SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16"—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000"—, četrt strani Din 500"—, 'It strani Din 250—, >hi strani Din 125—. Mali oglasi vsaka beseda Din l-—.
Pravda sokola SKI s Škofom dr. I. srebriKem.
Štiri leta je trajala ta pravda. Tožitelj je bil SKJ (Sokol kraljevine Jugoslavije, točno: Zveza sok. kraljevine Jugoslavije). Toženec je bil g. dr. Jos. Srebrnič, škof na otoku Krku, Slovenec po ro$u. Tožen je bil radi tega, ker je znano okrožnico jugoslovanskih škofov o sokolstvu, ki so jo podpisali vsi škofje Jugoslavije, prečital s prižnice stolne cerkve v Krku. Tako je prišel škof sam med število tistih duhovnikov, ki jih je Sokol radi te okrožnice preganjal. Ker je sodišče v Krku prosilo, naj se za ta proces določi drugo sodišče, je bilo določeno sodišče na Sušaku. Zaradi nekih formalnih napak je pravni zastopnik škofa dr. Srebrniča dosegel, da je sprejelo to zadevo v svoje postopanje zagrebško sodišče.
Oproščen — obsojen.
Zagrebško sodišče je izdalo oprostilno sodbo, s katero je Sokol pravdo izgubil. Njegov zastopnik dr. Werk je vložil pri-ziv in okrožno sodišče v Zagrebu je dne 24. junija 1934 obsodilo škofa dr. Srebrniča na sedem dni zapora in 300 Din denarne kazni pogojno na eno leto in na plačilo kazenskega postopanja. Ker pa je okrožno sodišče izdalo sodbo brez prave razprave, torej na način, ki ni odgovarjal predpisom zakona, je škofov zastopnik dr. Turina stavil pri državnem pravdni-štvu predlog, naj uvede postopanje za zaščito zakona. Na predlog vrhovnega državnega tožilca je kasacijsko sodišče razveljavilo 30. marca 1936 sodbo okrožnega sodišča z naročilom, naj se predmet vzame ponovno v pretres.
Obsojen — oproščen.
Okrožno sodišče je na to ves predmet vrnilo okrajnemu sodišču v Zagrebu. Obenem je kasacijsko sodišče odločilo, da je v tej zadevi dopusten dokaz resnice, česar prejšnje razprave niso dopuščale. Do razprave je prišlo 20. novembra 1936. Škofov zastopnik je ponudil za vse trditve škofovske okrožnice o sokolstvu dokaze. Cele tri dni je trajalo to dokazovanje. Dne 23. novembra je padla sodba. Škof dr. Srebrnič je bil zopet obsojen na sedem dni zapora in 300 Din globe pogojno na eno leto. Proti tej obsodbi je njegov zastopnik vložil priziv na okrožno sodišče v Zagrebu. To sodišče je 9. januarja 1937 izdalo sodbo, s katero se škof dr. Srebrnič opro-šča vsake krivde in kazni, Sokolu kraljevine Jugoslavije pa se nalaga, da mora nositi stroške kazenskega postopanja, plačati obdolžencu stroške prvostopnega postopanja v znesku Din 2507 85 in drugostopnega postopanja v znesku 445 Din in za drugostopno razsodbo takso 50 Din. Z
razsodbo okrožnega sodišča je zdaj ta pravda definitivno končana.
Radi česa je Sokol tožil?
Odstavki škofovske okrožnice, radi katerih je Sokol tožil škofa dr. Srebrniča, so naslednji:
a) Potemtakem se življenje in delo Sokola v širšem duhu vrši in teče brez Boga in brez vere; Sokol je torej po sebi popolnoma brezversko društvo, a ker Sokol po teh načelih dela med mladino in narodom, ter hoče za sebe pridobiti vse ljudstvo, zato ruši v srcih svojih članov vsako, predvsem pa katoliško vero — torej ni samo brezversko, ampak tudi protiversko društvo.
b)	še hujše, celo najhujše je to, da SKJ svoje člane kolikor mogoče tesno naveže na sebe in jih odvrača od Cerkve ter svoje sokolske sestanke končava redno s plesom in pijančevanjem pozno v noč, često do jutra.
c)	Sokol nadalje v čedalje večji meri širi ogabno nagoto pri vežbanju in v javnih nastopih brez vsake potrebe ter tako mladini vzbuja duha poželenja, tako se odteguje Cerkvi in veri. Na ta način se ruši morala v našem mladem naraščaju in se izpodkopuje ter ubija vera. Kaj bo iz našega naroda, ako ta Tyrševa sokolska vzgoja brez vere in Boga res prodre v široke sloje ljudstva.
d)	Ne dajmo, da nas od vere odvrne so-kolstvo, ki noče vedeti za našega Odreše-nika, niti za naše pošteno hrvatsko (slovensko) ime.
V NAŠI DRŽAVI.
Državni proračun načelno sprejet. Načelna razprava o proračunu je bila 27. II. zaključena, na kar se je vršilo glasovanje. Od 280 navzočih poslancev je glasovalo za proračun 192, 88 pa proti. S tem sta bila proračun in finančni zakon v načelu sprejeta. Podrobna razprava o proračunih posameznih ministrstev je začela 1. marca.
Iz parlamenta. Petomajski poslanec g. Stanko Lenarčič je v parlamentu zahteval od predsednika, naj odstrani iz sejne dvorane »Slovenčevega« belgrajskega dopisnika. Ko predsednik ni hotel ustreči njegovi zahtevi, je zapretil, da bodo slovenski opozicijski poslanci v nasprotnem primeru sami to storili. Iz tega se zrcali visoko pojmovanje poslančevih dolžnosti v sedanjem resnem času. — V razpravi o proračunu je govoril tudi petomajski posla c dr. Jančič iz Maribora. Omenil je premeščenja uradnikov in izjavil, da je med njimi tudi nekaj takih, ki so bili prostovoljno v vojni na jugoslovanski strani. Končno je vprašal: »Ali se bodo vsi ti v morebitni bodoči vojni še tako hrabro borili za domovino, kakor so se v pretekli vojni?« Kdo si vendar drzne dvomiti, da bodo uradniki in nacionalni delavci proti domovini izpolnili svojo dolžnost?! — G. Mravlje, član JNS kmetijcev, je v parlamentu zopet gonil staro lajno o klerika-lizmu, ki je baje sovražnik države, o katoličanih, ki so baje sovražniki pravoslavnih Srbov itd. Ali se na tak način zastopajo kmečke koristi ? Pripombe je vredno, da so si poslanci nedavno povišali dnevnice. da ima vsak na dan 300 Din diet.
Iz zasedanja gospodarskega sveta Male zveze. Gospodarski svet držav Male zveze je zadnji teden zaključil svoje zasedanje v Dubrovniku v Dalmaciji z zelo važnimi gospodarskimi sklepi, ki bodo prinesli mnogo koristi Jugoslaviji, Čehoslovaški in Romuniji, ako se bodo izvajali. V Dubrovniku je bilo sklenjeno, da bodo Narodne banke omenjenih treh držav med seboj tesno sodelovale. Industrijsko sodelovanje bo osredotočeno v Gospodarski centrali v Pragi, ki bo za bodoče vršila zamenjavo poljskih pridelkov za industrijske potrebe. Od 1. marca naprej bo začela sodelovati med Iržavami Male zveze Mostna unija (združitev). Ukinejo se potniški vizumi, vse tri države bodo med seboj pospeševale tujski promet in bodo skupno uredile vprašanje železniškega, poštnega in zračnega prometa. Sestavljen je bil podroben načrt za izmenjavo blaga v prihodnjem letu.
Sijajna zmaga JRZ pri občinskih volitvah. Zadnjo nedeljo so se vršile v osmih občinah občinske volitve, od katerih je dobila JRZ sedem. Na Štajerskem s volili takole: na Hajdini JRZ 17 odbornikov, opozicija 1, Zibika JRZ 15, opozicija 3. Na Kranjskem so bile volitve na Golniku, kjer je dobila JRZ vseh 8 odbornikov. Križe: JRZ 2, opozicija 16. Metlika okolica: JRZ 23, opozicija 1: Na Motniku je volilo JRZ 57.5%. Semič JRZ 21, opozicija 3. Trebelno JRZ 11, in dve opozicijski listi, od katerih je dobila prva 1, druga pa nobenega odbornika.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Po obisku nemškega zunanjega ministra na Dunaju. Zadnjič smo pisali o demonstracijah hitlerjancev na Dunaju ob priliki obiska nemškega zunanjega ministra dr. Neuratha. Kričavi nastopi av-etrijsk"- " :+lerizma so gotovo glavni
vzrok, da ni rodil Neurathov obisk avstrijske vlade zaželjenega uspeha in da se je vrnil nemški minister praznih rok v Berlin. Znano je, da je dr. Neurath nastopil na Dunaju proti povrnitvi Habs-buržanov na avstrijski prestol. Za slučaj, da bi se Avstrija odrekla Otonu Habsburškemu, ji je ponudil nemški zunanji minister obrambno zvezo: Nemčija, Avstrija, Italija in Madžarska. Avstrijski kancler dr. Schusehnigg s tem predlogom ni bil zadovoljen, ker smatra habsburško vprašanje za čisto avstrijsko notrajno zadevo, v katero se nima vmešavati nobena tuja država. Komaj je zapustil dr. Neurath Dunaj, že poriva avstrijsko vladno časopisje v ospredje potovanje avstrijskega kanclerja in zunanjega ministra v Rim k Mussoliniju, ki je za obnovo habsburške dinastije.
Romunsko vlado so preo.snovali. Radi odstopa romunskega notrajnega ministra se je hotela posloviti celotna Tatareseo-va vlada, kar pa ni bilo po volji kralja. Ker je kralj odklonil ostavko vlade, je bila sklicana konferenca voditeljev strank, ki so sklenili, da se Tatrescova vlada samo preosnuje. Ministrski predsednik Tata-rescu je prevzel še notrajne ministrstvo. Za državnega podtajnika v notrajnem ministrstvu je bil imenovan general Mari-nescu, do sedaj upravnik policije v Buka rešti. Dosedanji kmetijski minister Bar-csu je prevzel ministrstvo pravde, bo pa do nadaljnega vodil tudi kmetijski resor. Nedavno ustanovljeno ministrstvo za oborožitev je ukinjeno in bo njegove posle vodil vojni minister, ki mu je general Ga-Eeanu prideljen kot državni podtajnik. Dosedanji pravosodni minister Gevuara in notranji minister Juca ostaneta v vladi kot ministra brez portfelja.
Preureditev Poljske na vodite!,jstveni podlagi. Pravi gospodar Poljske je maršal Rydz-Smigly, ki dela z vsemi močmi na to, da bi preosnoval Poljsko na voditeljst-veni podlagi in bi bil neomejen gospodar v državi po vzgledu Hitlerja in Mussolinija. Polkovnik Koc, ki je maršalova desna roka, je že izdal na narod proglas, v katerem puziva na osnovanje nove državne stranke, ki bi naj postala nositeljica Rydz-Smigiyjevega diktatorskega režima Iz Kocovega proglasa je razvidno, da sc priprave za preosnovo že dozorele in čakc samo še na ugoden trenutek, ko bo maršal Rydz-Smigly proglašen za poljskega diktatorja.
Blokadi (zaprtju) Španije se je pridružila še Rusija. Zadnjič smo poročali, da je sklenil londonski odbor za nevmešava-nje v špansko državljansko vojno, da velesile zapro Španijo na suhem in na morju, da preprečijo dotok prostovoljcev in dovoz vojnega materijala. Sklep londonskega odbora ho sprejele velesile. Francija je zaprla mejo na suhem, francosko, angleško in nemško vojno brodovje pa z morske strani. Portugalska ne bo zaprta, pač pa bodo vršili v njenih pristaniščih nadzorstvo angleški uradniki. Prvotno je bila sovjetska T^sija izključena od sodelovanja pr: blokadi. Pozneje ji je bil od-kazan za kontrolo z nekaj ladjami ozek pas ob atlantski ob;" Menda iz hvaležnosti, da Rusija ni bila čisto izključena od sodelovanja pri zaprtju Španije, je sklenil svet ljudskih komisarjev 24. H., da tucl: on osvoji '" 1 — -^ons^ega od-
bora. Sovjc so prepovedali vsako propagando in pošiljanje prostovoljcev na Špansko. Prepovedan je tudi prehod prostovoljcev za Španijo preko ruskega ozemlja. Isto velja tudi za prevoz prostovoljcev po morju. Ta prepoved je stopila takoj v veljavo.
Skaljenje odnošajev med Italijo in Anglijo. Italija in Anglija sta se bili čisto spoprijateljili s sklepom pogodbe, da ostane položaj ob Sredozemskem morju neiz-premenjen. S tem paktom sklenjena prijateljska vez je sedaj popustila, ker hoče Anglija povabiti h kronanju novega kralja Jurija VI. tudi abesinskega neguša, ki živi po pregnanstvu iz domovine na Angleškem. H kronanju angleškega kralja bodo povabljeni vsi monarhi in med temi bi bil tudi italijanski kralj in cesar Abe-sinije Viktor Emanuel. Če je pa prejel povabilo k svečanostim kronanja od Italijanov pregnani neguš, bo moral izostati italijanski vladar. Neguš izjavlja, da se sicer sam ne bo udeležil kronanja, vendar pa se bo dal zastopati po* enem od svojih poglavarjev ali rasov. Vsekako je omenjeno povabilo neguša hudo vzlovoljilo Italijane in to še posebno radi tega, ker je Anglija s preosnovo svojega zastopstva v Addis-Abebi v generalni konzulat priznala zasedbo Abesinije po Italiji in se je s tem tudi na tihem zadovoljila, da je bil neguš pregnan s prestola!
Po atentatu na podkralja v Abesiniji. V zadnji številki smo poročali, da je bil izvršen v abesinski prestolici v Addis-Abebi z ročnimi granatami napad na abesinskega podkralja in maršala Grazianija ter na njegovo spremstvo. Atentat je bil znamenje za upor domačinov v več pokrajinah, ki je Italijane hudo presenetil. Da bo zadeva z upornim gibanjem resna, dokazuje dejstvo, da je začela Italija iz domovine pošiljati močne vojaške oddelke v pobunjeno ozemlje. Sedaj je tudi znano,
da je prišlo do vstaje radi tega, ker postopajo Italijani preveč strogo z domačini in jih za vsako malenkost streljajo v množinah. Koj po atentatu so oficirji in vojaki, ki so bili v spremstvu Grazianija, začeli oddajati iz samokresov in pušk salve v množice, ki so bile zbrane krog maršala, ko je razdeljeval darove ob priliki proslave rojstva sina italijanskega prestolonaslednika. Ob tej priliki je bilo ustreljenih tam več sto oseb, nad 300 ranjenih in pokolj je bil kriv, da so napadalci ušli v splošni zmedi. — Po dosedanjih poročilih je bil Graziani hudo zadet od drobca ročne granate in ima poškodovan hrbtni mozek. Iz Rima se je odpeljal v letalu v Abesinijo znameniti kirurg profesor Frunoni. Ta bo maršala, ki ni za prevoz, operiral v Addis-Abebi.
Zadnji pregnanemu negušu zvesti ras (poglavar) fistreljen. Že v italijansko-abesinski vojni je povzročal južni italijanski armadi pod poveljstvom Grazianija največ porazov mladi ter vojaško izšolani ras Desta. Po razbegu abesinske vojske se ras Desta ni udal, ni zbežal iz domovine, ampak je na jugu Abesinije s preostanki svoje armade netil upore, napadal italijanske oddelke in je bil sploh organizator ter duša vseh nemirov v Abesiniji od zasedbe po Italijanih do atentata na maršala Grazianija. Maršal je skušal večkrat zlepa pridobiti Desto, a ta se ni udal. V zadnjem času je imel 15.000 vojakov, proti katerim je bila odposlana kazenska ekspedicija, ki je potisnila Destova krdela po hudih bojih v pokrajino jezer, kjer je prišlo do odločilne bitke, v kateri so z občutnimi zgubami zmagali Italijani. Po porazu se je zatekel Desta v težko dostopno gorovje, kjer so ga Italijani obkolili ter zajeli. Postavili so ga pred vojaško sodišče in dve uri po zajetju je bil ustreljen. Zaplenili so mu štiri topove, 30 strojnic, nad 5000 pušk in zaloge streliva.
KATOLIŠKIM
Mladinski dom v Gaberju pri Celju. V
preteklem letu je »Slov. gospodar« prinesel članek o Salezijanskem mladinskem lomu v delavskem celjskem predmestju Gaberju. Nabiralna akcija, ki se je vršila v ta namen, je hvala Bogu dobro uspela. Ljudstvo je videlo uspeh Don Boskove vzgoje drugod in je radevolje darovalo po svoji moči. Posebno lepa Savinjska dolina se je častno odzvala prošnjam za pomoč. Vsem, ki so darovali v ta namen bodisi v denarju, lesu ali gradbenem materijalu, dovozom itd. bodi Bog plačnik. Z nabranim denarjem je kupljeno zemljišče in letošnjo pomlad se bo začelo z gradnjo. Da se to veliko delo omogoči, bo treba zopet požrtvovalnosti vseh, ki jim je bodočnost mladine pri srcu. V nedeljo, dne 7. marca bomo imeli priložnost, da še na drug način podpremo po svojih močeh novo zgradbo Salezijanskega mladinskega doma v Gaberju. Ta dan bo v Celju Don Boskova proslava bogoslovcev in gojencev iz Rakovnika. Ob 10. uri bo v župni cerkvi govor o Don Bosku, nato slovesna sv. maša. Popoldne istotam ob pol 3. uri govor, pete litanije in blagoslov. Ob 4. uri se vrši v Narodnem gledališču slavnostna priredi-
tev salezijanskih gojencev. Predvajajo opereto »Kneževič iz Trebizonde«. Nastopi okrog 80 pevcev-igralcev ob spremljavi številnega orkestra. Konec bo ob 7. uri zvečer. Ugodna zveza z vlaki in avtobusi. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni (pri Marijini cerkvi). Udeležimo se proslave in radi darujmo tudi pri sv. maši ob 10. uri in pri popoldanski službi božji v ta namen. Le z združenimi močmi in skupnimi žrtvami bo mogoče postaviti prepotreben dom za ogroženo mladino v Gaberju.
Framasoni in boljševiki. Španija spri-čuje, kako tesna zveza vlada med framasoni in boljševiki. Ne bi bilo ljudske fronte, ako bi ne bilo framasonov. Ti so nekdaj izrabljali za svoje protiversko in proticerkveno politiko socialiste. Ko je udarna moč socialistov začela pešati, so se framasoni naslonili na komuniste. Vsled tega zadeva odgovornost za vse strahotne dogodke v Španiji ljudsko fronto, v kateri imajo framasoni za komunisti glavno besedo. Take zveze, ki vladajo med framasonstvom in komunizmom, je tudi razkril zadnji proces proti Stalinovim nasprotnikom v Moskvi. Prišlo je na dan, da je bil glavni obtoženec Radek (prej velmož ruskega boljševizma) predsednik ruske framasonske lože »Zvezda severa«. Med člani te lože zavzemajo zelo vidna mesta člani osrednjega odbora komuni-
stične stranke in cela vrsta vodilnih sovjetskih diplomatov. Ta loža ima glavno zaslugo, <ia se je ohranila zveza z inostran-skim framasonstvom, predvsem s francoskim. Ko se je ustanavljala ljudska fronta v Franciji, so tekle zelo pogoste niti — zveznice med ruskim in francoskim framasonstvom. Ako je fcoljševiška oblast nastopala zoper nekatere ruske lože, se je to "zgodilo radi njihovih zvez s Trockim. Med procesom zoper Radeka in tovariše pa se je skrbno pazilo, da se delovanje lože »Zvezda severa« v javnosti ni osvetlilo. Vse to jasno dokazuje, da delata liberalizem in komunizem roko v roki. Naj bi se na to boljše pazilo tudi v naši državi!
Tako je treba. Španski komunisti so poslali svoje zastopnike v Kanado (najsevernejšo državo v Ameriki), da bi tamkaj
agitirali za komunizem ter pobirali gmotne prispevke. Pa jim je temeljito spodletelo: odšli so z dolgim nosom in praznim žepom. Oblasti so prepovedale rdečim odposlancem agitacijo in pobiranje prispevkov. Dvignilo se je tudi katoliško ljudstvo ter glasno povedalo plačancem Moskve, da nimajo v Kanadi ničesar iskati. V vseh večjih mestih so se vršila protestna zborovanja po 10.000, 20.000, v Montrealu celo 200.000 ljudi. Na vseh zborovanjih so govorniki glasno in slovesno izpovedali vero v Boga in zvestobo katoliški cerkvi, ostro pa so zavrnili boljševizem, ki hoče svetu vzeti vse, celo tudi Boga. Na zborovanju v Quebecu (glavnem mestu) je mestni župan izjavil: »Komunistična nevarnost se mora uničiti s socialno preosnovo v duhu katoliške cerkve.«
Nesreče.
Smrtna nesreča Žagarja. Na posestvu stavbenika Petra Kašmana v Naratovi grabi pod Kaplo na severni meji je bil mnogo let zaposlen kot Žagar v Mislinju rojeni 581etni Anton Doberšek. Ker ni bilo omenjenega nekaj dni na spregled, so se podali sosedi za njim pogledat. Ko so vdrli v žagarsko kočo, se jim je nudil strašen prizor. Doberšek je ležal na tleh v mlaki krvi in grozno pohabljen. Vsi znaki kažejo, da je postal žrtev nesreče. Najbrž je hotel s kolesa odklepati led, a ga je to potegnilo s seboj in pritisnilo k steni ter ga tako poškodovalo, da je bil pri priči mrtev. Ko so našli smrtno ponesrečenega, je bilo njegovo truplo v razpadu in se je morala zgoditi nesreča pred dnevi.
Šolar se smrtno opekel. V Plitvicah pri Apačah je bival pri svoji teti šolar Alojzij Casar. Po' vrnivi iz šole se je dečko igral na dvorišču in je padel po nesreči v korito, v katerega so bili malo poprej na-suli iz kotla skoraj vrelo svinjsko pičo. Fantek je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel.
Ob roko pri vodnjaku. Marija Drač, 53 letna žena malega posestnika iz Slivnice pri Celju, je zajemala zjutraj iz vodnjaka na vreteno vodo. Vreteno se je iz-nenada sprožilo, zgrabilo žensko za roko in jo ji odtrgalo. Hudo poškodovana se je zatekla po pomoč v celjsko bolnico.
V ledu zamrznjeno truplo. Blejsko jezero je še vedno zamrznjeno. V ledu so odkrili te dni zamrznjeno žensko truplo, v katerem so prepoznali gospo Nikolič, ki je zginila lani 14. novembra. Nikoličeva je bila doma iz Požarevca v Srbiji, a je bila omožena z uradnikom tovarne vezenin na Bledu. G. Nikolič je po zginutju žene pustil dvakrat zastonj preiskati jezero.
Požar uničil velik kozolec. Podtaknjen ogenj je uničil na Laverci pri Ljubljani g. Ogrinu kozolec.
. Razne novice.
Ali ni to agitacija za odpad? »Kmetski list« piše v svoji številki dne 24. februarja: »V ižanskem okolišu se je pričelo živahno gibanje za prestop v starokatoli-
ško cerkev. Ponekod se pripravljajo kar cele vasi, ki bodo pričele v kratkem graditi tudi cerkveno zgradbo. Sličen pokret se opaža tudi po drugih krajih Slovenije. Starokatoliška cerkev ima v Ljubljani svojega župnika in nedeljsko službo božjo.« K tej »novici« liberalno-kmetijskega lista pripominjamo sledeče: »Starokatoliška« cerkev nima s staro katoliško cerkvijo prav nič opraviti. Stara je namreč komaj 60 let. Ustanovitelji takozvane sta-rokatoliške cerkve niso bili nobeni apostoli, marveč ošabni nemški profesorji, ki so po vatikanskem cerkvenem zboru (leta 1870) odpadli od katoliške cerkve. Ta cerkveni zbor je namreč proglasil versko resnico o nezmotljivosti rimskega papeža v zgolj verskih zadevah, katero so katoličani verovali ves čas obstoja katoliške cerkve. Le ošabnim nemškim profesorjem ta resnica ni šla v glavo, zato so se ločili od papeža in Kristusove cerkve. Tem so se pridružili takšni duhovniki, ki so se hoteli oženiti, in tako je nastala ta takozvana »starokatoliška« cerkev. To je povse kri-voverska skupina, ki jo je kot ljulko zase jal naduti nemški profesor in žene-željni duhovnik na njivo Kristusove cerkve. Jugoslovanski JNS liberalni kmetijec pa prinaša o tej nemški Ijulki beležko, in sicer na način, ki zelo diši po agitaciji za to, o čemer se poroča. Ali niso gospodje okoli »Kmetskega lista« vzgledni katoličani?
Gradbena dela na cesti Št. Dj v Slov. g. — Maribor. Mariborska gradbena tvrdka Nassimbeni bo pričela po prvem marcu s preurejanjem cestne zveze Št. Ilj—Maribor za avtomobilski promet. Za to cesto je določen kredit pod pet milijonov, kar je veliko premalo. Presekane in izravnane bodo le najhujše vijuge, ker je za to določena neznatna vsota 80.000 Din. Cestišče sedanje ceste se bo razširilo enakomerno na 6 m. Ob strani bo 1'50 m široka pot za pešce. Cesta bo preurejena bolj za avtomobile nego za promet z navadnimi vozili in bo njena površina prepojena z dvakrat prekuhanim asfaltom, katerega bo prišlo na vsak kvadratni meter 3 kg. Dela bodo pričela pri št. Dju in se bodo nadaljevala v smeri proti Mariboru in to radi tega, da podjetje z dovažanjem gradbenega materijala ne bo razdiralo že izvršenih del. Tvrdka Nassimbeni je obljubila, da bo zaposlila na tej cesti le domačine. Stalno zaposlenih bo blizu 200 delavcev dnevno skozi eno leto. Zaslužili bodo pa tudi številni vozniki, ki bodo vzeti iz krajev ob cesti.
v
-Brez Bayer-jevega križaj ni Aspirin tablet.]
Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ.
Pri- foomaUžTha. eripi in vročini.
Oglu i« r.jislr pod S. Si. 15&J od S. X!L 1*36.
Pozor, lastniki strelovodov! Neki sleparji hodijo »popravljat« strelovode ter prav lepo računajo in inkasirajo za firmo,: ki jih pa ni poslala. Posebno cerkveni strelovodi so jim ljubi: Iz skušnje zato svari Rupertus Expertus.
Nadaljevanje regulacijskih del na Savinji. V Celju so se vršila 24. februarja posvetovanja glede nadaljevanja regulacijskih del na Savinji. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da so se lani lepo nadaljevala regulacijska dela v drugi etapi in je bilo za to izplačanih 1,340.033 79 Din pri zaposlitvi 80 do 200 delavcev iz celjskega okrožja. Druga etapa bo dovršena do 31. maja letos in bodo znašali izdatki 2,384.67556 Din. Stroški za regulacijska dela v tretji etapi so preračunani na 2,480-579-52 Din za L 1937/38. Za četrto etapo je predvidenih 2,464.000 Din. Celotna regulacija Savinje do sedme etape bo stala 17,043.000 Din.
Pokončevalec koz — podivjan pes. Poročali smo že, kako ugonablja nekdo po Zagorju ob Savi in po okolici rudarjem koze v hlevu. Prvotno so domnevali, da gre za kakega duševno zmedenega zločinca. Sedaj so ugotovili, da je na delu podivjan pes, katerega pa še niso pokončali Popravljamo. V našem listu smo objavili vest, da je padel na madridski fronti kot prostovoljec g. dr. O. Žunkovič. Od g. očeta imenovanega smo prejeli naslednje obvestilo: »Ker ste tudi ono poročilo o mojem sinu objavili, vas moram obvestiti, da je vsa vest izmišljena in živi moj sin dr. Orest Žunkovič na Hvaru v Dalmaciji kot mestni zdravnik že 10 let in ni bil nikdar v Španiji. Z odličnim spoštovanjem beleži: Davorin žunkovič, podpolkovnik v pokoju.«
Ptuj in okolica kupuje vse pisarniške in šolske potrebščine v trgovini Slovenski trg 7, kjer ima Tiskarna sv. Cirila svojo podružnico.
Kje bodo sv. birme v letu 1937? Celotni seznam po »Oglasniku« dobite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
Kmalu bo Velika noč in zato si pravočasno oskrbite vse potrebno iz prodajaln Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju!
šmarnice! Nove šmarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi so še: Slomšekove šmarnice, broš. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bernardka, broš. Din 24, vez. Din 34^ Marija in presv. Srce Jezusovo, vez. Din 20. Marija, vzor krščanskega življenja, vez. D 12, Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da marsikje obhajajo šmarnične pobožnosti, ko ne morejo v cerkev, pri domačih kapelah, je prav, ako sosedje zložijo skupaj denar za eno knjigo, ter se tudi pri teh kapelicah čitajo lepe šmarnice. Knjige so v zalogi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
špargelj — kako se sadi, goji, nabira, gnoji, sploli celotno obdelovanje, ponazorjeno s slikami. Cena Din 4.—. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
»Ljudska samopomoč« v Mariboru sprejme vse zdrave osebe od 17. do 70 .leta za pogreb-hino in izplačuje po vseh umrlih članih, ki so pristopili po 1. novembru leta 1933, polno zavarovano vsoto, po članih pa, ki so pristopili pred 1. novembrom leta 1933, le začasno znižano zavarovano vsoto po vsakokratnem tozadevnem sklepu občnega zbora in po odobrenju kr. ban-ske uprave. Po smrtnih slučajih v mesecu januarju, 82 po številu, smo izplačali upravičencem takoj v gotovini Din 529.550, torej nad pol milijona Din v enem mesecu. — Kdo še more potemtakem dvomiti o solidnosti in poštenosti na-fie institucije, ki je izplačala po svojem skoraj desetletnem obstoju do danes že nad 29 milijonov na pogrebninah in Din 400.000 na podporah (dotah) po polnoletno postalimi mladoletnimi člani. Ves ta denar je ostal v Sloveniji v prvo pomoč preostalim umrlega, oziroma polnoletnega, torej je Ljudska samopomoč prava domača zavarovalna institucija za pogrebnino in doto, ki izplačuje točno svoje obveznosti po blagajniških pravilih. Opozarjamo cenj. čitatelje na tozadevni inserat.	272
Obžalovanja vredni slučaji.
Žalosten zaključek družinskega prepira. Pri posestniku Franco Kuntnerju v Spodnji Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah je došlo do družinskega prepira, v kate-
IiOndončan Tim Carter je sestavil na steklenici ga pivo iz 4460 šlbic stolpič, katerega še zlaga naprej.
rem je sin hudo poškodoval na glavi očeta, katerega so prepeljali v bolnico v Maribor.
Dva napada v okolici Ptuja. V župetin-cih je bil od neznancev z motiko napaden v Zabovce se vračajoči kočar Franc Po-strak. — V Trnovcu so napadli fantje 28 letnega posestniškega sina Ivana Bru-mena, ki je dobil hude poškodbe. Napadalce je orožništvo izsledilo, a izjavljajo,
Ameleta Earhart, znana amerikanska pilotinja, ki se pripravlja na polet okrog sveta.
Polkovnik Koc organizira na Poljskem novo državno stranko, ki bo preuredila poljsko javno življenje.
Na Japonskem se vežbajo mladenke v rabi orožja.
Pri velikih stavkah v Združenih ameriških državah nosijo stavkujoči delavci pri obhodu plakat, s katerim napovedujejo javnosti, da se ne bodo brili, dokler ne bodo izvojevali zmage.
V Ameriki že kupujejo za tovorne avtomobile in traktorje gumijaste obroče, ki so mesto z zrakom napolnjeni z vodo.
Bivši bolgarski car Ferdinand (levo) na obisku Berlinu.
Ruski polarni letalec Farich namerava preleteli 20.000 km dolgo sibirsko obalo preko Irkutska in Jakutska. Na tem poletu bo brzelo njegovo letalo preko pokrajin, kjer je stalno 50 stopinj mraza.
da so se zmotili in so obdelali čisto napačnega. Oba poškodovana se zdravita v ptujski bolnici.
Surov napad. Jevševarja Martina, 37-letnega hlapca iz Petrove, sta v četrtek zvečer napadla dva zločinca. Udarila sta ga tako močno, da sta mu zlomila dva prsta na levi roki, desno ključnico, poleg tega pa še pretrgala desno uho. Jevševarja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Samomor v duševni zmedenosti. 351etna vdova Jožefa Kosi iz Kasaz pri Petrovčah se je zabavala v družbi s petjem v gostilniški sobi celjskega hotela. Sredi med veselim petjem si je pognala kroglo iz samokresa skozi srce in obležala mrtva. Nesrečni in živčno bolni mladi vdovi se je ustrelil pred leti mož in pred dvema mesecema ji je umrl edini otrok.
Po daljšem času izsledena ukradena harmonika. Lani oktobra je bila v Celju na Kralja Petra trgu ukradena v krčmi mehaniku Antonu Suliču 2000 Din vredna harmonika. Harmoniko je hotel te dni v Bukovem žlaku zamenjati nekemu delavcu za novo kolo 16 letni Hugon F. iz Spodnje Hudinje. Fanta so prijeli in izročili sodišču.
Štiriletni otrok podlegel zastrupljenju z alkoholom. V Čebinah pri Sv. Planini je kuhal žganje 17 letni slaboumnež. Kuhanje je prišla pogledat štiriletna hčerkica posestnika Barliča v družbi z drugim otrokom. Žganjekuhar je natočil vsakemu otroku po en kozarec toplega žganja, ka-: terega sta izpila. Deklico so v nezavestnem stanju oddali v trboveljsko bolnišnico, kjer je umrla na zastrupljenju z alkoholom.
Sodni uradnik pod ključem. Po odloku okrožnega sodišča v Novem mestu je bil odveden v zapore loškega sodišča Ciril Hartman, sodni uradnik v Žužemberku. Aretirani je obdolžen, da je poneveril ter -'porabil zase 23.000 Din skrbstvenega denarja in ima na vesti še tudi druge nepravilnosti.
Izsleden in vrnjen ukraden konj. Na Gorenjskem v občini Trata je bil na Sveč-
mmmmmmmmmmmmmmm
Delaj in štedi, da ne vpraša starost, kakšna ti je bila mladost!
Ko dobi 21 letni mladenič ali • mladenka službo in prične štedi t i tako, da vloži vsak mesec v
MESTNO HRANILNICO V MARIBORU Din 100.— in nadaljuje s štednjo do svojega 60. leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek Din 140.622.11.
Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v
MESTNO HRANILNICO V MARIBORU.
Sprejmemo vloge od Din 10.— naprej.	258
nico ukraden 3500 Din vreden konj Jakobu Demšarju, posestniku v Hotovljah. Orožniki iz Poljan so po preteku štirih dni prijeli tata v osebi posestnika Pavla Šu-bica iz Podobovega, ki je tatvino priznal. Šubic je prodal konja za 1500 Din v Ljubljani posestniku Vrhovcu na Poljanski cesti, kateremu je bil konj odvzet. Vrhove je dobil od tata še 1100 Din, 400 Din pa je bil že zapravil. Šubica so predali orožniki sodišču.
Prijet ponarejevalec SOdinarskih kovancev. V Zagorju ob Savi so prijeli 211et-nega Ivana Reberšeka iz Dolenje vasi, ker je ponarejal 5°dinarske kovance.
Izpred sodišča.
Nenaden preokren v izpovedi pred sodniki. V Mariboru je obravnavalo sodišče 26. februarja tale slučaj: 30 letna služkinja Katarina Leban iz Tolmina je porodila lani 3. julija v mariborski porodnišnici nezakonskega otroka ženskega spola. Sedmi dan po porodu je zapustila porodnišnico in je tavala v obupu po mestu. Po prvotni izpovedi se je pognala pri dravski brvi v Mariboru z otročičkom vred v Dravo. Sa-
ma se je rešila iz reke, otroka so odnesli valovi. Pri obravnavi 26. februarja pa je obtožena Leban to prvotno izpoved povsem spremenila in trdi, da ni ona vrgla otroka v vodo, ampak gotova Vera Vla-hovič iz čakovca, ki je bila z njo vred odpuščena iz porodnišnice. Radi te nenavadne izpovedi je bila razprava preložena in izdano zaporno povelje za Vero Vlahovič.
Slovenska Krajina.
Beltinci. Hudo nas je zadela žalostna vest, da je preminul v ljubljanskem Leonišču salezijan-ski duhovnik in naš rojak g. št. Temlin. Rodil se je v Beltincih leta 1901. Gimnazijo je dokončal po raznih salezijanskih zavodih. Bogoslovje je doštudi: .1 na Italijanskem v Turinu, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1929. xvot sale-zijanski duhovnik je deloval v- Rakovniku, v Veržeju, v Zagrebu in nazadnje na Kodeljevem. Rajni je slovel kot govornik in prosvetni delavec. Ohranimo mu hvaležen in časten spomin!
črensovci. Smo že v listu poročali o kino-pred-stavi, ki se je vršila pred kratkim pri nas. Smo obsodili slike, ki so bile razstavljene pred cerkvijo, ki so bile nasilnim potom odstranjene. Čudimo se pa, da so našle te slike zagovornike in to tiste, ki vsako malenkost obsojajo kot nemoralno. Ena slika pri cerkvi nam je kazala žensko na pol nago in moškega, ki jo je držal čez golo nogo itd. Ljudje so se zgražali.
Turnišče. V sredo 24. februarja smo pri nas pokopali mater našega g. dekana Jeriča. Rajna je bolehala že dalje časa, kljub skrbni negi je podlegla dolgi bolezni, ki jo je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Dočakala je visoko starost in vsi otroci so že preskrbljeni, ki jih je nad vse dobro vzgojila, dva sina ima duhovnika. Rajna je bila mati in žena, kot jih najdemo danes zelo malo. Vedno tiha, pohlevna, delavna in pobožna. Bila je mati ne samo svoji ^eci, ampak materinsko ljubezen je kazala tudi do vseh kaplanov, ki so službovali pr! sinu-dekanu. Pogreba se je udeležilo 17 duhovnikov, obrede je vodil g. dekan Krart.z. Bilo je r>ri pogrebu veliko ljudstva in tudi svetne inteligence. Naj sveti t-ajni blagi materi večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Prvo leto železniškega prometa
v Franciji je bil izdan v letu 1853 zakon, da na Francoskem ne sme nobeden vlak voziti bolj hitro kakor 120 km na uro. Tedaj so vozile lokomotive največ 50 km. Hitrostno mejo so tedaj postavili radi tega tako visoko, ker ni nikdo verjel, da bo sploh kedaj dosežena. In res je trpelo v Franciji do 1. 1930, predno so začeli tamkaj brzovlaki voziti 120 km. Najvišja brzina parnih in električnih lokomotiv je v raznih državah različna. Na Francoskem je za paro danes največ 164 km, za električno lokomotivo pa 153 km. svetovni rekord za električne lokomotive ima začasno Nemčija. Na posebni razdalji med Berlinom in Zossen so
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
— 8
Čez nekaj časa se je jagar podal navzdol k Žlebu, kjer je imel shranjene otrobe s soljo, in gamsi so skakljali za njim. Ta dan je obiskal vse staje in natrosil živalim soli, gamsi pa so se povsod veselo prerivali okoli njega. Na večer je zlezel še na ono stran čez snežišče in v hipu je bilo kakih petdeset gamsov okoli njega. Razdal jim je še zadnjo sol in se pogovarjal in šalil z njimi kakor z ljudmi.
»Gamsi so zvesti in hvaležni,« je govoril napol živalim, napol sam zase; »ljudje pa so hudobni. Zdaj ostanem za vedno pri gamsih, k ljudem ne pojdem nikoli več. Mojih gamsov in mojega Ojstrca mi nihče ne more vzeti; drugega mi pa treba ni.«
Bil je lep, topel večer. V vrhovih je pihal jug. Mogočno in počasi je zahajalo sonce za Ojstrc, iz dolin pa so lezle temne sence. Posamič in v malih gručah so se za črnimi pečinami usedali gamsi. Spodaj je bila že noč, Ojstrc pa je še žarel v večerni zarji.
Z lačnimi očmi je strmel jagar v razžarjeni vrh; ko pa je sij ugasnil, si je položil vrečo, v kateri so bili otrobi in sol, pod glavo in se je stegnil po dolgem tako. da mu je bil Ojstrc pred očmi.
Vse naokoli je bilo tiho, čuti je bilo le klokanje gamsov in šumenje vod. Za jagra je bila to najlepša pesem, ki ga je zazibala v dremoten sen; po treh nemirnih nočeh je prvič zopet zaspal. Toda miru tudi v spanju ni našel. Hude sanje so ga obhajale in mu stiskale srce. Zopet je bil tam nad Šmarskimi pečmi in pred njim ob mecesnu je visela nad brezdnom Veronika. Iznenada se je mecesen zamajal, korenike so popustile, dekle je zakričalo: Ježeš Marija! — Skočil je k nji, da bi jo prijel, da bi jo rešil. Držal jo je že, tedaj mu je zdrknila iz rok in treščila v globočino in mecesen zanjo in nanjo...
Znojen od groze je planil pokonci, široko za-strmel in videl — da, tik pred seboj jo je videl; Veroniko ...
Ne, njen duh je bil, bel ko sneg, ogromen, strašno velik; ob glavi ji je bil mesec in ji je svetil na bledo, mrliško lice . ..
Kaj hočeš, Veronika ? Saj ti nisem nič storil! ...
Vstal je in se tresel, zavedel se je in spoznal, da ni duh, ampak Ojstrc, ki mu izza vrha vzhaja mesec. Tedaj je stisnil zobe, da so zaškripali.
Dva gamsa sta blizu njega vstala in stopila tesno k njemu.
»Kaj vidva ne počivata? Saj vidva sta brez greha; vidva lahko mirno spita. Jaz pa sem morilec ...«
Zeblo ga je, da je trepetal. Počasi je lezel proti
Sobota, Prosvetno društvo si je nabavilo nove lepe kulise. Le škoda, da sta dvorana in oder tako majhna. To društvo naj bi bilo vsem podeželskim društvom vzgled tako pri izbiri iger, knjižice, prosvetnega in verskega življenja. Društvo naj bi nudilo podeželskim članom tudi predavatelje, ki jih ima na razpolago. Društvo je zelo dslavno, predseduje mu domači gospod Župnik.
Sobota. Prejšnji teden je nesreča gospodovala v naši fari. V Bakovcih se je ponesrečil že drugi otrok in sicer dveletni Lukačev je pri hiši v malem potoku utonil. V Soboti je nastal požar v bivših grofovskih hlevih, požar so s težavo omejili požrtvovalni gasilci. V gozdu pri Soboti se je zgodilo en dan več nesreč. Ljudje so bili tako nespametni, da so velika drevesa vsi istočasno podirali. Mladega moža Gomboši Franca iz Sobote je do smrti ubilo, drugega je oplazilo, da je še vedno v nezavesti, ko to poročamo, in več drugih je tudi bilo poškodovanih. Rajnim nesrečnežem naj bo Bog milostljiv sodnik, naj počivajo v miru!
Sv. Sebeščan. Na pustni torek ob priliki »borovega gostUvanja« je prišlo v gostilni v Mo-»čancih do malega prepira, katerega je baje povzročil cestar Bohar. Odnesel je nekaj poštenih udarcev. Nekateri so ga strašili, da ga bodo prijavili in da bo izgubil službo. Ker je bil bojazljive narave, je nasedel tem koristolovcem In jim je obljubil že 1500 Din, če ga ne bodo javili, oni so pa zahtevali 2000 Din, tako je \rsaj napisal Bohar v pismu. Vse to mu je šio tako k srcu, da je prejšnji teden napravil samomor in sicer se je obesil. Zadeva je prijavljena sblasti, pokojni je bil eden izmed najboljših cestarjev. Bil je luteranske vere in pogrebne obrede je opravil župnik iz Puconec.
Dobrovnik. Tu je bila v pondeljelt dekanijska Konferenca. — Naš g. župnik je imel ponočne goste, kateri pa niso bili prijavljeni. Ropar je prišel skozi okno v pisarno. Tam je mirno pobiral stvari, ki so se mu dopadle, med drugimi tudi zlato žepno uro. Pogledal je tudi v obed-tiico in je mislil izprazniti omare. G. župnik je Bele sedaj slišal ropot, je hitro vstal, vzel puško, vstopil v obednico in zaklical »Stoj!« Pa ropar |e bil že skozi vrata in je zbežal in odnesel nekaj stvari. Roparji mislijo menda, da je po žup-
niščih največ zakladov, pa navadno odidejo z
dolgimi nosovi, ker so blagajne tudi v župniščih največkrat prazne.
Krog. Že več let imamo zadrugo. Vse je lepo šlo, zdaj so se pa odkrile neke nerednosti in do-sedanejmu poslovodju Horvatu so zadrugo odvzeli in jo predali drugemu. Nekaj dolga je pri zadrugi in veliko zadrugarjev je odstopilo.
Srednja Bistrica. Štefanu Wagnerju, požrtvovalnemu širitelju »Slovenskega gospodarja«, je umrl sinček štefek. Njegov pogreb je dokazal, da uživa Wagnerjeva rodbina ugled, žalujočim staršem naše sožalje!
Sv. Jurij. Pri nas ljudje ne pomnijo, da bi bilo toliko bolnikov, kakor to zimo. Skoraj vsaka hiša ima bolnika. Tu prehlad, tam gripa, pljučnica. Ta zima nam je ugrabila precej ljudi, posebno zdaj, ko gre h koncu, pobira rekordno. V nedeljo so zvonili najstarejšemu udu naše farne družine, 931etnemu šober Ignaciju, ko so njegovo telo izročali materi zemlji. Komaj so se zvonovi umirli, že morajo na novo oznanjati smrt mladega dekleta. Micika je umrla, je šlo po župniji. In res, poslovila se je od sveta 18-tetna Micika Janič, ki je bolehala že od adven-ta. Zdravniška pomoč doma, bolnica in skrbna domača pažnja ji niso mogla vrniti tako za-željenega zdravja. Bila je pridno in " vahno dekle ter izvrstna cerkvena pevka. Da je bila nad vse priljubljer- -e pokazal njen slovesen pogreb v sredo predpoldan. Ogromna množica ljudi jo je spremljala od doma do fcr ele v Nus-kovi, kjer je bila pogrebna sv. maša. Po maši se je vil sprevod naprej tja do groba. Pri maši ji je pel domači cerkveni zbor. Belo oblečena dekleta so nosile njene zemeljske ostanke k večnemu počitku. Lepi in mnogoštevilni venci so pričali o njeni priljubljenosti med nami. Redko oko je estalo suho in redko srce hladno. Bog daj mir njeni dušii žalostni družini naše sožalje! — Hotelir Faflek iz Sobote je prodal gostilno s pripadajočo zemljo v Rogaševcih. Kupil jo je po čudni poti evangeličan škraban iz Bo-donec. Gostiln je pri nas dovolj in ljudje si izbirajo po svojem okusu.
Zamenjam dobro vino za rezan les, vinogradno kolje in suha bukova drva. Gnilšek, Maribor, Razlagova 25.
Vsem hratevDim Kmečkim lumm.
Dobro leto je preteklo, ko se je ustauo' vila Kmečka zveza v zadovoljstvo vsega kmečkega ljudstva. Kratka doba je to, prekratka, da bi se mogli izpeljati vsi tisti načrti, ki so bili pri ustanovitvi postavljeni. Zastavljen pa je odločen korak v marsikatero pereče vprašanje.
O vsem dosedanjem delu bo glavni odbor podal poročilo na prvem rednem občnem zboru, ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca ob 10. uri dopoldne v frančiškanski dvorani v Ljubljani z dnevnim redom: 1. Otvoritev in čitanje zapisnika; 2. poročilo predsedstva; 3. volitev odbora in revizorjev; 4. sprememba pravil; 5. določitev članarine; 6. slučajnosti.
Občni zbor sestavljajo vsi člani glavnega odbora, načelniki in tajniki okrajnih in okrožnih odborov ter delegati krajevnih edinic. Ker imajo krajevne edinice pravico poslati na vsakih začetih 50 članov po enega delegata, opozarjamo, da čimprej ugotovijo število članstva in sporočijo to glavnemu odboru. Za vsakega delegata bo glavni odbor poslal vstopnico, s katero se bodo pri vstopu v dvorano izkazali. Vstopnice morajo biti opremljene s podpisi in štampiljko krajevne edinice.
Da se bo mogel občni zbor v redu izvršiti, imajo dostop samo gori omenjene osebe. Eodite točni in pripravite se dobro.
Takoj po občnem zboru, nekako ob pol 12. uri, se bo vršilo v istem prostoru kmečko zborovanje. Govorili bodo trije kmečki možje, borci za pravice svojega stanu. Na to zborovanje naj vas pride čim več! Obvestite članstvo o tem in poskrbite, da bo udeležba obilna. Pokazati moramo, da smo močna stanovska organizacija in da srno tudi pripravljeni delati v njej za dobrobit svojega stanu.
Zaprosili smo za četrtinsko vožnjo, ki nam je bila dovoljena.
Kmečki pozdrav!
Brodar Janez, 1. r., načelnik.
Hudim pečem. Ko se je jelo daniti, je začutil lakoto. Vrnil se je v svojo votlino in hlastno pojedel krajec kruha in hlebec sira. Potem je zopet dolgo sedel na robu in gledal v dol.
Kaj pa to?
Ali se tam ne plazijo ljudje?
Da, šest moških — sedem jih je, tudi ženska je med njimi. Kljub bistrim očem ni mogel spoznati, kdo da so. Previsoko gori je bil.
Gotovo iščejo njega. Prijeti ga hočejo.
Ha, tem dedcem bi bil lahko kos! Ko zajce bi jih nagnal. Ko bi jih le še več ne bilo v zasedi kje skritih! ...
Pazljivo jim je sledil in jih ni spustil iz oči. Videl je, ko so stopili k njegovi koči in se nekaj časa tam okoli motovilili, potem so zlezli na drugi strani v hrib in ga od tam klicali na vse strani.
Ah, ti so mu pravi, ki mislijo, da je tako ob pamet, da se jim bo oglasil! Na to lahko dolgo čakajo!
Lezli so sem in tja, nazadnje pa so se podali na ono stran planine. Tu in tam je zažvižgal gams čuvaj in kakor sence so švignile bežeče trope na varno.
Popoldne so se biriči vrnili k Hudim pečem, nekaj časa so še stikali okoli, proti večeru pa so se podali v dolino.
Grofov jagar je ostal nekaj dni v votlini in si ni upal iz nje. Tedaj pa se je vreme sprevrglo. Mrzel Bever je zapihal, nebo so pokrili sivi oblaki, ielo ie
deževati, ponoči pa se je usul sneg, tretji dan pa je bila planina že vsa bela.
Za jagra je bilo nevarno. Jesti skoraj ni imel več kaj, pa tudi drugače mu je bilo za zimo in sneg marsičesa treba. Ako bi sneg do kraja zapadel, bi mu ostala edino še pot na Šmarje in Kaplo odprta. Preživeti bi se še mogel, ko bi šel na strel. Toda razen gamsov tu gori ni bilo bogve kaj zverine Gamse pa je imel preveč rad, in rajši, ko da bi katerega teh ustrelil, bi bil od gladu umrl...
Ali ni bilo najbolj pametno: pot pod noge pa hajd čez mejo? Danes še more, jutri morda že ne bo mogel več. Tam za mejo se mu ni bati biričev. Tam v kakem mestu, kakor jih je že pri cirkusu nekdaj spoznal, bo našel pozabo in mir...
Toda če gre, mora za zmeraj zapustiti svoje gamse, ki so mu ljubši kakor ljudje, in zapustiti mora svojo planino, ki je njegova ... Tega ne more, saj brez teh mu ni veselja več na svetu, ne veselja, ne obstanka ...
Ali res ni drugega kaj?
Tedaj se je nečesa spomnil. Kmetu Visočniku na Lužah je nekoč rešil dva junčka iz skalovja; tedaj mu je ta dejal, da mu bo dobroto povrnil, kadar bo kdaj mogel. K Visočniku pojde, ta ga bo vzel čez zimo, posebno še, če mu za to plača. Denarja ima grofov jagar, da, in plača lahko. Saj se tudi z ničimer laže ne ubraniš izdajstva kakor z denarjem.,
(Dalje sledi.) T
cVcegli Nemci 210 km. V Združenih amer. državah vozijo električni vlaki z brzino 197 km, v Italiji 170 km.
Vrtnice brez trnov
Skoraj vsak drugi vrtnar ima strast, da bi gojil nenavadno vrste vrtnic. Poskusi, ki jih vršijo, so često naravnost sanjaški in uspeh predstavljajo večinoma enkratno izrednost.
Tako poročajo, da je nekemu vrtnarju iz At-tice v državi New York, posrečilo vzgojiti vrtnico, o kateri so sanjali že premnogi vrtnarji: vrtnico bre ztrnov. Tri leta se je mučil s po3kusi, sedaj pa je le mogel raz* staviti grm, ki ne zbada. I"-1, tem edinem grmu je mož pobral že tri sto vrtnic brez trnov.
DRUSTVEJ
VESTI
Kanmica pri Mariboru. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kamnici ima v nedeljo 7. marca po prvi sv. maši v cerkveni dvorani redni občni zbor. Vsi člani se ga gotovo udeležite! Odbor.
Svetinje pri Ormožu. Odkar je naše Katoliško prosvetno društvo nanovo zaživelo, je pokazalo, da se zaveda svojega lepega poslanstva in tudi ljudstvo ve, kako nujno mu je potrebno. Dobro vemo, da je naša najvišja, pa tudi najplemeni-tejša dolžnost izobrazba, ki je ne dobimo v šoli, ki pa je s stališča današnjega sveta ravnotako važna kot gmotno blagostanje naroda. Zavedamo se, da je naša dolžnost in tudi naša pravica, da nas naša narodna izobrazba zastopa v svetu. To smo tudi dejansko dokazali. V okviru Katoliškega prosvetnega društva smo imeli poleg drugih tudi prepotrebno predavanje g. dr. Plh-lerja iz Maribora »O ženskih boleznih« in skiop-tično predavanje »žena v krščanstvu« za žene in dekleta. — Naši fantje in dekleta pa so se pod vodstvom agilne učiteljice gdč. Tončke Kra-bonjeve izurili tudi za oder. Saj so nam v igrah »Kovačev študent«, »Lepa Vida«, »Za dedščino« in zadnjič na Svečnico v »Charlyjevi tetki« pokazali, da so pravi mojstri na odru. Le tako naprej!
Sv. 3Iarko niže Ptuja. Nedelja 7. marca bo posvečena našim krščanskim materam cele hiarkovske župnije. Dopoldne bo v cerkvi sveta maša s pridigo o materi, popoldne po večernicah
pa v Slomšekovi dvorani materinska proslava s petjem, deklamacijami, govorom, z dramatično sliko »Prisega«, z igro »Materina slika« in še dvema otroškima igricama. Vse krščanske matere in vsi, ki v svojih srcih nosite količkaj ljubezni do svojih mater, ste na to proslavo naj-iskrenejše vabljeni!
Poljčane. Na Jožefovo in na cvetno nedeljo bomo priredili ob pol štirih popoldne »Slovenski pasijon«. Prosimo tudi sosede za mnogobro-jen obisk!
Bočna pri Gornjemgradu. Marsikomu je poznana lepa Savinjska dolina, slavna Logarska dolina, drugi pa, ki radi poromajo, poznajo Nazarje in Novoštifto. Med tema dvema krajema leži prijazna vas Bočna. - Je lepa, precej velika, snažna vas. Ima tudi več društev, ki so zelo delavna. Bočani so nam dali v kratkem času par lepih gledaliških iger, kakor: »črna žena«, »Henrik, gobavi vitez«. Za veliko noč nam mislijo ustreči z dramo »Črni križ pri Hrastovcu«. Zopet lepo delo. Vse priznanje bočkim igralcem, posebno režiserki gospej Elzi Žagar, učiteljici. So tudi res dobre igralske moči; posebno: Mer-molov Anza, Martinov Ivan, Kovačeva Micka, Kranjčeva Mana, Kosov Jaka, šekova Vida itd. Skoraj lahko trdim, da malokje v našem okraju tako dobro igrajo kot Bočani. Radi te hvale pa se nič ne prevzamjte, ker če boste zaslužili, bo tudi graja. Pogumno naprej! Za veliko noč vas pa gotovo obiščemo, prav v velikem številu se bomo odzvali vašemu vabilu!
Braslovče. Fantovski odsek Prosvetnega društ va vprizori v nedeljo 7. marca ob treh popoldne igro »Križ in sovjetska zvezda«.
Odprla not in dan so groba vrafa.
Pameče pri Slovenjgradcu. Umrla je Neža Robin, stara komaj 52 let. Bila je radodarna in polna usmiljenja do revežev. Prejemala je pogosto sv. zakramente, še par dni pred smrtjo je prejela sv. obhajilo. Iskala je v svoji bolezni pri raznih zdravnikih pomoči, pa je bilo vse zaman. Dne 27. januarja je zaspala v Gospodu. Ob odprtem grobu je sp t govoril poslovilne besede g. župnik. Rajna mamica zapušča moža, tri sine in štiri hčerke. Naj počiva rajna mamica v miru! Domačim iskreno sožalje!
Svečina. Dne 23. februarja je umrl v Svečini kmet in cerkveni ključar Janez Deučman. Pokojni je bil mož poštenjak, kakoršni so sedaj vedno bolj redki. Bil je izredno blagega srca, vsakemu je rad pomagal, pri tem pa skromen in tih in nikdar ni silil v ospredje. Bil je globoko veren in vedno zaveden Slovenec. Dočakal je visoko starost 83 let. Pokopali smo ga 25. februarja ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Naj mu Bog v obilni meri povrne, kar je storil dobrega. Preostalim naše sožalje!
Razvanje-Hoče. Ob lepi udeležbi domačinov in Mariborčanov smo 1. marca položili v božjo njivo okoli cerkve sv. Mihaela truplo tukajšnje posestnice, blage mamice Julijane Wurzinger. Dočakala je visoko starost 86 let in se je vedno rada ponašala s tem, da je bila birmanka služabnika božjega A. M. Slomšekač Večer svojega življenja je preživljala pri svojem sinu Ivanu, železniškem uradaiku in občinskem svetniku v Mariboru, in je pri njem tudi izdihnila svojo plemenito dušo. Naj počiva v božjem miru! Pogrebne obrede je opravil mestni župnik g. M. Umek ob asistenci dekana g. Sagaja iz Hoč.
Št. Peter pri Mariboru. Pretečeni teden sta v mariborski bolnišnici umrla Kos Alojz, bivši viničar in zidar, ter Toplak Antonija, žena posestnika in kovača, oba iz Metave. Naj v miru počivata!
Radizel pri Slivnici. Dne 18. februarja nas je zapustila naša ljuba mamica Antonija Gmeiner, ki je umrla v starosti 62 let. Podvrgla se je težki operaciji ter je v" 14 dneh podlegla bolezni. Bila je naročnica »Slovenskega gospodarja« celo vrsto let. Kako jo je vse ljubilo, je pokazala številna udeležba na zadnji poti. Zapušča moža in šest otrok. Naj počiva v miru! Užaloščenim preostalim naše sožalje!
Šikole-Cirkovce. Po daljši bolezni, previdena s sv. zakramenti, vdana v voljo božjo, je 19. n. za vedno zatisnila svoje oči Ana Kores v 55. letu svoje starosti. V njenem življenju so jo nadlegovale in mučile razne bolezni, katere je čudovito voljno prenašala. Dolgih 32 let je živela v srečnem zakonu s svojim možem, ki ga je zapustila v globoki žalosti. Na zadnji njeni poti na zemlji jo je spremljalo mnogo ljudi. Lepe po-lovilne besede doma in ob grobu in v srce segajoče žalostinke, zapete od cerkvenega pevskega zbora, so užaloščenemu možu in sorodnikom omiljevali in lajšali veliko bolest. Blagopokojni-ca naj v miru počiva! Na sedmini so dobri po-grebci nabrali 66 Din, 34 Din pa je dodal mož pokojne kot botrinski dar za zamorsko deklico, ki bo krščena na ime rajne.
Sv. Jurij ob južni žel. Umrl je 23. svečana Janez Sivka, star 79 let, bivši posestnik v Vrbnem. Bil je dober gospodar in priljubljen sosed. Pred petimi leti je svoje obširno posestvo izročil svoji
hčerki Reziki. Pred dvema mesecema ga je zahrbtna bolezen vrgla na bolniško postelj. Voljno je pretrpel hude muke. Kako priljubljen je bil pri sosedih in daleč naokoli, je najbolj pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v četrtek 25. februarja. Udeležilo se gaje obilno ljudstva od blizu in iz drugih občin. Pred hišo žalosti je govoril g. Jože Podgoršek ganljivo slovo, pri odprtem grobu pa sosed Vincenc Kovač. Vsem njegovim sorodnikom, posebn opa otrokom, naše sožalje, njegovi duši mir in pokoj!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. V soboto 13. februarja je po kratki bolezni izdihnila Amalija Anderlič, rojena Verk, posestnica v Gabercah. Bila je odločna katoliška žena in vzorna gospodinja. Zakon ji je Bog blagoslovil z mnogimi otroki, katere je vzgojila v zavednem katoliškem duhu. Za svoj poklic se je pripravljala v katoliških prosvetnih organizacijah. Saj je bila tri leta predsednica Dekliške zveze pri Sv. Petru na Medvedovem selu, podpredsednica Zveze slovenskih deklet na štajerskem in večletna prednica Marijine družbe. Kot res odločna žena in dobra gospodinja je z besedo in darežljivo roko pomagala mnogim revežem in tako delala čast našim organizacijam. Na dan in ob uri, ko je bila poročena, je po 26 letih prejela sv. popotnico in tudi umrla. Kako je bila pri ljudeh priljubljena, je pokazal njen veličasten pogreb. Blag ji spomin!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Nemilo nas je pred dnevi zadela novica, da je prenehalo biti srce blagemu možu, očetu Francu Kramer Iz Srebrnika. Pokojni je bil član Apostolstva možin fantov In vzor pravega kristjana. Svoje otroke je vzgojh v strogo katoliškem duhu. V njegovo hišo je prihajal le naš katoliški »Slovenski gospodar« že dolga leta. Kot cerkveni ključar podružnice Sv. Križa je r-nogo storil za koristi te lepe cerkvice. BU je tudi občinski odbornik. V nobeni volilni borbi nI šel z našimi nasprotniki. Je pa pokojnik užival daleč okrog spoštovanje In priljubljenost, kot malo kdo. Pričal je to njegov pogreb, ko so ga pri ogromni udeležbi znancev in sorodnikov spremili na božjo njivo razen dveh domačih gg. duhovnikov še sosedni gg. župniki. Počivaj v miru! Preostalim naše sožalje!
EHšrrLM
Prevalje. V preteklem predpustu se je po naših gostilnah kaj mnogo preplesalo. Na raznih koncih In krajih si videl polno plakatov in vabil, ki so te vabili na najrazličnejše zabave in plese. Dekleta posedajo kakor lastovke v jeseni, predno odlete na jug, ter željno čakajo, da jih kdo popelje na ples. Marsikdo si sposodi denar In da druge dneve živi magarl v popolni revščini samo, da se tam na plesu par uric stanu primerno in v namišljenem sijaju zabava. Nič nimamo proti temu, ako " kdo v nedeljo vzame malo več pijače kot -"-uge dneve, ampak se je na žalost opazilo, da je med temi veseljaki mnogo takih, ki druge dneve žive na milost In nemilost občanov. TI so se pajdaših po cele noči do belega dneva. Na žalost moramo pribiti, da je to res. Ce pa vpraša kmet danes katerega takega postopača, ki pride k njemu prosit za milodare, za delo, mu z ironičnim smehom odgovori, da raje prosjači, kakor pa da bi delal pri kmetu in si tam pošteno služil svoj kruh. Izgovarja se, da kmetu ne bo delal za 100 Din na mesec (kar je že danes veliko), ampak da raje pase lenobo in igra vlogo delomržneža pod
krinko brezposelnosti. Kmetje se danes sprašujejo, ali res temu ni več odpomoči. Marsikdo bi danes raje bil brezposeln, ker ve, da sigurno dobi na dan po tri kovače ,hrano in prenočišče pa tako dobi na kmetih. Če mu pa kmet ne da, kar si on želi (ker nima), ga delamržnež raje Dzmerja, mu privošči vse nezgode ter zraven še pristavi krepko kletev. Vendar imamo danes kmete po Strojni in Jan—iici, ki si še soli ne morejo kupiti, da bi si krompirjevo juho, ki je na dnevnem redu, osolili. Mislimo, da je s tem dovolj jasno povedano, v kakšnih obupryh razmerah živi dandanes naš obubožani kmet.
Pameče pri Slovenjgradcu. čeprav je bil kratek predpust, ni bilo treba vleči ploha. Saj sta se vršila dva oklica, črešnik Ferdo si je izbral za družico Valentino Pustoslemšek; poroka se je vršila v Starem trgu. Spesnik Martin iz Starega trga si je izbral Vrhnjak Kristino; bila je izvrstna cerkvena pev" - in igralka na našem odru ter goreča Marijina družbenica. Bog daj novoporočencem obilo sreče in blagoslova!
Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo 7. marca po ev. maši se vrši v pisarni č. g. kanonika Fran-geža občni zbor krajevnega odbora JRZ za Sv. Marjeto ob Pesnici, zdr- "en s kratkim kmečkim sestankom pod predsedstvom g. Franjo žebota iz Maribora. Zavedni in pošteno misleči kmetovalci vabljeni!
Sv. Trojica v Slov. goricah. V nedeljo dne 14. februarja je praznoval naš priljubljeni rojak g. Klemenčič Valentin z godom tudi 501etnico, odkar so ga rojenice položile v naročje njegove matere. Praznoval je svoj jubilej v ožjem krogu svojih domačih in sorodnikov. Ob tej priliki je prihitel z Dunaja tudi njegov brat provincijal p. Pelagij. Slavnost je potekala v najlepšem razpoloženju zlasti še radi tega, ker je našel p. provincijal svojega brata v srečni zakonski zvezi s Terezijo Dvoršakovo, ki se je izvršila prejšnjo nedeljo. Ob srečanju z Abrahamom želimo vsi Jubilantu čim več sreče in božjega blago-Blova pri domačem ognjišču. Bog mu daj od rose neba in rodovitosti zemlje obilico žita in vina in naj odvrne od njegove družine vse zlo. Na mnoga leta!
Razkrižje pri Ljutomeru. »Domovina« objavlja dopis iz štrigove, kjer pravi, da se bo v štri-govi kmalu osnovalo poverjeništvo Vodnikove družbe in da člani te družbe plačajo 20 Din, za kar dobivajo štiri knjige. Fantje in možje! Ostanimo še naprej zvesti Mohorjevi družbi, ki nam da za 20 Din pet knjig. Samo ena knjiga, ki jo dobimo, je vredna več kot 20 Din. Za naslednje leto dobimo za 20 Din šest knjig. Te knjige nam nudijo v svoji hiši čtivo, skladno z našim verskim prepričanjem in pripravno za krščansko vzgojo mladine. Poverjenik Mohorjeve družbe je tukaj g. Valentič Matija na Razkrižju. — Isti dopis v »Domovini« tudi objavlja, da je čebelarska podružnica v štrigovi sklenila dvigniti tukajšnje čebelarstvo s predavanji k naprednemu čebelarstvu, ker so tukaj sami ko-šarji. Najprej bo morala čebelarska podružnica dvigniti dopisnika »Domovine« malo višje, da bo videl, da tukaj niso sami koši, ampak tudi moderni panji, kakor se spodobi, katere imajo v rokah dobri in napredni čebelarji.
Ljutomer, širijo se razne verzije, da se namerava v doglednem času zgraditi v Ljutomeru edravstveni dom. To je seveda želja samo nekaterih, ki imajo svoje lastne interese na tem. Prebivalci celega ljutomerskega sreza pa so mnenja, da je mnogo bolj koristno, celo nujno potrebno, da se v Ljutomeru zgradi bolnišnica. Bolniki iz ljutomerskega sreza se mnogokrat nahajajo v obupnem položaju, ker nimajo svojega lastnega zavoda, v katerega bi se lahko podali na zdravljenje. Od Ljutomera 20 km od-
daljena bolnica v Murski Soboti je vedno prenapolnjena, bolnica v Ormožu je privatnega značaja in revnim slojem nedostopna, mariborska in ptujska pa še niti svojih bolnikov iz okolice ne moreta vseh sprejeti. Umestno bi bilo, da se načrt za graditev zdravstvenega doma opusti, ter da se z vso resnostjo začne misliti na postavitev lastne nove prepotrebne bolnice v Ljutomeru. Izgovori, da sedaj v teh neugodnih časih ni misliti na kaj takega, ne drže; kajti, ako se še vedno dobi denar za zidanje in za podporo raznih zavodov in se še bodo stavile ogromne podpore raznim domom, ki so samo za število nekaterih ljudi (pri nas se je stavila v mestni občinski proračun že leta in leta bajna svota 7000 Din, kam je šel ta denar, celota ne ve in še nikdar ni dobila natančnega vpogleda v to) se mora dobiti tudi podpora za zgraditev bolnice v Ljutomeru. Po statistiki o napredku srezov naše banovine slovi Ljutomer kot srez, ki je na mrtvi točki in po svojem razvoju na najzadnjem mestu. Zahtevamo, da naša povsem umestna in najbolj nujna zadeva tokrat ne bo ostala samo na* papirju, ampak da jo boste vsi, ki ste poklicani kot voditelji za blagostanje našega ljudstva radevolje podprli. Z uresničenjem naših teženj po merodajnih mestih se bo na ta način postavil v Ljutomeru zavod, ki mora biti nam in našim potomcem v korist.
Veržej. Duhovne vaje bodo letos v farni cerkvi od 9. do 12. marca za fante, od 14. do 17. za žene in dekleta, od 17. do 19. marca za može. Vabljeni!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Letos obhaja naš daleč okrog znani Ferdinand Kukovec 88. leto svoje starosti. Jubilant je še zdrav ter čvrst, prava prleška korenina. Bog ga, naj ohrani še mnogo let. Obenem tudi proslavlja 601etnico kot cerkovnik pri nas. Zelo malo jih je takih cerkovnikov, ki bi vestno in redno opravljali svoj poklic v eni in isti župniji. Vsa čast našemu slavljencu, da bi še mnogo let opravljal svoj poklic. Bog ga živi!
Loče pri Poljčanah. Naša »bratovščina jeruzalemskega osla« dobro napreduje. Precej članov se oglaša od vseh strani in tudi iz sosednih far. Najbolj agilen med člani je oni mož, ki se za bratovščino celo v mariborskem »Večerniku Jutra« tako navdušuje. Saj smo ga pa tudi zato izvolili za predsednika. Pa je bratovščina privlačna še tudi za nežni spol. živijo bratovščina in njen agilni predsednik! — Sicer pa živimo mirno življenje postnega časa.
Sv. Vid pri Grobelnem. Pri nas se vrši v soboto 13 .marca živinski in kramarski sejem namesto 14. marca, ker je ta dan nedelja. Vstop za živino je prost, ter se vabite vsi kupci in prodajalci, v obilnem številu!
Radna pri Sevnici. T ->vne vaje. V Salezij. domu na Radni je vedno kaj zanimivega. To zimo smo priredili več vzgojnih ig<"~, pi-ademij in predavanj. Zdaj v postnem času so pa na vrsti duhovne vaje in si'- od 2. do ~>arca za žene in dekleta, od 12. do 15. marca pa za može in fante. Bomo videli, katera skupina bo šte-vilneje zastopana. Fantje nočejo biti nikakor zadnji, že napovedujejo svojo udeležbo tudi iz oddaljenih vasi ir pravijo, da se ne bojijo slabega vremena, ob lepem pa bodo za malo časa odložili deio v vinogradih. Tako je prav, saj je čas, ki ga posvetite duhovni obnovi,* prav dobro uporabljen.
Peter Rešefar rešetorl.
Sama vprašanja! Hrvatje stalno povdarjajo, da obstoja hrvaško vprašanje. Zdaj so tudi Srbi začeli postavljati srbsko vprašanje. Slovenci
imamo tudi slovensko vprašanje. Kmetje imajo vprašanje kmečkih dolgov in vprašanje cen kmečkim pridelkom. Delavci imajo svoje soci-jalno vprašanje. Obrtniki in trgovci imajo vprašanje svoje trgovine. Nastavljenci imajo vprašanje plač in pokojnin. In tudi jaz imam eno vprašanje: Kedaj se bodo rešila vsa £a vpra šanja ?
Ali Novačan še živi? Iz Slovenjgradca sem dobil vprašanje, da naj povem, če poslanec Novačan še eksistira. Sporočam veselo vest, da še eksistira, samo da njegov okraj za njega več ne eksistira, zato ga ni več gori.
Socijalistični zamorčki. Naši socijalisti so uganjali strašno zavist za tiste uboge dinarčke, ki smo jih Slovenci kedaj poslali za misijone med zamorčke. če le more, njihov edini listič o tej stvari napiše dolg članek. Sedaj pa je kar tiho, ko so njegovi somišljeniki zbirali denar za španske socijalistične bojevnike, čudno, da se mu ti dinarčki niso nič smilili! Seveda, oni smejo, oziroma so dosedaj smeli nemoteno zbirati prispevke za te rdeče šnanjolčke.
Mravlje rodi mravlje. Ko je poslanec Mravlj6 govoril v skupščini, so šle Srbom mravlje po telesu, tako strašno je govoril o klerikalcih, češ, da bodo vse Srbe žive požrli, šele zdravniki so pomirili Srbe, ko so jim dokazali, da mravljinčn. strup ni škodljiv.
Stranišče JNS. To pa se že vse neha! Mesto Laško, letoviško mesto, ima na levi strani Savinje samo eno javno stranišče in sedaj je gospod Roš zagrozil, da bo še to zaprl. Dovoljeno bo v bodoče samo za njegove pristaše.
Moderna brivnica. Ko sem bil v Laškem, sem v tej stavbi starega gradu zagledal veliko luknjo. Mislil sem, da je še iz turških časov. Vprašal sem svojega znanca v Laškem, kaj je s to luknjo, pa mi je povedal, da je to brivnica. Na tej strani se vtakne glava v luknjo, na oni pa stoji brivec in tako lahko mirno brije vsakega norca. Prvi poskus tega britja se je vršil na slovesen način sm pustni torek. Pametni La-ščani sami se tu ne pustijo več briti in bodo to luknjo ohranili, da bodo o primernem času laške JNSarje obrili.
Najnovejša pesem: Dežela Kranjska nima lepšga kraja kot štajerska in nje uboga raja.
Neverni Beneš. Predsednik čehoslovaške g. Beneš pravi, da ne veruje v novo vojno. Bo videl, da ni storil prav, ko ni veroval!
Abesinija črtana. V Društvu narodov so črtali Abesinijo, ker je bil ustreljen zadnji vodja Abesincev ras Desta. Da ne bi pozabili, na kak način se je to zgodilo, so napravili črto z rdečim svinčnikom. Jaz pa zdaj res ne vem, kako bo to: Abesinije ni več, Abesinci so pa še!
V Abesiniji je mir! Tako poročajo italijanski listi. Pozabili pa so dostaviti, da pri tistih, ki počivajo pod zemljo.
Neguš gre na kronanje. V mesecu maju bo kronanje angleškega vladarja. Na to slavnost je povabljen tudi neguš Selasije iz črtane Abesinije. če bi meni kdo rešeto vzel, jaz ne bi šel na slovesnost, ko bi drugemu rešeto dajali!
Dvoboj s kanoni. Na Madžarskem imajo navado, da se dva, ki sta si v jezi, ne stepeta, kot naši krvoločni fantje, ampak se domenita za dvoboj in se tam ali sabljata ali streljata. Zdaj pa sta bila dva visoka gospoda zelo jezna drug na drugega, pa sta določila, da se ne bosta streljala z navadnim smokresom, ampak s kauu-nom. Prosila sta zato vojno ministrstvo, da bi naj jima dva kanona posodilo. Ko sem to bral, sem se spomnil nazaj na dobre čase, ko so se vojskovali na tale način: Obe vojski sta prišli skupaj in sta se postavili v dve vrsti. Vsak je pripeljal seboj po enega petelina. Na dani znak
sta vojski spustili vsaka svojega petelina in ta sta se klala na žive in mrtve. Kateri petelin je zmagal, tista vojska je zmagala. Mislil sem, da bi Društvo narodov, ki si ne zna pomagati iz zadrege, ko grozi Nemčija z novo vojsko, da je treba ljudi moriti, da bi naj sprejelo ona dva vročekrvna Madžara, če že ravno nimajo petelinov. Enega naj da Društvo narodov Nemčiji, drugega pa Rusiji in ta dva se naj sedaj streljata s kanoni za zmago Nemčije ali Rusije, laz itak vem, da ne bi prodrl s tem načrtom. Vem pa tudi to, če bi res prišlo do pravega treljanja s kimoni, da onih dveh imenitnih gospodov takrat ne bo zraven!
POSlCdntC ¥€§!!.
Domače novice.
Požarna statistika. Dne 1. marca se je vršil v mariborskem Gasilskem domu občni zbor gasilske župe za Maribor desni breg. Na področju župe je bilo lansko leto 78 požarov. Škoda na zavarovanih poslopjih znaša 3,728.000 Din.
Neverjetno surov ter grozen zločin se je zgodil >5. II. na Bizeljskcm. Iz šole so se vračali: 131etni Egidij štetner, 151etni Avgust žnidarič in Karničnik. že v šoli so se stepli. žnidarič je zagrozil Štetnerju z bičevnikom, štetner pa je potegnil nož in je zabodel žnidariča naravnost v srce. Smrtno zabodeni je edini sin, pa tudi mladostni ubijalec, ki ni pokazal po zločinu nobenega kesanja. Ta krvav slučaj kaže, da je vzgoja naše mladine ponekod zavožena in bo treba začeti z večjo strogostjo doma in v šoli.
Kakih 63 let starega prosjaka so našli pri Ljubljani v Glinšici utopljenega in niso mogli Hoj doznati, kedo da je.
»Kmečka žena«, list za kmetsko gospodinj-Etvo«. Začel je izhajati v Mariboru, Koroška cesta 5. Izhaja vsak mesec enkrat in stane za vse letos 20 Din, polletno 10 Din. Prvo številko smo že razposlali vsem, ki so želele, da dobijo prvo številka na ogled. Imamo še teh številk na razpolago in prosimo, da se naročnice čim-preje priglašajo, ker se bo druge in naslednjih številk tiskalo le toliko, kolikor bo naročnic. — Ker žena res tri vogle hiše podpira, potrebuje svoj list, da pri tej pezi ne omaga. Možje, za Veliko noč naročite svojim ljubim gospodinjam list Kmečka žena! Pišite takoj po prvo številke na naslov: Uprava lista »Kmečka žena« v Mariboru, Koroška cesta 5. Položnic nismo priložili, pač pa poslali v posebnem pismu!
Pomladno dolžnosti. Ko nastopa pomlad, ima mati narava polne roke dela, ker mora vse zbuditi k novemu razvoju. Tudi to svojo pomladno dolžnost izpolnjuje narava, toda človek, ki vlada nad njo, vrši še več, tudi on pomaga naravi, kadar sama ne zmore svojega dela. človek ume s svojim duhom izkoristiti naravo kot pomočnico, ker zna izkoristiti njeno plemenito zdravilno rastlinje za preprečevanje bolezni in podaljšanje življenja. Mnogoštevilno plemenito rastlinje se uporablja v vseh mogočih področjih, da se doseže naravni zdravilni učinek. Najpopularnejše pa je takozvano pomladno zdravljenje s čaji iz preizkušenih planinskih zelišč. Iz takih sestoji med drugimi tudi obče znani Planinka čaj ljubljanskega lekarnarja mr. Ba-hovca. Tako zdravljenje je postalo tekom let v vsaki družini rekli bi neka pomladna dolžnost, ki jo radi izpolnjujejo, ker na udoben in naraven način dosega svoj namen: regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtoka, temeljito čiščenje prebavnih organov, kot črevesja, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd. Znaki nerednega delovanja prebavnih organov so v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, gorečica, pogosti glavobol, tesnobnostni občutki, pomanjkanje spanja, kakor tudi oboljenja po sečni kislini, hemeroidi, slabost srca, kopičenje maščobe, bolezni ledvic, nervoznost in mnoge druge živčne bolezni. V borbi proti tem boleznim in posebno še proti nastajanju istih je prej navedeni čaj izvrsten naraven in priprost pripomoček.
Prireditve.
Podružnica ZAKš v Mariboru vabi vse ab-eolvente kmetijskih in absolventke kmetijsko-
gospodinjskih šol bivše štajerske na širšo zborovanje, ki se bo vršilo v nedeljo dne 7. marca ob 9. uri dopoldne na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika (Drolc Vinko). 2. Kmetijska zbornica in nje pomen za absolvente kmetijskih in absolventke kmetijska - gospodinjskih šol. (Strokovnjak.) 3. Pomen zavarovanja uslužbencev vseh absolventov kmetijskih in absolventk kmetijsko-go-npodinjskih šol pri Pokojninskem zavodu, po vzgledu Češke. (Strokovnjak.) 4. Pomen dela absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol. (Plateis A.) 5. Zaposlitev absolventov pri občinah, glede novega občinskega zakona in pri kmetijsko-na-daljevalnih tečajih. (Doberšek Tit.) 6. Skupen nastop radi uradniškega položaja absolventov in absolventk kmetijskih šol s Srbi in Hrvati. (Drolc Vinko.) 7. Zaposlitev naših absolventov, ne pa drugih in tujih. (Markovič Anton.) 8. Izlet v Cehoslovaško in Avstrijo. 9. Kakšna naj bi bila »Brazda«, da bi odgovarjala našim zahtevam. (Bukovnik Martin.) 10. Izlet v Bolgarijo za zbližanje bratskih stikov. (Drolc Vinko.) 11. Ustanovitev okrožja absolventov kmetijskih šol v Mariboru za ozemlje bivše štajerske. (L. Lešnik.) 12. Ravno, udeleženci, ki so oddaljeni, naj pošljejo naslove, da se jim skupno naroči kosilo, na naslov: Drolc Vinko, inštruktor, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Zgornja Sv. Kungota. Mnogim, ki zadnjič niso mogli prisostvovati krasni igri »Krivoprisež-nik«, se nudi prilika, da si ogledajo to predstavo ob ponovitvi v nedeljo dne 7. marca, ob treh popoldne.
Remšnik. V sredi postnega časa, ko se je svet že nekoliko ogrel in —lorda duše za dobro tudi, priredi naše Izobraževalno društvo dve igri. Nista sicer posebno ref~! a podučljivi vsekakor, in nudilo se bo razvedrilo s poukom. Pridite v nedeljo 7. marca, popoldne na prir'-" tev!
Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo 7. marca po večernicah priredi pri nas Slomšekovo prosvetno društvo od Male Nedelje igro iz sodobnega življenja »Podrti križ« in sicer v Pergarjevi dvorani. Sodeluje tudi gdč. Horvatičeva od Sv. Križa. Prisrčno vabljeni!
Smrtni slučaji.
Prevalje. Smrt Slomšekove birmanke. V petek 26. februarja smo ob ogromni udeležbi pospremili iz Leš proti Prevaljam najstarejšo fa-ranko Rane Nežo. Gotovo bo vse čitatelje zanimalo, ako malo podrobneje pogledamo v njeno življenje. Pokojna Rane Neža je bila rojena 1. januarja 1840 na Mali Kopi na Pohorju. Bir-moval jo je škof Slomšek v Slovenjgradcu leta 1849. Vsa svoja mlada leta je služila. Ljudje so bili oblečeni tedaj čisto drugače kot danes, hodili so v cokljah leto in dan. Ko je bila prav mlada, ji je pravil neki stari možak, da ko bo kmečko ljudstvo hodilo oblečeno kot mestna gospoda in ko bo kmet jedel kavo ter se bodo ljudje po zraku vozili, da bodo takrat hudi časi. Nadalje je pripovedovala nam mladim: »Včasih je imel kmečki človek obleko iz domačega platna, gumbe si je napravil sam iz lesa, jedel je pa to, kar mu je na domači grudi zraslo.« Bir-mana je bila leta 1849 v Slovenjgradcu. Birmal jo je služabnik božji Anton Martin Slomšek. Ko se je birma končala, je rekel Slomšek sledeče: »Zdaj pa le idite iz cerkve, a čez malo časa pridite zopet nazaj, bom vam kratek nauk napravil.« Ko pridejo nazaj, jih je škof Slomšek takole nagovoril: »Zdaj, ko ste zakrament sv. birme prejeli, morate biti hvaležni predvsem Bogu, pa tudi botram in botrom! Vi botri pa morate za svoje birmance tudi lepo skrbeti. Če birmancu starši umrjejo, so botri dolžni skrbeti za dušni in telesni blagor svojih birmancev.
Zdaj pa botri peljite svoje birmance lepo Í3 cerkve, pa jim kupite breskve, oranže, fige in druge take reči, pa tudi krajcar dajte otrokom, da bodo pridni in da na svoje botre ne bodo pozabili!« Nadalje je pripovedovala: »Cerkev sv* Križ na Dravogradom so zidali leta 1874, a so jo podrli ter začeli še enkrat znova. Ko sem ], 1871 prišla na Leše, je delalo pri rudniku 1800 ljudi in vsi so dobro zaslužili. Tu na Lešah sem služila pri oskrbnikih, nakar sem se omožila z Imanom, ki ga je 29. aprila 1886 v jami ubilo in ga grdo razmesarilo. Vdova sem bila 10 let, nakar sem se omožila z Rane Jakobom, ki ml je pa čez eno leto in mesec dni umrl. S prvim možem sem imela štiri otroke, same fante, a so že vsi umrli, dečim v drugem zakonu nI bilo otrok. Leta 1885 je strela udarila v leško cerkev sv. Bolfanka. Ko so Lahi gradili železnico, Bmo jim pravili, da so »polentarji«, in ko je prvi vlak peljal, smo rekli, da se »hudi« pelje. Ko mi je bilo 18 let, sem prvič jedla kavo.« To; bi bil le drobec iz življenja Rane Neže, ki je bila v 98 .letu starosti. Bog ji ni dal dočakati 100 let. Nadvse je odlikoval pokojno izboren spomin. S tem je legla v grob priča vseh veselih in žalostnih dogodkov enega stoletja. Naj v miru počiva!
Sv. Jurij ob ščavnici. Dne 25. februarja smo ob obilni udeležbi sofaranov, sorodnikov in znan-' cev položili k večnemu počitku Lukovnjakovo gospodinjo Ano z Jamne. Pokojnica je bila še skoraj v najlepših letih, saj je zapustila užaloščenega moža in otroke, stara komaj 48 let. Bila je verna in prijazna z vsakim ter radi tega splošno priljubljena daleč naokoli. Svojih Sestero otrok je vzgojila v tistem duhu, ki se žal vedno bolj izgublja tudi na deželi, namreč v strahu božjem, čeprav so že vsi otroci nad 16 let stari, vendar jih je izguba skrbne in ljubeče matere silno bridko zadela. Naj Ti Večni poplača Tvoje dobrote!
Razbor pri Zidanem mostu. Dne 22. februarja je umrla žena uglednega posestnika na Polju, Antonija Namurš. V najlepših letih, staro 35 let, je Bog poklical na plačilo. Pri njenem pogrebu se je zgrnila cela župnija, tudi tujih fa-ranov je bilo mnogo, že drugi dan po pogrebu mlade matere se je zopet oglasilo mrliško zvo-nanje, ki je naznanjalo smrt 75 let stare poses tnice Mervič Marjete iz Cerovca. Rajni je bilo usojeno mnogo trpljenja, posebno še zadnja leta, ko so ji zavratno umorili v Krakovem sina in ga uropali. Naj prejme sedaj povrnjena trpljenje v življenju s plačilom v nebesih!
Dopisi.
Pobrežje pri Mariboru. V soboto dne 6. marca zvečer ob 7. uri se vrši v gostilni Papež v Nasipni ulici občni zbor krajevne organizacije JRZ za staro občino Pobrežje. Govorniki pridejo iz Maribora, člani in somišljeniki, pridite v polnem številu, da slišite poročila o splošnem političnem stanju in o občinskem gospodarstvu.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Prejeli smo: K sporočilu o koncertu Slovenskega pevskega kvinteta v Sv. Lenartu v Slov. goricah, ki ga je prinesel Va šlist dne 17. II. 1937, pripominjamo in popravljamo notico v toliko, da tukajšnja meščanska šola nima nikake svoje lastne telovadnice, ampak da je telovadnica, v kateri se je koncert vršil, dano v uporabo tukajšnjemu Sokolu. Zato odločno protestiramo, da si nekateri gospodje na ta način olajšujejo agitacijo: pri ljudeh, ki razmere ne poznajo, da jih vabijo v take prostore pod nedolžno krinko šolske telovadnice. S tem naši stvari več škodujejo kakor koristijo, zato si kot zavedni in dosledni katoličani enake primere v bodoče odločno prepovedujemo!
ENIK IN VZORCI ZASTONJ
Nove knjige.
»Lepa si, lepa si, "iža Marija!« Valovi ljudi po ulicah v Ljubljani o priliki evharističnega kongresa, valovi ljudi v Mariboru o priliki Slom-šekovih praznikov ... In ti valovi niso bučali, ti valovi so peli: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« Po vijugasti cesti z Otoč preko mostu in n abreg smo šli tiho. Ko smo prišli skozi gozdič na vrh, smo zagledali cerkev, dom Marije Pomagaj, pa smo zapeli: »Lepa si ,lepa si, Roža Marija!« Ob sestankih Marijinih družb se vsak mesec oglaša, kot da bi bila društvena himna: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« In v letu 1937 bomo ves mesec maj prepevali: »Lepa si, lepa si, Roža Marija!« Zato izidejo posebne Šmarnice, ki bodo imele za predmet premišljevanja po tej naši domači pesmi. Te edinstvene Šmar niče nam je natrgal znani pridigar, bivši spiritual v mariborski bogoslovnici, sedaj župnik na Hajdini, č. g. Alojzij Skuhala. Dve posebno značilni črti ima njegova knjiga: Praktična je in lepa! Mnogo se obravnava krivda in kazen človeškega rodu in pa milost, ki nam je bila dana po Mariji. Veliko važnost se polaga na evharistično vzgojo našega ljudstva in na češčenje sv. Duha, posebno še o binkoštnih praznikih in na Telovo, ki se letos praznujejo v mesecu majniku. šmarnice so prijetna knjiga, ki se čitajo kot črtice mikavno. Da boste mogli dobiti šmarnice pravočasno, prosimo, da jih takoj naročite. Knjiga izide koncem meseca marca 1937.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Viničarja s 4 delavnimi močmi išče dr. Marcius, Sv. Peter, Vodole 28, Maribor.	278
Deklo iščem, Bračko Friderik, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru, zmožno vsakega kmečkega dela.	281
ViniČarski zakonski par brez otrok se sprejme s 1. aprilom pri Sima v Poljčanah.	295
Pekovski vajenec se sprejme. Prednost ima, kateri že zna nekaj delati. Pekarna Ambroš v Dravogradu.	286
IVIajer s 3 delavnimi močmi se takoj sprejme. Košaki 39, p. Maribor.	274
Zakonca, penzijonist brez otrok, ki razumeta tudi nemško, se sprejmeta kot šafarja. Pekre vas, dr. Ernst Reiser.	276
iščem viničarja in majerja s tremi delavnimi močmi. Oglasi na poštni urad Sv. Marjeta ob Pesnici.	292
Hlapec starejši h goveji živini se sprejme takoj. Naslov v upravi lista.	287
50 Din na dan lahko vsak zasluži s prodajanjem novega predmeta. Pošljite znamko za odgovor. P. Batič, Ljrubljana.	285
J>ober zaslužek, najmanj 800 Din mesečno. Ženske imajo prednost. Treba nekaj denarja. Pojasnila daje Antonija Vuga, Tezno, Maribor.
297
Za majerja, vešč krmljenja in "oskrbe govede, kravje molže in krmljenja svinj, se sprejme pošteno zakonsko družino 3—4 osebe, in ,za hlapca za oskrbovanje volov in mlade živine, vešč vseh kmetijskih del, se sprejme zakonski par z nastopom službe 1. aprila 1937. Uprava graščine Negova, p. Ivanjci. Plača in natu-ralni prejemki se določijo ob sprejemu v službo. Skupni prejemki omogčajo dostojen živ-Ijenski obstoj.	179
Sprejmem pošteno deklico, katera ima veselje do gostilne. Potrebno nekaj kavcije. Naslov v upravi lista.	263-
Krojaštvo bi se rad učil. Naslov v upr. lista. 000
Razpis mesta občinskega delavodje z varščino 3000 Din. Pravilno opremljene prošnje je poslati semkaj v roku enega meseca po objavi tega razpisa. Uprava občine Sv. Benedikt v Slov. goricah.	253
Pri Starinarju na Koroški cesti .10 kupite veliko ostankov svile, delena, belo in rujavo platno, cajg, volno, barhent, moške in ženske srajce, hlače, predpasnike, oblekce, čevlje, nogavice, velika pernica 120 Din, blazine 15 D, postelje od 60 Din, omara, stoli, madrace. 303
POSESTVA:
Trostanovanjska hiša, trgovski lokal, velik vrt, na prodaj. Vprašati: Studenci, Erjavčeva ulica 20, Frank.	300
Posestvo 7 oralov prodam za 45.000 Din. Cer-šak 10, p. Št. Ilj v Slov. goricah.	254
Proda se lepo vinogradno posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravi lista.	271
Prodam posestvo 4 johe, sadno drevje, vinograd in njive. Marija Rižnar, župetinci, Sv. Anton v Slov. goricah.	277
Prodaja sadnih drevesc v Jelenovi drevesnici v šmartnu pri Slovenjgradcu bo vsake prve tri dni tednov meseca marca in aprila ob lepem vremenu. Cene od 4 Din naprej. Pismena pojasnila daje A. Jelen, št. Ilj pri Velenju. 299
Pri Starinarju Rotovški trg 4 celi teden prodaja ostankov cajga, volne, platna, oksforda, predpasnikov, sraj in drugega.	301
Ne zastonj, ampak res po zelo znižanih cenah čisto nove vzorce spomladanskega ma.nufak-turnega blaga, svilenih rut, moških in dečjih klobukov od 25 Din naprei Vam nudi trgovina Ivan Meško, Sv. Bolfenk.	305
Kmetije, gostilne in hiše prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26.	296
Mlatilni stroj in studenec s celo opremo se takoj poceni proda. Maribor, Betnavska 73. 308
Prodam hišo po ugodni ceni. Zg. Hajdina 54, Ptuj._298
Posestvo. Radi preselitve srednje posestvo na prodaj ob banovinski cesti blizu Ptuja. Poslopja zidana v dobrem stanju. Plačila ugodna: nekaj nad polovico gotovine, drugo na večletne obroke. Zglasiti se takoj. Naslov pove uprava lista.	307
RAZNO:
Kolesa od 500 Din naprej, Michelni plašči 50 D, Mercedes 40, zračnice 12, kal- :• ostali pribor najceneje pri Ivanu Meško, ov. Bolfenk. 304
Nova kolesa od 480 Din naprej z garancijo prodaja mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11.	__302
Zahvala. Marija Pilih, posestnica v škofji vasi, se s tem javno zahvaljujem drč Antonu No-vačanu, narodnemu poslancu, da je kljub temu, da sem mu prodala nekaj svojega zemljišča in dobila od njega aro, me prostovoljno odpustil iz obveze. — škofja vas, dne 23. februarja 1937. — Marija Pilih.
Lepe tiskovine
za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
Tiskarna s». Cirila
«Mariboru
Koroška c. S
Čekov, račun štev. 10.602
Teleion interurb.št.2ii3
Inserirajte!
UMBMUMIIUM1JM1IJMMMMMIB -1W-BMKBIJW J1LB1B1II1W11I—M- ■UimilJjMIfMII1 gnili IIBMUMU—m. JIH Mll-lUgMUlIMlfllUMIJ III l.!)IJftWTT"HHrV VinTTTTr"*
Ljudska posojilnica v Celju
, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in
hiš nad 5000 članov-posestnlkov z vsem svojim premoženjem.
POSESTVA:
Nova zidana hiša z velikim vrtom in vodnjakom na prodaj. Donik Rup., Tezno, Majstrova. 275
Dva vinograda pri Sv. Roku in Predelih, k. o. Šmarje pri Jelšah, proda Krekova posojilnica v Mariboru. Potrebne informacije istotam. 271
Lep vinograd v neposredni bližini Ljutomera na prodaj. Vzamem tudi hranilne knjižice Mestne hranilnice mariborske. Ponudbe na upravo lista v Maribor pod »Vinograd«.	265
V Mestnem vrhu pri Ptuju se da v najem 30 oralov posestva, vinograd, sadonosnik, njive, travnik in gozd. Proda se tudi posestvo 8 oralov, dvojno poslopje, vinograd, sadonosnik, njive, gozd. Naslov v Cirilovi tiskarni, Ptuj.
293
Enostanovanjska hiša na prodaj, Poizve se v pekarni Savnig, Tezni pri Mariboru. 279
Kmečko posestvo v izmeri okoli 15 oralov v Po-lencih se proda; cena Din 65.000, dve tretjini kupnine plačljivo pri pogodbi, ostalo eventu-aln ona letna odplačila; vprašati pri odvetniku dr. Horvatu v Ptuju.	257
RAZNO:
Spalnice, trde, gladke, politirane, zajamčena izdelava, od 4500 Din naprej pri: Novak v Mariboru, Vetrinjska 7, Koroška 8.	280
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	224
Lepenko raznih debelosti, belo in rjavo, naro-člte v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Za Veliko noč dobite za malo denarja krasne obleke in svilene rute, kakor tudi moške in fantovske gotove obleke. Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5.	283
Hranilne knjižice vseh hranilnic in bank kupimo takoj. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor. Za odgovor znam za 3 Din. 163
Vrvico (špago) vseh debelosti dobite v Mariboru v Cirilovi, Koroška cesta 5, in v Ptuju, Slovenski trg 7.	*
Cepljeno trsje, korenjake, sadno drevje dobavlja drevesnica Ivan Gradišnik, šmarjeta pri Celju.	223
Posteljne odeje, močno šivane (domači izdelek) samo z belo vato od 70 Din naprej, zglavnike, tuhne, izgotovljeno posteljno perilo, slamari-ce, koče, platno, vata, puh in perje po nizki ceni. Popravim stare odeje. A. Stuhec, Maribor, Stolna ulica 5.	294
žepne notese najugodneje kupite v naših prodajalnah. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.	_
Pisalna miza z nastavkom se proda. Pogleda se pri g. Klug^ Pesnica.	288
Za Veliko noč na novo dospelo raznovrstno blago za moške in ženske obleke, tudi zgotov-ljene obleke vseh velikosti, po zelo nizkih cenah. V plačilo vzamem tudi knjižice tukajšnjih hranilnic. Se priporoča: Fran jo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21.	000
Ovojni papir vseh vrst na malo in veliko v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Velika izbira ostankov, vsakovrstnih oblek, zelo trpežne boks čevlje, nogavice, hlače, perilo najceneje v starinarni Julija Novak, Maribor, Krčevina, Aleksandrova cesta 6.	289
Za barvanje oblek svilen in krep-papir iz Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
častna izjava* Gajšek Rozalija, posestnica, Vrb-no št. 16, p. Sv. Jurij ob južni žel., obžalujem, da sem gdč. Medved Pepco, natakarico, Vrb-no št. 5, zmerjala z raznimi nespodobnimi izrazi in preklicujem vse, kar sem glede nje • govorila. Obvezujem se, da jo v bodoče ne bom več žalila ter se ji zahvaljujem, da je odstopila zoper mene od sodnega pregona. —■ Gajšek Rozalija.	261
Vabilo k V. rednemu občnemu zboru Gospodarskega društva v Mariboru, r. z. z o. z., na Po-brežju pri Mariboru, ki se vrši v nedeljo dne 14. marca 1937 ob 14. uri (ob 2. uri popoldne) v prostorih gostilne »Mesto Ptuj« v Po-brežju, vogal Ptujske in Tržaške ceste, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko in poslovno poročilo za leto 1936. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Zadriižne zadeve.
7. Razno, člani se naprošajo, da v njih lastnem interesu pridejo točno ob določeni uri na občni zbor. Pobrežje, dne 25. februarja 1937. — Retzer F. 1. r. .načelnik. Kačičnik A. 1. r., član načelstva.	290
Kdor oglašuje,
ta napreduje)
ČLOVEŠKO TELO
IN NJEGOVO NARAVNO ZDRAVLJENJE
Pomlad je tu! Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in ga napraviti odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen se priporoča naravno zdravljenje s
PLflHIHKa čajem BAHOVEC
ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine.
»Planinka« zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Radi tega učinkuje 6—^te-
densko zdravljenje s »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju pri slabem in nerednem delovanju
črevesja pri napetosti telesa pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi
pri obolenjih sečne kisline in he-
meroidih pri obolenju jeter pri nervozi in živčnih boleznih.
»Planinka« zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah iz-renčo »Planinka« čaj Bahovec. Veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.— in poskusni omot D 3.50. »Planinka« čaj je samo tedaj pravi, če je zaprt in plombiran in nosi naslov proizvajalca:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana.
Reg. Sp. br. 14212 od 10. VII. 1934.
Novi paketi
OSTANKOV
iz mariborskih tekstilnih tovarn in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 15 do 21 m prima oxfordov, cefirjev, tou-ringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 15 do 18 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3 do 3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Dalje Velikonočni paket »Kosmos ZZ« z vsebino 3 do 3.20 m prvovrstnega volnenega sukna ali kamgarna za moško obleko ali za ženski kostum, oziroma plašč. Ta paket poštnine prosto za izjemno reklamno cono Din 276. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na: razpo-šiljalnico „KOSMOS" Maribor, Kr. Petra trg
Hranilnica Dravske banovine llaribor
Centralo: llaribor
v lastni novi palatf na oglu
Gosposhe-Slovenshe ulice, sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
27
Podružnica. Celie
nasproti pošte, prei Južnošta-ierska hranilnica.
RAZNO:
Papirne vrečice raznih velikosti tudi posamezne komade prodaja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Visokodebelne jablane in hruške Ia Din 8.—, skupna naročila Din 6.—. Dobite pri Knuplež Alojziju v Sv. Petru pri Mariboru.	234
Krasni moderni križi, oglejte si jih v Cirilovi knjigarni v Mariboru in v Ptuju.
Vinsko trsje priporočljivih sort, korenjake in sadno drevje nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfank v Slov. goricah, Ptuj.	1253
Svileno triko perilo, kombineže, nogavice, moderne usnjene rokavice, moške srajce, lepe kravate itd. vse v veliki izbiri in najnovejši modi. A. Paš, Maribor, Slovenska ulica. Šiviljske in modne potrebščineč	266
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Raznovrstno železnino, cement, apno, traverze, motike, lopate, štorjo, mreže za ograje ter vso poljedelsko orodje, kakor tudi orodje za kovače, ključavničarje, mizarje, dobite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki V. Kiihar nasl. Alfonz Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom.
264
Nekaj naših kanadk smo lani poškodovali s škropljenjem. Komur ne raste kako drevo, naj pride k Dolinšeku po drugo, dobi zastonj.
Krajevne razglednice po ugodni ceni izgotavlja Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Kupim dobro ohranjen šivalni stroj Singer. Ceh Bogomir, krojač, Senarska, p. Sv. Trojica v Slov. goricah.	249
Cepljene trte in koreničene divjake ter sadna drevesa nudi I. trsnlčarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik.	151
Izjava. Kovač Barbara, najemnica v Dobrovi pri Konjicah, obžaljujem, s čemur sem žalila nečaka Kovača Franceta, kmečkega sina iz Dobrove in mu obljubim dati mir. Kovač Kovač Barbara 1. r.	282
R€P0-
reznicc
za Din 370—, 500'—, 680'—.
Vzamem hranilne knjižice ali polje-delske pridelke v račun. 270
Kadrmas Jožef« Maribor
Melje, Kralja Marka 13.
Hranilno knjižico za 4000 Din Slovenjgraške zadruge prodam. Ponudbe na upravo lista pod »4000«.	251
Staro zidno in strešno opeko, traverze, tesan les in druge različne predmete za stavbe na prodaj: Ivan Lah, Maribor, Glavni trg 10. 260
IV I 2755/36—13
Dražbeni oklie.
Dne 23. aprila 1937 ob pol 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: treh osmink zemljiška knjiga Bistrica pri Rušah, vi. št. 127: cenilna vrednost: Din 31.202.28 vrednost pritiklin: s/8 Din 300., ki je že zapo-
padena v cenilni vrednosti zemljišča najmanjši ponudek: Din 21.002.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. 2. 1937.
256
-	v*;.--.
IV I 3002/36—11
Dražbeni oklie.
Dne 23. aprila 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hotinja vas, '/. vi. št. 196
cenilna vrednost: Dinl9.994.50 vrednost pritiklin: ni nobenih najmanjši ponudčk: Din 13.329.75.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogla več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni d>ski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. 2. 1937.
255
Dolinšekovo sadno drevje je priznano povsod. Drevesca pa Din 8.—, 4.— in 2.—. Zamenjam za drva, slamo in krompir. Dolinšek- Kamni-ca, p. Maribor.	267
vzajipina
zavarovalnica v ljubljani
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARFTAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
najbolje in najvarneje pri
SpodnjeStajcrski ljudski posojilnici
OosposKa ulica 23 f 1*101*11)0111
Ulica 10. ohtobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Ljudska samopomoč
reg. pomožna blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/1
Povcrjeništvo: Ljubljana, Tyrševa 34, naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu januarju 1937:
Oman Alojz, delavec, Sv. Lenart v Slov. goricah, Cviro Alojz, viničar, Polana, p. Slivnica, Stopar Frančiška, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje, Štruc Jožef, pismonoša, Crešnjevec,
Oberster Marija, pos. in trgovka, Zasap, p. Cerklje ob Krki,
Preskar Marija, posestnica in gostilničarka, Podsreda,
Voda Marija, prevžitkarica, Krčevina pri Ptuju,
Šimenc Marija, žena trgovca, Celje,
Novak Cecilija, posestnica, Varaždin,
Herber Ivan, grajski šofer, Gornja Bistrica,
Kogelnik Miha, prevžitkar, Sv. Vid, p. Vuzenica,
Bohm Marija, zasebnica, Maribor, Pobrežje,
Peruš Franc, posestnik, Sv. Primož na Pohorju,
Poznič Ana, upokojenka, Sv. Rupert,
Močnik Marija, prevžitkarica, Rihtarovci,
Klampfer Josip, delavec, Maribor,
Cestnik Mihael, posestnik, Loke,
Jauk Terezija, zasebnica, Maribor,
Imenšak Simon, mizar, Maribor,
Steiner Ana, zasebnica, Črni vrh, p. Sv. Jurij ob Taboru, Gostinčnik Josip, prevžitkar, Podgora, p. Guštanj, Valentan Johana, vdova po viničarju, Košaki pri Mariboru, Lubec Ana, zasebnica, Ptuj, Mlakar Marija, zasebnica, Ptuj,
Geiser Janez, zasebnik, Ledinek, p. Sv. Ana v Slov. goricah,
Roth Alojz, posestnik, Sp. Radvanje pri Mariboru,
Hausman Franc, trgovec, Radenski vrh, p. Kapela,
Pušnik Julijana, prevžitkarica, Sv. Vid, p. Vuzenica,
Kuk Jože, kaplan. Sv. Marjeta niže Ptuja,
Pončič Franc, pos. in mlekar, Moravci, p. Tošanovci,
Jaklič Ana, posestnica, župečja vas,
Tabor Ana, zasebnica, Radeče pri Zidanem mostu,
Vivod Anton, železničar v pokoju, Sp. Polskava,
Heužet Aleksander, posestnik, Zerovinci, p. Svetinje,
žumbar Jakob, prevžitkar, Gradišče, p. Sv. Barbara v Halozah,
Vuk Franc, posestnik, Ljubljana,
Semlič Leopold, prevžitkar, Crešnjevci pri Radgoni,
šmidl Neža, zasebnica, Petrovče,
Cijan Terezija, posestnica, Ljubljana VII.,
Horvath Franc, kleparski mojster, Maribor,
Vovk Alojzija, prevžitkarica, Prečna Loka,
Romih Pavel, prevžitkar, Grobelno,
Zwenkl Janez, vojni viš. upravnik v pokoju, Ranča, p. Pesnica,
Goliath Boštjan, nadsprevodnik v pokoju, Maribor,
Božovsky Kata-!na, vdova viš. rev. juž. žel. v pokoju, Teharje,
Vaupotič Miroslav, žena poštnega uradnika, Mota,
Prešern Jožefa, prevžitkarica, Poljčane,
Zavec Franc, viničar, Zavrh, p. Sv. Rupert v Slov. goricah,
Kodela Neža, zasebnica, Gaberje pri Celju,
Bartolo Marija, zasebnica, Hrastnik,
Kramar Marija, žena kov. mojstra, Gorče p. Libeliče,
Lešnig Ana, posestnica, Zerkovce, p. Hoče,
Kurent Ignac, zasebnik, Maribor,
Prijatelj Neža, prevžitkarica, Gor. Skališče, p. Velike Lašče, Cerne Marija, posestnica, Log, p. Krško, Kocbek Marija, prevžitkarica, Sv. Martin pri Vurbergu, Domanjko Anton, delavec, Sv. Lovrenc na Drav. polju, Praprotnik Marija, prevžitkarica, Stara vas, p. Velenje, Jeler Ana, posestnica, Sevnica ob Savi,
Gregorec Franc, prevžitkar, Desenci, p. Sv. Urban pri Ptuju,
Gabršek Fran, višji šolski nadzornik v pokoju, Ljubljana,
Rupnik Marija, viničarka, Polički vrh,
Vrenko Jera, prevžitkarica, Brežice,
Smolnikar Neža, zasebnica, Gornji grad,
Hvaleč Marija, prevžitkarica, Sp. Breg, p. Ptuj,
Fric Marija, prevžitkarica, Orehova vas,
Jaunik Jožefa, hišna posestnica, Maribor,
Smrečnik Marija, prevžitkarica, Bresternica,
Cajzek Josip, posestnik, Brezovce, p. Rogatec,
Pečovnik Ivana, vdova po naduti tel ju v pokoju, Celje,
Legailič Marija, posestnica, Zduša pri Kamniku,
Bastič Marija, zasebnica, Greta, p. Rimske Toplice,
Paurič Mari ja, zasebnica, Cenkova, p. Sv. Anton v Slov. goricah,
Otorepec Jakob, prevžitkar, Serovo, p. Šmarje pri Jelšah,
Ferlin Mihael, prevžitkar, Maribor,
Ziegler Peter, posestnik in krojaški mojster, Vuzenica,
Tome Ana, prevžitkarica, Sujica p. Dobrova pri Ljubljani,
Svetličič Marjana, vdova po rudarju, Studenci,
Jarc Josip, prevžitkar, Rogoza,
Logar Minka, žena obč. delovodje, Boh. Bistrica,
Papež Helena, upokojenka, Vel. Mislinja,
Bezenšek Ivan, prevžitkar, Slov. Konjice.
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v
skupnem znesku Din 529.550.—. Kdor še ni član »Ljudske samopomoči«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo za pogrebnino, in doto.
273	BLAGAJNIŠKO NAČELSTVO.
OBLEKE
klobuke, perilo, pomladanske novosti.
Lepa izbiral
URE
od Din 35.—
nanrei Budilke
Din 35-- . Urarska in zlatnrska popravila za 50°/, cenejša. — Steklo Din 2 -, pero D n 12'-Gefleralna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri Kari Ackcrtnann-u Ptuj, Krekova ulica 1,
Hajboljša reklama
i
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tiskovine,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoras-de, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-□oročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
risbama su. Cirila
u Mariboru, HoroSha c.S
Vam pomaga, da zopet pridobite ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih rastlin.
Ne bodite neprijatelji samemu sebi!
Obolenje kot MIJENE in bolečine pri MESEČNEM PERILU (menstruaciji) ublaži Hersan čaj.
Moti Vas DEBELINA?
Hočete biti VITKI? Potem uporabljajte Hersan čaj.
Zakaj trpite z REVMATIZMOM in GIHTOM, saj to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, katero Vam lahko olajša te muke.
Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMEROIDIH.
Resnično ne znate, da je Hersan čaj pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC dobro sredstvo.
Hersan čaj se dobi SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH v vseh lekarnah.
ZAHTEVAJTE brezplačno BROŠURO in VZOREC od:	95 »RADIOSAN« ZAGREB Dukljaninova ulica 1.
Reg. S. liro) 19834-33.
e2
Po zelo nizki ceni kupite
kamgarn za moške obleke, volneno blago za ženske obleke in plašče, izgotovljene moške obleke in hubertuse kakor tudi izgotovljene žen* ske plašče, svileno perilo ter ostalo manufak-turno blago vse v največji zibiri v veletrgovini
ANTON MACUN
Maribor, Gosposka 11I.8-IO
Pridite in prepričajte se!	284
Priložnostni nakup cvirn-barhent po 7 Din pri
I. Trpinu, trgovcu, Maribor
Vetrinjska 15.
167
Dražba zastavljenega blago

v Mariborski zastavljalnici, Gregorčičeva ulica št. 6, se vrši dne 10. marca 1937. Začetek ob 9. uri dop.
Sanaforif v Mariboru, Gosposka ul. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba L razreda 120 Din, EL razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
||!!!llillllll©IIIIIIIIIIHIIIM
! Knjižni dar Družb€ sv.Hohoria |
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim	g
v letu 1937.
i	s
1. Koledar za leto 1938. — Razen poučnih in praktičnih člankov bo vseboval več kraj- = ših povesti, skrbel bo za zabavo in objavil mnogo zanimivih slik. p=	2. Večernice: »Izgnani menihi«. — Povest iz druge polovice 18. stoletja. Spisal Ivan ==
S Zoreč. To je četrta knjiga »Belih menihov«, ki spadajo med najboljše sodobne ljudske povesti.
3,	Družinski molitvenik. — Poleg običajnih molitev, maše in navadnih pesmi bodo v = njem nauki in molitve za versko življenje družine, navodila ob krstu, prvem sv, obhajilu, birmi,
Fp zadnji uri, za rajnke itd,	S
=s	Kdor želi imeti molitvenik vezan, naj doplača za rdečo obrezo 5 Din, za zlato obrezo ==
pa 7 Din,
4,	Bajtarji. — Ta jedka in v živo segajoča proletarska povest se godi v naših dneh v še g okolici Kranja ter obravnava tudi lansko delavsko stavko- Prav vsak jo bo z zanimanjem bral.
5,	Preko morij v domovino. — Potopis, Spisal Jakob Grčar, V knjigi bo v besedi in sliki popisana daljna pot slovenskih prostovoljcev iz Vladivostoka v osvobojeno domovino.
6,	Življenje svetnikov. — 12, snopič bo nadaljeval s svetniki avgusta, ko praznujemo =5 ® toliko velikih in zlasti mnogo novih svetnikov, ki bodo tudi vsi opisani,	®
1 Vseli šest knjig samo 20 dinarjev! 1
®	_____s
|	Knjige za doplačilo.
Izšle bodo istočasno z rednim knjižnim darom,
1, Bolgarske novele. Izbral in prevedel Tone Potokar, — Knjiga bo nudila prerez bol-	= garske kratke proze in bodo zastopana v njej pomembna književna imena, ki jih bo okrog pet-.55 najst, — Broširan izvod 24 Din, vezan 36 Din,
= 2, Poljske novele. Prevedel France Vodnik, — Zbirka bo nudila bralcem lep estetski	55
p= in duhovni užitek, ker preveva vse novele izredno globoko čustvo iskrenega človečanstva, —	==
S Broširan izvod 21 Din, vezan 30 Din,	S
3,	Ptički brez gnezda. — Že davno je pošla ta čudovita zgodba o treh nepridipravih, ki	= jo je spisal Fran Milčinski, Povpraševanje po povesti ni usihalo, ampak celo naraslo, zato druga	j|| izdaja. Knjigo je posrečeno ilustriral H, Smrekar. — Broširan izvod 39 Din, vezan 51 Din,
4,	Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču. — Bujna domišljija, ljubezen do	= ubogih, nedolžna hudomušnost in napetost, to so velike prednosti nove Magajnove mladinske knjige, ki jo bodo tudi odrasli z užitkom brali. Ilustriral je knjigo Maksim Sedej. — Broširan	=5
{♦] izvod 12 Din, vezan 18 Din,	g
5,	Krompir. Spisal, inž. Rado Šturm, — Namen knjige je: opozoriti na vaStiost krompirja v domačem in narodnem gospodarstvu, na pravilno pridelovanje, odbiro, shranjevanje, na	¡5
== najvažnejše njegove zajedavce in škodljivce in učiti, kako naj koristno vnovčujemo ta pridelek,	=
® Slovenski gospodarji, ne pozabite naročiti to knjigo — mnogo vam bo koristila. Knjiga vsebuje	® tudi slike. — Broširan izvod 15 Din, vezan 24 Din,
Knjige naročajte istočasno z rednimi!
i a i Kdor se še rti prijavil, naj rte odlaša več, |
ker rok že potekal Naročila sprejema vsak župni urad. |
SlIllllllllllHM
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.