j* i i ju # ii Silni slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, i Cihaja vsak dan lzvzemfi sedel} in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slayem&dK^ j in tiie UflitcdStnsv Issued every day eaee^ Sundays and tioBdagp^- TELETOM PISAJUTB: 4117 OOBTLAHDT. EnUwd M Second-Ola* Hatter, B^tmbn M, 1®03, at tki Port Oftos at Hw York. Y„ aadar tha Act af Oongrees af Mani S, 1171, rXLXFOH PISAUTX: 4CS7 OORTLAJTD«, NO 120. — ŠTEV. 120. NEW YORK, MONDAY, MAY 23, 1910. — PONEDELJEK, 23. VEL. TRAVNA, 1910. VOLUMS XVHL — LETNIK KVUL i Iz delavskih krogov. : Premogarji v lllinoisu. V državi Illinois so premogu rji pri-čeli zopet s strajkom; počivati mora sopet 75,000 premogarjev. — i Dosedanje počivanje ni bilo smatrati strajkom. NA RAZPOLAGO IMAJO $750,000.: Telegrafisti in uradniki Central New England železnice s0 dobili nekoliko poviianja plače. -o- Peoria, 111., 21. maja. Skupno zborovanje lastnikov premogovih rovov drŽave Illinois ter premogarjev, kte-ri delajo v tukajšnjih rovih, se je zaključilo brezvspeSno, kajti meti o-berna strankama ni prišlo do poravnave, tlasiravno je bilo pričakovati, j da premogarji. kteri že o tt!.. 33; Bfttfjnr Tttkajinji j' prodajalci premoga izjavljajo, da bo- ' de nejxisredna posle lica sedanjega 1 štrajka premogarjev v državi Illinois kjer Štrajka nad 70.000 premogarjev, takojšnja podražitev premoga, kar bode zlasti v Chicagu občutiti. Velikega pomanjkanja premoga sicer ni pričakovati, kajti v Chicago prihaja mnogo premoga iz izhoda, vendar se pa bode ta premog dražje prodajal, kakor do sedaj. -o-- V dvanajstletno ječo. Worcester, Mass., 20. maja. Bivši blniajničar South 'Bridge Savings Banke, .Iidin A. Hali, je priznal, da j? ukradel $104.000 denarja imenovanega denarnega zavoda. Povedal je tudi. |pKb|M, V. B. > 4' y^irrf lnnd ttMs Poslovanje kongresa. Zvezin deficit. V zvezinem senatu s0 pričeli z debato za pomanjsanje vojnih priprav, i kajti na ta način se lahko vedno naraščajoči deficit vlade pomanjša. POMANJŠANJE IZDATKOV ZA VOJNO MORNARICO. V zastopniški zbornici so se posvetovali o parniških subvencijah in o carinskem tarifn. -o- Washington, 21. maja. V zvezinem senatu je prišlo do živahne debate o proračunu za vojno mornari-. co. Debatiralo se je namreč o vprašanju, naj se li zgradi jedna ali dve novi oklopniei za vojno mornarico. Te debate so se udeležili pred vsem senatorji Clay, Hale. Gallinger in Burton. Tem povodom se je povdar-jalo, da letni dohodki zvezine vlade ne bodo toliki, da bi se z njimi za-mogli pokriti vedno naraščujoči izdatki, tako, da bode letošnji upravni deficit dokaj velik. To je pred vsem trdil senator Hale in to priliko je porabil za to. da je svetoval v pomanjsanje vojiiih in mornaričnih nabav. V svojem govoru za pomanjsanje vojnih priprav in stroškov za vojno mornarico se je sklieeval celo na bivšega predsednika Roosevelt a, kteri je bil tudi mnenja, da so vojna bremena itak že dovolj velika za naše ljudstvo. V zastopniški zbornici se je debatiralo o parniških subvencijah in za- | jedno tudi o carinskih razmerah, ki j so nastale med Zjedinjenimi državami in Canado vsled novega tarifa. O tem vprašanju sta debatirala republikanca Ames in Payne. Proti njima je nastopil zastopnik Pish iz New Yorka. Govorilo se je tudi o i povišanju denarne dovolitve za ta- j rifno komisijo, ktere namen je pre-' iskati vpliv novega tarifa na sedanjo' draginjo. > -T-O- • - . GROZOTE TOVARN ZA IZDELOVANJE JEKLA. Senzacij onelni podatki nekega delavskega vodje pred kongresovim odsekom. — Washington, D. C., 21. maja. Pred senatoviau odsekom za javno zdravje, kteri se sedaj posvetuje glede. usta— novitve posebnega zdravstvenega oddelka zvezine. vlade, so zasliševali Arthur E. Holderja, agenta organizacije Aimerican Federation of Labor. Ta je izpovedal, da so nek t ere tovarne za izdelovanje jekla v Pennsvlvaniji, kakor na primer tovarne Pressed Steel Car Co. v McKees Rocks, prave klavnice, v kterih se koljejo ljudje, oziroma delavci. Povedal je t-udi, da je izvedel, da se v bolnici neke take pen-nsylvanske tvrdke namenoma izvršujejo umori, ako je tako za družbo ugodnejše, samo da poškodovanim delavcem ni potreba dajati denarne odškodnine, kajti nekteri podjetniki so mnenja, da je vsekako boljše, ako je človek mrtev, 'kakor da je vse življenje pohabljen. Senator Scott je potem zahteval, da se mu pove ime te. tvrdke, in nadalje je tudi zahteval, da se mu pove ime onega človeka, kteri je dal tozadevne informacije Holderju. — Holder ni premišljal in je odkrito povedal, da je ta tvrdka Bethlehem Steel Co., in je še pristavil, da bode doprinesel vse potrebne dokaze, z kterimi bode podprl svoje trditve. Še preje je Holder povedal, da je v Ohio tie'ka tvrdka, ki se bavi z izdelovanjem jekla, o kteri se trdi, da je moralo v njenih tovarnah tekom zadnjih devet let pri delu umreti 1200 delavcev, kteri vsi so ponesrečili. Senator Smoot je dvomil o resničnosti teh navedb in končno je moral Holder prianati, da mu ni mogoče doprinesti dokaze iz pr-vega vira. 35 osob ranjenih. V Chicagu, 111., se je v nekem cirkusu podrla tribuna in tako je bilo nekaj nad trideset osob ranjenih. Vodja La Mano Nere pod $60,000 jamstva. Newariko sodišče je stavilo vodjo italijanske organizacije izsiljevalcev, Augusto Samo, pod $60,000 jamčevine; osumljen je napada z bombami. —o— LOPOV JE PRIBEŽAL IZ NEW JERSEYA V NEW YORK. In so ga prijeli in potem izročili pristojnim oblastim v državi New Jersey, oziroma v Newarku. -o- Sodišče 2. okraja v Newarku. N. T., je stavilo Italijana Augusta Sar-io. ki je baje vodja zloglasne italijanske organizacije izsiljevalcev in j norilcev, pod velikansko jamčevino! t* znesku $60.000. Dosedaj še ni niti s jedno tukajšnje sodišče kakega jet-j lika stavilo pod tako veliko jamče-1 rino, kakor imenovanega Italijana, j Samota, ki je že dolgo na glasu j iot vodja organizacije La Mano Ne-*a, so prijeli v New Yorku, in sicer rsled obtožbe radi napada z bomba-ni, cestnega ropa, vloma, nasilnega wihoda v tuja stanovanja, izsiljevalca in velike tatvine. Takoj potem, co je bil v New Yorku prijet, je dr-:ava New Jersey naprosila, da ga zroče tamošnjim oblastim, kar se je ;edaj zgodilo. Jetnika so poslali v etrtek v Newark. Pred petimi mesci je Sarno sta- j ioval na 5. ulici v Newarku, N. J., j oda. ko so tedaj razne druge člane j menovane organizacije prijeli, je leznano kam zginol. Vsled tega je: >ričekr policija tudi njega iskati. ■Bežal je v New York, kjer je živel i lajpreje pod imenom Augusto de: Martino v hiši 13 iztočna 117. ulica, šjer je pričel s trgovino s kavo. Od am se je kasneje preselil na iztoč-io 110. ulico, kjer so ga tudi prijeli. 5aprt je bil v Tombah, dokler se ni ;se potrebno odredilo za njegovo iz-očitev oblastim države New Jersey. Isem njegovih sokrivcev so že preje :aprli in sedaj so vsi zaprti v New-irku. N. J. iSarno je med drugim obdolžen. da je dne 30. julija 1908 z bombami napadel banko Salvadore d' Auria in 17. oktobra 1909 gostilno Vincenzo riuarrina. Oba poslopja sta bila ■ sled razstrelbe razdejana. V marcu 1909 je s strupom omamil svojega I rojaka Rafaelo Capagnolija in mu ! potem odvzel $710. Na isti način j je oropal tudi svojega rojaka Dome- j nieo Zerbano. 1 ' ' | Tudi njegove tovariše je sodišče' stavilo pod velike jamčevine, kterih najvišja znaša $15,000. -o-- TORNADO V OKLAHOMI. Tornado je razdejal mestece Mays-ville v Oklahomi. Več ljudi je moralo umreti. Pauls Valley, Okla., 21. maja. Včeraj zvečer je razsajal tukaj izreden tornado, kterega središče je bilo v Mays vil le, 13. milj daleč od tukaj. Imenovano mestece j? vihar popolnoma razdejal. Glasom« kasnejših poročil so razvaline ubile mnogo ljudi v imenovanem mladem mestecu..... Tudi mestece McCarthy v neposredni bližini Maysville je skoraj popolnoma zginolo iz zemskega površja. Tam so bile tri osobe ubite. Vihar je pokončal vse brzojavne in telefonske žice. Od tukaj so poslali rešilno mož-tvo nn lice mesta. -o- Smrtonosna elektrfluu St. Louis, Mo., 21. maja. Blizo Lovelace, 111., je zavozil spalni vagon Peoria železnice v nek tovorni vlak električne železnice. Pri tem* sta dobila dva uslužbenca železnice električen udarec 33.000 volt, tako, da sta bila na mestu ubita in da so nju^a trupla pri priči zgorela. Potnikom v spalnem vagonu se ni nič zalega zgodilo. Električne žice so potem padlo na razvaline vagona, kteri je zgorel. 'j Najnovejši čudež našega pravosodje. Bivši governor, ki je vlado varal s tem, da je skrivaril dragulje iz Evrope, da se je tako rešil plačan j a carine, je — obsojen. PLAČATI MORA $2000 DENARNE KAZNI. —o— Bivši governer države New Hampshire je imel pri sebi le $1900 v go- ' tovini, toda sodišče je vselo tudi denarno nakaznico. J -o- Bivši governer države New Hampshire, Frank West Rollins, je bil ob- 1 dolžen, da je varal zvezino vlado s ' tem. da je prinesel v deželo iz ino- 1 zemstva razne dragulje, za ktere ni 1 hotel plačati carine, vsled česar je 1 blago skril. To blago so pa carinski • uradniki našli in vsled tega se je.1 moral zagovarjati pred poroto zve- 1 zinega sodišča, ktero je bivšega go- ( vernerja spoznalo — krivim. Takoj, 1 ko se je obravnava pred newyorskim 1 zvezinim sodiščem pričela, je bivši;r »overner izjavil, da se spozna kri-i^ vim in vsled tega je bil obsojen v 1 plačilo denarne kazni $2000. Rollins 1 je imel pri sebi le $1900 denarja v gotovini, toda sodišče se je končno 1 zadovoljilo tudi z njegovo nakaznico. \ ktero je napravil za $100. Ko je 1 plačal denarno kazen, je ostavil 50- " iišče. I Ko je sodnik izrekel svojo razsod-• • • ' • l bo, je dejal, da je mnenja, da je bivšega governerja prestrogo obsodil, o-riroma strožje, kakor bi obsodil kakega navadnega državljana, vendar 1 je pa moral uvaževati. da je bivši joverner najbrže namenoma skrivaril z dragulji, in da ga je vsled tega absodil v tak« visoko denarno kazen. Rollinsa so prijeli dne 13. (v petek) maja, ko je dospel iz Evrope s g parnikom Lusitania, in sicer vsled tega. ker mnogo svojih predmetov ni deklariral. Tedaj so prijeli tudi njegovega sina in ženo. -o--, NOVA TEORIJA O REPU { HALLEYEVEGA KOMETA. > ( c Nek nčenjak je mnenja, da se je rep , kometa razdvojil in da je potem ' naša zemlja jadrala po praznem | prostoru med obema deloma repa. ( —-o— 1 KJoneem minolega tedna še vedno . ni bilo v New-Yorku vide t L Hal leve/! ■'i • * 1! vega kometa ie njegovega repa. Iz | Californije se pa poroča, da. so tam- kaj v petek po solnčnem zatonu ne- j kaj časa videli glavo imenovane zve- i zde, ktera pa ni imela repa. Tamoš-nja zvezdama se nahaja namreč zelo visoko, tako, da je obzorje večje. Po- ^ leg tega je v Californiji zrak tudi vedno bolj čist, kakor pri nas v New | Yorku. Tz Williams Bava. Wis., se javlja, da so na tamošnji zvezdami opazili neke vrste spektrum. ktero seza na obeh straneh preko solnea in vsled tega so nekteri zvezdoznanci prišli d0 prepričanja, da zvezde privlačujejo komet in da je komet, kakor tudi njegov rep že za nami, ne da bi naša zemlja jadrala skozi kometov rep. Ko se je komet približal naši zemlji, je slednja najbrže njegov rep odvrnila. Iz tega je izvajati, da se je kometov rep potem, ko se je približal zemlji, razdvojil v dva dela in da se bode sedaj zopet zjedinil. -o—-- Zopet potres v Costa Rrki Port Limon, Costa Rica, 21. maja. Včeraj je bilo zopet v raznih krajih Costa Rike čutiti potres. V San Jo- I se, oziroma v glavsno mesto republike so prišla poročila, iz kterih je razvidno, da j? vsled najnovejšega potresa moralo zopot veliko število ljudi u-mreti in tudi škoda je velika. V tukajšnji Iuti je tem povodom, morje zelo valovilo in je preplavilo vse ceste, ki so blizo morja. Baje je bil potres tudi na bližnjih, malih Antilih in kakor se zatrjuje, je škoda tamkaj, še večja, kakor v Cošta RikL j Zopet itajanski umor v našem mestu. V Flatbnshn, Brooklyn Borough v New Yorku so našli nepoznanega moža umorjenega. Nepoznani morilci so ga grozno razmesarili kajti krvave] je iz 15 ran. UMORJENI JE NARAVNO ITALIJAN. — Truplo so našli v malem gozdiču imenovanega dela mesta. — O morilcu ni sledu. ^ -o- V n>alem gozdiču kraj vodovodnega rezervoarja v okraju Flatbush. Brooklyn Borough v New Yorku, so včeraj zvečer našli truplo nekega nepoznanega Italijana, ki je bil očividno umorjen in nepopisno razmesarjen. . Na truplu pokojnika so našteli nič . manj kakor petnajst ran in poleg tega j je bil obraz umorjenca tako razrezan, ^ da ga sploh ni mogoče prepoznati. Morilec mu je odrezal tudi koma l ušesa ^ in nos. — Policija, ki je prišla takoj , na lice mesta, je mnenja, da je bil , Italijan na kakom drugem mestu u- J morjen in da ga je morilec šele potem prinesel v oni gozdič. Mogoče -e je urartor izvršil v italijanski kolo- 1 niji Pigtown v severoiztočnem Fiat- ' baishiT. Kakor je dognal zdravnik, se 1 je umor izvršil šele tekom včerajšnje- : ja popoludneva, kajti ko so nesrečni- ' ka našli, je bil šele dve uri mrtev. -1 Kakor rečeno, policija dosedaj še ' nima niti najmanjšega sledu o tno- 1 rilcih in dosedaj se jej tudi še ni po- 1 srečilo dognati kaj podrobnega o u- * morjencu. čegar ime še vedno ni zna- ; no. — ' -O---1 SOCIJALISTIČNA VABA. I _ I < Stranka je spremenila svojo ustavo, i da pridobi za-se tudi farmer je. t —o— , Chicago. 111., 21. maja. Pri kon- < veneiji tukaj zbornjočih socijalistov ! je prišlo do važne spremenitve nji- ' hove ustave. Spremenili so namreč 1 stavek, ki se glasi: "stranka naj bo- * de politična in naj bode v odločni : opoziciji vsem strankam. ktere so ustanovili posedujoči sloji'', tako. da ta stavek sedaj določa: <£da mora 1 Ijiti stranka v opoziciji proti kapitalističnim slojem." Predno je prišlo do glasovanja, vršila se je dolga debata. potem sg je pa sprememba sprejela z .">8 proti 38 glasovom. De-Iegatje. kteri so glasovali za predlog, so bili namreč mnenja, da spadajo k "posedujočim slojem'-' itjidi far-merji, dočim želi stranka pridobiti farmerje za svojo stranko. Končno se je odbral pošeben f-odsek deratih ' članov, kteri naj se bavijo s tem vprašanjem, o kterem morajo pri prihodnji konvenciji poročati. Konvenciji je predsedoval George H. Goebel iz New Jersey a. -o Massachusetts proti dohodninskemu davku. Boston, Mass., 21. maja. DrZavni senat države Massachusetts je z 23 glasovi večine odklonil predlog, vsled kterega naj se zvezina vlada spremeni tako, da bode mogoče uvesti zvezine dohodninske davke. Zbornica je že 4. maja glasovala o tem predlogu, kteri je bil tudi tedaj odklonjen. Važno! V zadnjem času se rojaki iz raznih krajev obračajo na nas bodisi potom brzojava ali pismeno, ako je kak sorodnik ali znanec na Ellis Island zadržan. Vsakogar prosimo, da naj nam naznani natančno: priimek, im* in parnik, s kterim je oni dospel, drnfftče I je nemogoče kaj pozvedeti. Za rojake ali njih sorodnike in znance, za ktere so vožnji listki pri nas kupljeni, nam1 je to lahko storiti, ker vemo vse drugo, ali za druge pa nemoremo vedeti kedaj so prišli in s kterim parnikom. Za take rojake naj se vsakdo obrne na: Slavonic Immigrant Society, 436 W. 23rd St. Ta družba bode gotovo na Ellis Island vse mogoče storila, ali .tudi njej je naznaniti parnik, s kterim J so zadržani dospeli. v . .»..• ■ «, ■ - , ...... . . i , .... Krasni novi in brzl parnik MARTHA WASHINGTON (Avstro-American proge) odplfafe v sreda dne 25. maja vožnja do Trsta samo 14 dni. do Trsta ali Reke - - $38.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane ... $38.60 do Zagreba .... $39.20 Južne republike. Knoxovo posredovanje. Državni tajnik Zj edin j enih držav, Knox bode posredoval med prepirajoč ima se republikama Peru in Ecuador in upati je, da ne bode prišlo do pričakovane vojne. SPREJETA PONUDBA POSREDO- 1 VALCEV. — Vlada republike Ecuador je sprejela ponudbo republik Zj edin j enih držav, Argentine in Brazila glede po-. sredovanja. Washington, 22. maja. Državni tajnik Zjedinjenih držav, Knox, se je tekom zadnjih dni mnogo trudil, da doseže spravo med republikama Peru in Ecuador in kakor se danes zatrjuje, mu je šlo vse srečno izpod rok. tako, da je sedaj baje mir zagotovljen. Poslanik republike Ecuador je včeraj | obiskal državnega tajnika, kteremu je r naznanil, da sprejme njegova vlada s hvaležnostjo ponujeno posredovanje Zjedinjenih držav, Brazlia in Argentine. ; Tudi vlada republike Peru je že preje izjavila, da se strinja z tozadevnim predlogom, tako, da diploma- i ličnemu delu obeh sovražnih si dežel sedaj ne preostane nič druzega, nego, da odpoklieeta svoje vojske, kteri sta zbrali na ireji. Ravnokar s? tudi iz španske poroča, da je španski kralj izdal svoj pravorek glede tega prepira. Kakor znano, stta že preje obe ] deželi zjedinili glede poravnave med- ; sebojnega prepira radi meje, tako, da sta obljubili, da bode t a storili tako, kakor bode razsodil španski kralj. , Vsled te razsodbe, je pa isedaj postal j položaj dokaj zamotan, oziroma tak. kakoršen še nikdar preje ni bil. Via- p da republike Ecuador je naznanila ' ameriškemu poslaništvu v Quito, da jej je špansko poslaništvo naznanilo, da je dobilo iz Madrida poročilo, da bode kralj svojo končno razsodijo izdal šele potem, ko bodeta imeli vladi i Peru in Ecuador priliko o zadevi se medsebojno posvetovati in diference direktnim potom poravnati. O tem 1 se je tudi državno tajništvo v Wash-I ingtonu brzojavnim potom> obvestilo.' VseM tega kraljevega sklopa je sedaj postalo skrajno potrebno posredovanje Zjedinjenih držav, Brazila in Argentine, kajti v skupni noti so vlade teh treh republik izjavile, da bodo ( spor poravnale v splošno zadovolj-1 nost, a ako^ie pride do pravoreka španskega kralja, kteri bi vpljival na položaj tako, da bi zadeve sploh ne bilo mogoče poravnati. Guayaquil, Ecuador, 22. maja. Pred-: sednik Alfaro, je v bližini peruyanske ; meje pregledal ecuadorsko vojaštvo. 4»tefO se je tamkaj koncentriralo^ za I slučaj, da pride do vojne z republiko Peru. Včeraj je predsednik odpotoval v Quito. General Flavis Alfaro, je imenovan generalnim govemerjem v Guayaquilu. Tukajšnje časopisje odobrava poskuse za sklenitev miru, oziroma poskuse za posredovanje z vlado republike Peru, kteri prihajajo od strani Zjedinjenih držav, Brazila in Argentine. Vse obravnave in razprave se vrše tajno, tako, da javnost o vsem tem ničesar ne izve. -o- ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVEN-; SKI DNEVNIK "GLAS NARO-j DA"1 i Iz Avstro-Ogrske. |Povodenj na Štajerskem. V dolinah ob Rabi je nastala vsled neprestanega deževja velika povo-denj, pri kteri je moralo devetnajst slovenskih delavcev vtoniti. —o— ŠKODO CENIJO NA MILIJONE KRON. Velik požar v Skočavi, avstrijska Poljska. Gašenje je bilo skoraj nemogoče in gasiti je moralo vojaštvo. -o- Dunaj, 22. maja. Tz Slovenske, oziroma Štajerske se javlja, da je v vasi Vaje v Rabski dolini nastala velika povodenj. ki je zahtevala tudi jmiogo žrtev. Povodenj j« nastala vsled dolgotrajnega deževja in neviht, tako, da je voda preplavila vsa polja in nižine. Skoda, ki je nastala vsled povodnji seza baje v milijone kron, oziroma v stotisoče dolarjev, vendar pa dosedaj ;e ui znamo koliko škode je napravila voda. Tudi nekoliko ljudi je utonilo, kajti voda je zalila neko kočo pri elektrarni, v kteri je stanovalo devetnajst slovenskih delavcev, kteri vsi so vtonilu Njihova imena dosedaj še niso znana. Opava, 22. maja. V Skočavi, okraj Bjelica, je nastal včeraj velikanski požar, kteri se je tako hitro razširjal, da domači irasilei niso zadostovali pri gašenju in da je morala priti iz drugih krajev potrebna pomoč. Na lice mesta je prišlo vojaštvo iz Bjeliee, o dkjer je prišla tudi iamoš-nja požarna hramba. Požar danes šo vedno divja, vendar je pa upati, da sa ga bode posrečilo pogasiti. Trst. 23. maja. Tukaj »o prišli veliki iredentistični zaroti proti avstrijski vladi na sled! AvMrijske oblasti v Trstu so sicer hredentistom vedno naklonjene, kadar se gr* za skupni nemško-italijanski nastop proti večini prebivalstva, ki je slovensko, vendar so pa v novejšem času postali ire-dentisti tako predrzni, da so bilo oblasti prisiljene na nje paziti in se zanimati za njihovo jxx'etje. Tako so tudi zasledile veliko in dalekosežno ire-dentistieno zaroto, vsled česar je bilo 'osemnajst osob aretovanih. Policija je i zaplenila pri iredentistih tudi veliko število spisov iz kterih so razvidne vse njihove zveze v Italiji. Vsled tecra je v kratkem pričakovati nadaljnih aretacij. ktere bodo kolikortoli senzaci-1 jonelne. -o—*- _ Boj z bančnimi roparji. I Wapanueka, Okla.. 2J- nuaja. Tujka jšujo People's National lianko so ; včeraj zjutraj nameravali štirje ro-i parji oropati, kar se jim pa ni posrečilo, kajti meščani so jih pričeli ta-i koj, ko so jih našli zasledovati, vsled I česar s je vnel boj z roparji. Jednega lopova so pri medsebojnem streljanju ranili. Roparji so potem ušli s pomočjo železniške drezine. Roparji so preje porezali vse brzojavne in tele-fonsk? žice. Grofica Tarnowska obsojana. Benetke. Italija, 21. maja. Dolgotrajna obravnava proti grofici Tar-nowski iz Rusije, odvetniku Prilju-kovu in dr. Naumovu, se je včeraj zaključila in sicer s tem, da so porotniki vse tri spoznali krive umora crrofa Tarnowskeira. Grofica Tamow-i . ska je obsojena v osemletno ječo. Pri-I ljukov bode moral sedeti deset in Nau-; mov tri leta. Obravnava je trajala J par mesecev. HiLAS NARODA!' (Slovenic Dally.; Owned and puMistictf by the " I ] Oov«nio PublUhhifE Go. (a corporation. J FRANK SAKSER, President VICT\)K VALJAVEC, Secretary. . LOUIS BENEDIK, Treasurer. | __| Place of Business of the corporation and j ■ddreseea of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New:York City, N. Y. 3a celo leto velja Hat za Ameriko in Canado. ........$3.00 pol leta. 1.801; " leto za meeto New York . . . 4.00 * pol leta za mesto New York . . 2.00 ** Evropo za vse leto . . . . 4-50 f' * •• " pollfeta.....2.50 f • " 44 četrt ieta .... 1.76 i! ' 1 J0GLA8 NARODA" izhaja vHak dan t vzemši nedelj in praznikov, --■i ——■ ' "OLAS NARODA" ("Voice of the People") araed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ftdvartItiamenta on I Dopisi brez podpisa in osobnoeti se ne flAtisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — tfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredit« ta nar "OLASNARODA- Hi Cortland t St., New Yoj^City. ■m , Telefon 4C»7Coitl*d« : II ,'A Tovarnarji io odškodnine. 9 —o— Povodom zborovanja organizacije ameriških tovarnarjev se je muogo govorilo tudi o odgovornosti podjetnikov za varnost delavcev, kajti o tem vprašanjfi se v novejšem času razpravlja tako v krogih tovarnarjev. kakor tudi v delavski]) kuugilt Posebeu odsek imenovane organizacije. kleri se mora baviti se posebej s tem vprašanjem, je izjavil, da je devetdeset odstotkov tovarnarjev s sedanjim j>ohižajem nezadovoljnih, Kljub t »-mu. da morajo tovarnarji in deloma tudi delavci sami plačevati velike >vote za zavarovalnine/ dobe ponesrečeni delavci, oziroma njihove rodbine in sorodniki jedva dvajset odstotkov one s vote, ktero so tekoru časa za zavarovalnino vplačali. Vst ostalo se potroši za sodne, odvetniške in upravna ter druge stroške. Od ,">00.000 nesreč, k t ere se vsako let« pripete pri delu v Z jed in jenih državah, bi se jih po zatrdilu imenovanega odseka dalo saj polovico preprečiti. ako bi se uvedle povsodi pravilne varu<*stne u&jedbe iu. naprave Vsled tega je končno imenovani od-s«'k priporočil, da se varnostne odredbe in naprave povsodi uvedo in da se mora uvesti tudi zavarovanj« proti evcntuelniin nesrečam. To stališče je toraj ravno tako, kakoršno zavzemajo tudi delavci. Pri tem s«- nam pa nehote vsiljuje vprašanje. čemu dosedaj tovarnarji,, kteri zamorejo to vprašanje najhitrejše rešiti. Še niso ničesar storili na tem polju* In čemu tudi vlada ali drža-va ničesar ne stori, da bi se to do- l 4 , Tovarnarji toraj izjavljajo, da se zavzemajo za uvedbo varnostnih odredb in naprav pri obrti in prometn, da se tako nesreče preprečijo. Istodobno se pa povsem odločno proti-vijo uvedbi zakonov, kleri bi jih prisilili tudi dejanski uvesti take naprave. Mesto tega pa nameravajo jrazpwiti velike nagrade za uvedlm in izumitev takih varnostnih 'naprav. Tovarnarji nadalje izjavljajo, da je želeti, da bi bili njihovi delavci zavarovani proti nezgodam, dočim se povsem odločno branijo, da bi država prevzela to zavarovanje. Oni namreč žele, da bi prišlo vse to v zasebne roke, ker potem bi jim bilo mogoče doseči, da bi morali delavci sami plačevati saj polovico zavarovalnih pristojbin, kar bi znaeilo naravno izdatno znižanje delavskega zaslužka. — Država naj toraj nima ničesar opraviti s zavarovalnino — to jp moto tovarnarjev. Cemu postopajo tovarnarji- tako, je prav lahko umljivo. Pravo skrb za varnost delavcev pri delu v tovarnah in prometnih« podjetjih je mogoče uvesti le tedaj, ako zahteva to država potom posebnega zavarovalnega zakona, potom kterega mora di> žava sama jamčiti vsakemu ponesrečenemu delavcu, da bode dobil odškodnino. In to je glavni vzrok, da tovarnarji in pod jetniki ne marajo, da hi se vlada vtikala v zadeve, kte-re sedaj sami rešujejo tako. imajo pri tein delavci škodo, oni pa dobiček. Z besedami se toraj oni potegujejo za zavarovanje proti nezgodam, dočim dejanski o vsem tem ne-čejo ničesnr vedeti. Tovarnarji toraj ravnajo ravno tako, kakor naši mazil jenci v atari domovini: ne sodite [io naših delil* in dajanjih, lemvoč ravnajte se po naših besedah! . "Vendar se pa delavci ne smejo več zadovoljiti z lepimi besedami od strani tovarnarjev in morajo vztrajati pri svojih zahtevah, vsled kterih jim mora držaja jamčili, za te^ da bodo v slučaju n*Sreče dobili od tovarnarjev odškudlliilO._________ Ife straSifc' otrok. Ni še dolgo temu, ko smo v našem listu poročaj i. da se je v Washing- j tonu. Penn., zgubil nek otrok. Ker ga ni bilo mogoče najti, se je potem mnogo ljudi napotilo k bližnji reki. ktero so natančno preiskali, ne da bi otroka našli. Zopet druge skupi-nje so iskale otroka po okolici, ozi- j roma po bližnjih gozdih, toda tudi to je bilo brezvspešnp, i Proti večeru, oziroma, ko se je že stemnilo, je pa šestletni deček sam prišel domov in svojo mater v strahu | vprašal — je li že oni mož, ti šteje; ljudi, odšel. Kak idijot je namreč dečku pripo-1 vedoval, da vladinr eirumeratorji od- \ i:eso on^ . otroke. kt-eri so poredni. Deček je tekom dneva najbrže materi nagajal in ko je potem videl, da prihaja vladin enumerator, je jedno-stavno ušel ua prosto in se tam skrbno skril, da hi ga "mož ne videl". Prestrašeni stariši so nnjpreje mislili, da je dečka kedo ukradel, ali da, se mu je pripetila kaka nesreča, tako. da so prebili ves dan v nepopisnem strahu in žalosti, dočim so vsi sosedje dečka zaman iskali1. Vse to je pa bilo delo kakega izmed milijofiov idijotdv, - kteri ' misli-, jo, da bodo otroci postali boljši, ako jih st rašijo.. • * * * Vsakdo na svetu bi moral vedeti, da je pri človeku, in posebej še pri otroku, najvažnejša stvar srčnost. Ako kedo zaupa sam v svoje zmožnosti. oziroma ako se ne boji vsake s*vari. zamore- brezdvomno boljše napredovati. kakor oni, ki je strašljiv in bojazljiv. Kljub temu je pa na svetu postalo na milijone otrok za vedno bojazljivih iu za vsako napredovanje in samostojnost nesposobnih*, in sicer jedi oo le vsled tega, ker so jih nespametni stariši ali pa tadi drugi ljudje v njihovi nežni mladosti strašili, ter jim pripovedovali pravljice o hudobnih duhovih, o peklu, o vragu in stičnih neumnostih. — Vse te nesmisli se morajo končati in ljudje, oziroma možki ali ženske, ktere nimajo dovolj možganov, da bi samostojno mislili, naj raje puste otroke v miru. da zamorejo sami razvijati svoje misli. Na svetu imamo na primer ljudi, kteri nikakor ne dopuste, da bi se kaka žival pretepala, češ, da potem izgubi vso srčnost, ki pa gredo pet minut kasneje k svojim otrokom in jih pretepajo, ter jim na ta način odvze-ino vso srčnost in zajed no tudi ljubezen. Vedeti moramo namreč, da vsaka otrokova napaka prihaja ali od matere, ali od očeta, ali pa od obeh. Ono. kar verpimo v otrokovo kri in njegove možgane — se ne da odstraniti s palico in vsled tega je bolje, da se daje otrokom lepe vzglede. Človek, ki pretepa svojega otroka, ne tepe neubogljivega dečka ali deklico. temveč sina ali hčerko uespa-n#tuih starišev... Pridigarjev« bči* Kriminalna pbvetifc. *6pisal JULIAN HAWTHORNE. • (Nadaljevanje.) ni. »Sredi avgusta, ko je elegantni svet že davno bil obrnil hrbet prašnemu Londonu, se je naenkrat raznesel glas. da se knez Saroni v kratkem oženi. V takil,i okoluostih je smatral londonski svet to vest kaikor kršenje družabne etikete. Bilo ui pač nobenega med nami, ki bi ne bil rad veliko žrtvoval, da bi bil priča knezove poroke, samo da bi mogel videti, bo li pri tako vseskoz konvencijonal-nem dogodku ostal takisto "on sam", kakor je bil pri enakih manjših dogodi j ajih. Naša radovednost je vsled tega, da je bila njegova nevesta v Londonu popolnoma neznana, postajala še neznosnejša. Slišali smo samo. da. je silno bogata, da li je pa stara ali mlada, lepa ali grda, črna ali bela. o tem nismo mogli zvedeti ničesar. In ne dovolj, je prinesla "Morning Post" še to vest, da bo mladi par takoj po poroki odpotoval v Ameriko, kamor je prevzel knez važna diplomatično misijo... Toraj absolutno nobenega upanja, da bi mogli zadovoljiti na kak način svojo radovednost. Vsled nekega slučaja se je moj odhod na letovišče zakasnil in porabil jem svoje neprostovoljno bivanje v Londonu, da sem šel obiskat Saroni-ja in ga v nas vseh interesu malo yp- prašat. Bil sem tako srečen, da sem ga dobil doma. t Ležal je v man je gracijozni nego komodni poziciji na, divanu. z jedno roko si je gladil brado,, z drugo je bobnal po naslanjalu in njegove misli so bile videti bogve kje... Na sebi je imel telovnik in lahek j suknjič iz finega belega kašmirja z ;l>ogatimi zlatimi okraski in okoli pa-;sa je imel ovito široko rudeče svil-; nato šerpo. Čudni kostum se mu je izvrstno podal in je delal njegov zagoreli obraz še zanimivejši, KV> me je zagledal, se je sklonil malce pokoneu in mi je pomolil svojo levico. (Nikdar niso mogli dopovedati Saroniju družabno razliko med desqo in levo roko.,..) Stisk njegove roke ni bil krepak, *a vedno topel in prisrčen. * i * "Veseli me, da vas vidim", je rekel. "Odložite svoj klobuk in sle-eite suknjič. LTlezite se potem na divan meni vis-a-vis, cigarete so na mizi, mrzel puna je tamle v srebrnem vrču. Tako; zdaj se bova pa lepo kaj pomenila.'' Cim je.dovolila vljudnost, pa sem začel: "Kake razveseljive novice sem eni o vas, Saroni? V:i hočete iti med blagoslovljene ?'' "Do, da", je odvrnil ravnodušno, se obrnil po strani, da mi je mogel videti v obraz, ter dostavil: "V dveh tedhili 'je irioja svafbtu'v u Iii nikogar v mest iT? da bi se mogel udeležiti zanimivega dogodka!*.' "No, saj vam tanko' vse povem!" j je vzkliknil, se nagToma pokadil po-' koncu in si segel z obema rokama v lase. "Sit sem lega skrivanja ux potajevanja. Toda — ali vam stvar ne bode predolgočasna? Pijte še malo punca!" "Punč je dober, vaša povest pa gotovo še boljša. Ven z njo!" j "Bojim se, da je moja povest ena najbolj vsakdanjih", je rekel Saroni. uprl komolca na kolena in potegnil rame gor do ušes. Je čisto navadna kupčija, saj me razumete! Dama i misli, da mora biti prijetno, ako jo ! bodo titulirali "svetlost", jaz pa J mislim —* no, da celo poletje nisem imel sreče pri kartah — voila tout! Nič drugega, kakor da se drug dragega kupiva. In ker ona ni naredila svojega ^euarja, jaz pa :iie svojega » odu, stane Va' drug drugega samo trud skupnega življenja, to je cela ..storja.'' Ta odkrita isepoved me je ne malo zabavala; ni bilo zgolj komično samo na sebi. ampak tudi čisto a la Saroni... Takemu primitivnemu človeku fcakor njemu se je moral zdeti zakon vsekakor dolgočasna, neprijetna institucija. Po njegovih nazorih bi ljubezen imela ostati vedno prosta in neuklenjena in ne smela bi biti združena z nobenimi nadaljnimi ceremonijami, kakor nas uče živali. "Zatoraj morem komaj obžalovati, ;da mojih prijateljev ni tukaj", je nadaljeval in leno iztegoval svojo elastično mišičasto postavo. "Ali je dama LondoneankaT" "Je nisem vprašal. Preživela je šest ali sedem let v nekem francoskem samostanu, da je dobila običajno naobrazbo. Stara je eaindvajset let, ima bledo, gladko larvico. rjave lase in rjave oči, imenuje se gospodi* na Medwin in ima dvajset tLjoč funtov šterlingov na leto. To je vse. kar vem o svoji gospici nevesti." "Ali", sem si tipal opounpti, "povedali mi niste še, ali ste zaljubljeni v svojo, bodočo ženojt" , Knez je "To. dragi 'mo.U je stvar, o kteiri še nisenj premišljeval^ ne spada Jc pogodbi. Kako bi tudi moglo biti? Videl sem jo pet ali šestkrat, seveda vedno v navzočnosti gospe mama. Govorimo o vremenu, 0 Franciji, o Italiji, poklonim s^ Ln se poslovim. Misliti na ljubezen, bi bilo oskruujenje spodobnosti v zakouu. To jo predmet, ki ga pustiva rajši na miru." "Dospeli bodete potem pozneje do njega", sem menil jaz. Saroni je vtaknil roke v žep in je šel počasi po sobi gor in dol. Čez nekaj časa je rekel: "To se mi zdi sila neverjetno." "In zakaj?" "Ker ljubim drugo." "Ali to ne gre!" sem vzkliknil s krepostno strogostjo. "Da. to je posledica vaše civilizacije. Ne dovolj, da moramo živeti z žensko, ki je ne ljubimo, ne. — ne smemo živeti tudi z njo ne, ki jo ljubimo. Ako bi se nikdar ne bil seznanil z gospodično Moore, tedaj bi morda prišel počasi do dolgočasne prijetnosti z gospodično Medwin... Kakor vidite, sem nasproti vam popolnoma odkrit. In zakaj bi ne bil? Najhujše je, da se pač ne da predru-gačiti!'" "Aa zakaj se ne poročite z gospodično Moore namesto z gospodično Med win ?" "To mi brani dvojno, ljubi mi. Gospodična Medwin ima denar, o kte-rem sem vam pravil, gospodična Moore pa. ima le sebe — stvar, dragocenejša, kakor vse zlato, zemlje,, s čjmier pa ne morem poplačati dolgov, ki sem jih napravil v vašem, veselem _________________________________________________.___________J___ Londonu. Drugič, ako vzamem pro-jjestfcaytinjo, i^gajiim svojo dedščino in mpj mlajši "^i-at* postane namesto mene- glava naše! hiše. Je dober dečko, ali v tej. poziciji bi mi ne ugajal. To se pač ne da premeniti." "In. kaj pravi gospodična Moore k vsemu temu?" Knez se je ustavil in je žalostno zmajeval z glavo. "To bi bilo zadnje,' kar bi storil, da bi ji šel pravit... Ona je strast-.na iu ponosna in me. ljubi iz vsega srea. Enkrat mi je rekla: "Ako,me prevaraš, skočim v vodo in slika mojega mrtvega trupla _naj te preganja žive dni!".. Nesrečen sem... Mislim včasih, da bi bilo bolje to-le napra-vitL" */ Rekši .je vzel majlien. s srebrom okovan samokres z mize in vtaknil cevko med svoje bele zobe. Nekaj v njegovem pogledu mi je dalo čutiti. da ni bila to prazna baharija... Ubogi knez s svojo užitkaželjno brezskrbno naravo se je bil tako zapletel v naši veliki družabni pajče-vini, da mu je misel, s smrtjo se osvoboditi iz nje. bila prva pred očmi. MoraiLčna stran takega čina mu seveda ni prišla nikoli na misel, ker je bil njegov življenski nazor ta, da sme vsakdo storiti, kar hoče, in naj zaupa na osodo, ki bode vse zopet spravila v pravi tir. Kakor starejši yi bolj izkušen člo-! vek sem mu naredil pridigo- in mu začel . kazati stvari y pravi luči — kakor se je zdelo, ne brez uspeha, j Svetoval sem mu tudi, naj gospodični Moore odkrito in pošteiuo-razloži i svoj položaj-, ona se potem: gotovo uda v neizogibno;... A glede na to [točko, je bil trdvratno nasprotnega i mnenja. Dokler se je dalo kako o-jgniti. ni storil nikdar ničesar, kar |mu je bilo neprijetno. Ko sera se slednjič poslovil od njega, sera bil i pravzaprav jako v skrbeh, kaj se bo iz vsega tega nadalje razvilo... Obiskal sem ga večkrat po item I razgovoru, a dobil ga nisem, žal, doma. Nekega dne pa sem ga srečal ravno, ko je prihajal iz svojega kluba in na njegovo povabilo sem ga spremi! na njegovo stanovanje. Ko sva'vstopila, je po svoji navadi-- vrgel s sebe klobuk in suknjič in se' zleknil po dolgem na preprogi pred [kaminom. Izgledal'je-jako potrto. ! 1 "Kar je novega, odkar sva se zad-Jnjlkrat videla?" sem vprašal jaz do-! bre volje. j -"Ona ve vse'", je odvrnil Saroni. ne da bi dvignil oči od preproge. • "Gospodična Moore?" Pok ima 1 je. ■"'Veseli me, da ste ji povedali. Kako je sprejela?" '•'Pisal sem ji", je odgovoril, "in dobil sem 1isti-le zavitek." Pokazal je na majhen zavitek v belem papirju, čigar naslov je bil pi-j san od ženske roke. Bil je že odprt in zopet z.Iožen skupaj. "Darila, ktera ste ji dali?" sem vprašal. Pogledal me je, ne da bi govoril. "Ali nI nič odpisala?" sera dostavil. "To je bilo vse!" je odvrnil tako žalostno, da se mi je zasmilil. "Ko bi me sovražila, ne bi mogla napraviti drugače." "Ko bi vas le hotela sovražiti, to bi bilo najbolje. Bilo bi znamenje, da bo prebolela in vas pozabila, Še pred n o jo bodete vi." ..... 7A -iaz nečem, da bi me pozabila; ljubim jo bolj ko nekdaj," je izjavit nepoboljšljivi. mjadeuič. "Verujte .mi",, sem rekel, "da je ,za vas sreča, da ste tako napravili. Vi in tudi gospodična Moore bddeta ; to pozneje še izprevidela." "Modro govorite, prijatelj, a modrost še ni vse", je odvrnil knez Saroni. "Tukaj", in udaril se je na prsa, "mi nekaj pravi, da ne bode tako končalo, kakor mislite vi. A jaz nisem danes nikakšen vesel družabnik, hotel sem samo, da zveste konec pesmi... Zdaj pa me morate prepustiti moji lastni neljubeznivosti. A rivederla!" - i Smeje sem se poslovil in mislil sem, da ga kmalo zopet vidim. A ni prišlo, kakor sem pričakoval. (Dalje prihodnjič.) LISTNICA UREDNIŠTVA. A. G.. South Chicago, IB. Za delo na polju so v vsakem mestu posedo-valnice in takih je gotovo tudi v Chi-eagu saj nekoliko na razpolago. Povprašajte tam„.kajti dela je sedaj pri farmerjih obilo in plača je tudi pri-lična. Kje jet Tukaj nas je pet bratov in iščemo Šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-čevasi štev. 6, občina Ambrus, Do-lenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj na znam* nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov nam naznani njegov na-slpv, dobi $10.00 nagrade. Naslov pošljite na* Mike Novak, 512 West, Chestnut St., U»4viUfl, Colo, — ! .i«4». u,> I is.\ .».i! : . E^LLER" i Pri zvinjenju, odrti- " | nah, sploh prenapor-| njpnju mišic, pri rev- matizmu, ncvralgiji in ^^^ ; ; enakih teikočah po-^Sr^^^P I maga enkratno vdrg- j EXPELJLER IC: i Dobi W V TM.fl / \l\t if2 ; i ]^luknj«h po 25 ^^^^^^^^^^^^ DOPISI. Johnstown, Pa. Cenj. gospod urednik:— Kar se dela tiče. v tovarnah še precej dobro delamo, toda v premo-goko]»ih pa še vedno štrajkajo in sicer že čez G tednov. Kapitalizem premogarjem neče povišati plače niti za en cent. Vzrok temu je. ker imajo vse družbe veliko italijanskih in poljskihi skabov na razpolago, tako. j da vsaj nekoliko premoga dobijo na j ilan. Rojakom ne svetujem hoditi j semkaj.za delom, dokler ne bode kaj bolje. Kadar se položaj poboljša, sc j^pdem že oglasil v našem listu, j .Opomniti moram tudi. oŠ!eno tvrdko Frank Sa-kser Co.? Ako se čutiš razžaljenega, kar Ti očita naš list "Glas Naroda". ali ne veš. kje iskati zadoščenja? Toraj naj za danes zadostuje in se Ti zahvalim za poslani list. zajedno pa svetujem, da prenehaš s pošilja t vi j o. II koncu pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Amerike. Na zdar! Fran Intihar. Browndale, Pa. Spoštovani g. urednik:— Poročati imam nekaj zelo važnega i o tukajšnjih zadevali in to je tako, da človeku kar srce trga pri mislih, kako še nekaj naših rojakov trdo spi v narodnem oziru. Videl sem že večkrat. kako tukajšnji člani društva sv. Josipu ponosno stopajo v paradi z regaljami na pršili z napisom "Krai-niseher Heiliger Josephs Verein". Forest City. Pa. Te tuje spakedran-ke nosijo mesto napisa v sladkem materinem jeziku. Ko sem nekoga iprašal. se li ne sramuje tega. mi je I odgovoril: "Saj imajo tudi drugi. " Ubogi narod! Se nekaj imam povedati. V naši koloniji Browndale, kjer smo {»o večini sami Slovenci, ki si v potu svojega obraza služimo vsakdanji kruh. smo sra že leta v miru in sreči uživali, j Sedaj je pa slana čez noč pomorila kali miru in sreče. Kot ponočni hudournik skalil je bistri studenc veselja med nami. Prišel je neki tre-Boglav iz Waukegana. Kakor pra-■ vi, je imel tam saloon in Bog ve, kaj še vse. Ilrž kot ne bo pa le ono res-t-nica, kar trdijo oui. ki ga dobro poznajo, namreč, da je pred pufom pri-i bežal semkaj in da so ga že tam po časopisih Iskali, tne da -bi zvedela, j kje se mudi. Ta človek dela zdra-: žbe med narodom in za vsako žal-jbesedo gre k sodniji, da tako poje j kruli drugim in sebi. Pri tem se naslanja na svojega svaka, ki ni niti i za las boljši od njega. Za danes njihova imena zamolčimo, saj se še Angleži in celo Poljaki zgražajo nad j njima, da je človeka, ki je ponosen : na svoj narod, kar sram. | -Pozdravljam vse rojake in rojaki-| oje širom Amerike, Tebi Glas Ndro-ga pa želim obilno vspeha. Vam udani Naročnik. i Indianapolis, Ind. Dragi gospod urednik:— Obljubil sem Vam. da bom prilično o nameravanem društvu samcev in za to sposobnih vdovcev poročal. Pri zadnji zaupni seji so se prerešetavale točke pravil, da član društva ne sme biti "zaljubljen", da se ne sme pet let oženiti, nakar mu društvo plača v slučaju ženi-tve vse ženitovanjske stroške. Kakor vidite, so pravim prav pametna. Prvič, ker ne bo "zaljubljen", ne bo naredil nikake neumnosti in budalosti. ostal bo pameten, in ko ga bo res že tista "muha" prijela, ne bo imel nikakih skrbi, ker bo društvo samo poplačalo vse ženitovanjske stroske. kterih menda ni ravno malo. Članarina znaša mesečno jeden dolar, ki se mu pa ob ženit- vi izplača kot ženitovanjski dar z obrestmi vred. Vplačane zneske zapade v korist drustyu le tistir komur /< .Z f.t - i. , I 1 , , . Ji u Iii se prišlo na sled. da se je zaljubil itd. Rekel sem že zadnjič, da našemu župniku tako društvo ni po volji: srda j hiti. kar more; vidi se. tla ima pred njim Št. več sfral.-.i. kakor so ga imeli drugi ljudje pred Hallevevim kometom. Ako sem prav poučen — i no, in kdor mi je to pri|H>vedov»l.i bo že vedel — ima zopet o ali <> parov "na piki", ktere hoče v prihod-; njih tednih pognati \ v zakonski jarem. Nekaj nas je pa le stanovitnih, ki bomo zdržali vse težkoče. Ko b<>-nio pa prav na trdnem, se Vara pa s kakim poročilom zopet oglasi Samee. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Ivan Koenig 7. družino iz Cutten-berg. N. J., v Rudolfovo; Alojzij Kralj^ iz IIi>t Springs. Ark., v Škoc-jan: Vinko Jelene iz Ihimas. Ark.. v Plesce; Fran .Jordan i/. Crotton Falls, N. V., v Plesce: Antonija Hab-jan, Antonija Setnikar iu Roza Za-bretl iz New York City v Domžale: Ljndevit Erjavce iz Brooklyn. N. V.. na Ig; Peter Strubej iz Girard. Kansas. v Trbovlje; Terezija Kuhelj /. otroci iz Cleveland. Ohio, v Ljubija-no; , Josip Stariha iz Joliet. IU.. v fl-rnomelj; Rok Malnar iz Haler. Arkansas, v Gerovo; Ivan Kovač iz Haler. Ark., v Plesce; Filip Cop iz Ila-I ler, Ark.. v Čabar: Štefan Peček in Ignac Majdič iz Alexandria. Pa., v Pitomač: Igyac in Marija Krištof iz Forest City, Pa., v Št. Vid; Jurij Roklič iz Chicago, 111., v Samobor; 'Anton Moračič iz New York City v Reko; Ivan in Antonija Gregorič iz South I.orain, Ohio, na Rakek: Ivan Zaje iz Red Lodge. Mont., v T roja-!ne; Ivan Grebene iz Red Lodge. Mon-[taita, v Hrovačo; Andrej liostič iz (lowailda. N. Y., v Kranj; Ivan Si-niec z družino iz Indianapolis. Ind.. v Rudolfovo; Ivan Kuman iz Rock Springs. Wyo., v Poljane; Anton liogataj iz Superior. Wyo., v Rovte; Marin Banič iz Indianapt>lis, Ind., v Vrh; Mat. Kolone iz Herminie. Pa., v Trbovlje: Ivan Iiorber iz Pittsburg. Pa., v Brežice; Ana Strucelj star. in Ana Strucelj ml. z otroci iz Calumet. Mich., v Črnomelj; Andrej Bačič in ; Mate Knkič iz Edinburgh. Pa., v jMatulje; Toni Frankovič iz Edinburgh, Pa., v Trst; Anton VidriLi z družino iz Independauce. Colo., v | Rajhenburg; Ivan Lilek iz Joliet. IU.. v Črnomelj; Mat. Babič iz Joliet. 111.. v Dragatuš; Jurij Ivuzma iz Joliet. 111., v Dragatuš; Gregor Mejak in Josip Ivančič iz Wintbrop, Cal., v Lan išče; Jernej Pečnik iz Indianapolis. Ind.. v Mozirje; Alojzij Lehan iz Indianapolis, Ind., v Puš-njo. Vsi ti potniki so kupili parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 82 Cortlandt St., New Vork City. Iščem mojega bratranca IVANA BRATIvOVIČA. Pred tremi meseci je bil tu na Ivavlor. Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph Bratkovič, Box 371, Ivavlor, Pa. (21-23—5) |--I Kje je moj prijatelj ANTON NOVAK? Doma je iz Trnovega. Za njegov naslov bi rad zvedel, in ker vem, da je čitafelj lista, zato ga prosim, da se mi javi. — Alexan-1 i*idi brat, koji se mučiš v tovarni ali v gozdu, ter pozabi težnje tvojega vsakdanjega truda za par ur, kar ti gotovo ne bo žal. Za dobro zabavo, izvrstno godbo, fino hladilo pivo ter izvrsten prigrizek in vsestransko zadostno postrežbo bo skrbel odbor. Vstopnina za gospode je $1.00; gospe ill gospodične so vstopnine proste, otroci tudi prosti in pijača brezplačna. , Za obilen poset se priporoča (23-27—5) ODBOR. NAZNANILO. Slov. kat. podp. društvo sv. Alojzija štev. :S(» J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., naznanja, da se vrše redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v svoji lastni dvorani na Chestnut ulici. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne pri-sj>evke. Nekteri člani, ki se radi oddaljenosti ne morejo sej udeleževati, naj pošljejo svoje mesečne prispevke novo izvoljenemu I. tajniku: Frank Perko. L. Box 101. Conemaugh. Pa. _(23-25—5) NAZNANILO. Sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo tužuo vest. da je moja soproga, oziroma na.ša mali in tašča dne 20. t. m. ob 1 ^10. uri zjutraj. previdena s sv. zakramenti, uda-na v božjo voljo, po dolgi mučni bolezni v Gosj»odu zaspala. Pokojuica hode prenesena k zadnjemu počitku dne 22. maja ob 1. uri po}H>ldan na pokopališče sv. Petra in Pavla. •Bodi ji lahka tuja žemljica! Žalujoči ostali: Anton Kiorenčan, soprog. Antonija, Marija in Ivanka om. Rus, hčere. „ Josip Russ, zet. Gorniania, W. Va_ 20. maja 1910. (23-2-i—o) O ženski lepoti. ' 0 ljubezni, ki se je vnela na pivi pogled, so ,peli že najrazličnejši pe-1 psuiki (v vseli mogočih jezikih, po- -pisovali so' jo romanopisci in slave i jo tu«li narodne pesmi. V bistvu so1 to samo slavospevi na neodoljlvo moč ženske lopote. Ljubezen na prvi | pouVd ne pomeni — v navadnih be-. sedali rečeno — nič drugega, kakor' da ima žensko bitje — lahko je tu-, di moški — ki se zdi gledalcu ali j gledalki lepo, tako moč, da razvna-me v srcu ljubezen, da je torej .telesna lepota prva in posrlavitna provzročitejjica ljubezni ne glede na to, kake lastnosti ima dotično bit j? i I ženskega ali moškega spola. Kaj je Jep<>. kaj se more in sme ; i imenovati (absolutno lepo? Na tcf vprašanje so odgovorjali že zelo zna- ■ u niti estetiki, a vsi njihovi odgovori so puhli in ne morejo nikogar zadovoljiti. Že preprosti narod je spoznal. tla na to vprašanje sploh ni mocroče dati nobenega odgovora, rek-ši. d'i "vsake oči in ti jo svojega malar ja''. S tem je povedano, da vsak človek lepoto i>o svoje umeje in da izvira to umevanje iz čisto itidivi-dualnega čustvovanja in naziranja. ! Lepo je za vsakega človeka to. kar mu mraja. T. pota je stvar okusa in j prav nič drugega. To velja tako za mnetnost. kakor tudi za ženske. Telesna lepota je brez dvoma ve-• lik faktor v ljubezenskem življenju. | toda edinj faktor to ni. Življenje J nam to dokazuje vsak dan. Koliko je nasvetu lepili čensfc. ki si vzlie svo-h t«d«">iri popolnosti n" morejo pri-! dobiti pobe n*'ga moškega srca. Ta-, ke ženske imajo pač ninoio častilcev, | a v-a k jih zapusti že po kratkeh ča- j >u. vsak se odvrne od njih, četudi se • i jim je približal s toplim srcem, raz-! vnetim od njih lepote. Telesna lepota zamore sicer vneti ljub-zen ali sama je ne more ohra- \ niti. V to je potrebn. da ima lepa ' f žen-ka tuli lepa ali prikupna duševna svoj.-t va. Ta svojstva !sicer vobče niso v stanu ljubezen vzbuditi pač pa so potrebna, da poglobe vzbu- j jeno ljubezen in da ji dajo tudi trajnost. Ženska, ki je samo lepa. a ni-[ ma takih duševnih lastnosti, ki jo! F dela i" riniiatičuo, ne bo nikdar de- I . ' iB ležna prave ljubezni. Umetnost davno preteklih časov, I nam priča, daso nekdaj bili ljudje tcIc>uo mnogo lepši, kakor so dan-1 liano. Takratni narodi — med njimi pred vsemi d: urin ji Grki — so s telesno 1 jK>to uganjali pravi kult. i kar je sieer ]K>polnoma olgovarjalo njihovi naturalistični veri in posve- i * i \ al i so spopohi jevan ju telesne lepote najv čjo pozornost. Ne samo •la je vsak posameznik za svojo o- J sebo na to pazil, tudi javna oblast je | /a to skrbela. Njena briga je bila pripraviti celo pleme do čim večje le-i pote. Iz tega prizadevanja je izviralo gojenje plesa in raznih drugih te- ; 1 snih i^er. Grki so gojili vse, kar je I telo razvijalo v lepoti in harmoniji. ! Mistične vere so to uničile. Vere, j ■ ki -o učile, da je življenje samo pre- i | >ku-nja za v čnost. ki so smatrale go-j • i.i če-četi je telesne lepote za greh in pogubo ter ubijanje telesne j lejmte /.a zaslaženje. Eksaltirani ljudje >o to zaničevanje telesne lepote pri tiral i celo do skrajnosti in se po-vzpeli do blaznega naziranja, da je eelo t 1 e-ua zanemarjenost in ne- j ' /a-iu/.enje. 1 o zaničevanje in uničevanje telesne lepote j • provzročilo kaj žalostne |*o-lrdiee. Telesna lepota je ze- : To nakovala. Tako lepih Ij-udi, ka-kor -u jih upodabljali >tari Grki. dan- .< dan - spoli u več. kajti če se dobe tn ii posamezn-e osebe take popolno- so t" samo izjeme. j Nekdanja telesna lepota se je do tia-ili dni ohranila ]• deloma, toda -upa: i je, da se človeštvo zopet razvije do večje telesne lepote. Mistične J ce so namreč izgubile že večji del i ■-vo .--a upliva. Človeški rod se vse bo! j zaveda, lepota dandanašnje- ženske obsfo- l .h i/ dveh delov, namreč iz naravne s hpote in iz pripomočkov, ki t " ■ .naravno lep«►<«» f-|>opolnujejo in ■ sprav l.jajo do več j-i veljave . i \ starih časih niso igrali ti pri- 1 pomocki nobene posebne vloge in je ! bila odločiln.a edinoJe lepota telesa. I lindanes j. i() -eveda drugače in bi ! tudi naj popolnejša lepota tele.sa ne ' • "_•!;» priti do velave. Kdor torej )■ dandanes govori o ženski lepoti, ima c \<-dno v mislih -nmo h.poto s tistimi \ mnogoštevilnimi pripomočki vred, ki \ s4 varjajo. jpei»t no podobo in brez ka- * t vri h si ženske s{»loh ne more- 0 trni pripomočki igrajo predli vsem fcsje važno vlogo. Lepi, to je gosti, dolgi lasje enotne barve^so že sami po sebi eden prvih naravnih kinčev vsake> ženske. Služijo pa tudi kot pripomoček za spopolnitev le« pote cele glave. S primemo frizuro se namreč dajo ublažiti ali tudi prikriti različni nedostatki obraza in glave sploh in ustvariti harmonijo, ki more dati tudi ne posebno lepenau obrazu neki čar, kajti frizura upliva na fizijonomijo in zato je že od nekdaj veljala frizura za neke vrste uma t .nos t in se pri izbiranju frizure vedno razodeva individualni okus do-tične ženske. Če sta glava in obraz sama na sebi lepa, se da pri ženskah spoznati -amo tedaj, kadar imajo razpletene lase. A kdaj je žensko — razen otroke — videti z razpletenimi lasmi? Pač samo slučajno in čisto je izključeno, da bi še? kdaj 'Gretchenfrizura postala moderna za odrasle ženske. Taki modi se ženske ne bodo nikoli več udale. ker prav dobro poznajo važnost umetne frizure in dobro vedo, kaj bi izgubile, če bi obveljala najnaravnejša in najpriprostejša noša las. Za (izpopolnitev frizure oziroma eele glave služi t*tdi klobuk in samo žensfke, ki nimajo čisto nič čuta za iistetsko lepoto, so zmožne, nositi na ulici n. pr. športne čegiee. Klobuk je velevažen toilet ni pripomoček vobče in pose be še važe« za priredbo ženske glave, ker lahko znamenito modificira izraz obličja. O barvi las ni treba srovoriti. vsaka barva je lepa; črnolaska, rja-volaska in plavolaska — v^aka ima -voj čar, glavno je, da se barva kože vjema z barvo las. Btondinka, ki i-ma n. pr. temno polt. ni nikdar lepa. Oči so tudi različne barve in kar velja o tem oziru o laseh, velja tudi o očeh. Male oči z nizkimi obrvmi seveda niso lepe. Kako morajo biti vstvarjeni nos. liea. usta in brada, to se da samo naslikati. ne z besedaJiii povedati. Obči predpis estetike je. da morajo vse linije harmonirati. Kar kvari harmonijo. to je pomankljivo in kolikor več je pomankljivosti toliko grji je dotieni človek. Pogoj, da naredi fcrlava lep vtis j.' dalje, da stoji na priir.teraem in rib "-nem vratu. To gibčnost mora i-rr.eti ženska tudi v taill^ ki deli život v dva dela. Kdor hoče spoznati lepoto ženske rasti, mora žensko gledati iz neke razdalj* in sieer kadar hodi. kajti po hoji je mogoče uganiti kake so v obče telesne forme opazo-vane ženske. Samo lepo zrasel in razvit t-lovrk i-ma lepo hojo. namreč lahko in elegantno. združeno z lahkim gibanjem v bokih. Hoja daje celo priliko sklepati po njej na osebna nagneaija: na okus, na vzgojo, na eleganeo itd. Lepa ženska mora seveda imeti popolnoma proporeijoniran život, ker tudi pri životu je harmonija oblik odločilna za celoten vtis. K lepemu životu spadajo seveda tudi lepe none, ki morajo biti ozks> in ne prekratke. Majhna noga sama na sebi Še ni lepa. Ozka. Četudi daljša, noga je vedno lepša. Ženska, ki ne skrbi, da nosi vedno popolnoma brezhibno obuvalo, grcži proti vsem pravilom dobrega okusa in je ravno tako malomarna, kakor tista, ki je zanikerno optav-jena. * Hvaležno bi bilo. pisati tudi o ženski obleki z ozirom na njeno nalogo, povzdigniti žensko lepoto. Ker pa i-ma to le pomen, če* se podpre z iz-uledi vladajoče mode, hočem to storiti po Binkoštih, ko bomo videli naše dame v nove mode poletnih, oblekah. Monako. V letošnjem letu ima papež Pij X. velike brige. Papež se neče sprijazniti z mislijo, da pripada Rim italijanskemu kraljestvu ter zastopa z največjo trmo mnenje, da je papežu Rim roparsko ugrabljen. Papež je v tem oziru podoben človeku, ki je podedovano premoženje spravil na kant, a neče priznati, da je njegov dom postal po pravici last drugega človeka. Stališče, na katerem stoji papež, je -pravilo ravno papeža samega že v največjo zadrego. Zdaj ima zopet ta-ie težave in sitnosti. Vladar najmanjše evropske državi-*e, knez monaški, je obiskal oni te-len Rim in je imel tamkaj znanstve-io predavanje. Državica Monako si->ii večja kakor kaka majhna cmetska občina, toda vladar je naT>o-led vladar, naj ima veliko ali malo iržavo. Knez monaški je torej obiskal Rim n je bil tam gost italijanskega kralja, i ro je v enem oziru znamenit dogodek. Monaški knez je namreč prvi kato- ! iški vladar, ki je prišel v Rim ne da >i se poklonil katoliškemu papežu. 1 ro je toliko hujši udarec za papeža, i cer je dandanes med mnogoštevilnimi ! sarji, kralji, vojvodi in knezi, ki so iadarji. samo še sedem katoličanov, ■si drugi vladarji pripadajo drugim era m. Knez Albert monaški seveda ni j i a sprotni k katoliške cerkve, oziroma j taloKške vor^jf puc jm nasprotnik i i posvetnih prizadevanj katoliške cer- J kve in v nekem smislu celo prouzro-čitelj velikega boja, ki je pred nekaj leti nastal na Francoskem med državo in cerkvijo in čigar vsp?h je, da je država zaprla vse samostane, razpustila vse redove, konfiscirala vse cerkveno premožen.je, ki je znašalo več tisoč milijonov in vzela cerkvi vse podpore in vse privilegije. Danes je i katoliška eerkev na Francoskem popolnoma svobodna a kaže se, da nima j v sebi zadostno moči, da bi mogla ži-| veti. Monako je 'kakor rečeno sicer popolnoma neodvisna, a tako imajhna država, da nima v svetu prav nobena politične veljave. Pravzaprav obsega j ta država samo eno mesto in nekaj i k njemu spadajočesra ozemlja. Na eni | strani jo meji morje, na drugih straneh jo obdaja francosko ozemlje. Vsled tega je naravno, da stoji de-jansko nekako pod protektoraiom ! Francije. Si'^er je pa tekom stoletij ta i državica opetovano želela priti pod j francoski protektorat in se otresti i protektorata pijemontskih kraljev, i kar se ji je naposled tudi posrečilo in sicer po vojni leta 1859. Oče sedanjega kneza je napel vse i svoje moči, da pride v čim tesnejšo j J zvezo s Francijo, ker je v tej zvezi ' | videl edino jamstvo, da si ohrani svojo državico in s tem svojemu rodu vladarsko veljavo v svetu. Človek, ki ; je dejanski vladar kake države, pa j naj bo še tako majhna, velja Vendar več, kakor kak odstavljen kralj. Sedanji knez Albert je ravno tako vnet prijatelj Francije, kakor je bil ; njegov oče. Leta 1870. se je kot fran- j eoslci častnik udeležil tudi vojne zo-i per Nemčijo in je bil odlikovan s križcem Častne legije. Tudi s katoliško cerkvijo se je dol-sro razumel. Svoje dni. ko se je se-| danji knez vsled pritiska cesarja Napoleona III. ženil je obiskal takratnega papeža Pija IX. v Rimu in je bil , ; sijajno sprejet. Prikupil se je papežu tako, da je ta pozneje razveljavil njegov zakon z nezakonsko hčerjo cesarja Napoleona", rojeno Hamilton. Mnoiro je k temu pač tudi pomagalo, da je knez Albert v sorodstvu z ro-dovino De Merode, nasledniki svete . Elizabete ogerske. j Po razveljavi jen ju prvega zakona se je knez monaški kmalu drugič oženil z vdovo Ri-ehelieu rojeno Heine, ki je iz znane židovske bankirske ro-dovine in v sorodstvu z nemškim pe-snikom istega imena. Ta poroka se je vršila v papežki n unci jat uri in papežev pooblaščenec je kneza takrat o-pominjal, naj ostane zvest sveti Sto-lici. In ta isti knez je sedaj prišel v Rim in ni obiskal papeža. Tudi drugi zakon kneza Alberta ni bil srečen in je bil !. 1002. ločen. Tedaj se je mislilo, da se knez tretjič oženi, a imel je vendar ozire na Vatikan in tega ni storil. Kneževina Monako, h kateri spada tudi razupito raz vesel išče Monte Carlo, šteje vsega skupaj 15.000 pre- , bivaleev. Knez je absolutni vladar, kar pa njegovi podaniki prav lahko prenašajo, ker via la knez jako liberalno. ker imajo prebivalci največjo svobodo, vse ikar sploh potrebujejo, in ne plačajo prav nobenih davkov. Vjse državne izdatke plačHije knez sam iz dohodkov razveselišca Monte Carlo. Prebivalci so vseskoz bogati i | ljudje, saj zaslužijo od tujcev oirrom- ' nega denarja. Celo hotelske dekle si i prištedijo po 20.000 frankov dote. Samostojnost te državice je jako ; stara. Nekdaj je bil na skali, na kateri stoji sedaj mesto, poganski tem- j pelj. pozneje je bilo tu pribežališče ; j pomorskih roparjev. Pred 700 leti se ! ie tu naselila genoveška rodovina Griualdi, ki je v 16. stoletju postala j vladarica teira ozem-lja in si 1. 1641. nadela knežji naslov. Cesar Napoleon I. je bil pregnal ; t udi monaške kneze in je priklopil ' malo deželico FVanciji- Ko je bil pre-cman na otok EIbo se je monaški knez , odpravil na pot. da zopet prevzame i svojo državico. Knez — Honors IV. — se je zvečer 1. marca 1815. peljal mimo mesteca Cannes proti Monaku i ko so ga naenkrat ustavili vojaki, j i Njih zapovednik je rekel: Knez. cesar Napoleon je zapustil ! | EIbo in je na potu v Pariz. Tu v bližini čaka dneva in vas želi po-[ zdraviti. Knez se je seveda takoj odzval temu bolj ukazu, kakor povabilu, podobnemu pozivu. Ko sta se z Napoleonom razšla, je cesar rekel: Vi greste zasest- knežji prestol v ; Monaku, jaz cesarski prestol v Pari-,' zu. Mnogo sreče, knez! Mnogo sreče, veličanstvo! Razšla sta se in se nista nikdar ! več videla. Čudni so pač 'kontrasti usode. Rodovina Grinaldi je videla v svoji bližini propasti mnogo velikih rodov. sa-;! ma pa se je vzdržala do naših dni. 1 Napoleon je šel v Pariz, a si ni o- 1 hranil krone ter je umrl na otoku ' Šv. Helena; Napoleon III. si je spret- |< no pridobil cesarska krono a jo je iz- ^ gubil in umTl v pregnanstvu v Chisel-hurst n na Angleškem, mimo državice j' Monako po so šli brez posledic dognd- j? ki, ki so preobrazili vso Evropo. . L Pavel in žesa drugega. Zbrali smo se stari samci, vdovci in invalidi ter si pravili svoje storije. Kjdo zmed nas je imel največjo srečo ali smolo pri ženskah, kdo je prišel najbolj pleziran iz nekrvavega, a ljutega boja? 4 . Prijatelj Karavankar ni doživel posebnega: Neka natakarica ga je nekje in nekoč hotela poročiti, in to bi se bilo tudi zgodilo, da se ni premislil. To je bilo resnično, kar nam je povedal. Ko se je napil vina, pa se je začel lagati, in si je izmišljeval takšne i čudovite in neverjetne stvari, da smo majali z glavami in se čudili toliki i njegovi iznajdljivosti. Ljubil je nune in se je shajal z njim v samostanskem . vrtu, trikrat se je bil s sabljami in i petkrat streljal s pištolami, zapeljal je toliko in toliko nedolžnega blaga in onečastil toliko in toliko posveče-juih, v svetem zakonu se veselečih žen. 1 Jaz sem povedal poveš* svoje prve ljubezni: Zaljubil sem se v belo, tiho črno-1 laško. Ljubil sem.jo s solzami, poljubljal sled njenih stopinj in lire-Ipenel, hrepenel po njeni bližini. A |kaj se je zgodilo? Orjašk in silen do-■mobranski častnik je začel zahajati , k njej. in pre len j1 minilo leto, je moja tiha. bela črnolaska povila dvoj-."ike. Tako prozaično in tako žalostno (se pač še ni kmalu končala prva ljubezen. To je vse. kar sem jaz izkusil pri ženskah, in kar Vem o njih. : Vse dr ihto so sanje. . ■ ». 1 1 To svm torej povedal; moji znanci j so se krohotali in mi čestitali. Za menoj je bil na vrsti prijatelj Pavel. Pravil je tako: "Na ves glas se je smejala, ko je stopila k meni v sobo tisti dan žena mojega prijatelja. Bila je to krasno razvita, debeluhasta. vesela ženka. t Malo takih sem se srečal na svojih 1 dolgočasnih potih. "Ha — ha. moj >tari je zopet pijan. rečem ti. navsezgodaj se j? nasekal brandv-ja. Vso noč lahko ostanem pri tebi. in niti pojrešii me ne bo." "Vidiš, to me veseli," sem hitel j zagotavljati., svojo ljubo prijateljico. "'To .rre veseli. Kar 1 kanape sedi. in če Bog da. bo t< e lep večer in še lepša noč. Toliko počakaj, da napišem drobno pisemce svoji n?vesti, in prekrasno —" "Prosim, prosim."' je zažvrgolela s svojim glaskom. "Ampak, povem ti. da sem storo ljubosumna na njo. Čakaj, čakaj!" V tem sem jez hitel zagotavljat svojo nevesto najzvest: jše ljubezni in udanosti, ki je mogoča pod zlatim solncem in pod modrim očesom božjim. ' Ko sem dogotovil to stvar, sem se odpravil na kanape k svoji premiii in predragi. Odpel sem ji svilni podvez?k nad kolenom in jo vzel v naročje. Smejala se je neprestano in razposajeno se me ovijala okoli vratu. Kar zasli-šiva nerodno hojo po stopnjicah. Nekdo se je opofekal in se težko bližal mojemu stanovanju. Utihnila je in po-sluhnila. Prst na ustih, vsa razdražena in vznemirjena, je strmela proti vratom. "On je! To je on, moj mož. Poznam ga po korakih. Slišiš, kako so-p? in se lovi po stopnjicah?" "Res, to je on! Kaj hočeva?" "Ali si zaprlv da ne more k nama?" "Dvakrat sem zavrtil ključ." ' ' \ tem so že zadoneli udarci po vratih, in zaslišal se je glas mojega prijatelja: "Zakaj se zapiraš? Vem, da si doma. Videl sem te skozi okno. Odpri s seboj imam steklenko brandvja." Bil sem razburjen in sem molčal. Ona v mojem naročju se je tresla in bledela. "Odpri! Brandy-ja imam, saj vem. da ga piješ rad kot jaz, Če ne te za-tožim nevesti, da sprejemaš prijateljice 11a stanovanju. Čakaj ime ka-jon.'' Se vedno sem molčal. Njegova žena se je samega strahu komaj zavedala. "Zakaj ne odpreš? Pisal bom tudi tvoji nevesti,, da podpisuješ menice na njen kredit." "Saj ni res, lopov!'J Je bruhnilo iz mene. Ne da bi pomislil, sem se izdal. Ona je zadrhtela in bleda, smrtno bleda je padla po divanu. "He - he, glejte ga lisjaka, kako ' sem ga izgnal iz luknje!! r> ----- hitro! Jaz umiram od žeje. Vstal sem in miren in drzen stopil k vratom ter jih odprl toliko, da sem se izmuznil skozi odprtino k pri- i jatelju. Bil je pijan, in z rokami se, je opiral ob zidu, da je stal na nogah. : "Bog te je dal, dragi prijatelj," i sem ga nagovoril in mu segel v- ro- j ko. "Bog te dal, lepo te prosim, poj-j di domov k svoji ženi. Mlada sosed-ka je pri meni, saj veš! To bi kleli dedec, če bi vedel! Prosim te, pojdi in rotim t?, ne pravi nikomur!" "Ha - ha," e* je .zasmejal prijatelj, "že grom, ie grem, bodi bpfz | straha. Niti bese* 9 ne Mnem. Ha- I ha zareq ai 'liftiak t" ? SSi&fLittt^ ti*^ rt - -e -" .-'jI I "Veš, da se boji moža. Rad bi te pustil v sobo, ampak zaradi nje ne i morem. Tudi jaz bi pil brandy-ja, a-jli pustiš nama steklenko, meni in i mladi sosedki?" I "Vzemi, vzemi, saj lahko kupim j drugo. Ha - ha! In dobro se imej!'' I Smejal se je revež na vse grlo, I nato se obrnil in počasi in oprezno i stopal navzdol po stopnjicah. j "Ha - ha, dobro se imejta! Ha-ha!" Odprl sem vrata in se zaprl v sobo. i Ona je plaho zatisnila oči in si ni upala dihati. — No, kmalu je bilo vse v najlepšem redu, in bilo je prekrasno, vam pravim. Ona se je smejala še bolj od njenega moža in spila je sama skoro vso steklenko. Jaz pa sem j ji o lpel še drugi podvezek. —" Pavel je končal, a prijatelj Kiobi-i lar, ki edini še ni povedal nocoj svoje povesti, in ki je imel še doma hudo ženico, se je zasmejal porogljivo in zakričal: "Ha - ha. brate, dober spomin i-• iraš! To je Wilke, to je Wilke!" i Prijatelj Pavel pa ga je zavrnil: "Ne, to ni Wilke, to si ti!" "Prisežem. da je to Wilke. Še nocoj ti dokažem. Sicer pa povej, kdo : je bila ta žena, in kdo njen mož, ako j je resnična tvoja povest?" j "Povedal sem." "Sicer pa vem, da lažeš, bratec Pavle, in dovoli, da grem in ;se vrnem Iv pol ure. Tedaj ti dokažem." Prijatelj Kobilar je odšel, a Pavel se je ironično nasmehnil: . "Kakšen osel je! Tako je bil te-1 daj pijan, da se več ne spominja, kako je razbijal na moje duri! Samega , strahu, vam pravim, bi mi bila kmalu umrla njegova žena v naročju." "Ha - ha. torej je on bil to .in njegova Helena? No, tudi k meni je ^ nekoč zašla, in res — zelo šarmantna ženska!" ^ , "Z njegovim konjakom, ne z bran-dvjem — to je bila mala mistifikacija — sem spravil gospo Heleno zopet k zavesti in dobri volji. Bilo je prekrasno." Prijatelj Pavel je vzdihnil: "Kako je bila lepa gospa! Pijmo ^ v spomin njene mladosti!" ;; Kralj Edvard VII. 1 ; Skoro Štirideset let je bil Ikralj . Ed ward stalna figura v vseh bumo-rističiiili listih evropskih iti arneri-škili. Vse se je iz njega norca delalo, nihče ga ni hotel smatrati resnim in marsikdo je obžaloval Angleško, da , dobi enkrat takega kralja j Vedelo se je da, se je v mladih L letih jako malo učil. Bil je sicer na imenitnih angleških visokih šolah, a , z znanostma se je ukvarjal kar mo-L goče malo in je kar mogoče hitro pozabil, kar se je bil naučil. [ j Komaj je dorasel, je postal poi-. kovnik in je seveda hitro avanziral , do feldmaršala. dasi se ni z vojaški-. j mi vedami in vejami prav nič u-. I kvarjal. Pravijo, da se je enkrat-[ j sami rat udeležil neke v®jaške vaje, . nakar je postal feldtnaršal, pot. m . pa je oblekel svojo uniformo samo, . kadar so ga v to prisilile reprezenta-, cijske dolžnosti. . j Ko je bil majhen, so ga učili tudi spoznavati in ljubiti umetnost, a prijelo se ga je le malo. Glasbe ni ' ljubil, pri operah in koncertih se je ' dolgočasil, romanov in pesmi ni bral, , v razstavah in galerijah je zeval. ; Ljubil je samo vesele gledališke predstave, tingeltangle in balet. Ko je postal sam svoj gospodar, j je začel uživati življenje. Dobrih štirideset let je bil kralj vseh lahkoživ-. cev. Bil je kralj mode in kralj kvar-topireev in vsak čas je bilo čitati o j kakih novih aferah in škandalih, v katere je bil zapleten. * , Njegova mati. kraljica Viktorija, je obupavala nad svojim sinom. Solila je, da ne bo za nobeno delo in j da bo slab kralj. To je bil vzrok, da j mir ni pripustila, vtikati se Ie količ-.kaj v vladarske zadeve. Kot prestolonaslednik ni imel drugih pravic in i dolžnosti, kakor da je nadomeščal [kraljico Viktorijo v njenih reprezen-I tacijsikih dolžnostih,-sicer pa ni imel niti najmanjšga vpogleda v politične zadeve. To je bil vzrok, da je kot prestolonaslednik raje živel v Parizu, kakor na Angleškem. Poznal je Pariz bolje, kakor London. V Parizu je imel svoje ljubice, v Parizai je delal dolgove, ki so bili dostikrat velikan-Uki, v Parizu je kvartal. Na Angleškem je bil vedno prestolonaslednik. Svoje dni je znameniti angleški j časnikar, Stead, razkril velikanski ; škandal v Londonu. Pojasnil je v po-isebni knjigi skrivno rufijanstvo, ki t se je tam sistematično negovalo in j čigar jčrtve so bile ncdojftne deklice. I Dolžil je tudi takratnega prestolonaslednika, da je bil član tiste dražbe, ki se je bavila z nedoletnimi deklicami in svet je to verjel, ker se takratni prestolonaslednik ni nič branil. j fVs*d nekaj leti je isti založnik, j ki je Mdal Bteador obelodanil [knjigo,, * -katero je hudo komproeni- tiral kraljico Viktorijo. Ta je veljala za zelo krepostno ženo in pisalo se je, da svojega moža. princa Alberta Koburžana, ni nikdar mogla pozabi-| ti- A izkazalo se je, da je imela na stara leta nežna nagnenja do svojega 1 prvega lakaja. Johna Browna. Ko je izšla ta. tedaj že mrtvo kral.jko Viktorijo kompromitujoča knjiga, je bila ogorčena vsa Angleška. Samo ne kralj Edward. Ta se je I smejal, kakor se je smejal takrat, ko pje izšla Steadova knjiga. Zanizrnl se :je. kako kupčijo je napravil založ-! nik, in ko je čul, da je kupčija sijajna. je dejal: "Kupčija je merilo za pristnost ogorčenja. Kralji in kraljice so ravnotako od mesa in krvi. ka-I kor drugi ljudje." Da. kralj Edward na pra .• verjel j v moral in se zanjo ni dosti menil. A bil je vzlic temu velik mož. V časih, ko je bil prestolonasled-nik. je spoznal svet in to ua je bolj izobrazilo, kakor vse knjige. Imel je stike z vsemi krogi, s politiki in s financirji, z aristokrati in plebejci, občeval je s princezinjami in balerinami, z meščankami in Iahkoživka-mi in si pridobil vse drugačno poznanje človeških lastnosti in razmer, ka kor navedni prrinci. I11 bil je bistra glava. V njegovih žilah je tekla kri Koburžanov. To je rod izredne nadarjenosti. Iz tega rodu je bil umrli belgijski kralj Leopold II., eden največjih špekulantov miiiolili'sto let, iz tega rodu je Jjolparski kralj ^erJroand. eden najveejifc diplomatov sedanje dobe. Iz tega rodu je bil tudi umrlega kralja Ed-vvarda oče. princ Albert, so-nrosr kraljice Viktorije. Bil je ^ , * • ' PETER "VYTRNSBERGER, Pittsburg, Kans. ~ - — • - ^ * , CHARLES STARINA, Mulberry, Kans. _ / C f > POROTNI ODBOR. .1 - . • _ . t . i JOSEF SVATTO, Carney, Iowa. , r r. : FRANK PREMK, Cherokee Kans. ' " : ; [ ! i FRANK SETINA, Yale, Kans. * ^ • ' " | ^ ? ' ' ' Uv.. 1 11 ■■■■ — Z""" RAČUNOVODJE KRAJEVNIH DDRUŠTEV. 1 Frank Boldin, Frontenac. Kans. — 2. Frank Schweiger. Chicopee, Kans — 3. John Crepinšek, R.R.No. 8. Pittsbnrg. Kans. — 4. Frank Pre-logar. East Mineral, No. 36, Kans. — 3. Kari Karlinger. Cherokee. No. 95, Kans. — G.,Louis Korb, R. R. No. 8, Pittsburg, Kans. — 7. John Kirin, R. R. No. 8. Pittsburg, Kans — 8. John Bobnar. Fleming, R. R. No. 2, Post Cherokee. Kans. — 9. F. Tančic, R. R. 1, Pittsburg. Kans, — 10. John Eržen, Box 47, Jennv Lind, Ark. — 11. John Cherne. Box 97, R. R. No. 2, Mulberry. Knns. — 12. John Chesnik, Box 8o. Cherokee. Kaus. — 13. Jemy Ursic, Hughes. Okla. — 14. I>o Bregar, Box 254. Maynard, Oiiio. — 15. Vie Soss, 416 North Chestnut Str., Pittsburg, Pa. — 16. Frank Wegel, Box 143, R. R. No. 4, Girard, Kans.. — 17. Vincenc Merzel, Box 7S, Carney. Iowa. j Marijin.* vari na Češko. Po aneksiji Bosne pa so ti obiski nehali . . . Štirideset let se je ves svet iz debelega lahkoživca, s p hrasto glavo, • norca delal, ves svet se je Edwardu j kot prestolonasledniku smejal, a ta mož je ljudi preklicano hitro naučil i kozjih molitvic, da jim je smeh prešel za vedno. Kjakor se je "nori Henrik", čim je prevzel vlado, spremenil v zmagovitega vojskovodjo, Henrika V., tako se je Edward iz lahkoživega Mrestolonasuednika premtv-nil čez noč v enoja največjih, naj-zmožnejših in najsrečnejših vladarjev. po katerem resnično in globoko žaluje največji narod na svetu. Gospodarske stvari. Prikrajšanje mladja na trti. Nekteri vinogradniki imajo slabo navado, da prikrajšujejo ono mladje na trti. ki se nahaja na napenjalcu, takoj za prvim ali drugim členom •nad grozdom. To je napačno, ker nima potem trta dovolj listja, da bi zamogla dobivati za grozdje potrebne redilne snovi. Pomniti je to: mladike na napenjalcih je prikrajšati šele nad tretjim, ali še boljše nad četrtim listom, ki se nahaja zgoraj najvišjega grozda. Kan ali cvet na vinu ?o majhne glivice, ki se jako naglo (razvijajo. Za svoj razvoj pa potrebujejo zraka. Zato vidimo, da se nahaja kan vedno le na vrhu vina. tam, kjer se površina vina stika z zrakom. Ako smo zrak popolnoma odpravili z vinske posode s tem. da smo sod napolnili z vinom, pa se ne bode kan več razvijal. Da ne bode vino cvetno, zamoremo si pomagati tudi na drug način. Najboljši način je ' ta. da denemo v sod. ki ni popolnoglablja Masaryk, in rešuje ga tako, da žena mora biti možu jednakopravna kulturno, pravno in politično; to je pa zo]>ct posledica njegovega idealnega razumevanja družinskega iu zakonskega življenja. O MasarykovMn rodbinskem življenju prijioveduje eden govornikov o j priliki proslave njegove šestdeset let- i nice to-Ie: t'e ste prišli nenadpma k Masaryku. i sit* ga našli, ko hrani dete; a ou je, znal »truke tudi umivati ni negovati. I Upravljal je to delo z veseljein in : marljivostjo. Če mu je bila ž:na bol- ! na. J>rngikra-t zopet začudite, ker) ste našli očeta, kn se igra z ottwi na I tleh. in poslušno vrši službo konja,! ker otroci to žele. Pri tem je krika in Mn ha ter vsestransko zadovoljstvo. In ta oče sedi zvečer doma. čita kaj .. . otrokom, poj* z njima pesmice, stavi jim uganjke. in oni njemu. A predno gredo k počitku, poklekne oče z otroci in nudijo skupno očenaš. Iz 1-h sličic iz Masarykorega življenja si je lahko predst avljati življenje moža z ženo in obratno, starišev z o-troci. Vseka ko je to družinsko življe- j nje drugačno, negi* v onih hišah, kjer j je žena " gospodar *\ Ona je gospo- | darr" samo zato, da mož ne inore biti ! doma. in da ni član družine, ampak tiran ženi in strah otrokom, da more. i ko se vrne iz urada, službe ali dela. zahtevati obed. j>o obedu se vleči in j mirno spati, zvečer iti v gostilno na i kozarec piva. Ni m:-d njima onega to- j liko potrebnega duševnega skupnega j življenja.zakona dnše in harmonije ro- f diteljev med seboj in nasproti otro- 1 kom. A to je prav vse 0110. kar jt1 ta- i ko idealno *preved« no v Masaiyko-i vem družinskem življenju. "Ko se govori o družini — pravi Masaryk — rekel bi. da se dandanes ne govori o materi, nego o očetu. In to j,, liar vodi v propas-t naše družine — to je oče — Družina potrebuje moža, a otroci očeta". In prav na tem jx>jmovanju rodbinskega življenja temelje vsi dalnji Masa i-ykovi nazori o zakonu, ženi. spolni čistosti in prostituciji, o delu in vzgoji žene, kakor tudi njene raj'no-pravnosti z možem. "Stari zakon veleva. da je potrebno, da sta inož in žena eno telo; mi bi pa dandanes re-. kli, da treba da sta enega duha. Zakon, ne samo teles, nego tuli duha., duše. To je ona lepa Brown in irova beseda: zakon duše! — Cisti zakon je ! najintimrveje prijateljstvo: »n je vr- ' liunee asoeijaeije. katero toliko negu- I je itr slavi naš vek — asocijacija duše. In ne more hrti intimnejše asoeijaeije, nego je ona med možem in ženo. In zop*t dalje pravi Masarvk: "Moralno in kulturno ljudi nič bolj i lie karakterizuje, kakor to, kako so- j dijo, jwsebno. o starih devicah. Kako l nizek in brutalen je o tem gospodujoči nazor. A vsa ta nizkost in grobost je razumljiva, če uvažujemo, da toliko njih vidi v družini samo telesno vez. nikakor ne vezi moralne.'* "Jasneje: Že divjaki zahtevajo od žene, da bode čista. Isto se mora zahtevati tudi od moža. ker z odstra- , njenjem dveh moral pridemo k občni morali." "V nas j" še malo življenja. Nismo fe se prebudili. Zato vlada tako vse-obče mišljenje: da niti ne govorimo o prostituciji. Prosim, pokušajte o tej stvari govoriti z ljudmi javne družbe, k;vterih se to največ tiče. Ni mogoče govoriti o tem. vendar mora biti slepec, »kateri ne vitli, kako živi naša družba. Največ, da se zlo lokalizira, a ; mi mislimo, ko javne hiše ogradimo in oddelimo, da smo zlo iu moralno moro iztisnili iz družbe. Nikdar! Te padle ži'iie vendar niso edina žrtev po ligamičnega ideala. — Odstranite sa-iro javne hiše za prostitutke, pa bodete videli, kaj je naša družba, in kaj bo iz te — "dražbe". Prostitucija — niso to samo padle žene, nego tudi je-dnako padli moški." ''Mislite v resnici, da žena delavca, kmeta, procesorja* uradnika. Bcat?ra v potu obraza vzgaja kar tako — petero otrok, da ta žena pri svojem delu manj misli, kakor njen nekako suhoparni ačenjak — kateri se je priučil temu svojemu intelektualnemu obrtu.T Mislite, da je sposobnost učenja eo znati mnogo. — to še ni mišljenje. ] In zato se ne dajmo goljufati, da i človek, kateri nima akademičnih štu« ; dij, ne misli! Misli! Gotovo delavčeva i žena večkrat misli mnogo več, nego1! njen mož. kateri ji v sobfoto položi ' i na mizo par kron; ali uradnik, iki svoji ženi prvega izplača toliko in : toliko — rečem, vsi ti niso toliko mislili, kolikor ena izmed njihovih neuglednih, skritih, in od ranega jutra Ho pozne noči trudečih se žen . ." "Sedanja civilizacija in štadij razvoja, v katerem smo mi sedaj, zahteva v interesu vseh, da bi bila žena jednakopravna možu v vsaikem oziru. A mislim, da to jednakopravnost za-hteva družinsko kakor tudi javno j življenje." "Govori se o obitelji in o življenju j v obitelji — kakor o nečepi, kjer se mož mora nekako osvežiti od svojih 1 vsnik lanjih skrbi .... Prosim vas. ' ali nC vidijo ti možje, kako jim večer po tej takozvaui dnevni skrbi preide v gostilni? Kje je tu družina? Da. 1 bode obitelj. in bode nekaj o čemur j mi niti ne sanjamo, ko si bodeta mož ' in žena v resnici jc-dnaka; obitelj bo- ' de šele tedaj, kelar bode mož trpel. ' la bode žena jednako samostalna ka- 1 kor on." * Žena naj bode možu jednakopravna. pravno, politično in kulturno — to je evo, geslo Masarvkovo v pogledu ženskega vprašanja. — To vse so sami citati iz Masaxyka. Naj tuli ti služijo 1 eni strani spoznavanja velikega Slo- ' van«, učenjaka. 1 I Francozi o trijalizmu. " L'Information vplivni list •fiirticoskib finančnikov, je priobčil rninole dni zelo zanimiv članek o naših političnih razmerah s posebnim o- 1 ri Jugoslovanih) njeni najhujši sovražniki." } Nemškemu nacijonalnemu boju j manjka odkritosrčnosti! To je tudi resnica. Kjer so oni deželna manjšina, upijejo in kričijo na vse prebege o krivicah, ki se jim baje gode; ; pripovedujejo o pravici vsakega naroda, da sam sebi gospodari; razglašajo v svet, da mora deželna večina ■spoštovati t tuli ne znamo kako ne-snatno manjšino. Tu se kažejo res prave branitelje zatirane manjšine. In vse to: zakaj1? Ker so oni sa-i mi tista deželna manjšina, ki baje! !rpi in ki je zapostavljena v vsakem' pogledu! Povsodi tam toraj. kjer sami skušajo. kaj se pravi biti majhen in dab. tam znajo Nemci, kaj je pravica, kaj je človekoljubje, in tam ho-f-ejo imeti svojo avtonomijo. Na povsem nasprotno stališče pa se postavljajo v deželah, kjer so oni v ve-"ini. V takih krogih pozabljajo na pravico manjšine, gospodarijo despotsko, pozabljajo na nauke o sveti pravičnosti, imajo pred očmi le dejstvo. da so oni gospodarji, ki ukazujejo in ki odločajo v vseh stvareh vi leželi. Tu pozabljajo na vse svoje | navdušenje za narodno avtonomijo, j ker bi bili s tem. kakor sami trde, j oškodovani oni sami. I seveda, kdo bi pa dajal potem davke, ki jih sedaj pridno pobirajo, kakor n. pr. na Sp. i Štajerskem in kteri slovenski denar ; uporabljajo v svoje vse nemške svr-lie! To je jeden vzrok, zaradi ktere-; ga se tako strašno branijo na jugu narodne avtonomije. A .še eden vzrok je: sicer njih želja po gospodstvu. Ze zgodovina nam kaže. da so bili Nemci vedno vajeni le gospodovati drugim narodnostim. Če si niso pridobili gospodstva z zvijačo, pa so se posluževali hujših sredstev, da. celo orožja. Da bi širili med podjarm- j ljene narode omiko in prosveto, o t eni niti govora. Glavno jim bilo ne- . kdaj in jim je še dandanes: da drn-irorodcem kolikor možno krčijo jezi- j kovne meje in jih raznarodujejo. Evo vam programa nemške politike! In vi. vsi drugi avstrijski narodi, vi morate kloniti pred nemško brutalnost-, jo svoje glave in ne smete ni migniti j 7. mezincem v svojo obrambo! In &ato vidimo, da je taktika Nemcev na severu čisto drugačna od one na < jugu. Veliko zaslombo imajo v nem- i >kib vladali' in ako se nenemški naro- j di ne postavijo hitro in složno v bran, bodemo v doglednem času lahko občudovali uspehe nemške taktike in — Slovani in druge nenemške narodnosti — bodo trpeli. • r 7 ' T.^i' ' ' Knjiga o avstrijskih narodih. V majevi številki revije "Oester-rei^hisehe Riwidcshau" govori profesor dr. Kari Brockhausen o knjigi o avstrijskih narodih. Profesor Brockhausen pravi v omenjenem članku, da je te narodne zagrizenosti in medsebojnega ščuvanja pač že dovolj; trdi, da je vzi*>k terdu okol-nost. da se avstrijski naro li med seboj ne [xiznajo. Neznanje pa ravno rodi zagrizenost. Kdor pa se priuči razumeti drug narod, ta se priuči mu tudi odpuščati. Medsebojno nepozna-nje avstrijskih narodov naj bi se torej odstarnilo s tem, da bi se izdala •knjiga o avstrijskih narodih. In sicer taka knjiga, v katero bi naj,boljši ljudje naroda pisali o svojem narod« iu razložili bralcem vse, kar je mogoče o lastnem narodu dobrega in lepe-2ra povedati. Razložili naj bi naroden značaj in narodne posebnosti, katere zaslužnjejo pozornost; razložili bi naj notranje življenje naroda, njega minulost, sedanje sživljenje in - Podružnice jI Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice -I • wit, c«t»f»,Tr»t -I ^^r^^°|o - cei"'c-- in Sjfljfff« - * Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. in SarSjeiO. -j ► - Delniška glavnica - E Nal'z^ato^nik xm. Ž^edh^eile drittve je tvrdklt . Rez«rv4il fond «] r*f***rmc SAR8BR CO; Coftiandt stfaal, New Vortc. " K. SOdfbOO.T . Avstro - Amerikanska črtal [preje bratje Cosulich J Sajpripravneiša in najcenejša parobrodna črta ?a Slovence in Hrvate. . 1 Novi pamik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna, vožnja med New Yorkom, Trstom in ReloOw Cene voznih listov iz New Yorka za IIL razred to te Vsi spodaj naveden: novi parobrc- TRSTA............................................$35 j di na dva vija'ia imaj o brei- L J UBL J A JNTS...................................... 35. žični b:zo1av: REKE.............................-................ 35. ALICE, LAURA, I ZAGREBA......................................... 3« I MABTHHA WASHfflQTOI _ A, J __KARLOVOA...................................361 ARQBNTIEfA. OCEANIA. ' WZBBD 40 " TBSTA ali KBKH......................»50.00, SB.09 I 601 PHELPS BROS. & CO., Gen. * Agents, 2 Washington St, New-Yor] KRETANJE tARHIKOV. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 24. maja v Bremen. ROTTERDAM odpluje 24. maja v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 25. maja v Southampton. CAMPANIA odpluje 25. maja v Liverpool. BLUECHER odpluje 23. maja v Hamburg. PR IN Z FRTEDRICH WILHELM odpluje -6. maja v Bremen. LA TOURAINE odpluje 2G. maja v Havre. _ CEDRIC x odpluje 28. maja v Liverpool. ST. PAUL * odpluje 28, maja v Southampton. DEUTSCITLAND odpluje 2S. maja v Hamburg. KR0NPRINZ WILHELM odpluje 31. maja v Bren>en. KROONLAND odpluje 31. maja v Antwerpen. RYNDAM odpluje 31. maja v Rotterdam. PRESIDENT LINCOLN odpluje 1. junija v Bremen ADRIATIC odpluje 1. junija v Southampton. LA LORRAINE odpluje 2. junija v Havre. ARABIC odpluje 4. junija v Liverpool. FINLAND odpluje 4. junija v Antwerpen. PHILADELPHIA odpluje 4. junija v Southampton. AMERIK4A odpluje 4. junija v Hamburg. POTSDAM odpluje 7. junija v Rotterdam. KAISER WILHELM H. odpluje 7. junija v Bremen. ALICE odpluje 8. junija v Trst. TEUTONIC odpluje 8. junija v Southampton. PRESIDENT GRANT odpluje 8. junija v Hamburg. LA SAV0IE odpluje J), junija v Havre. GEORGE WASHINGTON odpluje 9. junija v Bremen. BALTIC • * odpluje 11. junija v Liverool. VADERLAND odpluje 11. junija v Antwerpen. ST. LOUIS odpluje 11. junija v Southampton j CINCINNATI j odpluje 11. junija v Hamburg, j KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 14. junija v Bremen. NIEUW AMSTERDAM i odpluje 14. junija v Rotterdam. OCEANIC ) .odpluje 15. junija v Southampton. i končno oenač-ili ideale svojega naroda, to je eilje. za katerim narod stre- ■ mi, njega kulturni, državni in narodni progtram. Glavni cilj knjige bi naj torej bil: da bi vsak narod kritiziral samega sebe. Pisatelj Brockhausen pa. sam priznava, da to ni. lalika stvar: kajti resnično in pravično govoriti svojim ljudem je vedno težje, kot tujim. Da bi *pa popis o narodu bil kolikor moiroče pravičen in natančen, treba je spopolniti popis naroda s statistiko, dokazi o tem, kar narod dela. na ka'ki stopinji je v go-^spcwlar.-tvu. iPopis vsakega naroda mora obsegati njega duševni in gmotni razvoj. Ta knjiga o avstrijskih narodih bi bila torej s popolnitev tega. kar mora predstavljati avstrijski ljudski muzej: v muz\>u sc razstavljajo obrtni in umetniški izdelki naroda. narodne nose itd.; knjiga o narodih bi bil pa duševni muzej, iz katerega bi se lahko učili narodi o samem sebi in o drugih. Nekako kazalo za to knjigo bi naj bilo delo princa Rudolfa '1 Oesterreich in Wort und Bild". — Iv omenjenemu načrtu pripominja praški "Cas" sledeče: Po našem mnenju iii bila taka knjiga o avstrijskih narodih prav dobra; pa uspeha, kakoršnega si predstavlja pa-trijotičua d una j sika revija ne more in ne bo prinesla! Rt>s ganljivo je. kako tudi najboljši Ijmdje nemškega naroda varajo sami sebe: kajti vzroka narodnega ščuvanja ni iskati v toliki meri v nvc Isebojnem nepozna-nju kot misli to prof. Bror-khausen. Kajti kako se more govoriti o medsebojnem nespožnauju če n. pr. Nemci v Brnu, kjei je polovica prebivalcev češka, odrekajo C.-hom pravi"o do meščanskih šol?! In končno, d-.» naxJ odrekajo pravico do druge češke univerze?! Vzn k narodnega ščuvanja so bili in so š? Nemci, krr si ne morejo iz svojih gospodsfcih glav izbiti misli, da so izvoljeni naro I, in da je njih naloga, da ohranijo našo državo nemško. Nemci so razširjeni po celi državi, pa zgodovina njih politike-je zgodovina krutega in barbarskega, zatiranja in ponižvvanja drugiii nenem-, škili narodov. Knjiga o avstrijskih narodih torej ne bo odpravila zla. na katerem tr{>c posebno slovanski narodi že od 1. 1526. To in ono. Žid ministerski predsednik. V londonskih židovskih krogih vlada veliko veselje. da j<\ Italija prva velevlast. ki je sledila izgledu Anglije in določila Zida za minister-skega predalnika. No. Italija je nadkrilila Angleško kajti Luiiri Laz-zati ni krščen Zid kakor Disraeli. On je iz stare židovske rod bine in ni v nikdar tajil svoje pripadnosti židovski rasi. Tako je tudi bivši ministerski predsednik Sonnino židovskega pokoljenja. Njegov oče je bil židovskega roda. mati pa angleška pro-testantinja. No on je vzgojen v krščanskem duhu. Ne le. da je župan rimski — Nathan — Žid, cv;i sedaj zavzemlje tudi miuistersko predsed-niŠtvo Žid. Nemški preračun za prošlo leto izkazuje glasom Yo>-siselie i5eitung sulinita (prel)itkal 70 milijonov mark. V Avstriji pa 220 milijonov krou posojila! Ne pozabite, da edino jam žgem BRINJEVE0 iz importiranega brinja. BRINJE V £0 zaboj od 12 stekleni« (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam. DROŽNEE, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od do 10 ali 50 galon. TROPIN JE VSO, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik. CONCORD DOMAČE VINO, galona 501; y sodih od 50 gal. - CATAWBA DOMAČE VINO, galona 751; v sodih po 50 gaL Priložite naročilu tudi denar. JOHN KRACKER, EUCLID. OHIO. Pozor slovenski farmerji! j Vsled obeiie zahteve, naročili smo tudi letos večje število | ^ [ravii domačih I ^ kranjskih kos ^ | V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane j iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste ' se pritrdijo na kosišče z rinkcami. j ^ Cena 1 Rose je | F*rl večje) naročitb! znaten popust. ^ • V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla in j! pristne "itorganio" brusilne kamne (o^le.) 1 |j Cena l garniture klepanja je #1.— I brn>nega kamna 30c. 5 liojake opozarjamo da se z naročili ■ požiinjo dokler zaloga na poide. >| Naročilu priložiti je denar ali Postal Money Order. I Slovenk Publishing Co. Ej 82 Cort1andt St., ?sTew York, IV. Y. ^ T s^* SjP* SjP* •jp •JP* •jP* •jF •jP* t^* •jf* tjF ^P* NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom na zapadu naznanjamo, da je g. MILAN KRUŠIČ pooblaščen i>obirati naročnino za "Glas Naroda" in ga rojakom priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". POZOR, ROJAKI t Kadar vam poteče zavarovalnina ua vašej hiši ali posestvu, obrnite se na Franka Gouže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici/ Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenih državah. Pošiljam ta-di denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam- priporoma Frank Gouzs, Chisholm, Mina Ali hočete dobiti nekaj pojma O ANGLEŠČINI in ^AMERIŠKI PISAVI? Pišite na nas. Poučujemo že dve leti potom dopisovanja angleščino in lepopisje. Pojasfcila popolnoma zastonj. Pišite še danes 1 Slovenska korespondenčna iola, 6119 St. Clair Ave. (Special Box 10) ' ! Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI! Priporočam rojakom dobro, naravno vino, Concord galono po 50& Catawba po 75(J. Za gotavijam dobro postrežbo. Naročilu je priložiti denar. Frank Šali, (3x v t, 19-3—19-6) Enclid, Ohio. POZOR ROJAKI! Po dolgem časa ae najti pravo A!pen Cink ta ro in Pccnado rfPjijjW zarast lms. kakorfn« na sv«u p-^jsti in dolei'la^^ osiveli, [lavno tako možitim v •'. tednih ^^ krasni trki popol- noma zrastejo. Keuniatize .1 v rokah nogah in križiv-ah v > ilneh popolnem or-irar.iai. kurja očesa brada.ice. potne m*e in eit bline se poprinemt odstnmijo. Da je to resnica jam im s J60U. Pilite po cenik katorejra pošljem zastoju. • JAKOB "AHČIČ, » ~ Box 69 CLEVELAND. C HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo rane sljiro vsakdo poSlje, ker sem iz nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svoieir lastnem domu. V popravek vsameni kranjske kakor vse druge harmonike te račun tm po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaijnih vprašanj. IHHST1H JOHN^WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O NARAVNA I | KALIFORNIJSKA VINA & j* NA PRODAJ. f^ Dobro črno vino po oO do 60 et I <1. iralon s posodo vred. wv I j2t Dobro be>n vino od 60 do 70 cL ^v I V} galon a posodo vred. m; I W liTrstss tropsvics od $2.60 dofS W| f!L galon s posodo vred. Manj nego IO salon naj fT nihče ne naroča, ker manje ko- ^ ličine tie morem raxpoeiljatL Jal vf Zajedno z naročilom naj gg. na- /M A/ ročniki dopoeljejo denar, otito* V ma Money Order; yU J7j Spoštovanjem "1 •f Nik. Radovich, flj ^ $94 Vemo at St., Sas Frasctocs, Ca. jbl ■ * "T.-a --—..........................mi " il I^r i JtigostevaBSka ^^ jKatoUegnot^ hlmipnrirann dne 24. januarja. 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. % • - - ■ - 'rtiS'-i URADNIKI: Predsednik: FRANK ME DOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: IYAN GERM, P. 0. Box 57, Braddock, Pa. Glarni tajnik: JURU L. BROZIČ, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Bo«k Springs, Wyoming. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, 1700 E. 28th St.. ~ioram, Ohio. IVAN PRTMOŽK* IT. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn MIHAEL KLOBUČAR, III. nadzornik, 115 — 7tfa Str.,' Caluinet, POROTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNDv, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdrne, Pa. \ IVAN MERHAR, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. STEFAN PAVLlSlC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, Minn. »■ o ■ Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St.,. \>liet, HL i -- — -» ■ o ■ ■ Družtveno glasilo je "GLAS NARODA." PRISTOPILI. K društvu sv. Jožefa št. v Aurora. Minn, dne 12. maja 1910. John Turk, rojen 1S90. cert. At. 13004. v I. razred. Društvo šteje 01 Vlahov. K društvu sv. Barbare št. 39/ Roslyn, Wash, dne 1 >. maja 1910. Anton Petrovi,-, rojen 1h71. eert. st. 130G3. v I. razn d. DDruštvo šleje 103 članov. K društvu Marija Pomagaj št. 42 v Pueblo, Colo, dne 12. maja 1910. Fr:.ne Zelnik, rojen ISKO. eert št. 13UH). v 1. razred: Jos. Gregorc, rojen eert. št. 13001. v I. razrel; Mihael Iv š, rojen 1891. eert. Št. 13062, v II. razred. Društvo šteje 05-članov. K društvu >v. Srca Jezusa št. 2 v Ely. Minn, dne 12. maja 1910. An-to : Vu.-ec rojen 1888. eert. št. 13055; Jos. Gačnik, rojen 1879. i-ert. št. .los. Mik: c. rojen 1880. eert. št. 13057: Jno. Padar, rojen 1SS4. eret. št. 13(158; Jakob Golob, rojen 1870. eert. št. 13059. Vsi v I. razred.. Društvo Šteje 110 članov. K društvu sv. Jožefa št. *>4 v Crockett. Cal. dne. 2. maja lfllO. Marv Troje, rojena 1875. eert. št. 13064. Društvo šteje 24 članic. K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparta. Minn, dne 24. aprila 1910. Moreta Ilofnar, rojena 1884. ceit. št. 13043; Marija Mala vrh, rojena 1879. eert. št. 13044. Društvo šteje 29 članic. K društvu sv. Srca Jezusa št. 98 v Ahmcek. Midi. dne 2. maja 1910. Rose 1). Sehuelkr. rojena 1874. eert. št. 13039; Johana Stimac. rojena 1880. eert. ši. 13041. Društvo šteje 2 Članici. K društvu sv. Andreja št. 84 v Trinidad. Colo, dne 2. maja 1910. Katv .lenuh, rojena 1882. eert. št. 13034; Maria Tomšič, rojena 1880. eert. št. l:;d3(i; Amelia Taašič, rojena 1882. ceit. št. 13038. Društvo šteje 5 članic. SUSPENDIRANI. O,I društva sv. Janeza Krstnika Šr. 71 v Collinwood. Ohio, dne 12. maja 1910. Zrna-osla v Brezar, eert. št. 7."W»9. II. razreda. Društvo šteje 50 članov. Od ditr tva sv. Alojzija št. 30 v Conemaugli, Pa. dne 28. marca 1910. Kram išl.a Vidrih, eert. .št. 10720. Društvo šteje 40 članic. ZCPET SPREJETL K društvu sv. Cirila i« Metoda št. 9 v Calumet. Micli. dne 12. maja 1910, Josip ( ura. o-ri. >t. 1U402. I. razred. Društvo šteje 239 Članov. K društvu sv. Alojzija št 3f, v Conemaugli. Pa. dne 28. aprila 1910. Jed-M Beičau. cert. št. 929J>; Helena Komovc. eert. št. 9310. Društvo šte-j* i f članic. ČRTANE. <*d društva sv. Jožefa št. S3 v Aurora. Minn, dne 28. aprila 1910. Marij i Ivaučič, eert. .št. 10798. Društvo šteje 25 članic. PRESTOPILI. Brat Frank Miklavc. razred I. rojen 1873. eert. št. 3408. Član društva SV. Jožeta Št. 21 v Denver, Colo, je .prestopil dne 12. marca 1910. k dru-sUu sv. Jožef« št. 70 v Oregon City, Oreg. Prvo društvo Šteje 77, dtu-o 27 članov. UMRLI. _Rr.,t John Jak še, eert. Št. 0090, rojen 1870. član društva sv. Barbare st. .» v Tower Minn. j., umrl dne 3. aprila 1910.. zavarovan je bil za $1.000.-Diuštvo šteje 31 članov. i Brat Benedik BareŠin, ceit. št. 11497. rojen 1878. Član društva sv. Jožefa št. 53 v Little Falls. X. V. je umrl dne 1. februarja 1910., zavarovan je ml za $1.000.-. Društvo šteje 67 Članov. Brat John Jaakovič, tert. št. 114:«. rojen 1S83. član društva sv. Mihaela št. 27 v Diamondsville. Wyo. je in tri dne 28. aprila 1910., zavarovan je bil za $500.—. Društvo šteje 43 članov. ^ Članica Frančiška Kresa r, rojena 1S77. eert. Št. 928;}, članica dništva sv. fena in Pavla št. 35 v Lloydell. Pa. je umrla dne 3. maja 1910.. zavaro- ie bila za f500.—. Društvo šteje 24 Članic. Z bratskim pozdravom _____qBO. L. BROZICH, gl. tajnik. DrobiK»h. • / ii ^ "t^* • * KRANJSKE NOVICE. Umrla je d*i» 8. ihaja v Ljubljani Af*4^nija "pl." Foedranspergova. vdpjra finančnega ktmiisa, Umrl je v Ljubljaui prof-sor na I. dwwpi gimnaziji v Brnu Ivan Ple- Pod vos je prišel na Bledu 781etni vitkpr Jindr. Vrliunc. in se smrtno-11 ev aru o poškodoval. Prepeljali so ^a v dužglno bolnico, ,V St. Jernrju je 8. maja umrl po-^^ Josip. Tavčar, znai^daleč na--oko^ . , . 1 ' V. dWelno bolnico v Ljubljani so 8. ro^j^pfiptdjali 71^inega pastirja Iv. Pm*et» iz Polšnika. ki je bil padel ^MH^h zlmul I« v o roko. A^^iPf* J*.*«**«* v noči na »t^etes m Si&i Se- iuerja pri Leskove u. Škoda znaša o-koli 1700 K. pa jo bo trpela zava-| rova h lica " Kotrkordija'ker je bil Sener za toliko zavarovan. Baje se je zdaj sam naznanil neki Jirraj Gole. a je on iz hudobije zaaral ta ko-7. l 'C. v katerem si je bil saiaolastno ■ p >stlal za ouo noč. Seveda so ga t „koj zaprli. PRIMORSKE NOVICE. V Mliinkem pri Kobaridu na Go- ritirja se je pripet iia nesreča. ,32!etni A. Uršič je oral pri svoji sestrr "pri Peršetu". Ko se je >v: sčal domov, se mu je s plašila kobila, si pri drevesu pretrgala komat ter vlekla za seboj nesrečnega Urši-ča. Enc^nogo si je zlomil na dveh er.fe-jstih, drugo na enem ter se tudi no-j trauje poškodoval. V vojaški bolni-!ei v Kobaridu; so mu dali zdxavoi- ško pomoč, ali bil je tako poškodovan. da je kmalu na to umrl. Oaleparjeni obrtniki v Gorici. — Po Gorici je hodil neki starješi človek, ki L; je govoril nemško, ter nagovarjal razne obrtnike, naj razstavijo svoje izdelke na razstavi v Parian. Dal jim je naslov, kam naj pošljejo. Nekateri ■ so res pofcdali ter dobili medalje in križce, katere so ra^zstavili po oknih svojih obrti. Stalo je vsakega okoli 400 kron. Konečno se je pokazalo, da so bili opeharjeni. ker take razstave sploh ni. Nekateri so bili vendar pametni ter so šli v trgovsko in obrtno zbornico se pritoževal radi plačila, katero je tista "tvrdka" za katero je hodil oni človek po Gorici, zahte-' vala pa so izvedeli, kako jih je prebrisan tuj e namazil. ŠTAJERSKE NOVICE. K "nemštvu" spodnještajerskih mest. Piše se: Obrtuo-nadaljeval-na šola v Radgoni končala je šolsko bto koncem aprila, t. 1. — Učencev je bilo ob sklepu 103. Med temi pa je bilo. kakor tozadevno izve^tje volitelja šole i zreč no povdarja, tri četrtine takih frekventantov, ki niso bili — NemeL In to v Radgoni, onem aJesteeu, ki se emfatično vedno proglaša kot popolnoma — nemško!! Skrlatica. V zreški in čadramski okolici je začela razsajati škrlatiea. ki je zahtevala že nekaj žrtev ne sa- 1 . mo nted šolsko ampak .tudi meti odraslo mladino. Da, st> .j-&zširjan je te' kužne bolezni ustavi, sta šoli v Ča- j dramu in v Zrečah na nedoločen čas t zaprli. HRVATSKE KOVICE. Za srbske Mv«lciz«fojnate" je bilo uabrunih — kakor poroča 'Srbobran* — 70.9 K 79 v. Izdalo se je | 09.814 K -15 v. Dopolnilne volitve v hrvatski sabor v Brodu in Lml-bergu so se vršile, j V Brodu je dobil kandidat hrvatsko-srbske koalicije dr. Hinkovie pri prvotni volit vi 308 glasove, fratrkovec it?. Prebeg 322, kandidat ktyetske j stranke Martinovie pa 37 glasov. Ker ni dobil liobelen izmed kandidatov absolutne večine. st» je vršila takoj ožja volitev, pri kateri so pristaši kmet-ske stranke glasovali za kandidata koalicije dr. Hinkoviča, ki je bil na •to izvoljen za poslanca z 22 glasovi, veČin?. V Ludbreaju .je dobil pri | prvotni volit vi kandidat kmetskei stranke dr. ,Ante Radič 133 glasov,' kandidat koalicije dr. Dan Viška 84. a tudi za nas Slovence je državnopravna točka programa. Ta se glasi takole: j*'Bosna in Hercegovina morata postati samostojna upravna oblast z vsemi obiležji države, varujoči svojo edinost in zgodovinsko-politično individualnost. Zato je treba delati na to, da postane saboru odgovorna vlada iz-vršiteljic-a sporazumnih odločb krone . iin ljudstva brez posredovanja in k011-j t role drugih vlad. — Vse zadeve, ki, s:* tičejo izključno Bosne in Here ego- f ; vine, se morajo reševati izključno j»o-jtom, zakonov, sklenjenih v bosensko-. hercegovskem saboru. V pragmatično skupuih zadevah je treba Bosni , in Hercegovini zagotoviti pariteto v 1 ; odločevanju. a v odgovornih skupnih zadevali je treba zagotoviti pravico za ; sklepanje dogovora." S tem Srbi ( izključujejo hrvaško državno pravo. .trializcur. Kako izključno se smatrajo za edine gospodarje Bosni«, priča ; nadalje 4. programu a točka, ki se irla-si: '" Srbski jezik se mora kakor iz-ključljiv uvesti za vse državne posle zagotovivŠi prvenstvo cirilici". Pogajanja med Avstrijo in Srbijo irled? sklepa nove trgovinske pogodbe bodo zaključena najbrže sredi maja. li V Črnigori se je pričakovalo ob ; pravoslavnili velikonočnih praznikih i pomiloščenje razuih političnih kaz- ■ nencev. Ali knez Nikola je pomilo-stil l."> kazneneev. ki so v ječali radi navadnih zločinov. Sodbo o tem si ( napravi lahko vsak sam. RAZNOTEROSTI. O "Poljaki republiki'' v Braziliji, . ki si . je nadela ime "MSssoes" in katere glavno mesto je Uniao da Victoria, smo pisali že pred tedni. < Ustanovitelji te republike so Leon Bielecki, Cezar Wyszynski in milio-nar Koneczeni. Na čelu vlade stoji tvorničar StamborskL Nova državi-, ca je prijavila svoj postanek zveznemu svetu brazilsjke republik? s prošnjo, da jo prizna. Braziljska via- j i da je na to odgovorila s temi, da je ; j poslala proti "poljski republiki": j 3000. vojjERto«^ Ce so ti vojaki prišli j na mejo državice <4Missoe", ni zna-j no> najbrže ne, zakaj uradni l»t bra-l zilj-ke vlad? ''Correio de Manvha" je priobčil nedavno tega članek, v katerem se naglasa, da ni pravega vzroka postopati proti Poljakom, ki so se doslej izkazali za dobre patriote. Degenirani poljski pleoniči. — Po-I ljaki imajo mnogo plemstva. Res. da je med temi mnogo rodoljubnih mož, toda pretežna večina plemičev je popolnoma kosmopolitična. brez vsakega narodnega čuta. Eden takih poljskih plerF-ieev je grof RomiMi Po-I toeki, ki ima veliko posestjo z zgra-ščino v Laneutu. Ta graščina je ognišče nemškuiarstva v Galiciji. Grof nastavlja za svoje uradnike , same Nemce, ki seveda uradu jejo jm>-polnoma nemški. Pol.js.ki listi ljnto napadajo grofa in ga imenujejo iz-, vržek jwljskega naroda. In prav imajo. Ločitev cerkve in šole v vseh ozirih zahtevajo duhovniki v Thuringenu: v Oothi so na shodu sklenili sledeče: 1. veronauk je bistve del in predmet ljudske šole. 2. cerkevno nadzorovanj* pri pouku mora od past i. 3. učitelja ne sme n>kdo siliti, da bi proti , prepričanju učil verouk. 4. katekizem. kakor ?ra mi razumevaiajo. ne spada v šolo. V Saehsen-Gotha je šola od cerkve ločena pravzaprav ž? oil leta 1863, v Sachsen-Meiningen pa od leta 1909. Žleznica Kap-Kah'ira. Ke v prihodnjih mesecih so bo le zač Io z do-'^raa leže teči že do Chart uma. Zvezo ol Chart uma do jutra bodo tvorili deloma vlaiki. delo-|ma parobroUi. — Nova železnica bod.1 tekla izključno po angleških in belgijskih tleh in sicer 9000 km na dolgo. To bode najdaljša proga na svetu. Cesar Fran Josip se odpove prestolu? Belfcrajska ''Politika" piina- i | ša senzacijonalup vest. da se namerava odpovedati cesar Fran Josip prestolu na korist prestolonasledniku Francu Ferdinandu. — Zagrebški listi pa so dobiti od svojih dopisnikov na Dunaju poročilo, da je bilo nedavno odrejeno v dunajski in 'budimpe-štauski denarni kovnici.\la se začno ; takoj /kovati denarji s sliko prestolo-i naslednika. Franca Ferdinanda. Na j teh novcih bo letnica 1911. Iz tega 1 bi se dalo sklepati, da se bo avst. cesar kjjuln odrekel prestolu. Bržkone se bo to zgodilo koncem leta |K> sestanku nemškega cesarja Viljema iu našega cesarja. Kolo kitajska iznajdba. Kitajc trdijo, da so že več stoletij pred Evropejci iznašli smodnik, tiskarsko tt-| met nos t in kompas. Sedaj se prona-šajo tudi. da so kot prvi narod na svetu iznašli. ,tudi — kolo. V starih kita;-kili 'kronikah se jmroča o nekem učoner., iu'x.škeni sinu, ki je iznašel , > let pr d Kristusom — Ivokolo. ki je imelo takrat ime "srečni zmaj". Pečilski j>«) Ikra I.i je natanko opisal te-i ira "srečnega zmaja" nekemu angleškem iu tovarnarju, ki mu je ponmlil v prodajo kolo. Iz tega opisa je razvidno. da je staro kineško dvokolo v bistvenih delih popolnoma i>odobno naš. mu kolesu. Kronika poroča, da je takrat vzbu lil "srečni zmaj" velikansko zanimanje. Vsi Kitajci so se začeli voziti ž njim in zlasti ženske | so se posluževale novega prometnega ■sredstva. Navdušenje je tako naraslo. rla so kitajski kolesarji zanemarjali domače dolžnosti. To je seveda povzročilo mnogo nevolje. Zaradi pritožb na cesarskem dvom je eesarfjfrii'' strogo kaznijo prepovedal kolesarjenj? s "srečnim zmajem". S tem je bila zapečatena uso la dvokolesa na Kitajskem za 4000 let. Podivjani oče. — Brezposelni ]>evee Ileinrich Hil l v Freiburgu na Nemškem je vrgel po zakonskem prepiru svojega triletnima sinčka z okna tretjega nadstropja na cesto. Otrok se je na ulici razletel. Generalov sin — ubijalec. Mornarsko sodišče v Toitlonu je obsodilo nekega mornarja, ki j-> v družbi z dvema • drugima nekega ubil. Obsojeni mornar. ki je sin nekega generala v Parizu. je dobil 3 leta ječe in mora plačati 50 frankov globe. Njegova tovariša sta dobila več. IZ URADA osrednje podružnice sv. Cirila in Metoda št 1 v New Yorkn. K podružnici št 1 v New Yorku so prist opiti: Josip Felicijan, gdč. Dora Pengov. gdč. Marija Briški in [van Ulčar. Podružnica šteje 107 "da nov. Ivan Zupan, tajnik. pozor 'iS ' ■nI ilnTfMt i i inift Cl>« ii iilu utik«. csin> « ublaco. Mi pošiljamo bottčn* tn MvoletM 1* direktno t stari kraj fat imams* m nuji1 MHfa daMf* cpfc - Rojakom v Ohio na znanje. Naš stalni in rojakom v Ameriki deloma" "dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, -r. ■1'T; ' »V« ^ mm MB. JANKO PLEŠKO «e mudi ▼ državi Ohio, kjer bode ro-obiskaL — Kakor v prejšnjih letih, tako je tudi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naro-la" in "Hrvatski Svijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in da mu bodo šli ravno tako na roko, kakor v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda t prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Uredništvo "GLAS NARODA". ZA VSEBINO TUJIQ OGLASOV SJ ODGOVORNO MS- UFEATOI- sxto n ufcEDmsrm "Išče se slovenski ali hrvatski delavec za tiskarno za cylinder in pony tiskalni shroj. Zglasi se naj takoj. Unij ski urad in unijska plača. Ponudne na : The Amerika PubL Co. 6119 St Clair Ave., Cleveland, O. I NA PRODAJ. Enonadstropna hiša z velikim vrtom, poleg tega velik svinjak in obokan hlev za 15 do 20 glav živine je na prodaj v Kandiji pri Novem Mestu. Ravno tam se pa tudi proda več parcel prostora za stavbišča na jako lepem, zračnem kraju. Te parcele leže ob cesti proti Šmihelu. Prihodnje leto se ima graditi železnica in vsled tega je posestvo nakupu jako priporočljivo. Proda se pa vse skupaj ali pa več strankam. Kteri želi podrobnosti, naj se obrne na upravništvo 4'Glasa Naroda", kjer mu bode vse pojasnjeno. _(3s v t 13-5—13-6)_ Kje je FRAN BLATNIK ? I)oma je iz ribniškega okraja. Bil je pred nekaj meseci v Cannon City. Colo. Kdor ve za njegov naslov, mi Lra naj pošlje, imam zelo važne listine za-njega. — R. B. Derganee. Notary Public, 4017 Columbine St.. Denver, Colo. (21-5 3x v 2 d) VAB IL O " ~ " K PLESNI VESELICI. ktero. priredi "Slovenski Sokol" v Waukeganu, 111., • < dne 30. maja t. 1. v Fran Belecevi dvorani na 10. r-e>ii. Začetek ob 2. uri popoldan. Nastop Sokolov in telovadba bode ob 7. uri zvečer in za tem je srečkanje za dobitke. Ker je čisti dobiček namenjen z:i nabavo telovadnega orodja. zato vljudno vabimo vsa slavna društva ter ostale cenjene rojake in rojakinje. da se te naše veselice polnošte-vilno udeleže. Na zdar! Josip Hribar, tajnik. VABILO K VESELICI, ktero priredi društvo sv. Alojzija št. 31 J. S. K. Jednote dne 30. maja 1910 v poljski Sokolski dvorani, 021 Talbot Ave., med 9. in 11. ulico, Brad-dock. Pa. Ob 10. uri Zjutraj je sv. maša za umrle brate in sestre v nemški cerkvi sv. Jožefa na George St. Po sv. maši greuio v dvorano in prične se veselica. Na veselici igrala bode slovenska godba pod vodstvom g. Petra To t terja. Tem potom se vljudno vabi vsa sosedna društva, ostale rojake in rojakinje in brate Hrvate, da se te naše veselice polnoštevilno udeleže. Vsa-kteremu se bode nudila zaželjena zabava. Vstopnina je za možke 25 centov, dame so vstopnine proste. Za dobro pijačo, fini prigrizek in dobro postrežbo skrbel bode v to svr-ho izvoljen odbor. Za obilen obisk se priporoča (20-26—5) ODBOR. Plutine CIGARETE kedaj nudita . cigareUh. K»Lo. J,if.,-n! 10 >|10 ".">6°"* ""»šefi le po mnogih letih povsodf '" S POa j° TC"kih t0, lr" ~ Podajajo Le Sončni! Generale Trarisaiienngoe. [Francoska parobrodna družba,.] Direktna črta do Ilavre, Parna, Švice ktrsosta i h LjnhQana Poštrt pa-nik 30. sTmr'"" °a .................l°a' korjskih mo« Lab.tvoic " ................. 12,{'0<; " •• ~ ■ La Lorraine" ' < «• ................................ M)Q lournr e - » « .....•.............i„ m o •• i i Li IWetagnc' ...............................p .. ,, ^ Lu Oascogne"................ .............. * t. t.-0vW „ «• Glavna ageiicfja: STATE ST., NEW YORK corner Pearl Street, Chesebroi;;h Builuicj. Parniki odplcjejo o d sc^aj ca?r-j vedr.o "h čcirtL- c ari citatu« « pristanišča štev. 42 North Rlvcr, ob f.L-zor St.. H. Y.: •LA TOURAINE 26. maja 1910. *LA PROVENCE 10. junija 191^ •LA LORRAINE 2. junija 1910. * LA LORRAINE 23. junija, 191« •LA SAV0IE 9. junija. * "LA SAVOIE'' 30 junija, 191fi POSEBNA PLOVTTBA. V ALA VR«: Krasni parnik "NIAGARA" odpluje dne 28. maja ob 3. uri popoludhi Lepi poštni parnik "CHICAGO" odpluje 28. maja ob 3. uri popoludiprf, Lepi pelini parnik FLORIDE" odpluje 11. junija ob :S uri popolujiift L pi parnik LA GASCOGNK ' odpluje 11. junija ob 3. uri popoM Parnik; z zvezdo zaznamovani imajo po dva viiaka. I * h o n o 346. FRANK PETKOVŠEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St.. WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, najbolje iganje te-iz vrstne smotke — patentov ana zdra vila. PEODAJA votne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in poSteno. UPRAVLJA vse v notarski pos«l spada-| jota dela. _ Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.,NewYork. Spominjajte se stare domovine in družbe • ----s> SV. CIRILA IN METODA — Zahtevajte in kupujte Ciril-Metc dove smodke in vžigalice Ako storite tako, spolnujete Vašo narodno dolžncst Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narod~ nega blagat se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razp#t>daje. Na ta način ne bi jftjdpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, a*npak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja druStva. Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom ši-om Amerike in sicer 50 komadov za $2.00, lfco kom. za $3.60, fine ha. vanske pa 50 komadov za $3.SO, lUOkom. za $7.00 poštnine prosto. Pojasnila dajejo in naroČila sprejemajo glavni /alagatelji za Ameriko: A. AUSEN1K & CO. 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. EiT Velika zaloga vina In žganja. j MkJfass Ma-Ija Orlll 1'*' Bt Prodaja brlc v.«; po..............70c. fall«« f J^^^^^^^BbM Srno vino po....................50c. ** ^gSHMfOT'" Dr oi ji k 4 galone ta....................|t l fa 3 ^^^SHEBbI Brinjevec 12 steklenic sa...............| MffBg&f ali 4 gal (sodček) za..................$16,CC Za obilno naročbo ee priporoCa F MARIJA GRILL, 1 SaOSSt. Clalr Av©., IS« Bn Clave end, O 1 Vstano\ 1 j;na dne 16. avgusta 1904. Inkorpor: ana 22. aprila 1909 v drtavi l»e na. • sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIIIAEL ROVANŽEK. R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEOlfGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa tilavni tajnik; IVAN PAJK. L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomoiui tajnik: ANDY VIDUICII, P. O. Box 523, Couemaugh, Pa. " Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora. Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽIČAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh, Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Donlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVlCf porctDik, P. n. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: 8. A. E. BRALLTER, Greeve St., Conemaugh, Pa. .-o-, iCeiij^na društva, oziroma njih uradniki so nljudno prošeni pošiljati Ceoar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopke pa.i pa glavnega tajnika. V blneaju da opazijo dru5tv;ni tajniki pri mesečnih poročilih, ali abloh kj'-rsibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivostl naj se ta 4etnudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se V prihodnje popravi. Droit ven« »laails i« "GLAB NAEODA." IGRALEC. ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA.* . --o- Ruski spisal F. M. Dostojevski. (Dalje.) Ail ui to krasen po^letl: sto- ali »Ive- f atol »ten trud ud roda do to la. trpljenje. um, po>teno.-t, značaj. inUoeiio-t. raas>0thi0>i. >toi k I,; a na strehi! Kaj bi-radi š- ^ijti to je že višek j vsega iu s te to ke zamenjajo mda sami p^fsojevati ves -\»t iti kaznovati krive, t. j. one, ki *e «>«l njih le malo razi il( a jejo. , Nu. in kaj izvajam iz toga ? To-le;, da r.ij-i i lzsijiijem po m ko. ali pa botratirn j»omo.'jo mletke. Denar je potreben meni samemu in sebe sa-mega tudi ne smatram kakor n;>kaj kapitalu jvotrebnega in kapital po-i • ožugo«'-eirn. Vem. da sem nablebe-tal strumne neumnosti, to la kaj zato?! Tako je moje prepričanje! "N'e \ m. ."e je kaj resnice na tem. kar ste govorili." je menil general /junKljeno, ".toda to vem dobro, da začenjate neznosno pretiravati, kakor iii: i o se vam je dovolilo, da se lahko nekoliko spozabite...." Po svoji stari navadi ni dovršil stavka. Ce začenja naš general govoriti o stvari, ki stoji le za nekoliko nad navadni.r. vsakdanjim pogovorom, gotovo ne uovrŠuje stavka. Francoz je poslušal malomarno, z n-.-koliko izbuljenimi očmi. Razuimel metli skoraj ničesar, kar sem govoril. Pavlina le zrla nedostopno-ravnodušno, kakor :a ni slikala ne samo mene, ampak -ploh ničesar, o čemer smo govorili tedaj pri mizi. I3i!a je n običajno zamišljena. Ko pa s i n se Ivignili izza mize, mi je u-kazala. naj jo spremim na izprehod. Vzela sva otroka in se odpravila v park k vodnjaku. Ker sem bil silno razdraženih živ-<-ev. sem izhleknil neumno in surovo vpraaSnje, zakaj j? naš Francoz, marquis des Grieux, ne spremlja sedaj, ko hodi ven, ampak še eelo ne govori ž njo rele dneve? , "Zato, ker je podh-ž!" tako čudno mi je odgovorila. Se nik lar nisem slišal iz njenih ust takih bes*»di o des Griouxu in obmolknil sem, ker sem se zbal razumeti to razdraženost. "Ali ste opazili, da sta si danes z teneraloim navskirž ?'' "Radi bi vedeli, zakaj, kajne?'', je rekla hladno in razdraženo. Saj veste, da je general popolnoma v njegovih rokah, da je zastavil yri ,nipiii vse svoje premoženIn ako babica ne umre, tedaj pripade Francozu nemudoma vse. !l- , ""Torej je/re,siiieay da je vse znstav-Ij-no? Slišal sem. pa nisem, vedel,! da je zastavljeno do malega vse." ! "A kaj zato?" "Tedaj zbogom m—lie Blanche", -cm pristavil, *'tedaj pa ne bo gene-! ■ a lica! Veste kaj? Meni se zdi, da' j - general tako zaljubljen, da se Še celo ii -ireli. ako ga m—He Blanche za-pusti. Zaljubiti se tako v njegovih letih je nevarno." "Meni sami-se dozdeva, da l>o kaj takega", je nenila Pavlina zamišljeno. "To j? res krasno!"' sem vskliknil, "bolj smovo pač ni mogla pokazati, da ira hoče vzeti samo radi denarja. Niti spodobnosti, niti ozirov ni imela pri tem. Čudno! Kar pa se tiče ba-a!i ni komično in umazano, da pošilja brzojavko za brzojavko in j vprašuje: ali je umrla, aii je umrla? A ? Kako vam ugaja to, Pavlina Aleksandroma ?" " Vse to je neumnost," me je prekinila s sMi lom. "Nasprotno pa se 'udim. 'In ste vi tako veselega du- T. = ~~ I Sevntga razpoloženja. Česa se tako veselite f^ Morda tega, da ste ima de-Jnar zaigrali f" '•Zakaj ste mi ga dali? Povedal sem vam, da ne moreni igrati za dru- ' ~e. tem manje za vas! Ubogam, kar- i koli mi ukažete, toda rezultat ni od- j vi-en od mene. Saj s-rn vas opozoril la ne bo nie iz tega. Povejte, ste-li zelo potrti, da ste izgubili toliko de- j nerja? Zakaj vam je toliko za to?" "Čemu to vprašanje?" "Saj ste mi sa<:ni obljubili, da mi pojasnit?!---- Čujte: jaz sem trdno prepričan da dobim, ko začnem igrati 1 sem za-se. Imam namreč dvanajst '.latov. Tedaj si lahko pri meni vzamete potrebno svoto." Zaničljivo se je namrdnila. "Ne srdite se na-me'J, sem nadaljeval, "da vam stavim take ponudbe. Tako zelo sern prožet spoznanja, da , sem pred vami, t. j. v vaših očeh, 1 ničla, da lahko vzamete od mene tudi denarja. Mojih darov se vam ni treba sramovati. Poleg tega pa sem še vaš denar zaigral!" Presunljivo'me je pogledala in opa-zivši, da govorim razdraženo in sarkastično. me je zopet prekinila, i "Za vas ni ničesar zanimivega v1 mojih stvareh. Ako hočete vedeti, S čisto navaden dolg imam. Izposodila j sem si denar in rada bi ga vrnila. ' Imela sem brezumno in nenavadno i-dejo, da ga gotovo priigram tukaj v igralniei. Zakaj sem tako mislila, ne i pojmim, toda ,vjerjela sem v to idejo. Kdo ve, če nisbm ravno zato verjela, ker mi ni ostalo nobeno sredstvo na izbiro." " Ali pa zato, ker .vas je silila nuina potreba, da priigrate. To je Čisto i enako onemu, ki se potaplja in se po-< prijemlje bilke. Priznajte saimi, da bi gotovo ne smatrali bilke za vejo, ako bi se ne potapljali." Pavlina se je začudila. "Kako to?" je vprašala. "Saj vi sami stavite na to vse svoje nade. i Ravno pred dvemi t?dni ste mi govorili na dolgo in široko, da ste popolnoma uve r jen i, da dobite na ruletki, in me prepričevali, da naj vas ne smatram za brezumnika. Ali ste se morda tedaj šalili? Toda spominjam se, da ste govorili tedaj tako resno, da ni bilo možno jentfati tega "ta 5a3o." "To je res", sem odvrnil šamLšlje-no. "in še vedno sem prepričan, da dobim. Izpovedujem vam eelo. da ste j m? priveli do tega. da se vprašujem, j] zakaj ni današnja neumna in nestmi- J selna izguba vzbudila v meni nikake-ga dvoma? Se vediio sem docela u-}. rerjen, da gotovo dobim, kakorhitro začnem igrati za-se." "Zakaj ste tako nedvojb no prepričani?" "Pravim vam, da ne vem. Vem I samo, da moram dobiti, da je to tudi' za-me elini izhod. In morda se mi ravno iz tega vzroka dozdeva, da moram goto%-o dobiti." | "Torej imate tudi nujno potrebo, ako ste tako fanatično prepričani?'* "Stavim, da dvomite, da la I jaz mogel imeti nujno potrebo!" "To mi je vseeno," je odgovorila ;tiho in ravnodušno. "Ako hočete — da jaz dvomim, da vas muči kaj resnega. Vi se morate mučiti, toda ne resno. Ti ste Človek, v katerem še vse kipi in vre. Čemu vam bo denar ? V vseli razlogih, ki ste mi jih na veli do sedaj, nisem našla ničesar resnega." "Dovolite opazko," sem jo prekinil. "Rekli ste. da morate poplačati dolg. Lep dolg mora to biti! Naj-brže Francozu?" 'Kakšna vprašanja! Danes ?te pijani ?" "Sami veste, da si dovoljujem včasih zelo odkrito govoriti in vpraševa-j ti. Pravim vam. da sem vaš suženj, a j pred sužnji se ni treba sramovati, ker : ne morejo razžaliti." I Neu:i 'nost! Zoperna mi je ta va-| ša "suženjska" teorija!" "Pomislite, da ne govorim o svojem I suženjsvtu. ker bi želel biti vaš suženj, 'ampak govorim samo o dejstvu, ki ni od mc-ne prav nič odvisno.' "Povejte naravnost: Čemu potrebujete denar?V "Toda kaj vas to briga?" r "Kakor vam drago," je rekla in ponosno stresla z glavo. "Suženjska teorija vam je zoprna. ' a suženjstva zahtevate: govori in ne razmotrivaj! Dobro, bodi tako! Čemu mi bo denar, vprašate? Čemu? Denar je — vse!" "Umejem, vendar ni treba tako blazno hrepenenje po njih! Vi prehajate eelo v besnost, v fatalizem. Za tem se skriva nekaj, neki posebni smoter. Govorite brez ovinkov, jaz hočem tako!" 'Skoraj bi se začela sr liti. in zelo; mi je bilo po pogodu, da je tako jezno izpraševala. "Seveda imam smoter", sem dejal. "da-si ga ne morem jasno opredeliti. . •. l Nič drugega, nc-tro to, da postanem z denarjem tudi za vas drug človek in ne suženj." i' Kako f Kako dosežet e to?" "Kako dosežem? Kako. va:nv j-e ne-poj.mijivo, na kakšen način dosežem, i 'da boste gledali na-me diu^ače iiez«' jtia sužnja! BaŠ tak.ga čudenji in nepojmovanja ne maram!"* "PraVili ste. »la vam je to -a;": ij--tvo — naklada. Tudi jaz sem to mislila." "Vi ste to zmislili l -t;u vskliknil z nenavadno naslado. "O ta vaša najivnost mi ugaja. Nti. seveda, zame je suženjstvo, ki a.i ga nalagate vi. na-lada. Kajti naslada je tudi v skrajni ponižano.-ti in ničnosti"* sem nadaljeval blodeti. rag vedi. morda je nastla tudi v bičtt, ki pada na hrbet in trga koščke me »kazati. Dostojen človek sem rt s. toda j>okazati to na dostojen način, tega ne umejem. Si morete misliti. da je to možno Da. vsi Rjusi so taki in veste zakaj? Zato, ker so pre bogat o in prenmogost ransko ob-darjeni. da bi mogli brzo najti do--to. o obliko. Tu pa je potrebna ■ oblika. Večin, ia smo mi Rusi tako ■ boya: • obdarjeni, da nam je potreba - .;a!no-ii, ,]a najdemo »ioftojiio ob-t A irenijalnoMi največkrat ni, . ker :• v ob«"-e prav redko sejana. Sa-' :r,t i>ri Francozih iu še nekateih du-i _. i Ev ]>ejjcih >e je oblika tako lepo i i»pr< ielila. da morejo zreti z nena-t vahio ilosto;:;o-t jo in biti obenem ! '' lov.■:.. najb. Ij nedostojen. Zato igra ■ pri njih oblika tako veliko tilogo. RED STAR LINE. F»Iovitfc>a med New Yorkom in Antwerpom. Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniti na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton 12,185 ton] FINLAND iW^^TOilfc VADERLAND 12,185 ton - 12,018 ton Kratka in n.'tobna pot za potnike v Avstrije, na Ogrsko, Slovensko, Hrvsu-ko, in Gaiici jo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji ij malih kabin za 2, 4, G in S potnikov. , Za nadaljne informacije, cena in vo; ne listke obrniti se je na RED STAR LIINE. No. 9 Eronrlway, 1306 "P* Street. N. W., "205 McDermot * — . new york Washington, d. c. winnipec.man 84 State Street, 7 1<» St. Charle* ftreet, 319 G.ary Street, BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd Ave., 90-96 Dearborn Street, 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Locutt Street. 31 Hocpital Street, PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS, MO. MONTREAL. QUE. | FH SAKSER Ct 82 C0RTLANDT STREET, NEW YORK. Podružnica: CLEVELAND, OHIO. 6104 St. Clair Ave., N. E. " ^ .. »■ W' ■ r^t. iWlf' »^"IIIII T/Vn «%»««■.I^WIIV III..wyg^l [ Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka. > Pošiljanajhitreje in najceneje denar v staro domovino. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. Prodaja parobrodne in železniške listke po ■y izvirnih cenah, "^i t V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postrežem. Pri pošiljanju denarja vedno pazite komu ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denar ne more vsakemu zaupati. Larttna hiša g* Frank Sakserja.