Izhaja razen nedelj in praznikov
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. ------
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirapa pisma se ne sprejemajo. Reklamacije .== za list so poštnine proste. =====
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke
Štev. 114
V Ljubljani, torek d ne 27. novembra 1917.
Mirovni shodi
v nedeljo, dne 2. deecmbra 1917.
se bodo vršili v naslednjih krajih:
Ljubljana	Jesenice
ob 10. uri dopoldne v ob 10. uri dopoldne pri Mestnem domu. Poroča Jelenu. Poreča sodrug sodrug Anton Kristan.	Kopač.
Borovnica	Trbovlje
ob 2. uri popoldne v ob 4. uri dopoldne v gostilni pri postaji. Po- Delavskem domu. Poro-roča sodrug Zore, ča s. Sitter.
Hrastnik
Tržič
ob 3. uri popoldne v	ob 3. uri popoldne pri
Zadružni gostilni. Poro-	Pelarju. Poroča sodrug
ča sodrug Malovrh.	Petejan.
Idrija	Zagorje ob Savi
ob 10. uri dopoldne,	ob 2. popoldne v dvo-
Pcroča sodrug Štravs,	rani g. Mihelčiča. Poro-
ča sodrug Čobal,
V	dnu srca smo prepričani vsi o potrebi miru, To svoje prepričanj moramo dne 2. decembra dokumentirati z največjo udeležbo na shodih Delo za mir pa ne sme biti končano s temi shodi, marveč nadaljevati" ga hočemo do končnega uspeha!
Češki socialni demokratje in narodni sociaici.
»Pravo Lidu« objavlja naslednjo izjavo:
Deželna eksekutiva češko slovanske socialno demtokr. stranke je objavila poročila, ki naznanjajo, da se je če šk oslov. socialno demokratična stranka z narodno socialno stranko združila v eno stranko, vzela v pretres ter soglasno sklenila naslednjo izjavo:
Deželna eksekutiva pozdravlja misel združenja češkega delavstva v enem samem taboru ter pričakuje od takega združenja učinkovit boj za gospodarske in socialne zahteve delavstva- ter ugoden uspeh za demokratizacijo vsega javnega življenja. Zdi se ji pa nujno potrebno, opozoriti na to, da ti veliki misli n'e more služiti samo mehanično združenje obeh elementov v eno samo politično obliko, marveč da je resnična spojitev obeh strank možna le na podlagi daljšega lojalnega, na sorodnih programatičnili načelih utemeljenega skupnega delovanja.
Združenje vsega češkega delavstva v eno sarno stranko bi moglo le tedaj ugodno vplivati, če bi bili dani pogoji za trajno spojitev. Združenje, ki bi po kratkih medenih tednih zopet razpadlo, bi povzročilo tako težke boje in Popolno odtuuenje posameznih delov delavstva da bi delavstvo ravno v 'najresnejši dobi socialnih prevratov pri rešitvi življenjskih problemov delavstva kot resen faktor za dolgo tasa bito potisnjeno na stran.
. ^k-upno postopanje v političnih vprašanjih m^DO-jm se zaenkrat da doseči tudi brez mehaničnega združenja, obeh strank z vzajemno podporo lai z Lstosmernim delovanjem, ki se naslanja na točno označen socialističen program na podlagi razrednega boja in mednarodne združitve z delavstvom drugih narodov, In tako bi se z jstoisimemiim delom v narodu pripravili med delavstvom v delavnicah, tovarnah, pisarnah m na deželi predpogoji, ki bi zgladili pot za ustanovitev ene same socialistične delavske stranke v viseli pokrajinah češkoslovanskih dežel. _
Prenagleno zli man je obeh strank bi moglo povzročiti ravno nasprotje nameravanega cilja; namesto ene enotne delavske stranke bi nastale tri ali še več delavskih strank in namesto združitve bi imeli še večjo razcepljenost med delavstvom. Zaradi tega svarimo v interesu velike ideje pred takim postopanjem.
Življenje v Petrogradu.
, l^majski »Arbeiter-Zeitung« poroča njen s ockholit^j poročevalec o življenju v Petrogradu sledeče:
.y PetTogradu vzdržuje vojaštvo red. Le-pa naz?u^njajo telefonske številke komisariatov, u jih je treba poklicati, če nastopijo nemi n. nemire je določena visoka kazen. Časopisje priobčuje dekrete, kii dokazujejo ski b vlade za gospodarsko življenje. Odrejen je trimesečni moratorij. Najemniki stanovanj uživajo šestmesečno podporo za prehrano. Ustanovile so sc organizacije najemnikov z nalogo, da izslede tiste, ki kopičijo in skrivajo Živila. Vsak dim objavi jci vkida v časopisju od-kriiosrčno poročilo o stanju zalog živil. 13. novembra je bilo v Petrogradu 140.000 pudov živil, ki zadoščajo za štiri in pol dneve. Dekret o osemurnem delavniku dovoljuje za povišanje produkcije nadurno delo, ki ga morajo izvesti tovarniški komiteji sporazumno s podjetniki. Ge uastane spor, razsodijo razsodišča.
O nasilstvih, ki so se izvršila v prvih bojnih dneh proti učencem kadetnih šol, je dokazala neodvisna anketa, katero je izvršilo šest ameriških žurnalistov, da so izvršili nasilstva ti učenci sami.
Politični položaj je še nerazjasnjen. Mednarodni menjševiki nadaljujejo svoje delo, da ustvarijo enakovrstno socialistično ministrstvo. Tudi osrednji odbor menjševikov naznanja v svojem glasilu »Rabočaja Gazeta«, da se pogajanja nadaljujejo. Toda ista številka prinaša polno ostrih napadov proti boljše-vikorn.
»Rabočaja Oazeta« prinaša tudi brzojavko šef komisarja glavnega stana, Kerekrestova, o bitki med armado, ki je odšla s fronte, da podpira prejšnjo vlado in med četami, ki so jih poslali boljševiki nasproti armadi. Bitka je bila pri Vinici v bližini Moskve. Boljševiki so bili poraženi. Vlada je odklonila predlog mednarodnih menjševikov za tridnevno premirje, ker bi to premirje omogočilo, da pridejo ojačenja za ogroževalee Petrograda.
Politični pregled.
= Politično žonglerstvo, ali kaj. V Slovanski ljudski stranki imajo sedaj že tri stranke. Dr. Šušteršič je osnoval, ko je razpustil staro Slovensko ljudsko stranko, takoj ^ kmet iško stranko (načelnik župan Belec). V škofiji jim to ni bilo všeč, pa so zagrozili, da obnove staro stranko. Ko je to opazil deželni glavar, je ustanovil še Slovensko ljudsko stranko za mesta in industrijaine kraje (načelnik ^ Ivan Kregar). Pa tudi v škofiji so izvolili izvrševal-ni odbor stare Slovenske ljudske stranke (načelnik prelat Andrej Kalan). Razlika med obema strujama je malenkostna:	dr. Šušteršič
hoče-voditi dve stranki, da uveljavi svoje absolutistične namene in podpira sedanji vladni sistem. V škofiji pa hočejo iirnetti absolutno duhovniško vodstvo v iste poiiibitčne namiene. V-sekakor pa razkrojevalni proces še ni dovršen. Škof Jeglič je skušal pogovoriti dra. Šušteršiča, očita! mu je absolutizem, da seje z njin razdor in sovraštvo med prebivalstvom in škoduje s tem katoliški cerkvi, zabrusil mu je celo indirektno, da opravlja satanovo delo. Duhovnikom pa je prepovedal udeleževati se vseh priredeib, ki merijo na razkol v stranki. Vse to deželnega glavarja ni astrašilo, ker ima moralno oporo- v krogih, ki so proti jugoslovanski deklaraciji. V potitičnent razvoju S. L. S. nastaja sedaj osebni boj med. deželnim glavarjem in ljubljanskim škofom in vprašanje je, ali zmlaga škof Jeglič ali deželni glavar dr. Šušteršič. Za nas to ni velikega pomena: bodi posvetni in absolutistični glavar voditelj ali pa cerkveni dostojanstvenik; zakaj oba sta stroga pripadnika kapitalističnih strank in nasprotnika demokratizacije javnega življenja. Izključeno pa tudi ni, da se klerikalne stranke zopet združijo, zakaj škof Jeglič sam pravi, _ da so povzročila razkolu le taktična vprašanja. Torej ne program, marveč le zunanja oblika je povzročila spor. Program pa ostane: proti demokraciji, proti delavstvu. In z deklaracijsko politiko ni prav nič drugače. Šušteršič je tej politiki naravnost nasproten, škof Jeglič pa pravi, da je deklaracija vprašanje taktike. Tudi tukaj torej ni bistvene razlike, in. ne bomo se čudili, če vse te nove stranke prično nekega dne kooperirati kot bratske stranke v obliki federalizma, ki ga deželni glavar zagovarja že dalje časa in je hotel razcepiti stranko in ustanovil razne gospodarske zavode zaraditega, da si zasigura več zaslombe, ker postaja v stranki 'osebno vedno bolj nepriljubljen. V bistvu torej od vseh teh dogodkov ne moremo mnogo pričakovati. Edini uspeh, ki bi ga pozdravili, bi biil ta,, če ljudstvo, zlasti pa delavstvo, spozna po teh dogodkih, kako malo ljudska je politika meščanskih strank sploh.
= Še tretja Slovanska ljudska stranka. Včerajšnji »Slovenec« poroča,' da so nezadovoljni pristaši S. L. S. zopet konstituirali staro Slovensko ljudsko stranko. Nje načelnik je prelat Andrej Kalan.
-	Slovenska ljudska stranka se ne razdraži. Z ozirom na sklep izvrševalnega odbora, naj se S. L. S. razdraži, izjavlja »Slovenec«: »Ker stranke morajo služiti načelom in ne osebam, zato se stranke ne razdražijo, kadar načelnik ali izvrševalni odbor stranke odstopita. S. L. S. zato živi naprej, samo dobila bo novo načelstvo in nov izvrševalni odbor, ki v kratkem po dogovoru s somišljeniki izbere načelstvo iti izvrševallni odbor«.
~ Y Pror£*čunskem odseku je povedal poslanec Siteimvender o gospodarstvu avstrijske vlade sledeče zanimive stvari: Od leta 1910. dalje je plačevala država vsako leto, izvzemši eno 1 e t o, petodstotne obresti za celuloid n o tovarno, ki je last banke »Union«. Pospeševanje industrije na ta način je kaj čudno in se razlaga 1 oliko le s prav čudnimi zvezami. Izdatek 60.000 kron za albanske mladeniče na Dunaju
-	ta izdatek je spravila vlada pod naslov »Pospeševanje izvoza« — prav primerno odgovarja dejstvu, da je zgradila centrala za kovine na svoje stroške v Albaniji mošejo, in dejstvu, da se ustanavljajo v Albaniji italijanske šole. Steinwender predlaga, naj sc odtegne Donavski parobrodni družbi državno subvencijo, če bo ta družba še naprej zviševala tarife. Končno
protestira proti nakupu tovarne za izdelovanje celuloze v Beljaku in Halleinu, ker hoče kupiti te tovarne neka banka. Predlaga primeren predlog.
= Pritožbe o postopanju z moštvom.
Branimi odsek je razpravljal o predlogu so-druga Severja, naj se ustanovi odsek 27 članov, ki naj preišče vse pritožbe o postopanju z moštvom, o menaži, odmeri pristojbin in izplačevanju pristojbin. Sodrug Lemhner izjavlja, da je v lastnem interesu vojaške uprave, če sprejme ta predlog. Ko pride mir, se povrne na miljone oseb iz strelskih jarkov v meščansko življenje; razprave o dogodkih, na kakršne meri Severjev predlog, bi postala manj ostre, če se vpostavi že sedaj komisija za preiskavo. Ostrost takih razprav se ne omili s tem, da se pokazuje na velikanske uspehe naših čet, ker prevladuje mnenje, da imajo čete pač velik delež pri vojaških uspehih. Minister za deželno bramibo izjavlja, da je pripravljen odgovarjati na vse pritožbe, toda »preiskava« v zmislu predloga je nezdružljiva z duhom odgovornosti ministrov. Minister ostro zavrača kritiko, izrečeno nad armadnim vodstvom.
~ Naše prehodno gospodarstvo. V proračunskem odseku državnega 'zbora sc je oglasil k besedi trgovski minister baron Wleser, ki je orisal glavne naloge generalnega komi-sarijata za vojno in prehodno gospodarstvo. Trgovinsko ministrstvo bo nastopalo z vsemi močmi zlasti za obrtniiski stan. Priznava, da se glede znižanja cen ni storilo vse in da vladne odredbe, tudi ne morejo vsega paralizirati. Uprava mora gledati predvsem na to, da. nastopa proti najhujšim zlorabam. Kar se tiče velikih materijalnili zalog vojne uprave in begunskih taborišč, ki bi zamogle postati dostopne za oskrbovanje splošnesti, je minister izjavil, da je dbbil tozadevno od vojnega ministrstva jako ugodna zagotovila. Na drugi strani pa tvorijo materijalne zaloge jako dragoceno rezervo za dobo po sklepu miru, ko bo primanjkovalo materijala. Minister se je pečal nato z izgradnjo naših pristanišč in je opozarjal na težkoče, ki obstojajo ob danih razmerah. Ako bodo dani predpogoji za vzpostavitev naših pristanišč, potem se bo nudila za to možnost potom izrednega kredita. Ena najvažnejših nalog trgovinskega ministrstva po mirovnem sklepu bo, da zaceli rane, ki so bile prizadejane Trstu. Minister se je bavil nato z ladijskimi izgubami mornarice, ki ua niso zelo velike, nakar je razpravljal o prodajah ladij tekom vojne. Opozarjal je na ugodnosti, .ki so( nastale s prodajo ladij za zboljšanje nase valute in naznanil, da bodo parobrodne družbe tudi primorane, da s prodajo ladij dosežene zneske porabijo tudi za zboljšanje položaja nastavljene,ev. Ker je velik del za novo gradnjo ladij potrebnih maierijalij na razpolago v tu-zemstvu, smo tozadevno znatno na boljšem, ‘kakor mansiktera vojujočih se inozemskih držav. Govornik je razpravljal nato o vprašanju navtičnega pouka, o važnosti plovbe po Donavi in o ustanovitvi trgovskih visokih šol. Saniranje vojnih škod na gospodarskem polju bo mogoče v prvi vrsti s povzdigo našega eksporta, pri čemer bo odprto privatnemu podjetnemu duhu zelo široko polje.
= Nemške aspiracije na Trst. »Narodni Listv« pišejo o tem: Dogodki na italijanskem bojišču povzročujejo, da se obračajo pogledi avstrijskih Nemcev zopet bolj pri Trstu, o katerem je dejal Bismarck, da mora segata ost nemške sablje do Trsta in o katerem je šele pred kratkim razglasil prerok Vsenemcev, veliki admiral Tirpitz, da je Trst vprašanje Nemčije. Po daljšem molku o Trstu so se sedaj oglasili zopet avstrijski Nemci. Poslanec Hoffmanu v on Wellenhof piše v reviji »Deutsche Kultur in der Weit«, naj sc kar enostavno germanizira vse ozemlje od štajerske do Trsta. Poslanec Dobernig je bolj previden in se skriva za naziranja poslanca Escherja in bivšega primorskega namestnika Goesserja, ki zahteva brezobzirno, da se kolonizira Trst in Primorje z Nemci iz Avstrije, Nemčije in Švice. Dobernig citira ta naziranja in pristavlja, da zahtevajo interesi avstrijske države tako kolonizacijo. Navada avstrijskih Nemcev je namreč, da se skrijejo za interese ’ avstrijske držatve, kadar zahitevtjo kaj zase.
= Protest srbskih socialnih demokratov. »Arbeiter-Zeitung« poroča iz Stockholma: Srbski sodrug Kazlerovič objavlja oster- protest proti kritiki, ki so jo izrekli bolgarski ozki nad spomenico srbskih socialistov. Zlasti nastopa proti Sak asov u, katerega imenuje pomočnika bolgarske imperialistične vladne politike. Kazlerovič kritizira tudi ruski mirovni program in pravi, da je mirovni program bolan dsko-skandinaivskega odbora boljši. Ruski program je pristranski, ker meša načelo predvojnega stanja z načelom v samoodločevanju narodov in daje prednost velesilam pred thali-ini narodi.
—	Amerika proti zaveznikom Nemčije.
Kakor smo že poročali, namerava Wilso» v kongresu izposlovati vojno napoved Amerike vsem zaveznikom Nemčije. Kot vzrok vojne napovedi proti Avstro-Ogrski se navaja, da se je Avstro-Ogrska udeležila zarot v Združenih državah in da potaplja v Sredozemskem morju ladije brez razlike narodnosti. Vojna napoved da je potrebna tudi z ozirom na enot-
Narocnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—-, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42’—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Leto 1.
nost voj e vanja entente; Amerika mora razrušiti razmerje z vsemi zavezniki Nemčije. Kongres bo VVilsonovemu nasvetu skoraj gotovo pritrdil.
= Švica kot mirovni posredovalec. V časopisu objavlja nek član švicarskega zveznega sveta z ozirom na naraščajoče vojno ogroženi e Švice predlog, naj bi celokupno švicarsko ljudstvo nastopilo pred Evropo z veličastno mirovno manifestacijo, švicarsko tiskovno društvo naj bi na posebnem shodu sklenilo enotno veliko mirovno propagando. Po vseh mestih in na deželi naj se ob istem času pri-rede mirovne demonstracije, ki naj prisilijo zvezni svet, da stopi pred vojujoče se sile z mirovnim manifestom ter jih povabi, da sklenejo premirje in začno mirovna pogajanja v Švici. Povod takemu manifestu daje baška, konvencija in ogroženje lastne države.
= Lord Cecil o Rusiji. Lord Robert Cecil je v nekem razgovoru izjavil o položaju Rusije: Ne verujem, da je postopanje ekstremistov v Petrogradu pravi izraz volje ruskega naroda. Če bi to bila resnica, bi pomenilo to razrušenje pogodbe z dne 5. septembra 1914, bi pomenilo, da se je ločiti zaveznik sredi vojne in da je to storil kljub pogodbi, ki določa ravno nasprotno. Če bi ruski narod odobril tako postopanje, bi se narod sam izključil iz evropske skupnosti. A ne verujem, da bo ruski narod odobril prokilamacijo onih, ki pravijo, da so vlada, ki ščuvajo vojake, naj postrele svoje generale, in ki hočejo čez strelske jarke pričeti pogajanja s sovražnikom. Seveda ne more biti govora o diplomatičnem priznanju ali o kaki zvezi z ekstremisti. Tudi se nikakor ne namerava, priznati take vlade.
— Narodnostno vprašanje v Rusiji. »Pravda« objavlja vladno izjavo, v kateri sovjet narodnih komisariatov naznanja, da bodo kot podlaga njegovih naredeb glede raznih narodnosti Rusije merodajna naslednja načela:
1. Svoboda in suvereniteta vseh narodov Rusije. 2. Pravica sam oodloče v a nja za narode Rusije do ločitve in ustanovitve samostojnih držav. 3! Razveljavljenje narodnih in narodno-v er sik ih privilegijev. 4. Pravica popolnega svobodnega razvoja za vse narodne manjšine in etnografične skupine, ki prebivajo v Rusiji. — V imenu republike sta izjavo podpisala komisar narodnega depantementa Stalin in načelnik sovjeta narodni, komisar Ljenjin.
= Revolucionarno gibanje v Sibiriji. Pariškemu listu »Ternps« se iz Tokia brzojavno poroča, da so v mnogih krajih Sibirije izbruhnili upori. Vse brzojavne vesti iz mest vzhodno od Toniska se zadržujejo. Pošta in brzojav sta v rokah maksimalistov. V mnogih krajih je prišlo do pouličnih bojev. Japonci so večji del zapustili Sibirijo.
— Vprašanje japonske pomoči. »Daiiy Mali« poroča iz Tokija: Japonski vnanji minister je bil sprejet od mikada v avdijenci, ki je baje v zvezi z zvišanjem števila japonskih zastopnikov na pariški konferenci. Pričakuje se, da se bo v Parizu razpravljalo vprašanje vojaške pomoči Japonske in da bo Japonska morda izpremenila svoje trenemo stališče.
Dnevne beležke.
— Deželne doklade za leto 1918. Deželni
. odbor kranjski je na svoji zadnji seji sklenil, da se bodo dt želne doklade za leto 1918 pobirale v dosedanji izmeri.
— Iz krogov železničark ljubljanskega glasnega kolodvora: Naš glas je v resnici glas
p j 'č ga v puščavi. Prosimo tu, prosimo tam — \?c zastonj. Naj Vam še enkrat rezložim naše st Tiče. D e 27. septembra sem dobila sladkor na ; s-. bo 1 kg do 31. oktobra. Danes imamo 22 november, a o sladkorju ni ne duha ne sluha N zaleteno moramo že itak jesti, zdaj pa p s o še neko črno žlobudra brez sladkorja.
V	šcx oderuštva pa je skdeče. Danes, 22, t. m, s i-i vzela cenejši speli po 12 K 1 Na osebo d.-d > tega Špeha na mesec s »mo '/s kg, Ker smo
4 osebe sem dobila 4/s ali '/2 kg z3 6 kron. A kak'en je ta Špeh 1 O koži sploh ne govorim.
5 ii je na njem za ' s kg, smrdi pa tako, da bi d v, k skoraj omedlel, č: ga voha. In to zabelo naj rabi u ves mesec za 4 osebe. Res mi je na ponudbo špi h 1 kg po 26 K, ki je nekoliko debelejši v bistvu pa tak, kakor moj. Kako naj s'haja železničar s'svojo borno plačo, če bo dajal mesečno polovico plače za smrdljivi špeh. S'avna vlad j prireja sicer na kolodvoru komisije, a kakšen pesek se ji mite v oii, ne vem, ker ničesar ne ukrene. Ni čud-J, če se nagraja skrb za aprovbacijo na železnici kar pa s provizijo 1600 K, 1000 K iid. A me uboge pare plačujemo. Če je pravica ua svetu, se nam mora p tnagati! Slavna deželne: vlada naj rajši odvzame železniški apro-vuaciji prodajo Špeha! Danes je prišlo pri oddaji šteha že do burnih piizorov.
— 100 miljonov za obrtnike. V finančnem odseku državnega zbora je bil sprejet predlog, po katerem se dovoljuje 100 mi!jonski kredit v podporo srednjih in malih obrtnikov, ki so bili neposredno sli posredno vsled vojne oškodovani v svojem obstanku, O tem predlogu je poročal dr. Hoffmann-Weilenhof. Dejal je, da je treba obrtnikom omogočiti prehod od vojnega v mirno gospodarstvo, in sicer tako srednjim in malim obrtnikom, ki so se sanij udeležili vojne ali so bili vsled uničujočih učinkov vojne uničeni v svo*
NAPREJ, ».114, 27. novembra 1917.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 114
jem obstanku. Država in javni činitelji morajo pripomoči, da bo njihova eksistenca obnovljena To je država dolžna storiti obrtništvu v zahvalo da se je tako požrtvovalno vedlo v težkih časih Toda ne v obliki miloščine, marveč v obliki dol žnosti bo treba to storiti, da bodo zopet to, kar so bili pred vojno. Podpirati bo treba obrtnike pri oddajanju dobav, pri naročevanju surovi,;, strojev in pri iskanju odjemalcev. Posredovati bo pred vsem za zadosten kredit Prediod je b sprejet. — Sedaj bo naloga naših poslance , na ših domačih oblasti, da od tega kredita pride dovolj v naše kraje, kjer je divjala vojna, kajti tam, kjer je vse uničeno, bo nemogoče obnoviti obrti brez izdatne državne podpore.
— Rezerviranje tobačnih Izdelkov. »Oesterr. Tabakzeitung" poroča, da so dovoliii nadzorovalni finančni organi v trafikah, da je rezerviranje tobačnih izdelkov za stalne odjemalce dovoljeno, a le v manjš h količinah in tako, da ostane še nekai izdelkov za tekoči konsum. Dalje je odrejeno, da se ne sme shranjevati tobak izven toba-karn, zlasti ne po stanovanjih.
— Ponesrečen vojak V Zagorju ob Savi je te dni ponesrečil črnovojnik Josip Kuhar iz Krškega, ki se je peljal na dopust k svoji družini. Ko se je pripeljal v Zagorje, je misli’, da jc vlak že dospel na Zidani most. Skočil je z vlaka ter prišel pod kolesa, ki so mu odrezrli obe n gi. Reveža so prepeljali v rezervno bolnišnico v Celje.
— Grobelno. V „Napreju“ čitarn, kaki, neprimerne cene so na Kranjskem za poljske pridelke. Pri nas je ravno tako. Krompir ima določeno ceno kron 20 — za sto kil, repa tudi 20 K — korenje pa 45 kron. Občinski sluga v Sv Juriju ob južni železnici je sicer 11 nov. preklical ceno 45 kron za korenje in naznanil 35 kron. Kmetje imajo velik „šp3s“ iz teh cen, mi reveži pa bridko občutimo vso neprimernost na našem lastnem telesu. — Drugače občutimo vojno prav zelo. Draginja in pomanjkanje vseh predmetov nas zelo zadeva., — S predlogom, da se čim-pieje vrši konferenca štajerskih slovenskih sodru-gov, se strinjamo in želimo, da se prav kmalu skliče.
— Nabrežinske in šetnpolajske sodruge in sodružšce naprošam, da mi sporoče, kako je kaj s knjigami in harmonijem društva „Vzajemnost". Sporoči naj se mi tudi o padiih in umrlih članih med vojno Z nado, da ni daleč čas, ko bomo zopet vzajemno nadaljevali svoje započeto delo. Vas najprisrčneje pozdravljam. — Jos. Macarol, enolet prost. K. u. k. Einkaufsstelle Švvierze-Etap penpost Chelm, Poljsko.
Vojna.
Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: V dolini Brente smo vsled bojev zadnjih dni nadalje pridobili ozemlja. Protinapadi sovražnika so ostali brezuspešni. Na rusko-rumiunskem bojišču je položaj nespremenjen. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 26. novembra. Woilffoiv urad poroča iz glavnega stana: Na bojišču južno-zapadno od Cambrai jc sovražnik ponavljal svoje napade na Inchy. Naše v odporu prejšnjih dni preizkušene čete so ga krvavo zavrnile. V bojih na južnozapadnom robu gozda pri Bourlonu Ln zapadno od Fontaine smo pridobili ozemlja. Po močni artilerijski pripravi so napadli Francozi med Santogneuv in Beau-amont v Širini štirih kilometrov. Ponovni napadi so se zlomili v našemi odpornem ognju. Ujeli srno mnogo Zuavov in drugih Francozov. Močan ogenj se je z bojišča razširil tudi na sosedne odseke ter je zlasti pri Ornes trajal ves dan. Letalci so se vkljub bunji in dežju boja uspešno udeleževali. — Na ruski fronti nič posebnega. — Pl. Ludemdorff.
Aprovizacija.
S seje mestnega aprovizačnega odseka.
Kar je mestna aprovizacija vedno poudarjala, se bo res zgodilo: Ljubljana bo brez krompirja. Mestna občina je prosila, protestirala in osebno intervenirala pri c. kr. deželni vladi, kakor tudi pri ministrstvu za prehrano in zadele so vse prošnje na gluha ušesa. C. kr. deželna vlada je sicer dala okrajnim glavarstvom ostra navodila za rekvizicijo krompirja. Ostalo je pa le pri ostrih navodilih. Izvršil se je tudi zadnji čas popis krompirja po deželi. Okrajna glavarstva so izkazala, da jc v deželi še kvečjemu 72 vagonov krompirja na razpolago, katerega se še lahko rekvirira. Z drugimi besedami se to pravi, če pride vseli 72 vagonov krompirja v Ljubljano, kar se pa Čisto gotovo ne zgodi, dobi vsak Ljubljančan še 14 kg krompirja za celo sezono. Vlada je sicer zagotavljala, da je popis krcimpiirja izvršen najnatančneje. Kakšna energija in natančnost se je pri tem po okrajnih glavarstvih izvajala, kaže na primer, da so našli v okrajnem glavarstvu Kočevje, ki ima za seboj bogati ribniški okraj, le 3 vagone krompirja, v Krškem 4 vagone, v Kranju 6 vagonov, v Li- -tiji 6 vagonov in v Črnomlju niti enega krompirja. Toliko, kolikor so izkazala navedena okrajut glavarstva, bi lahko dala krompirja najmanjša vas, ne pa obširni okraiji, ki so že v mirnem času izvažali ogromne množine krom-
pirja. Končno je razumljivo, zakaj kmetje ne-čejo oddati krompirja. Če so maksimalne cene za manj vredna sočivja, kot repe, korenje in zelje na primer po 35 do 45 kron, kdo bo potem oddajal krompir po 20 kron. Mestna aprovizacija v zadnji uri še enkrat najodločneje zahteva, da preskrbi deželna vlada za Ljubljano krompir. Če bo tudi ta zadnji klic mestne občine brezuspešen, naj bo prebivalstvo pripravljeno, da za božične praznike niti krompirja ne bo. Aprovizačni odsek sklene, da se obenem nujnim potem obrne tudi na ministrstvo za prehrano. Zadeva z moko je še žalostnejša, kot pretekli teden, skoraj gotovo je, da v pondeljek popolnoma zmanjka moke za peko in če aprovizacija ne bi imela na zalogi še nekaj vreč moke za kuho, bi bila Ljubljana najmanje 2 dni brez kruha. Če bo v Ljubljani sedaj 2 dni malo boljši kruh, še ni treba misliti Ljubljančanom, da so prišli lepši časi, ampak da je aprovizacija izpraznila zadnjo vrečo moke. Za december nam še obetajo nekaj moke, kaj bo pa v januarju, nihče ne ve. Pritožbe se člrjejo, da peki splošno prodajajo kruh po 40 vin. hleb. Res je, da je aprovizacija predložila deželni vladi za zvišanje cen kruhu, vendar cene še niso potrjene. Zato morajo vse pekarne prodajati kruli po 38 vin. hleb, in vsak hleb mora tehtati 70 dkg. Stranke naj ovadijo peka, ki bi prekoračil ceno. Najbolj žalostno poglavje mestne aprovi-zacije pa ostane vkljub drugim mizerijam vprašanju preskrbe z mlekom. Do sedaj je .mestna aprovizacijt še prejemala nekaj litrov mleka na dan, a zadnje dneve nič več. Mlekarska zveza, ki je zavezana dobavljati mestni apdovizaciji mleko, oddaja odslej vse svoje pičle zaloge le v vojaške bolnice. S š p e h o m se bo preskrbelo mestno prebivalstvo v dosedanji. izmeri k večjemu do februarja. Takrat bo Ljubljana zopet brez maščobe. Aprovizacija naprosi c. kr. deželno vlado, da preskrbi po novem letu mestni aprovizaciji uvoz masti izven dežele. Prašičev - Špehar-j e v mestna aprovizacija letos ne bo mogla oddajati mestnemu prebivalstvu. Pričakovati je pa spomladi tudi veliko pomanjkanje mesa, * zato je v interesfi prebivalstva, da se po možnosti preskrbi z njim. Mestna aprovizacija bo oddajala (cele ali polovice) pršutnike. Kdor redek ti ra na tako blago, se naj zglasi, v apro-vizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13, I. nadstropje. Odslej se ne sme na kolodvorih in v železniških vozovih zaplemjevaiti živil, kdor ima s seboj za svojo lastno potrebo do 10 kg. Vsaik si sme torej na deželi kupiti do 10 kg živil. Vso letošnjo vinsko letino na Dolenjskem bo vojaška uprava zasegla in prepusti tretjino rekviriranega vina za civilni konsum. Določene bodo posebne maksimalne cene. Za civilni konsum bo poslovala v Ljubljani centrala, ki uredi premet z vinom.
Meso na rumene izkaznice C v torek, dne 27. in sredo, dne 28. t. rn. popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Določen je tale red: v torek, dne 27. t. m. popoldne od poi 2. do 2. št. 1 do 200, od
2. do po! 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3 do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4 št. 801 do 1000 cd 4. do pol 5. št. 1001 d 1200, in od p l 5. do 5. štev. 1201 do 1400.	V	sredo, dne	28. t.	m.	popoldne	od
pol 2 do	2	št 1401 do	1600,	od	2. do pol 3.
št. 1601 do	1800. od pel	3. do	3.	štev. 1801	do
2000, od	3.	do pol 4 št	2001	do	2200, od	pol
4 do 4. št. 2201 do 2400 od 4. do pol 5 štev. 2401 do 2600, od pol 5 do 5. št. 2601 do 2800.
1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi po) kg, 3 in 4 osebe tričetrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 ostb 1 in četrt i g, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 K-
Krompir za IV. okraj oddaja mestna aprovizacija v torek, dne 27. in sredo dne 28 t. m. iz svojega skladišča pri Mtlhleisnu na Dunajski cesti, po sledečem redu: v torek dne 27. t m. od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 150, od 9 do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450 popoldne od 2. do 3. štev. 451 do 600, od
3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. V sredo, dne 28. t rn. dopoldne od 8 do 9 štev. 901 do 1050, od 9. do 10 štev. 1051 do 1200, od 10 do 11. št. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. št 1351 do 1500, od 3. do 4 štev. 1501 do 1650. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilegiain stane 30 vin.
Pšenični zdrob za otroke do 3 leta se bode oddajal od 28. novembra naprej. Za vsakega otroka do 3. leda se dobi 1 kg pšeničnega zdroba. Kilogram po 1 K. — Da se prepreči postajanje pred trgovino, se plača zdrob v m e sit n i posvetovalnici1, kjer se dobi potrdilo za prejem zdroba v vojni prodajalni, Gosposka
ulica. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: Št. 1 do 50(i.dne 28. novembra, št. 501 do 1000 dne 29. novembra, št. 1001 do 1500 dne 1. decembra, št. 1501 naprej dne 3. decembra vsakokrat od 8. do 12. ure dopoldne. — Veljavne so le nove izkaznice za otroke do 3. leta. katere mora vsaka stranka prinesti seboj.
Iščejo se komisarji za izdajo kart pri krušnih komisijah. Gospodje in dame, ki bi hotele prevzeti posel krušnega komisarja, se vabijo, da naznanijo svoj naslov mestni posvetovalnici. Zahteva se absolutna zanesljivost in primerna predizobrazba.
Zadnje vesti.
Nemški zvezni svet in predlog za premirje.
Berlin, 26. novembra. Odsek nemškega zveznega sveta za zunanje zadeve se snide jutri v Berlinu, da se posvetuje o ruskem predlogu za premirje.
Rusija pred posebnim mirom;
K o d a n j, 26. novembra, fz Petrograda došli legacijski svetnik italijanskega poslaništva je izjavil, da stoji Rusija neposredno pred posebnim mirom. Čim zapuste Angleži Rusijo, bo v kratkih dneh sklenjen poseben mir. V Ha-parandi so že pripravljeni vlaki za povrnitev ententnih poslanikov v domovino.
Duhonjin aretiran. — Mirovna pogajanja na frontah.
Kodanj, 25. novembra. Tujinski časnikarski zastopnik boljševikov na švedski meji je dobil uradno brzojavko iz Petrograda s poročilom, da je bil aretiran Duhonjin zato, ker ni hotel sporočiti predloga za preminje vsej fronti. Vlada je vsled tega ukazala različnim frontnim armadam, naj same prično mirovna pogajanja na vsej fronti.
Trockega pogajanja z nevtralci.
Petrograd, 25. novembra. Komisar za zunanje zadeve Trockij je sporočil diplcmatič-nim zastopnikom nevtralnih držav odredbe, da se sklene premirje. Poročilo pravi, da je želja po takojšnjem miru zahteva vseh vojskujočih se držav. Ruska vlada računa, da jo podpirajo v boju za mar prav odločno delavci vseh dežel.
Angleško poslaništvo na begu.
Kodanj, 26. novembra. »National Ti-dende« poroča iz Haparainde: Angleško poslaništvo je 23. novembra odpotovalo iz Petrograda. Vozilo se je preko Viborga. Pozneje pa se ni slišalo nič več o njem. Domneva se. da ga pridržujejo na Finskem. — Petrograški »Den« poroča, da so maksimalisti zasegli zlato rezervo državne banke.
Dogodki v Rusiji.
R o 11 e r d a m, 26. novembra. »Daily Mail« poroča iz Petrograda: Na južnozapadni fronti je bil general Cerantelji ubit od svojih lastnih čet. General je poveljeval z ru,mlinskimi četami pomešanim formacijam. — Vlada bolj-ševikov pripravlja akcijo za podržavljanje bank.
S t o c k h oLm, 26. novembra. Iz Vladivostoka se javlja: Vsled izredno nizkega kurza ruskih rubljev je trgovina popolnoma zastala. Kitajski delavci nečejo sprejeti ruskega denarja. Uradi bodo nakazovali plače v tujem denarju.
Ruske tajne pogodbe.
R o 11 e r d a m, 26. novembra. Petrogra-ška brzojavna agentura objavlja nekoliko tajnih pegodeb Rusije z aliiranci. Iz teh pogodeb je razvidno, da zahteva Rusija Carigrad, obrežje na -obeh straneh Bospora, marmarskega morja in Dardanel. Aliiranci pa zahtevajo, da ostane Carigrad svoboden ali nevtralen, in da se Perzija izroči angleškemu vplivu. Rusija bi morala priznati Francosko zahtevo glede vrnitve Alzacije-Lorene. Rusija zahteva, da se iz nekaterih nemških ozemelj ustanovi nevtralna država.
Rotterdam, 26. novembra. »Peitit Pa-risien« zatrjuje, da so tajne pogodbe, katere hoče Trockij objaviti, že stare in danes večinoma niso več veljavne. Afiirane vlade so svoje vojne cilje objavile v javnih izjavah.
Anarhija na Finskem.
S 't o c k h o 1 m, 26. novembra. Glasom došlih poročil se nahaja Finska v popolni anarhiji. Nastop »rdeče garde«, ki izvršuje hišne preiskave in aretacije, ki pleni, povzroča splošno ogorčenje. V Helsingforsu je bilo 44 oseb umorjenih. Socialisti ne obvladajo več položaja. Množice ne priznavajo nobene avtoritete.
Foincč Italiji.
C ur ih, 26. novembra. Kakor poročajo milanski listi, je neposredno pričakovati, da francosko-angleške čete posežejo v odločilni boj na italijanskem bojišču, v
Silen vihar na južnem Češkem.
S c h w a r z b a c h na Češke m, 26. novembra. Na južnem Češkem diivja silen vihar, ki je v mnogih krajih odnesel strehe in izruval drevje. Vihar je napravil tudi v gozdih veliko škodo. Povsod je zapadel globok sneg.
Agitirajte za „Napreju! Pošiljajte ga vojakom!
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e j a u.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Liubljani.
F. BATJEL
Pffef V CaO?i€i.
Ljubljana, Stari trg 28
A~Moška in žen-~	*ka	dvokolesa
ifefCScAA	5e s staro
'-^0	pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji* gre-mofonl, eiekfrictse lepsta svetilke. *
Najboljše baterije
Posebno niška cena za preprodajalce.
Meha it lina delavnica
na Starem trgy št. 11.
St 17176
Ustanova za gimnazijce.
Mestni župan ima s tekočim šolskim letom oddati 3 mesta Jernej Sallocherjeve dijaške ustanove, vsako v letnem znesku K 100'—
Pravico do te ustanove imajo na Kranjskem rojeni revni in pridni dijaki ljubljanskih gimnazij, če so dobrega vedenja.
Prošnje je opremiti z rojstnim listom in zadnjima dvema semestralnima izpričevaloma.
Oni prosilci, katerih svojci (stariši) ne prebivajo v Ljubljani, morajo priložiti tudi rodbinsko polo in uradno izjavo domačega županstva o “uboštvu* rodbine.
Prošnje je vlagati pri šolskem ravnateljstvu do vštetega 20. dec. 1917.
Mastni magistrat ljubljanski,
dne 23. novembra 1917.
Splošno kreditno društvo
———» reg. z. z o> z. v Ljubljani
SSSTZ VII. 5V/» avstrijsko vojno posojilo
po objavljenih pogojih, tako da stane nominalnih K 10O1-.
d&vka prost® S^0!« amortizacijske držawn@ posojiB© IC 92*—■* davka prost© SVio dne 1. avgusta 1926 vračljive državne zakladnice K 94*—.
.-.w 'trr...
— Delniška glavnica K 10,300.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovan ju.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
V LJUBLJANI.
Poslovuica c. kr. avstrijske razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Ceiovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.
»ezervni fondi okrofl*® K T,500.000.
Kupuje in nrodaia v » e vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave _L!L. dovoljuje,
— anrovizncijske kredite ——
t ,r- 1	-‘V-	'