Rftinotnlst posveča skoro celo predzadnjo številko odgovoru ali pravilno zagovoru na utemeljene očitke »Slovenca«, »Domoljuba« in zlasti »Sk>venskega Gospodarja.« Posebno naše ugotovitve v »Slov. Gospodarju« z dne 14. februarja so ga močno zadele. Boji se pač za svoje naročnike, ki jih je pridobil med našimi somišljeniki še v dobi, ko je bil slovenski list in še ne Radičev priganjač. »Avtonomistov« zagovor potrjuje naše trditve. Mi smo slovenskim republikancem okrog »Avtonomista« očitali tajno, skrivnostnio (seveda politično) zvezo z Radičem: »Avtonoir.isjt« tega ne taji. — Dalje smo zapisali, da je »Avtonomist« imel nalogo, tajno in zvito pripravljati v Sloveniji tla za Radiča in njegovo nesrečno abstinenčno politiko ter da je botel vplivati na to, da bi naše ijudstvo pritisnilo na naše poslance, naj po Radičevem vzgledu ostanejo doma za pečjo: Tvidi tega »Avtonomist« ne zanika, ampak še danes, ko se Radič že bdpravlja v Beograd, piše: »O tem, kaj bi bilo boljše za Slovence, ali aktivno sodelovanje v parlamentu, ali pa začasna abstinenca, o tem bo sodila zgodovina.« Kakor se vidi, je »Avtonomist« v tem oziru hujši radičevec nego Radič saml — Omenili smo, kake navdušene č 1 a n k e je priobčal »Avtonomist« o R a d i č u, njegovi osebi, njegovih shodih, njeg^cvem političnem delovanju, zlasti, s kakim zaupanjem je pisal o Radičevih uspehih na Angleškem. Tudi tega stavka »Avtonomist« ne more ovreči. V zagovor pa piše: »Mi smo o vseh teh stvareh poročali, kakor je dolžnost vsakega lista, da poroča svk> jim bralcem, kaj se po svetu godi.« Ko bi bilo samo to, bi mi »Avtonomistu« ne bili očitali radičevstva! Ugotovili šmo tudi, da hoče »Avtonomist« v Sloveniji orgardzirati pose-bno republikansko »Udruženje slovenskih avtonomistov«, ki nameravajo ob- volitvah, kakor je videti, nastopiti proti Slovenski ljudski stranki. Tudi na to ugotovitev »Avtorvomist« odgovarja, da ima vsak človelc pravico poslužiti se svobode združevanja, da se čutijo slovenski republikanci močne in to zelo močne, in da se ne bodo ustrašili nobenega boja. Če »Avtonomist« vseh teh ugotovitev ne taji, ampak jih deloma celo izrecno priznava, potem se res čudimo, zakaj se je na te očitke tako na dolgo in široko zagovarjall Aimpak drugo je: S svojim dolgim zagovorom je hotel samo zabrisati utis ostalih naših očitkicw, ki so mu po pravici zelo neprijetni. Pred ¦ vsem onega, da »Avtono- mist« s svojo radičevsko-hrvatsko pobarvano pisavo boče pripravljati nadvlado Hrvatov nad Slovenci. Ali ima »Avtonomist« Slovence res za tako kratkovidne, da ne bi jasno spoznali tega-le: Če kak list tako poveličuje R&diča, priporoča njegovo politiko, hvali Hrvate zaradi njihove abstinence, kakor je to delal »Avtonomist«, ali ni pctem čisto jasno vsakemu otroku, da dela tak list propagando za Radičevo stranko med Slovenci, za zmagj hrvatstva nad Slovenci, da hoče kratkomalo spraviti Slovence izpod srbskega pod hrvatski klobuk, po<i Radičevo komando? Kako resničen je bil ta naš očitek priča najbolj dopis, ki ga je »Avtonomist« objavil leta 1922 in ki ga priobčuje zopet v predzadnji številki. V tem dopisu se pravi: »Radič se s svojimi poslanci dobro drži. Hrvati že utegnejo kaj dobiti z leti, ker jim ni za dnevnice. Mi Slovenci bomo pa figo dobili; če bomo pa kaj dobili, bcrno dobili le s pomočjo Krvatov. Hrvati so res občudovanja vredni fantje. Mi Slovenci ne bomo nič dobili, dokler ne bomo imeli junaške in korajžne republikanske stranke, kakor jo imajo Hrvati.« — No, danes vidimo, kdo je bolj cbčudovanja vreden in kdo se je boljše držal v politiki: ali Slovenci, organizirani po veliki večini v Slovenski ljudski stranki, ki so bili ves čas zi\ akiivno politiko v parlamentu, ali pa hrvatski Radičevci, ki danes preklinjajo svojo abstinenčno politiko, ki sd jo še pred Radičevim odhodom v London blagoslavljali. — Zgoraj navedeni dopis, ki se ga »Avtonomist« še zdaj ni sramoval objaviti, pa kaže tudi, kako prav smo imeli, ko smo zadnjič zapisali, da je »Avtonomist« s 1 o v e n s k i list — biL