrocentrale v Vinodolu, obiskali pa so tudi Zagreb in Reko.
loča telo vsako nerabno stvar in se sladkor pojavi v bolnikovem seču.
Lpdvice lahko izločajo sladkor samo v neki določeni raztopini in če je treba izločiti mnogo sladkorja, potrebujejo tudi mnogo sladkorja, potrebujejo tudi mnogo tekočine. Zato je diabetik vedno žejen.
Ker gre pa z izločanjem sladkorja v izgubo mnogo potrebnega hraniva, je diabetični bolnik tudi vedno lačen.
Če morda telesu primanjkuje sladkorja, se telo navadi, da potrebno pogonsko silo dobiva iz tošč in beljakovin v hrani. Počasi pa tudi ta količina ne zadostuje več in tedaj začne telo izprc-minjati v sladkor lastno zalogo tolšč in beljakovin. Bolnik začne hujšati.
Sedaj že poznamo tri glavne znake sladkorno bolezni, to so žeja, lakota in ln'jšanje in to tudi pri obilni hrani.
Pri končni fa^i, to je pri predelavi tolšč in beljakovin v sladkor, nastajajo razne kemične snovi, kisline, ki telo zastrupljajo. Teh strupenih snovi se hoče telo iznebiti in jih izloča pr-eko ledvic, kožo in pljuč. Izločanje 8 cotona povroča pri bolniku osla-beh duh po jabolkih. Ce je teh snovi le preveč In jih telo ne more izločati sproti, pride sčasoma od zastrupljenja, ki vodi v globoko nezavest,' v takoimenova-no diabetično komo. Diabetična koma povzroča smrt in čaka
vsakega bolnika, ki se ne zdraV pravilno.
Sladkorno bolezen ugotovim® s preiskavo seča, še točneje p® s preiskavo krvnega sladkorji' Dognano je, da po ki'vi stain" kroži neka množina krvnega sladkorja. Pri, zdravem človek je v 100 cem ki vi 80 do 120 gramov sladkorja.
Pri lažjih bolnikih lahko zdr®' vimo bolezen samo z dieto, P'' čemer zdravnik ugotovi količu^'' ogljikovih hidratov v hrani. Ta* ko dieto imenujemo trajno. stalno kontrolo seča in krvne?® sladkorja pa se lahko zviša nuio" žina sladkorja v hrani, s čini®'
se je sladkorna bolezen deja
.nsK"
popravila. Bolnik se mora teb navodil točno držati, ker že s enim samim močnejšim P'f krškom v dieti bistveno ša bolezen.
V hujših primerih, posebno začetku zdravljenja pa je poti'® no uporabljati ludi inzulin v o liki injekcij.
volj"
Sladkoi'na bolezen je precej pogost pojav. Pojavlja se v raznih dobah starosti in v raznih poklicih. Opazovanja so pokazala, da srečujemo sladkorno bolezen v nekaterih odgovornih poklicih z veliko živčno obremenjenostjo vedno pogosteje, kar ji v neki meri daje značaj družbene bolezni.
Vzrok bolezni je motnja v pre-osnovi ogljikovih hidratov. Med ogljikove hidrate štejemo sladkor nato škrob, ki ga dobimo v pšenici, rižu, ječmenu itd. Kakor potrebuje vsak stroj za pogon neke sile, tako tudi naše telo po-ti'ebuje sladkor, ki se z zažigali jem v celicah spreminja v pogonsko silo. Zate je nujno potrebno, da imajo vse celice v telesu, sladkor vedno na razpolago.
V ta namen sladkorja, ki mu pravimo tudi krvni sladkor. Da je vedno zagotovljen zadostni dotok sladkorja telesu, je potrebno, da se sladkor, ki ga po jedi velike množine dobimo v krvni obtok, nekje vskladišči.
To se dogaja v jetrih in mišicah,
kjer se sladkor izpremeni v živalski krob ali glikogen. Kadai'
človek ne je, se glikogen po potrebi topi in kot sladkor prehaja v kri.
Glavno vlogo pri ustvarjanju glikogenških rezerv v jetrih ima trebušna slinovka. Kakor hitro je, recimo, po jedi v krvi preveč sladkorja, izloča trebušna slinovka neko snov inzulin, ki vzpodbudi jetra in mišice, da sladkor, kar ga jc odveč vskladišči-jo. Da pa trebušna slinovka ne bi izločala'preveč inzulina, ker bi se na ta način zadržalo v jetrih preveč sladkorja in bi tako sladkor v krvnem obtoku padel na škodo celega telesa, izloča nad-obistna žleza drugo snov (adrenalin) tako, da so stanje izravna in da krvni sladkor zopet doseže potrebno količino.
Tako je игејсшЈ gospodarstvo s sladkorjem pri zdravem človeku. Pri diabetiku pa je trebušna sllinovka bolna in izloča v kri premalo inzulina. Zaradi tega se krvni sladkor v jetrih ne more vskladiščiti in tako dobimo s hrano v krvi vedno več sladkorja. Sladkor, ki prihaja iz črevesja v kri pa za telo ni raben, ker se ni prej v jetrih vskladiščil in izpremenil v človeški sladkor.
Tako diabetik ne more porabiti sladkorja, ki mu prihaja iz Vendar so pivo uživali ne.-hrane, zato ga izloča, kakor iz- narodi še preden so spozO
Diabetiki večkrat trpe za i-aznih izpuščajev na koži, nih bul in splošne izčrpaflos '; zato so manj odporni tudi pr mnogim drugim obolenjem.
Dandanes je zdravljenje dia^, tikov strokovno že na taki viš'"!
Јп razpolagamo tudi z raZ
;nin"
zdravilnimi sredstvi tako, da ko diabetik, ki sc disciplinii"^"^ zdravi, s popolnim zaupanj®^ zre v bodočnost in tudi, ka''' delazmožnosti tiče, prav zaostaja za zdravimi.
nic

M
O ZGODOVINI IIMEIJA
Človeštvo je že zelo zg®. spoznalo uporabnost Njegove mladice so na Rimljani uživali kot zelenj^^"' kar se tu in tam še danđa^ dogaja. Hmelj pa jc služil t
Icot zdravilo, na primer za
skfO"
fulozo in razen tega za pnp' Ijanjc t^sta.	jj
: Prvi narod, ki jc začel gojiti, so bili Slovani. Stari vani so ga upoiabljali skupw"^ ječmenovim sladom in medo0 opojno pijačo imenovano ^ ga." Pomembno vlogo je ir' hmelj tudi pri svatbenih obi''^ jih starih Slovanov. Zahodni
rodi '30 prevzeli te rastline
tud'
v
Slovanov, kar dokazujejo tuji nazivi za hmelj.
Dandanes gojimo hmelj glavnem za proizvodnjo P'^'^
neslova^;
hmelj. Namesto hmelja so primer Egipčani uporabljali ^ marančne olupke, v Zaho" Evropi pa brinjevo zrnje. ,j Prvo točne vesti o kult
di' p'
hmelja v zahodnoevropskih
žavah so ohranjene v zgo skih zapiskih iz S stoletja nimivo je, da so smeli _ hmelj skoraj izključno na stanskih in škofijskih posest ^ in da je uživala pivo iz hm®'' le gospoda.	,.jj
V Sloveniji so se pomO°^ nasadi hmelja šele v 19. stoletJ Tedaj so nastala tudi hmelji® ^ v Savinjski dolini, naši zaklad''' ci "zelenega zlata."
Med evropskimi državami začela Anglija najkasneje rahljati hmelj in to šele v ku 16. stoleja, medtem ko g^ prckomorskih državah z ZDA še sedaj nikjer ne gojijo*
VOLNA IZ KAMENJA
V Angliji je pričela obrato^^ ti nova vrsta industrije— vodnja dolgovlaknaste kame^' _ volne za izdelovanje izolatorsJ^" ga materiala. Ta material bo^ uporabljali za izolacijo topl®*^^^ mraza in zvoka. Pred nekaj vi je bila v Stirlingxi na skem odprta piva tovarna vrste. Glavni dobavitelj za to industrijo so ogromne d" lomitskc stene v Dureru v krajini (Argyll in ilovica iz lingshirea. Tovarna zaposW^ zaenkrat 70 delavcev in proiz^'® ja dnevno okoli 10,000 kvadi'^^ nih metrov kamcnitega vlak^^'
ENAKOPRAVNOST
STRAWS
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954
Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Frank Žagar; pod-drew	Susnik; tajnik An-
Xe ■Рл^п'п'	Shawnee Ave.,
Kirchpr 1' blagajnik Theodore Sipiv^ ' zapisnikarica Augusta odbor: John Gerl, franif n ' John Barkovich in Pranv	gospodarski odbor:
Tpb„i . "Upert, predsednik, Frank tori i. iP Louis Godec; ostali direk-iati T Segulin, Frances Gor-Lnh' T osephine Henikman in Jo-Шап	poslovodja John žig-
Medvix 1 ^"?309 in oskrbnica Mary gek, IV 1-3822.
V	^fšijo vsako tretjo sredo "Mesecu ob 7:30 uri.
Carniola Hive" St. 493 L TM
.P^Gdsednica Mary Bolta, Prerisorf Josephine Stwan, pod-novna S® Pauline Stampfel, du-spremiiL	Mary Tekaučič,
tarica	Mary Mahne, vra-
Marv -y ^"'Јпе Zigman, stražnica ca ik„i ' zapisnikarica in tajni-Glavo i® oddelka Christine financ 1173 E. 60 St., EN 1-4758, 1287 p , ^^i'lica Pauline Debevec, nicp. t 169 St., IV 1-2048, nadzor-8ar in	Tavčar, Mary Kole-
Kluh ,1	UnetiC; zastopnici za
in inc	SDZ Frances Tavčar
gJ^ephine Stwan.
ШечвА. vrše vsako prvo sredo v Clair Д ^ dvorani št. 1 SND na St.
Ave., ob 7.30 uri.
Лз"»по1а Tent" št. 1288 T. M.
sini predsednik Thomas MU-porfn„^r®<^sednik Joseph Babnik, Rik T k	Joseph Sušnik, taj-
^ikp ■ "^^včar, blagajnik Louis Zorni ^^Pisnikar Ivan Babnik, nad-Joseph Skuk, Anton odhni! Joseph Drobnici! bolniški ill jn John Grbec, Thomas Mlinar AnffN« ?Ph Sušnik, spremljevalec, Fran? ?®helak, straža Jack Subcl, ton %oserko, čuvaj vratar An-Sei ' Sentinel Frank Meserko. Ijo	vršijo vsako četrto nede-
St, p, .®socu v Slov. nar. domu na 8. Uri Л Ave., dvorana št. 1, ob
dopoldne.
"Cleveland" št. 126 SUP J
PredS^djiik Louis Smrdel, pod-ČiM Л, Andrew Curry (Koren-IvaA	John J. Gabrenja, 22100
Prank v-	1-6268, blagajnik
Blaj - Yakovac mL, zapisnikar ПаН7гл,.	reditelj John Pire,
tor p Joseph Gabrovšek, Vic-Mlari; !^den, Anthony Yuretich, brovs ravnatelj Joseph Ga-ciio za Clevelandsko federa-Zcirav mI^J Rudolph Abramovič,
V	ri" vsi slovenski zdravniki Vodi ^^^^ndu in okolici. Društvo ?2 nn P'^^jo skozi celo leto daje - '^Bgrade za nove člane v od-
oddelku in $1.00 za nove
^3slem
% v mladinskem oddelku.. donJS so vrSo vsako tretjo nedeljo Clair	uri v SND na St.
If	f
Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
j3o?^®dsednica Fannie Brezovar, nipa »dsedniea Stefi Koncilja, taj-ijpp Rose Mickovic, 19612 Chero-čarka % tel. IV 1-6500, blagajni-^ Filomena Sede j, 713 E. 160 o .^^Pisnikarica Roso Šimenc. V m«® se vršijo vsako drugo sredo Avn u" v Slov. domu na Holmes ob 7.30 uri zvečer,
'Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
ifnif^^sednik Math Klemen, pod-Joseph Mačarol, tajnica Ohio %°dič, 977 E. 239 St., Euclid,
Jush' tel- RE 1-4099, blagajnik Zuni^-^artinCiC, zapisnikar John ^iherg ' "^dzorni odbor: Frank
A.ndrew Yerman, Fred skn Г', zastopniki: za Cleveland-Ргиш %eraciio In farmo SNPJ Frpri T.?^bič, za Klub društev AJC
'.red h'' ^dam:
Ijo v vršijo vsako drugo nede VanX "^Gsecu v Ameriško jugoslo-Kem centru na Recher Ave.
^'^eracija Clev, društev S.Ni.P J "
DoMn^^^ednik Camilus Zarnick', prvi Podn^^dscdnik John Krebel, drugi taini dscdnik Anthony Gercliman, Josephine Tratnik, 6505 Edu,"^ Ave., EN 1-0991, blagajnik Sam? • Mramor, zapisnikar Carl Blai	nadzorniki: John Kikol,
g ЛоУак in John Strancar ml. v ci se vršijo vsako četrto soboto nar. domu na St. Clair Ave. ■K
"Glasbena Malica"
l62nQ^»ednik Frank Bradach, Edwa Arcade Ave., podpredsednik taitti Kenik, korcspondenčna Avp u,Collie Frank, 5919 Prosser 63io'' omagajničarka Carolyn Budan, Odhn.. ; Clair Ave., posredovalni Вгал . Edward Kenik, Josephine dan Ann Safrcd, Carolyn Bu ZanL .{^^nk Bradach, Emil Safrcd; ^orniiJ'	Josephine Misič, nad-
Alicp .Чптгак- June Price ellie Fr;
>hine M
P.^^sol in Valentine Mersol.
in Tvf'Vl Alice Somrak, June Price Josf.i>u^e Frank; publicijski odbor: Kenk	Misič, Emil Safrcd, Jo-
™?rsol in Valenti—
V°T°dja Tone šubelj. 8 se vršijo vsak četrtek ob ^ zvečer v sobi št. 2 Slov. nar.
doma
iia St. Clair Ave.
"Klub
društev AJC Ave.
na Recher
Andy Ogrin, pod-Frank Ruport, tajnik clid ^"Pančič, 460 E. 270 St., Eu-RE 1-4488, blagajnik MeriiToK t^gcl, zapisnikarica Mary МагМм ' "nadzorni odbor: Fred in An«' pi'cdsednik, Frances Julytta Angela Ogrin.
ijck'^lfr^e vršijo vsak prvi ponede-v navadnih prostorih na R„,,, o jugoslovanskega centra "eciier Ave ob 8. "
Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, bla-gajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov.
domu na Holmes Ave.
*
"Lipa" it. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pykc in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne.
*
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise DerdiC, nadzorni odbor: Mary Japel, John Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Josephine Ska-bar.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
■K
"Lunder-Adamič" 5t. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo
v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
•*
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretje^ sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
■¥■
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew DebeveC, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kiaich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave,
•K
"France Prešeren" št. 17 SDZ
Predsednik J. Centa, tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar.
Seje se vršijo vsako drugo nedelj u v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave.
-K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmcrc Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances Francel, preasea-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Mary Pičman, Jo-sephinc Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidrich.
Zastopnice za farmo SNPJ An-lonia Tomle, Frances Henikman in Josephine Vesel; za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
uri zvccer.
PiPH.	št. 8 SDZ
JosJso JerJsicU. 19091 diUi Ave., podpredsednik
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice; Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico; Rose Retar; za Klub društev SND; Katie Bradach. Prosvetni odbor; JTranges Juietič, Ivanka Shilfr^r, Mary Božič, Anna
Azman in Mary Somrak.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Krožek it. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blagajničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slej ko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Angela •Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
-K
"Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J.
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Baša, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Ro-lih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
★
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-loughby. O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, An-tonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice; Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje so vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND
na St. Clau' Ave.
*
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolph Ivancic, pevovodja Anton Schubel.
Vaje se vršijo vsak torek ob 8. uri zv. v A. J. C. na Recher Ave. "Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., tel. UT 1=8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Loiiis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer.
*
"Ribnica" it. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Luil-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrhar, športni komisar Eddy Herbst.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
*
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petne, nadzorni odbor; Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski in finančni odbor; Frank Ccsnik, Joseph Okorn, Frank Virant, Janko N. Rogelj, Stanley Dolcnec, Anthony Zakrajšek in Andrew Turkman; Namestniki; Joseph Fifolt, podpred.; Josephine Stwan, ta j.; Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;častni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora
se vršijo po potrebi.
*
"Sv. Ane" šr. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov.
15815 Arcade Ave., TV 1-3019, zapisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary BožiC.
Seje 88 vršijo vsako tretjo sredo •v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.. .
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euciid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Mary Segulin in Frank MišiC.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
*
"Združeni bratje" st. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebelj, taj-nik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
•K
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
LETALA IZPODRIVAJO ŽELEZNICE
V ZDA so lam v prometu med posameznimi zveznimi državami ljudje prvikrat uporabljali bolj letala kakor vlake. Največ potnikov so seveda .prepeljali posameznimi avtobusi. Na drugem mestu so potniška letala, na tretjem pa železnice. Avtobusne družbe so imele lani 1350 milijonov dolarjev dohodkov, letalske 795, železnice pa 779 milijonov. V ZDA je torej letalski promet že začel prevladovati nad železniškim.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih, je razlika v označbi 32 ■/> do 33 točk, ki jih -je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da
želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4,
ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8
točk manjše od evropske mere. *
Pri moških oblekah pa se začenja v lEvropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 ДИ 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
•K
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina mil je, sprejeta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16;
44 je 18 in 46 je 20.
*
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
POHIŠTVO NAPRODAJ
DAVENPORT (ZOFA), DVA STOLA IN PREGRINJALA; VSE V JAKO DOBREM STANJU. PRODA SE ZELO POCENI. Pokličite RE 1-7484
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinj* in kopalnice ler napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfallne pode in elene obijem s vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobre, zadovoljivo dele <po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENCC
19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Seje se vrSijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slej ko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle,
Theresa Gorjanc in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
*
"Svob. Slovenke" St. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josepliine Petric, 101 E.
225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice; Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš;
za čitalnico S.N.D. Mary Somrak;
poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi "četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St.
Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
■¥
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik.
Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telle, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri" zvečer.
Podr. št. 14 Slov. ženska zveza
Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave.,
tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar,
Molly Legat in Frances Gerchman,
zastopnici za Klub društev AJC.
Urška Trtnik in Mary Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Rechcr Ave.
-K
'"Slovenski dom" St. 6 SDZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Slupica, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel.
IV 1-0319, blagajničarka Frances Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Bostjan-čič, Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer.
■K
"Slovenske Sokolice"
št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Ceeila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice:
Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovdc, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr.
F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu
na St. Clair Ave.
♦
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praznik.
*
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St.,
KE 1-2564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
•k
"Washington" it, 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle,
podpredsednik John Zaic, tajnica
in blagajničarka Anna Vadnal,___ _________
C>00000000000000<>000000000000000000000000'OOOOOOOOOOOC"-^
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
SO LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hi+ro zgo+o volje na-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
V NAJEM
Zaposlenemu moškemu
ae odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 East 72nd Street
HIŠE NAPRODAJ
PRODA SE
nov zidan veneer bungalow; dva garaži, cementiran dovoz.
V lepem kraju na 1870 IDLEHUUST DR., od Beverly HiHs Dr.
Odprto v nedeljo od 2. do 6. zv. ali pokličite za sestanek.
ROBICH CONSTRUCTION CO. RE 1-6230
ZAMENJA SE
hišo na Dille Rd. blizu Euclid Ave. Nova zidana hiša s 4'/; sobami; bungalow s prostorom za raztegnitev na 2. nadstropju. Rekreacijska soba. Gorkota na plm. Lahko se takoj vselite. Cena $16,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtom(Љilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
Za Materinski dan
POČASTITE MATER
s krasnim cvetjem, ki si ga po
volji izberete v poznani
cvetličarni.
Dostavimo na dom Točna postrežba.
Jelercic
15302 Waterloo Rd.
Florist
IV 1-0195
LEP BUNGALOW
s 4'/^ sobami; star štiri leta. Kombinacijska okna, marmornati podstavki pri oknih, lota 40x140. Cena samo $13,900. Se proda radi bolezni. Nahaja se v lepem kraju na Meredith Ave.
Imamo več novih in starih hiš naprodaj.
Zglasite se pri
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET
ali pokličite IV 1-1100
RAZNO
Fpr your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, witli American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on XJ. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and A-gnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175,
Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
0 <>
"Svoboda'
*
št.
748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Josepliine Vesel, 15317 Daniel Ave., HE l-74t)2, zapisni-

Special"lor
MOTHER'S DAY GIFTS!
COOL, COMFY, CAPTIVATING!
Cool as the proverbial cucumber because a screen of mesh inviites every cool breeze to come on in ... comfy because each step you take is cushioned on springy foam rubber... captivating because the blend ■of wt»it€ teatlwr and lacy mesh is an inspiration in flattery Love the many winning ways of this ylatform heeled summer casual. Only
$Г88
MANDE SHOE STORE
6125 Sh Clair Avenue
Two Doors fi'om Norlli American Bank
'••TO
STRAJJ 4
ENAKOPRAVNOST

f v
I

HENRY BORDEAUX
SRCE IN KRI
ROMAN
A

(Nadaljevanje)
Tako sem razmišljal in prav hotel vstopiti, ko se je koncert začel znova. Zdaj ni več pel moj varovanec, ampak nek drug glas, bolj izvežban, toplejši in vabljivejši, bolj gledališki. Besede niso bile v domačem narečju, ampak italijanske. Na srebrni obali se množica gnete proti ladji. Izseljenci so, ki se vračajo na rodno grudo, z denarji v žepu s spomini v srcu. Tiho se pozi-bava barka, oni pa po jo in oči upirajo v daljavo. Nazadnje uzro Italijo. Vsi so na krovu, roke stegajo in ljubeče vzklikajo: Italija! Italija! S solzami v očeh se izkrcava jo. Nek starček pograbi perišče prsti in jo poljubi: "Zdaj rad umrjem . .
Kolika razlika med to in sa-vojsko pesmijo, ki ginjenost zakriva z nekakšnim posmehom in sramom! Tu pa so vsi zastori padli. Pesem je dosegla ves možni učinek in zdaj z dežele lahko preide v gostilne z gledališkim odrom, razen če se ni prav tu rodila in se potem razlila po deželi. Na vsak način pa je pevec s tako globokim domotožjem klical svojo Italijo, da je vsakogar pretreslo, in njegova harmonika je ječala in vzdihovala kakor lajna, kadar otožno stoka na križiščih velikih mest.
Odločil sem se, odrinil vrata, stopil po hodniku in po klancu brez stopnic—zaradi živine—ter tako prišel v veliko dvorano:
"Sijajno, sijajno!" sem vzkliknil ob vstopu, "odlično! Kje pa BO naši godci?"
Nisem jih lahko zagledal, kajti prostrana soba dobiva svetlobo le skozi nizke odprtine, moje oči pa so bile še polne vnanje-ga sonca. Najprej sem uzrl krave, ki so še imele zvonce obešene, tako da so tudi sodelovale v orkestru, kadar so mulile in prežvekovale seno. Nato sem razločil omaram podobne postelje, napol skrite za zastori. Zdaj šele sem v oddelku, ki služi za obed-nico, okoli zidane mize opazil zbrane domače: vdovo, skoraj skrito v mrak, da se v njem vidijo samo njeno bledo lice in žuljave roke; njeno hčerko Jožico, ki je zdaj skromno dekle svetlih las, skrbno počesanih na prečo, in oči ima kakor spominčice, kajti takoj jih je umaknila pred vsiljivcem, a vendar ne tako naglo, da ne bi bil v njih
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
FOOD SHOP — Self-Service — Modern equipment. Low overhead and good net with 5 living rooms. $4,500.
PRospect 6-3792
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Light cooking. Help with children. Own room and bath. Some travel. Good pay. Call collect.
Kenilworth 865
REAL ESTATE
LOMBARD—7 room brick, knotty pine bedroom and den up, carpeted living and dining room, tile kitchen, and batli,' 2 bedrooms down; gas hot water heat; screened porch; heated garage. $24,700.
Lombard 847-W
razbral, kđko vlažne in vzhiče-ne so od petja; Mihaela, še močnejšega in večjega ko leto prej. Vstal je, da me sprejme, in bil zelo podoben očetu, le da še bolj Uglajen, bolj molčeč in zamišljen. In nazadnje sem ugledal še nekega neznanca, gotovo potujočega Italijana, rjavega, bleste-čih zob in oglenih oči, kakor so bile oči Lizike z belim šalom.
Godec je bil torej on; držal je^ v rokah harmoniko, ki se je kakor živa oglašala ob najrahlej-šem pritisku. Pozdravil sem družino, ki me je sprejemala kakor kako imenitno osebo, in sem vsaj namignil, zakaj sem prišel, da bi pomiril njihov strah. Zdelo se mi je, da se je žalost za očetom že precej uiAilila razen pri vdovi, prezgodaj ostareli in nekam vase zaprti. Mladost pač ne mara dolgega žalovanja. Saj pa je po nesreči v Arveških pečeh tudi že preteklo leto dni. Spomnil sem jo na tak način, da me tujec ni mogel razumeti. Poslušali so me brez žalosti, a mladi so pač lahkomiselni, ker so mladi, zato so se kaj naglo spet vrnili k svoji pesmi. Mihael mi je pokazal na svojega tovariša;
. "Milio Missa iz Ceresole." -
Ceresole Reale je italijansko mesto s toplicami na nasprotnem pobočju Levanne, tudi tisoč pet sto ali tisoč šest sto metrov nad morjem; ima kopališča z železnato vodo in nekaj primernih gostišč. Mesto poznam, ker sem že prišel tjakaj preko prelaza Carro. Iz Bonnevala včasih hodijo v Ceresole po pastirčke, ali pa tudi v Forno in Grosvaval, kadar doma nimajo ljudi, da bi pazili na živino v planinah. Tu pa tam si pripeljejo iz teh krajev tudi žene. Med koncem Arcove doline in med Orcovo dolino so vedno bile kake vezi, medtem ko sta si Bonneval in Bessans zmerom nekoliko v laseh. Da bi se harmonikarju prikupil, sem v njegovem jeziku pohvalil njegovo rodno mesto in bil je vesel. Naglo je postal do mene močno pozoren in postrežen, jaz pa sem videl ali vsaj mislil, da vidim na čelu Jožice Gallice oblak. Začeli smo spet peti; vsakdo je moral
"Mihael, zdaj si ti na vrsti?'
"Ne znam nobene več."
"Pa še enkrat zapoj o Lizi z belim šalom."
"To ste že slišali, gospod odvetnik."
"Rad jo poslušam še drugič."
Pa nisem mogel premagati njegove trme, menda se ni maral smešiti pred mojstrom. Glasba je stvar Milia Misse.
"Pa ti, Jožica?"
Mladenka skomizgne z rameni, kakor da nanjo nihče še misliti ne sme.
"Ah ne," je zardela, "jaz že
ha morju valčki rhed seboj igraje
podijo se, iskreči ko srebro.
Ko luna vzide mi nad Mare-chiare ...
In pravijo, da zvezde se bleščijo :
pač tvojih ne poznajo še oči,
ki kakor zvezdici v me žarijo
in v srcu varjeni njih premih sij.
Kdo drzno Š3 trdi, da zvezde se bleščijo?
Daj, vstani, ljubljena, sladka je noč.
Ne vem, čemu sem tako dolgo čakal?
Kitaro nosim. Zvok trepetajoč
iz njenih strun z menoj bo pel in plakal.
O pridi, ljubljena, sladka je noč.
Kolikšni čarodeji so tile umetniki onstran gora! Naš Emilio Missa me spominja na nekega tenorista, ki sem ga poslušal v Genovi, pa je bil nekaj prej še kmet. Pobrali so ga s travnika kakor kako marjetico. Bil je silen in zajeten in ni vedel, kam bi z rokami. Puccinijevo Manon pa je zapel, da bi glas odnesel gledališču zidove in pograbil nas je v vrtinec svojega glasu kakor hudournik trščico. Vsa njegova neokretnost je zginila. Seveda je ta romanca v pogledu glasbene umetnosti kakor ba-krotisk v primeri s sliko. A kako se boš tega zavedel, kadar ti jo kdo zapoje tako božajoče, s tolikim čustvom in jo spremljajo glasbeni okraški harmonike?
Skozi nizka okna opazim postave, ki se sklanjajo, da bi kaj videle. Druge koče Ecota so zapuščene. Vsi, vsi ubožci so prišli na .zastonjski koncert v hiši vdove Gallice. Je pa še nekdo, ki se z nikomer ne druži, a posluša pazljive je od vseh in z očmi požira pevca: ta nekdo je Jožica.
Po koncertu je mladina šla ovce spravljat v stajo, jaz pa kaj so obljubili Angleževi dediči.
"Zelo so dobri," je rekla. Prepričan sem, da jim ni zaupala in ni od njih ničesar pričakovala. Potem pa je še rekla:
"Dosti bo zaleglo otrokoma."
Otroka sta že velika. Kar njo samo zadeva, ne potrebuje ničesar. Kmalu pojde za svojim mo-
žem tjakaj, kamor z zemlje ničesar ne poneseš razen svojih dobrih del.
Posloviti sem se hotel, pa me je še povabila:
"Večerjali boste pri nas."
Nisem mogel odbiti, ne da bi bil nevljuden. A vendar sem še ugovarjal, da jo do Bonnevala daleč, ker tam bom prenočil.
"O, saj vas otroka lahko spremita," je rekla. "Pa tudi luna bo svetila."
Tedaj so se 'otroci' vsi trije vrnili, Italijan sredi med bratom in sestro. Ko so zvedeli, da sem povabljen, se je Milio Missa zasmejal, da so se pokazali lepi zobje in se brž ponudil za kuharja. In kdo ga je tedaj pogledal ves iz sebe? Jožica, ki si njeno strmenje takole razlagam: 'Kako se more do tako preprostih del ponižati umetnik, ki nas spremlja v kraljestvo sanj? Ali ni morda možak ?' Morda se tudi motim, tega ne vem. Nekam spotikljivo se ji zdi, potem pa z veseljem sprejme to spotiko, saj je zaradi nje tujcu še bolj blizu Ta pa skače zdaj sem zdaj tja, brska po omarah, meša in meša, nazadnje pa nam pripravi tako minestrone brez oljk, da se kar oblizujemo.
Povrh pa nas je še razveseljeval s pesmijo, ko smo počasi sre bali vročo juho. Pojedli smo še kos sinje zelenkastega sira, ki ga delajo po pristavah in uživa dober sloves, potem pa sem se poslovil. A brat in sestra sta me na vsak način hotela spremiti; Italijan pa je itak bil iz Bonnevala kakor jaz. Med večerjo je vzšel mesec, zdaj pa drsi po gladkih stenah belega, kakor opranega skalovja. Ko luna vzide,. . . si polglasno popeva Milio Missa, kakor da ga je luna ubo^la. Stopil sem še enkrat nazaj, kakor da hočem vdovi še nekaj povedati o pokojnini, pa sem ji tiho rekel:
"Cujte, je to fant vaše hčerke?"
"Kaj še, gospod odvetnik! Saj ni iz naših krajev, prihodnji mesec odide in pojde k vojakom."
"Zakaj pa je prišel čez mejo in kaj počenja?"
"Mizar je in dela pri cerkvi v Bonnevalu."
"Vse prav, a s svojimi pesmimi bega vašo hčerko."
"Oh, gospod odvetnik, otroka, ki je pred kratkim izgubil svojega očeta!"
(Dalje prihodnjič)
ne

"Torej morate zapeti vi," sem se obrnil proti Italijanu.
Ta se ni dal dvakrat- prositi. Res je bil rojen pevec. Roke se mu skrbno, ljubeče, boža je oklenejo godala in mu izvabijo tožeče, kar človeške glasove. Nato ap kakor v gledališču napove pesem— a to je pri njih šega:
"Marechiaro, canto napoleta-no."
Kar gotovo se je te napoljske pesmi naučil od lepih popotnic, ki ob večerih polnijo dvorane gostišč 8 svojim zvočnim žvrgole-njem.
Mesečina, zvezde, sijoče nebo, en sam pogled moje lepe izvol-jenke blesti lepše ko vi!
Glejte nekaj kitic:
Ko luna vzide mi nad Mare-
chiare,
še ribice ljubiti se začno.
Počastite mater za
a
Materinski dan
S KRASNIM ŠOPKOM SVEIEGA CVETJA
Imamo zelo lepo izbere cvetlic v loncih, sveže narezanih ali corsages.
Cene so zmerne. Dopeljemo na dom. Se priporočamo v naklonjenost.
JAMES SLAPNIK
SLOVENSKA CVETLIČARNA
6620 St. Clair Avenue	HE 1-8824
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Pet sto let tiskane besede
v drugi polovici januarja imamo "teden tiskarstva." Takrat je jbletnica rojstva Benjamina PVanklina, ameriškega državnika in izumitelja, sopodpisnika Izjave neodvisnosti in tiskarja po poklicu. Kot tak se smatra za patrona tiskarske industrije. Benjamin Franklin je bil rojen 17. januarja 1707 v Bostonu, Massachusetts, in je umrl leta 1790. Prvo tiskamo v takratnih angleških kolonijah v Ameriki je postavil Stephen Day v Cambridge u, Massachusetts, leta 1638.
Začetek tiska sega nazaj okrog 500 let. Do takrat so bile vse knjige in drugi dokumenti pisani na roko. Razume se, da so bile takrat knjige zelo redke in drage, kajti vsak izvod knjige je bilo treba na novo ali posebej napisati. Okrog leta 1450 je začel Nemec Johann Gutenberg ugibati, da li se pisava ne bi dala tiskati. Na bukove deščice je z nožem izrezal napisani tekst, seveda narobe, da bi se dobil pravi odtis. To mu je uspelo. Potem je začel z nožem izrezovati iz lesa posamezne črke, katere je sestavljal v besede in stavko. Odtis takih stavkov na papirju je bil zadovoljiv. Idejo za tisk mehaničnim potom mu je dala navadna vinska stiskalnica ali pre-ša.
S tem je bila dana podlaga za tisk, ki ga poznamo zdaj. Prvotne lesene črke so bile kmalu nadomeščene s kovinskimi in kovinske črke so v rabi še dandanes. Tiskarska industrija se je v teku stoletij silno razširila in izboljšala, toda še do leta 1890 so tiskarji stavili gradivo na roke, to je, tiskarji so pobirali posamezne črke s predalov ter jih stavili v forme vrst in potem v forme za odstavke ali članke. Nekatere take male tiskarne so na ta način obratovale še do pred nekaj desetletij. Pisec teh vrstic
je še videl eno tako tiskarno v obratu pred kakimi 40 leti nekje I na zapadu.
Delo črkostavcev je silno pospešil in poenostavil črkostavski stroj ali linotype, ki je zdaj splošno v rabi. Crkostavec "stavi" na linotype kot bi pisal na pisalni stroj in stroj sproti "vliva" črke iz topečega se svinca. Vsaka vrsta črk pa se drži skupaj, zato, če je v vrsti ena sama črka napačna, je treba vso vr-gtvo zavreči in nastaviti novo. Take direktive daje črkostavcu urednik, ko odtis nastavljenega članka prebere.
Rotacijski stroji za tisk so bili izumljeni leta 1856, kar je spet zelo pospešilo hitrost tiska. Rotacijski stroj more tiskati nad 500 strani časopisa istočasno na papir, ki se odvija z valja. Le na tak način je mogoče v kratkem času natisniti stotisoče izvodov velikih dnevnih časopisov. Veliki časopisi imajo seveda mnogo takih strojev. Največjo koncentracijo tiskarskih strojev ima Government Printing Office v Washingtonu, namreč nad 200. Stroji so mnogih vrst in tiskajo vse od denarja in poštnih dopi.s-nic do kongresnega zapisnika.
Tiskarska industrija se je v teku pol tisočletja silno izboljšala in razvila. Le temu razvoju se imamo zahvaliti, da so vsakemu na razpolago časopisi in knjige in revije, in to za primeroma nizko ceno. Brez razvoja tiskarstva
svet ne bi bil tak kot je. Kdo bi mogel na roko napisati vse časopise in knjige in revije, ki nas obdajajo! Poleg tega, da je tisk velika industrija, je tudi vele* sila, ki vpliva na razvoj in mis' Ijenje vseh narodov. Pričel pa j" je Gutenberg v Nemčiji, ki j® pred dobrimi 500 leti začel z žepnim nožem izrezijavati posamezne črke iz bukovega lesa.
—NEW ERA, glasilo ABZ
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
VAS MUČI NADUHA?
Pri nas si lahko nabavile boljšo olajšavo za lo mučno zen. Zdravilo je jamčeno ali p» bite denar nazaj,
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0^
LASTNIK PRODAJA
Zidan bungalow, star štiri 4 sobe in kopalnica, vse ugodnosti; garaža iz cementnih W kov za 2 avta, hlev in shramba ^ orodje. 16 akrov lepega gozda, ' vrstna prilika za biznes. Nahaja na vogalu U, S, 6 in 86 v Mou" ville, O. Odprto v soboto in ncde'J ' Pokličite po 6. uri zvečer.
Vincent Saladonis — AC 1-1""
5
people earn more with them!
9 millions are buying them eveiy month!


m
"i-
Dva pogrebna zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
DOLOČITE pokličite CENAH, KI JIH
AX5W)INA&^NS
MINERAL DlR£grOltS
Just thirteen years ago this month U. S, Savings Bonds were oflered to all of us. They gave us all a way to help in the winning of the War as we worked at our jobs. But, today, we can see them as another kind of blessing.
Thousands of us have new homes because of Bonds, and new cars, and a start in businesses of our own. We have been able to send sons and daughters to school, to buy neiv farm . equipment for greater crop production.
Today, more U. S; Savings Bonds are in our hands than ever liefore. Thirty-seven billion dollars worth of them!
Last year we bought 22% more Bonds than the year before— set a seven-year sales record. And we are holding those Bonds for maximum return—three-fourths of all matured E Bonds are still being held at interest by their original owners!
You, too, can have Bond security-try the easy Payroll Savings Plan
Yon may save any sum you wish—a couple of dollars a payday or as much as you can spare. You never miss the money because it's saved for you—before yon even get your check. And when enough has accumulated, it's automatically invested in a U. S. Series E Savings Bond, in your name, and the Bond is turned over to you. Then your savings really go to work—earning you an average 3% interest, compounded semiamiually, when the Bonds are held to maturity! Building greater security every day!
ThG Savings Bond Habit Brings Happy Returns-Buy more in '54!
The U. S. Government dopM not pay for this advertising. The Treasury Department thank$, for their patriotic donnljon, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST