LETO XXXVII. Številka 37 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 12. septembra 1985
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Začel se je pouk na Slovenski gimnaziji
V ponedeljek je Slovenska gimnazija zopet odprla svoja vrata. V prvih dveh dneh so dijaki imeli možnost, da popravijo negativne ocene s prejšnjega šolskega leta. V sredo, po skupni maši, pa se je začel pouk za približno 450 učencev. 54 dijakov bo letos prvič uživalo pouk na naši gimnaziji. Če pomislimo, da stalno nazaduje število otrok, moramo biti z rezultatom zadovoljni.
Profesorja Milana Kupperja, ki je letos šel v zasluženi pokoj, bo v telovadbi zastopal mag. Franc Florijančič, ki dela letos poskusno leto. Prav tako nov član v številnem profesorskem zboru, vendar samo kot hospitant, je mag. Štefan Schellander, ki poučuje ruščino in angleščino. Omembe vredno je dejstvo, da sta oba akademika maturanta Slovenske gimnazije.
Skupna šola - podlaga miru in sožitja v deželi
Udeleženci tiskovne konference, od leve proti desni: dr. Valentin Inzko, dr. Rudolf Neuhauser, dr. Manfred Moser, dr. Peter Gstettner, dr. Gerhard Steingress, dr. Mirko Messner, Franc VVedenig, dr. Evvald Krainz in Popprath.
Danes v
Našem
tedniku
• Misli o gospo-		• Slikarski
darstvu —		teden v
dr. Sienčnik		Svečah
(stran 4)		(stran 8)
Trditev, da dvojezična vzgoja in šola škodujeta otrokom in da zapostavljata nemškogovoreče otroke, je v bistvu gonja proti slovenski narodni skupnosti v deželi, je smiselno izjavil na tiskovni konferenci v torek, 10. septembra, ravnatelj celovške pedagoške akademije, dr. Evvald Krainz (Njegovo stališče objavljamo kot komentar na 2. str.). Tiskovno konferenco so priredili obe slovenski osrednji organizaciji in Komite v obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, sodelovali pa so predstavniki obeh slovenskih osrednjih organizacij (Franc VVedenig za NSKS in Teodor Domej za ZSO), zastopniki Komiteja (dr. Peter Gstettner), celovške univerze in delovne skupnosti za narodnostna vprašanja na univerzi (dr. Manfred Moser in dr. Gerhard Steingress), ter pedagogi in strokovnjaki dr. Valentin Inzko, dr. Evvald Krainz in dr. Rudolf Neuhauser ter zastopnik socialistične mladine Propprath.
(dalje na str. 2 in 3)
Politika
g •
Tednikov
komentar
PIŠE DR. EWALD KRAINZ
Gegen die
Zvvangsassimilierung im Lan de Karnten
Dr. Evvald Krainz, Direktor der Padagogischen Akademie de s Bundes in Klagenfurt/ Celovec.
Die Argumentation, dali im zweisprachigen Unterricht die nur zum deutschsprachigen Unterricht angemeldeten Kinder benachteiligt vrerden, vveil sie ja groBe Zeitraume des Un-terrichtes nicht verstehen, geht total daneben. Ich selber habe dies durch zahlreiche Besu ch e unserer zvveisprachigen Studenten im gemischtspra-chigen Gebiet beobachten konnen. Ich habe dort einen Unterricht gesehen, der ganz exzellent abiauft, wo die Kinder sich vvohlfuhlen, wo ein-mal auf Slovvenisch, einmal auf Deutsch erklart wird, vvo an der Tafel die Dinge darge-stellt vrerden, so daB man also sagen kann, es ist fur alle Kinder eine sinnvolle VJiederho-lung. Sie erfahren also schvvie-rige Tatbestande doppelt und auch ein wenig unterschied-lich dargestellt.
Es ist aber nicht nur so, daB es ein Vorteil ist, weil die Kinder zvvei Sprachen erlernen, sondern daB es auch eine Vor-aussetzun dafur ist, daB sich Menschen einmal besser verstehen, daB sie die Kultur des Anderen begreifen, seine Ein-stellung, seine Stellungnah-men zu allem, sein emotiona-les Empfinden und daB damit das friediiche Zusammenleben garantiert vverden kann. Denn Pragungen entstehen ja ent-wicklungspsychologisch schon sehr triih und Kinder, die ge-meinsam auf einer Schulbank gesessen sind, vverden sich auch spater, vvenn man ihnen noch was einredet, nicht has-sen konnen.
Wir halten es tur sehr vvich-tig, daB jegliche Art von Ghet-toisierung, und sei sie auch nur partiell, nicht stattfindet. Auch dieser letzte Vorschlag, der nur im musischen Bere ich das Zusammenleben garantiert, scheint mir nicht ada-quat.
Es ist ein vveiterer Vorteil tur die Kinder, was ja auch in in-ternationalen Deklarationen immer vvieder betont vvird, daB vvenn ich in zvvei Sprachen denken terne und Vorstellun-
gen habe, dann mein emotio-nales Empfinden, meine Phan-tasie ausvveite und das ist ja auch in der Persdnlichkeitsbil-dung ein ganz groBer Vorteil.
Alles was gegen den ge-meinsamen Unterricht gesagt vvird, sind soviel Schlage unter die Gurtellinie, daB ich dem Reporter recht gebe, der gesagt h at, es h and le sich um geistige Umvveitverschmut-zung. Dafur vvurde er naturlich vors Gericht zitiert, iv/e uber-haupt ehrenvverte Leute vors Gericht zitiert vverden, nur vveil sie die VJahrheit ein vvenig pointiert gesagt haben. Ich halte das fur einen Tatbe-stand, wo ich sagen muB, daB ehrliche Demokraten in diesem Land mit ihrer Stimme dage-gen protestiren mussen. Das ist auch ein Grund dafur, vva-rum ich hier bin.
Ich kann daher von meiner Gesamtpadagogischen und psychologischen Erfahrung her, und ich bin immerhin Schulpsychologe und Leiter der Padagogischen Akademie, sagen, daB das ein Nachteil ist. Man kann es statistisch nachvveisen, daB der gemein-same Unterricht kein Nachteil ist, denn es sind genau so vzete gemischtspraphige Kinder zur Matura gekommen und haben an den Universitaten stu-diert, wie in der Gesamtpopu-I at ion.
Wer behauptet, daB der ge-meinsame Unterricht die Kinder benachteiligt, der macht ganz einfach negative Propaganda gegen die Minderheit. Es gibt im Lande eine Zvvangsassimilierung, sie ist ja am Zu-ruckvveichen der Sprachgrenze nachvveisbar.
Jeder demokratisch denken-de Mensch muBte alles dafur tun, daB die Minderheit in diesem Lande als eine vvertvolle kulturelle Bereicherung erhal-ten bleibt. Und ein Mittei dazu ist die Zvveisprachigkeit. Wir mussen ein Klima schaffen, vvo die Eltern interessiert vverden, ihre Kinder zum zvveisprachigen Unterricht anzumelden und nicht ein Klima, vvo man geachtet vvird, vvenn man nur in Ervvagung zieht, sein Kind zvveisprachig erziehen zu las-
STRAN q ČETRTEK,	STRAN o ČETRTEK,
C. 12. septembra 1985	O 12. septembra 1985
Politika
Univerza vselej proti ločevanju
Vsi navzoči so iz raznih zornih kotov zavzeli stališča k raznim vprašanjem dvojezičnega pouka in poudarili pomen in važnost skupne šole. Soglasno so ovrgli in zavrnili vse nakane po ločevanju šolarjev, posebno pa najnovejši VVagnerjev model, da bi skupni pouk bil zagotovljen samo še/v muzičnih predmetih, ostali pouk pa bi se odvijal jezikovno ločeno.
Ta model, ki ga je deželni glavar inseriral (za koliko denarcev kaj?) v dunajski Pres-se, še prej pa ga je predstavil v uradni „Wiener Zeitung", je tajnik NSKS, Franc VVedenig označil kot sredstvo, s katerim je deželni glavar torpediral vse plodovite razgovore o izboljšanju dvojezičnega pouka. Ta predlog v resnici predvideva ločevanje in ni nič drugega kot brodolom uradne politike v zadevi dvojezičnega šolstva. Dr. Peter Gstettner je opozoril na usodne posledice tega modela, kajti slovenščina bi bila porinjena ob rob družbenega in političnega dogajanja v deželi in bi bila obsojena na izginotje. Vse odgovorne politike v deželi ter starše je Gstettner pozval, naj se zoperstavijo klimi, ki je sovražna dvojezičnemu pouku in naj svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku. Gstettner je ponovno odrekal VVagnerju vsako pravico do sklicevanja ha model celovške univerze pri argumentiranju za svoj model, kajti celovška univerza nikdar in nikoli ni zago-
Dr. Moser: Na žalost bojo konflikti sad ločevanja.
varjala ločevanja. Očitno deželni glavar modela univerze ne pozna ali pa ga ni dojel.
Dr. Valentin Inzko je poudaril pomen skupne vzgoje in prijavljanja k dvojezičnemu pouku, ker na eni strani krepi identiteto slovenskih otrok, na drugi pa zagotavlja in je najboljša podlaga mirnega in enakopravnega sožitja. Inzko je opozoril tudi na ogromni pomen skupne vzgoje pri krepitvi meddržavnih odnosov. Slavist dr. Neuhauser pa je iz
Nova Gorica se bo predstavila v Celovcu
Ta teden je obiskala de- Franc Koncilja). Na tem se-legacija občine Nova Gori- stanku so si Izmenjali infor-ca pod vodstvom predsed- macije o predvideni prednika komiteja za stike z za- stavitvi Nove Gorice v Ce-mejstvom Stojane Fakina lovcu in o aktualnem polo-mesto Celovec, kjer se je žaju slovenske narodne konkretno domenila glede skupnosti na Koroškem, izvedbe „dnevov Nove Gori- posebno še na gospodar* ce“, ki naj bodo v prvem skem področju, tednu oktobra letos v Ce- Otvoritev dnevov Nove lovcu.	Gorice v Celovcu bo 30.
Novogoriška delegacija septembra 1985 v celovški se je ob tej priložnosti se- mestni hiši, kjer bo poseb-stala tudi z zastopniki Zve- na razstava o Novi Gorici, ze slovenskih zadrug (dipl. V trgovini duelle namerava-trg. Andrej Millonig) Narod- jo organizirati prodajno raznega sveta koroških Slo- stavo. V tem času pa bodo vencev (osr. tajnik Franc na sporedu tudi nekatere VVedenig) In Zveze sloven- kulturne prireditve. Točnej-skih organizacij na Koro- ši program bomo objavili v škem (predsednik gospo- naslednji številki Našega darskega odbora dipl. inž. tednika.
osebnih izkušenj potrdil važnost dvojezične vzgoje in je zavrnil vse načrte preurejanja dvojezičnega šolstva proti volji prizadetega prebivalstva.
Teodor Domej pa je dejal, da je še marca letošnjega leta bila velika večina koroškega prebivalstva proti ločevanju, da pa politiki tega sploh niso upoštevali. Po njegovem bi bilo treba v vseavstrijski diskusiji o politični morali razsvetliti tudi gonjo proti dvojezičnemu šolstvu. Izboljšanje dvojezičnega šolstva — ne pa politika ločevanja —- bi bilo velik doprinos k izboljšanju politične kulture v deželi; kako je sicer možno, da prav v 40. letu konca druge svetovne vojne ponovno ogrožajo skupno vzgojo.
Dr. Steingress je VVagnerjev model imenoval 2/3 rešitev hajmatdinstovskih predlogov, čigar uresničitev bi bila akt kulturnega barbarizma. Da je socialistična mladina za skupno šolo in proti vsem naka-
nam ločevanja — podobno kot 22 koroških drugih mladinskih organizacij —, je ponovno potrdil Propprath, Marija Jurič pa je predstavila resolucijo, ki so jo na 2. poletni ženski univerzi v Celovcu sprejele žene. V njej zahtevajo takojšnjo uresničitev določil sedmega člena ADP.
Prav žene čestokrat edine zagotavljajo vzgojo v materinščini in vsako ločevanje bi tako žene kot tudi otroke zaradi pomanjkanja javnih izobraževalnih institucij v materinščini še bolj zapostavilo.
Tiskovna konferenca je ponovno dokazala, da ni nobenega pedagoškega ali drugega resnega razloga in argumenta za ločevanje, ampak da politični dejavniki v deželi hočejo ločitev uresničiti proti volji prizadetih staršev, večine dežela-nov in pedagogov in znanstvenikov ter strokovnjakov. Pač tako, kot so v Škocijanu odločili proti volji staršev in tudi otrok.
Naš odgovor
Medtem ko nemški nacionalisti zahtevajo šolski apartheid in vse kaže, da bo uradna Koroška ponovno klonila pred njihovim pritiskom, je najboljši odgovor, ki ga moremo dati:
Čim več otrok prijaviti k dvojezične-" mu pouku!
Prijave so možne v prvih desetih dneh novega šolskega leta, in sicer tako za začetnike v 1. razredu, kakor tudi za šolarje v viš jih razredih, kolikor doslej še niso bili prijavljeni.
e*stH4
GLAV4

Enotna lista: predlaga Valentina Polanška za častnega občana Železne Kaple
Kot že v Žitari vasi dan poprej, so tudi v petek zvečer v Železni Kapli v občinskem odboru sklenili (tokrat celo z glasovi FPO) pristop k zvezi odplak, ki naj omogoča dolgoročno rešitev onesnaženja Bele. Kot v Žitari vasi, je tudi v Železni Kapli Enotna lista zaman predlagala, da naj bodo kot zastopniki občine zastopane vse frakcije. V obeh občinah pač raje sodeluje SPO z OVP, načrtno pa izključujejo odbornike Enotne liste. Dejstvo pa je, da se ravno EL najbolj zavzema za rešitev onesnaženja okolja in brani tovarno Obir pred napadi, ki so tudi tokrat prišli od FPO. Lado Hajnžič je dejal, da bo tudi tovarna soprispevala svoj finačni delež za gradnjo kanala, Smrtnik pa je opozoril na dejstvo, da je naloga vseh zapustiti tudi bodoči generaciji življenja vredno okolje.
Tokrat je EL vložila tri predloge, ki sta jih prebrala župan Juvan (nemško) in podžupan Stossier (slovensko). EL predlaga povišanje redne podpore za vsa kulturna društva na 3000,— šilingov, SSK Obir, AK Obir in nogometno društvo pa naj podpirajo s 6000,— šilingov. Drugi predlog predvideva dvojezične napise v notranjosti občinskega urada. Predvsem pa Enotna lista predlaga posmrtno počastitev Valentina Polanška in proglasitev za častnega občana občine Železna Kapla. V utemeljitvi tega predloga je zapisala Enotna lista:
„Valentin Polanšek ni bil samo dolgoletni občinski odbornik; kot učitelj, pesnik in pisatelj se je zavzemal za socialni in družbeni napredek vseh občanov. Kot umetnik je bil priznan daleč preko koroških meja. V svojih delih in življenju se je zavzemal še posebno za humanost in sožitje med narodi. Ob tem sklepu nam lahko služi za vzgled občina Vrba, ki je po smrti slovenskega skladatelja Pavleta Kernjaka po njem poimenovala cesto, čeprav živi v tisti občini veliko manj Slovencev kot v naši“. Vse tri predloge EL sedaj obravnava občinsko predstojništvo.
Občinska seja v Bilčovsu
Na občinski seji 23. avgusta 1985 so odborniki obravnavali med drugim točko o podelitvi gradbenega dela občinskega studenca. Odločili so se za tovarno „AG fur Bauwesen“, ki je predložila najugodnejši proračun stroškov. Preden se začne z delom, je treba samo še počakati na dovoljenje urada vodnega gradbeništva. Razpravljali so tudi o nakupu novih vrat za občinski skedenj ter nakupu olja za kurjavo ljudske šole. Proti predlogu EL-Bilčovs so sklenili odborniki ostalih frakcij nakup olja pri tujem podjetju, čeprav sta dve domači podjetji bili le za skoraj 2% dražji. Vrhu tega se je občinski svet pogovarjal o poldnevnem otroškem vrtcu, ki je po mnenju velikega števila občanov nujno potreben. Do končnega sklepa niso prišli. Kar se tiče razreda za pred-
šolske otroke, je EL zahtevala dvojezično ureditev. Odborniki ostalih strank so v začetku zavrgli predlog čaš, da se ta zadeva ne tiče zakona o šolskem pouku.
Vendar so se po pogajanjih le odločili za dvojezičen predšolski razred. Zadnja bistvena točka občinske seje je obravnavala zadevo najemne pogodbe občinskega stanovanja neke bilčovščanke. Njen sin želi vključitev v stanovanjsko pogodbo. „Dokler mati živi, mu je tako ali tako dovoljena uporaba stanovanja. Po materini smrti pa naj dobi stanovanje tisti, ki je tega mogoče socialno bolj potreben.“ Tako je argumentirala Ingrid Za-blatnik, odbornica EL-Bilčovs, vendar ni prodrla s tem predlogom, Občinsko sejo je zaključil podžupan Franc Gas-ser.
, Pisma bralcev
Prispevek k večjemu razmišlaniu o naši gospodarski bodočnosti
Znanstveno delo našega do-bralskega rojaka je seveda tesno povezano z gospodarskimi vprašanji. V naslednjem prispevku je prof. Sienčnik izdelal pet tez, s katerimi skuša prispevati k večjemu razmišljanju o gospodarski bodočnosti koroških Slovencev.
1. teza:
Izsledki naravosiovstva, ki so s pomočjo tehnične znanosti tudi gospodarsko izkoriščeni, nam dajo danes preko 9/10 našega življenjskega standarta:
•	leta 1850 je bilo 3920 delovnih
ur na leto (82 na teden) oz. 100 DM realnega pridelka na osebo in mesec;
S leta 1900 3390 delovnih ur na leto (62 na teden);
S 1960: 2440 delovnih ur na leto (45 na teden);
•	1980: 1700 delovnih ur na leto (40 ur na teden) oz. 1200 DM realnega pridelka na osebo in mesec.
2. teza:
Izsledki iz naravosiovstva so vsakemu na razpolago. Edini pogoj je znanje. Toda to postaja s časom vse bolj zahtevno. V pomembnih tehničnih strokah se znanje podvoji vsaka tri leta. Moramo ugotoviti, da kadra za izvirne inovacije med našimi rojaki zaenkrat nimamo. A samo izvirne inovacije dajo patente in s tem začasen monopol in primeren zaslužek za daljšo dobo.
3. teza:
Naš dobrolski rojak, visokošolski profesor dipl. inž. Svitko Sienčnik, sin dr. Luke Sienčnika, že nad 30 let deluje v Nemčiji kot znanstvenik. Svoj študij strojne tehnike je začel v Ljubljani, ga nato nadaljeval v Gradcu in ga zaključil v Aachnu, kjer je bil 11 let univerzitetni asistent. V zadnjih petih letih deluje kot profesor na tehnični visoki šoli v Kolnu: tam vodi poleg svoje stolice za delovne stroje Center za energetsko tehnologijo. Delo na tem področju je zelo zanimivo, ker je praktično in zato tudi perspektivno. Jo predvsem še za študente, ki jih v našem centru lahko po diplomskem študiju vpeljemo v industrijsko dejavnost, s tem da se med drugim ukvarjajo z razvijanjem novih tehnoloških produktov", kot nam je povedal profesor Sienčnik. V njegovem centru prevzemajo profesorji skupno s študenti od industrije razne in zanimive raziskovalne projekte: to je seveda še zlasti za študente zelo efektiven in zanimiv način znanstvenega dela, ker pri raziskovanju konkretnih projektov lažje dosežejo svoj študijski cilj.
V tem smislu apelira profesor Sienčnik na vse naše študentke in študente, ki študirajo ali želijo obiskovati tehnično univerzo, da se podrobneje pozanimajo o tem študiju. Profesor Sienčnik jim je tudi rade volje pripravljen pomagati (naslov: Ingenieurvvis-senschaftliches Zentrum der Fachhochschule Kol n, Reitvveg 1, 5000 Kol n, Telefon 06/02 2382/23 66).
Imamo vrsto uspešnih obrtnikov, in nekaterim je uspelo razširiti svoje obrate v ugledna podjetja. Pri nadaljnji ekspanziji pa jih omejujejo gospodarska ali/in regionalna področja ter licence. Podjetja, ki uporabljajo tuje licence, so vse bolj izpostavljena konkurenci dežel z dosti nižjimi stroški delovne ure — torej, kjer vlada nižji življenjski standart.
4. teza:
Velika večina domačinov partici-pira na zvišanju življenjskega standarta s tem, da proda svoje storitve odjemnikom, ki prihajajo iz dežel z visokim tehničnim razvojem. Toda tehnični razvoj in s tem življenjski standart je v Evropi v zastoju — najvidnejši izraz tega je vedno višja brezposelnost. Vzroki so zelo raznoliki in zadevajo zadržanje cele generacije. Ni pričakovati, da bo v poklicni dobi te generacije premagan gospodarski zastoj: življenjski standart za povprečje evropskega prebivalstva ne bo rasel. Za tiste, ki prihajajo na dopust v naše kraje, je pričakovati, da bo njih življenjski standart celo padal.
5. teza:
Kmetijski pridelki morajo vse bolj konkurirati produktom velikih farm, ki industrijsko pridelujejo živila, ali agrarnim izvozom iz dežel, kjer je delovna sila zelo poceni. Ta razvoj pospešuje prevozna tehnika, ki postaja vse bolj učinkovita in vedno manj stane. Tako je naše domače kmetijstvo prisiljeno, da se v večji meri specializira. Za to potrebne investicije se morajo amortizirati prek 5 let iz dveh razlogov:
a)	svetovni trg kmetijskih proizvodov je zelo dinamičen,
b)	obresti bodo ostale na visoki ravni od 10% in več.
Specializacije, ki dajejo potreben zaslužek, postajajo zmerom bolj odvisne od modernih komunikacijskih sredstev: le-ta podajo kraj in čas za najboljšo prodajo določenega produkta.
Kombinacija kmetijstva s turizmom ostaja omejena na posebne pogoje in ne kaže nadaljnjega razvoja. Delež kmetijstva v narodnem pridelku v vseh industrijskih deželah močno nazaduje. V Nemčiji znaša samo še štiri procente: vsako leto je 8000 kmetij manj.
Tudi v Ameriki je vsako leto 40.000 farm manj. Ni pričakovati, da bodo naši kraji iz tega razvoja izvzeti.
Sinteza:
Domače gospodarstvo se sedaj odvija na področjih, ki sem jih skušal v zadnjih treh tezah nakazati. Če ostane v okviru sedanje dejavnosti, so robni pogoji evropskega gospodarstva taki, da ne moremo pričakovati porastka. Ostaja celo nevarnost nazadovanja. Izkušnje kažejo, da bomo mogli visoki življenjski standart ohraniti ali celo zvišati le, če nam bodo uspele izvirne iznajdbe. In kako pridemo do teh?
S tem, da vzpostavimo 1.) tesne in osebne stike med podjetji in visokimi šolami in da 2.) z modernimi komunikacijskimi sredstvi razširimo trg.
Produkcijska sredstva morajo pri tem biti čim bolj fleksibilna. Moderni elektronski avtomati to vse bolj zmorejo.
Na primer: domači podjetnik ugotovi, da na svetovnem trgu do-
bro more prodati stroj, za katerega mu še manjka nekaj delov iz plastičnih mas. Pri povpraševanju s pomočjo BTX na svetovnem trgu ne najde ugodnega izdelovalca. Pri razmišljanju, ali naj razširi lastno proizvodnjo, ugotovi tretjo možnost: kmet iz sosedne grape si tako želi dodatnega zaslužka v njegovem podjetju. Dogovorita se, da kmet nabavi avtomat za stiskanje plastičnih mas in ga postavi pri sebi na kmetiji. Prostora ima dovolj za stroj, surovine in polizdelke. Od podjetja dobi priprave za produciranje dogovorjenih delov ter proizvodni program preko BTX. Avtomat more delati tako, da delo na kmetiji ni moteno.
Ko je pogodba z domačim podjetnikom izpolnjena, je svoboden v razpolagi nad nadaljnjim programom avtomata. Poveže se preko BTX s svetovnim trgom s svojimi ponudbami. Te morejo prav tako vsebovati ponudbe iz njegovih kmetijskih proizvodov.
• Dom v Tinjah
Čas: v petek, 13. septembra 1985, ob 19.30 uri
JULIUS KUGY — PISATELJ IN ALPINIST
Življenje Juliusa Kugyja je osrednja tema televizijskega filma v treh delih, ki sta ga skupaj izdelali ORF in TV-Ljubljana. O vsebini tega filma bodo govorili:
znani igralec Manfred LUKAS-LUDERER; avtor knjige: Željko KOZINC, Ljubljana in za režijo: Marjan CIGLIC, Ljubljana Soprireditelj: Čsterr. Alpenve-rein — Sektionenverband Karaten; Slovensko planinsko društvo; Forderungsstelle des Bundes fur EB in Karaten
Od petka, 13. septembra 1985, ob 18.00 uri do nedelje 15. septembra 1985, ob 17.00 uri
DUHOVNE VAJE V DUHU FRANČIŠKA ŠALEŠKEGA Vodi: p. Gottfried Prinz Osfs
Gost v NT
NAS
S trikratnim koroškim prvakom Jurijem Deisingerjem se Je pogovarjal Gorazd Zlvkovič
GOST
Na šahovnici ie vsak človek svoie sreče kovač
V teku tega leta je zanimanje za šah precej naraslo. Vse večje je število šahistov in s tem tudi število moštev. Nedvomno so se pokazali tudi prvi uspehi — šahovski klub „0bir“ se je povzpel v prvi, moštvo Slovenske športne zveze pa v drugi razred. Tako močni Slovenski šahisti moštveno na Koroškem še nikoli niso bili, vendar se spominjamo časov, ko so posamezni rojaki igrali važno vlogo v šahovskem življenju naše dežele ter celo Avstrije. Veliko slovesa si je pridobil svoj-čas naš mojstrski kandidat Jurij Deisinger.
Jurij Deisinger pri igri na prostem
NT: Že v času otroških let ste se podrobneje ukvarjali s kraljevsko igro. Kateri so bili vzroki tej vaši, lahko bi rekli veliki ljubezni?
Jurij Deisinger: Star sem bil približno 7 let, ko me je oče ob večernih urah naučil prvih potez na šahovnici. Vzljubil sem to igro, pa od začetka sam nisem vedel, zakaj. Šele v zrelejših letih sem prišel do nekaterih važnih spoznavanj. V življenju mnogokrat drugi kujejo našo lastno srečo ali nesrečo. Na šahovnici je znanje vse. Ni znamenite_ tete, ne znamenitega strica! Šahovska igra je pravična in demokratična. Drugod včasih veliko znaš, a malo veljaš — tu tega ni; vsakemu tisto, kar zasluži!
NT: Prve velike uspehe ste že želi v rani mladosti. Kakšen je bil vaš način igranja?
Jurij Deisinger: Od leta 1953 naprej sem postal zaporedoma trikrat mladinski koroški prvak. Avstrijskega mladinskega prvenstva sem se udeležil leta 1954, ko sem postal četrti ter leto pozneje — tedaj sem dosegel celo tretje mesto. Še bolj vesel pa sem bil četrtega mesta pri koroškem prvenstvu (odrasli) leta 1953. Tedaj sem štel skromnih 16 let. Nato sem petnajstkrat igral za koroško prvenstvo. Trikrat sem postal prvak, vseh petnajstkrat Pa sem bil med prvimi petimi. Predolgo bi trajalo, če bi še naprej našteval.
V zgled sta mi bila svetovna Prvaka Aljehin (po mojem ^nenju najboljši igralec vseh časov), in Talj, ki mi je bil ved-bo najljubši.
NT: Se dandanes vas ime-nujejo romantika. Od kod to?
Jurij Deisinger: Šah je izum človeškega duha, v katerem si Podajo znanost, umetnost in sPortni duhovni dvoboj dveh oseb ter elementi igre roko. Znanost v vedno večji meri izpodriva umetnost takoim. „romantičnega časa". Nikoli se Pisem štel med znanstvenike sahovske igre. Vnet sem bil vedno za nepregledne kombi-nacije, rad sem žrtvoval figure
za aktivnejše pozicije. To je romantični stil igranja — od tega tudi ime.
NT: Razen vas je še nekaj Slovencev zaslovelo v tej panogi. Vsi pa ste bili takoime-novani ..samorastniki11.
Jurij Deisinger: Tako je. Sledil mi je VValter Lukan, sedaj profesor slavistike na dunajski •univerzi. Koroškega prvaka smo ga imenovali leta 1966 in 1967. Boj ko Singer je nosil ta
naslov leta 1975 in 1976, Jožef Gallob leta 1980. To se pravi, da je dal naš narod v času 21 let kar 8 koroških prvakov! Vrhu tega je bil VValter Lukan dvakrat pripuščen k državnemu prvenstvu. To priložnost sem jaz imel trikrat, vendar sem vedno drugim dal prednost. Lukanova kariera je bila kratka (8 let), a uspešna.
NT: Kateri od vas igralcev pa je dosegel največ?
Jurij Deisinger: Brezdvomno je to Bojko Singer. Doigral se je do naslova fide mojstra.
NT: V katerem letu so uvedli v Avstriji sistem ELO-točk — saj ga v času vašega vzdiga v koroško šahovsko elito še ni bilo?
Jurij Deisinger: S subjektivnim ocenjevanjem moči posameznih igralcev so prenehali leta 1975. Odslej naprej imamo tudi v Avstrji sistem ELO-točk. Sistem je poimenovan po profesorju Arpadu Elu in je zgrajen na znanstvenih metodah statistike in verjetnostne teorije. Uporabljajo ga po vsem svetu. Tako je možna kvalifikacija vseh igralcev.
NT: Sredi osemdesetih let so začeli na pobudo Julija Iskre organizirati šahovske večere v mladinskem domu.
Jurij Deisinger: Ja, tedensko sem prihajal trenirat mladince, vendar je zanimanje kar kmalu pojemalo in sva z Iskro prenehala ..nadlegovati1' šolarje. Šele leta 1980 je Ivan Lukan znova zbral nekaj igralcev in tako ustanovil današnje šahovsko društvo.
NT: Slovenska športna zveza si je po pretekli sezoni stavila cilj, ta odsek podpreti v večji meri. Se bo splačalo? Kaj pričakujete vi kot „trener“ društva?
Jurij Deisinger: Zelo optimističen sem. Če je štelo moštvo leta 1984 pičlih 12 igralcev, od katerih jih po navadi niti 6 ni prihajalo na prvenstvene tekme, jih šteje danes 35. Torej se je društvo povečalo za več kot 100%. Igrala bodo letos tri moštva, od njih pričakujemo vsaj enega prvaka — po mojem mnenju bo šlo I. moštvo za razred više. Za uresničitev te želje je potrebno veliko truda, ki se mu igralci vsekakor ne umikajo. Zaradi tega je bil letos sklenjen reden tedenski šahovski večer pri Korenu v Bilčovsu. Tu pripravljam igralce na novo sezono. Začela se bo to soboto in upam, da bo že ob začetku uspeh.
NT: Hvala za pogovor.
Rož, Podjuna, Žila
PISMA BRALCEV
Kje so protesti?
Diskriminacija Slovencev ter škandali se v zadnjem času vse bolj pogosto ponavljajo. To pa ne velja le za svobodnjake in ljudsko stranko. Začudeni moramo ugotoviti, da je socialistična stranka prevzela „krmilo“. Socialisti se hvalijo, da imajo najboljši program, ki služi malemu in šibkemu človeku. Na žalost pa ni vse tako, kot propagirajo. Primeri, med drugimi v Žitari vasi, Št. Jakobu, na Rebrci in v Železni Kapli ali v Ško-cijanu, so znani. Zmeraj bolj se potrjuje, kaj v stranko integrirani Slovenec zaradi strankarske discipline zmore storiti v prid slovenske narodne skupnosti. Dobro nam je še v spominu nasvet nekaterih slovenskih funkcionarjev, naj se koroški Slovenci integrirajo v socialistično stranko in jo volijo. Za to uslugo so sedaj dobili plačilo, a z zelo slabimi obrestmi.
Pogrešam proteste slovenskih mandatarjev in funkcionarjev v socialistični stranki proti postopanju, ki smo mu zadnje čase bili priča v zvezi s slovenskimi zahtevami. Kje so tisti, ki se hvalijo, kako pristni Slovenci da so, v resnici pa pomagajo strankam, da dosežejo svoje cilje — seveda na račun Slovencev. Te stranke pa
slovenske pripadnike pustijo na cedilu.
Dokler bomo delali samo usluge vladajočim strankam in ne bomo dosegli naših skupnih ciljev, bomo ostali brez pravic pri soodločanju.	Janez Lesjak
Razgledna promenada 36 9220 Vrba
Valentinu Polanšku v slovo
Foltija smo pokopali.
Vsi domači — prijatelji sorodniki — znanci pesniki — pisatelji, narod ves slovenski vsi za tabo smo jokali...
Stal si trdno kot viharnik močan in neomajen.
„Ne predam se —
ne udam se —-
preveč bilo storjenih je krivic,
preveč bilo prelite bratovske krvi!
Kot človek si hotel biti dober — nasmejan, bil drugim si vodnik in pomočnik,
s svojim delom si postavil sebi -in poznim še rodovom trajen spomenik!
Karolina Haderlap 9135 Železna Kapla
Zahvalni dan v Kotmari vasi
V nedeljo, 8. septembra, so praznovali kotmirški občani svoj vsakoletni zahvalni dan. Že predpoldan je pri zahvalni maši poudaril župnik Maks Mihor važno vlogo kmeta in industrije v današnjem času. Maše se je udeležilo veliko število vernikov. Bolj poln kot pa cerkev je bil popoldan travnik ljudske šole. Nad 20 vozov se je udeležilo sprevo-
da iz vasi v Št. Gandolf.
Sprevod sta okrasila voz Gorjancev kot tudi voz Zadruge Market Kotmare vasi, ki je delil pijačo žejni publiki. Višek zahvalnega dne je bila slavnostna prireditev pri Pušniku. Med drugimi je t-jdi nastopal mešani pevski zbor Gorjancev. Prireditev se je končala s plesom, ki je trajal pozno v noč.
Globaško žegnanje
Preteklo soboto in nedeljo so Globašani praznovali svoj praznik. Program žegnanja je bil razdeljen na dva dni. V soboto zvečer so Globaški puebi vabili k Šoštarju, kjer sta igrala ansambel Slovenija in pan-flavtist F. Kerschbaumer. Najboljši dokaz za kvaliteto nastopajočih je bila polna dvorana, ki se je dokončno spraznila šele v jutranjih urah. V nedeljo po pranganju je bilo srečanje pod farno lipo, zvečer pa so domačini zapeli v veselje vseh navzočih.
Uspešna prireditev naj bo prirediteljem v spodbudo, da bodo še v bodoče pridno delali na kulturnem področju.
Friedbert Kerschbaumer z oslom.
ČESTITAMO
Pred kratkim je obhajal svojo 60. letnico Franc Riedl iz Nonče vasi pri Pliberku. Ob tem življenjskem jubileju prav prisrčno čestitata Naš tednik in EL-Pliberk.
Vzorna mati in gospodi nja Terezija Tratter iz Crgo vič pri Šmihelu nad Pliber kom je te dni obhajala svo 60. rojstni jubilej. Želimo j še mnogo zdravja in zado voljstva v krogu njene dru zine.
Mariji Komac, doma na Bresnici pri Št. Jakobu vse najboljše k 80. letnici. Iskreno čestitamo.
Pred kratkim je Marko Gastl s Št. Joba praznoval svojo 60. letnico. Še 60 let mu želijo vsi njegovi znanci, prijatelji in sorodniki.
Mariji Schmautzer s Strpne vasi želimo k njeni 63. letnici vse najboljše.
Mihael Sourij iz Žvabeka pri Pliberku je te dni praznoval svojo 76. letnico. Naš tednik in EL-Pliberk iskreno čestitata.
Za 70. obletnico Marije Stuler s Pliberka vse najboljše.
Prispevek k praznovanju
Za letošnjo 1100 obletnico Metodove smrti pripravlja Inštitut za Slovensko narodopisje v Ljubljani droben prispevek o vprašanju sv. Cirila in Metoda na slovenskih tleh. Da bi pa zajeli celotno slovensko ozemlje, se obrača tudi na koroške Slovence z vprašanjem, ali poznamo kakšno zgodbo o teh dveh bratih.
Kar koli veste, tudi če Je malenkost, vas vljudno prosimo, sporočite na pisarno Krščanske kulturne zveze, 9020 Celovec (Vlktrlnger Ring 26, 0 42 22/ 51 25 28 - 23), da bomo s skupnimi močmi odkrili pot, kod po slovenski zemlji sta hodila sveta brata Ciril In Metod — Četudi le v domišljiji naših prednikov.
Vsem, ki se boste prijazno in požrtvovalno odzvali naši prošnji, prisrčna zahvala.
Marija Hribernik, pd. Hajnževa mama, doma v Dvorcu pri Radišah, praznuje te dni svojo 59. letnico. Iskreno čestitamo.
K 55. obletnici Toneta Dragašnika pd. Rumaša, doma v Korenu pri Kosta-njah vse najboljše.
V torek bo praznovala v župnišču v Medgorjah Anna Pogoriutschnig 80. življenjski jubilej. K visoki obletnici ji čestitamo in ji želimo zdravja in obilo božjega blagoslova!
Pred kratkim je v Schvvar-zachu na Solnograškem zaključila šolanje za diplomirano bolniško sestro Andreja Kušej iz Šmihela. Mladi diplomirani bolniški sestri želimo v poklicu veliko veselja in zadovoljstva.
Na Dunaju sta se poročila Otilija in mag. Franc Pachner. Iskreno čestitamo!
Večno zvestobo sta si obljubila učiteljica Erni Partl iz Bistrice ter zidarski polir Pavl Perč iz Štebna pri Globasnici. Mladoporočencema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti.
Bilčovs:
Pipanovemu očetu v slovo
Na pepelnico letošnjega leta je nenadoma zbolel. V času bolezni je na prve petke kot častilec presv. Srca Jezusovega prejemal sv. obhajilo.
V tišini, v molitvi, v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti in nazadnje v potrpežljivem prenašanju trpljenja je potekalo njegovo življenje.
Zgledna je bila njegova bratska skupnost z domačimi in s sosedi. In tako je od domačih zgledno negovan in od sosedov obiskovan v petek, 9. avgusta 1985, zaspal v Gospodu. Velika množica ga je v nedeljo, 11. avgusta, pospremila na božjo njivo, kjer bo ob strani svoje žene čakal vstajenja.	P. K.
Razstava o arhitekturi v Kanalski dolini
Da pa je do te razstave sploh prišlo, je treba iskati vzroke v tem, da je pred dvema letoma dr. Ludvik Druml pripravil razstavo pod geslom »Arhitektura na Zili“. To razstavo je SRD „Zila“ predstavila tudi v Kanalski dolini. Od tedaj naprej so tudi onkraj meje začeli zbirati material o arhitekturi nekdaj in danes v Kanalski dolini.
Precej podobnosti je najti na razstavljenih slikah v kulturni dvorani na Zilski Bistrici med Zilsko in Kanalsko dolino. Tu so na slikah vse tiste posebnosti, ki so tudi v vasi pri Zilski dolini. Lepo je tipična vas v Kanalski dolini prikazana z modeli, ki so sredi čr-nobelih slik razporejeni na mizici. Hiše, ki so na slikah in modelih upodobljene, nosijo v veliki meri tiste tipične poteze,
Kot da bi se znašel sredi vasi, kjer so strehe hiš še krite s škodi jami, kjer okna izsevajo še posebno domačnost, skednji pa spominjajo na delo kmetov s konji, kjer starodavni kozolec obuja spomine . . . Takšno sliko ob bežnem pogledu podaja razstava v kulturnem domu na Ziljski Bistrici. V soboto, 31. avtgusta 1985 je bila odprta razstava ..Arhitektura v Kanalski dolini “. To razstavo je uredil Slovenski klub v Kanalski dolini v sodelovanju z občino Trbiž.
ki jih v nekaj desetletjih skorajda ne bo več. Morebiti nekje pod goro, na hribih. Posamezne bodo tiste hiše, ki bodo obličje preteklosti tudi še v bodoče ohranjale. Potem bo toliko bolj osvežujoče, videti kje v samoti podobe tistih hiš, ki so zdaj na tej razstavi in že na razstavi pred dvema letoma
Športno društvo Pliberk/Bleiburg in Slovenska športna zveza
vabita na
Kolesarjenje po sosednjih
obmejnih občinah
Pliberk — Suha — Labot — Dravograd — Ravne,
ki bo v nedeljo, 15. septembra 1985, ob 10. uri
START:
na 53 km dolgo progo je ob 10. uri pred Posojilnico v Pli-
POKROVITELJSTVO:
Franc Mikusch (župan mesta Pliberk), Maks Večko (predsednik skupščine Ravne), mestni svetnik Fric Kumer, mestni svetnik Jože Partl in športni referent občine Pliberk podžupan mag. Raimund Grilc, Posojilnica Pliberk in Zadruga-market Pliberk.
POGOJI ZA UDELEŽENCE:
Pri kolesarjenju lahko sodelujejo vsi, otroci do 12 let samo v spremstvu staršev. Do cilja v Pliberku Je treba dospeti najkasneje do 14. ure, (do cilja na Ravnah pa do 13. ure). Na mejnih prehodih odpadejo formalnosti, vendar potrebujejo udeleženci veljavno osebno izkaznico ali potni list. Vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost. PRIJAVE:
Prijave sprejemamo na dan prireditve med 9. in 10. uro. Startnine ni. Društva in skupine oddajo seznam udeležencev. Udeleženci prejmejo na startu kontrolni kartonček, ki ga s kontrolnimi žigi (v Pliberku, Labotu in na Ravnah) predložijo v cilju. Tam dobijo značko.
ZLATA ZNAČKA:
Kdor se petkrat udeleži kolesarjenja, prejme posebno zlato značko. V slučaju slabega vremena bo Kolesarjenje preloženo na nedeljo, 22. septembra 1985.
ovekovečile v spominu vsakega, ki si je razstavo ogledal. Morebiti pa je ta razstava dala marsikateremu posestniku stare domače hiše spet poguma, da ohrani arhitektonske posebnosti svoje domačije in je ne da podreti, temveč jo obnovi.
Izredno lepo urejena razstava ponuja tudi posebno razpravo o Kanalski dolini s svo-
jimi vasmi kot Trbiž, Ukve, Na-borjet, Ovčja vas, Lužice, Bela peč, Liplja vas ... Modeli različnih poslopij kot cerkev in stoga (kozolca), dopolnjujejo enodimenzionalno sliko fotografij z večdimenzionalno.
Slike, razobešene na tej razstavi, so izredno okusno izbrane in dejansko podajajo celovito sliko podobe neke arhitekture, ki je do sedaj še domača v Kanalski dolini.
V svojem pozdravnem govoru pri otvoritvi razstave je dejal predsednik SPD „Zila“, mag. Urban Popotnik, da je povezava med Zilsko in Kanalsko dolino nujno potrebna. Nujno je, da pride med obema sosednima dolinama do tesnejših stikov, kot je to bilo nekdaj, ko meje še ni bilo. Zato je otvoritev razstave Arhitektura v Kanalski dolini tudi vidno znamenje medsebojnega sodelovanja.
Vsekakor je treba to razstavo videti, razstava je odprta še do 16. septembra, v delavnikih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 13. do 19. ure. Kulturna dvorana na Ziljski Bistrici pričakuje vaš obisk. Morebiti bo razstava obiskala tudi še druge kraje.	n t
Esperantisti za popolno
enakopravnost jezikov!
Od petka, 6. septembra do nedelje, 8. septembra, je bila v Tinjah 17. konferenca esperantistov treh dežel: Avstrije, Jugoslavije in Italije. Osrednje predavanje je imel predsednik koroškega pripravljalnega odbora Vinko Ošlak na temo: Je esperanto provokacija dvojezičnosti.
Osrednja izpoved referata, ki ga je predavatelj sklenil s pozivom k dvojezičnosti, toda ne enostranski, temveč splošni in dosledni je, da bi na svetu ohranili vse bogastvo večjezičnosti, odpravili pa hegemonijo (prevladovanje) kateregakoli jezika.
Udeleženci so sprejeli tudi resolucijo o vprašanju etničnih jezikov in ob manjšinskem vprašanju. V njej brez rezerve priznavajo vrednost in pomen katerega koli materinskega jezika, ne glede na družbeni ali državnost-ni položaj njegovih uporabnikov; esperantisti poleg mednarodnega jezika, ki je most za mednarodno sporazumevanje, gojijo notranjo idejo, ki pomeni prijateljstvo in solidarno sodelovanje med narodi in državami; esperantisti se zavedajo, da mora v skladu z esperantsko doktrino, biti položaj katerekoli manjšine in njenega jezika rešen v polni pravičnosti in v smis-
lu splošno priznanih načel humanizma. Takoj dosegljiv cilj naj bi bil, da bi se vsaj odgovorni v raznih manjšinskih organizacijah in institucijah odločili za vzajemno sprejetje in učenje esperanta, da bi se tako izognili odvisnosti od običajno rabljenih večinskih jezikov in tako spodbudili in olajšali izmenjavo mnenj in sodelovanje.
Konference sta se med drugim udeležila tudi dr. Pavle Apovnik in italijanski gen. konzul v Celovcu dr. Robert Martini. Udeležencem je v soboto zapel — tudi v esperantu — Suški oktet.
Reportaža
Sveški slikarski teden:
Most med tremi pokrajinami
Sveški slikarski teden je letos praznoval jubilej pete obletnice. Reči pa smemo, da se ta zamisel domačega prosvetnega društva „Kočna“ razvija v krepkega in živahnega „fanta od fare“.
Spet so Sveče bile letos med 1.—7. septembrom obvezna postojanka za ljubitelje in prijatelje ter poznavalce likovne umetnosti v deželi. Najbolj obiskani kraj na vasi je poleg Adamove gostilne bila stara šola, kjer so slikali, premišljevali, se zmarnjevali, puvnali, pač ustvarjali slikarji iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske Krajine. Njihovo delo pa so zsledovali vaščani in gostje, predvsem mladina in tudi nekaj odraslih pa jih je pridno posnemalo.
Viharnik Hans Staudacher
V pritičju so svoj atelje imeli slovenski slikarji: Tržačan in zamejec Edi Žerjal ter Kranjčan Saša Kump in Žirij-čan Jože Peternelj-Mausar; v prvem nadstropju je razmetaval barve in oživljal staro, že odpadu namenjeno robo Hans Staudacher iz Mlinar, v zadnjo kamrico na podstrešju pa se je zatekel introvertirani Franz Petschounig-Moro iz Celovca in tam pletel slike, mehke kot sončen jesenski dan, polne abstraktne povesti o določeni stvarnosti.
Slikarji so vsi brez izjeme dejali, da so se v Svečah počutili domače, da so dobili impresije za nova dela in da so pridobili nove prijatelje in znance. Jože Peternelj, sa-
morastnik iz Žirov je dejal, da še ni doživel tako prijetnega slikarskega tedna, Edi Žerjal, ki je monotipiziral stare napise in črke in je na platnu gradil mostove med preteklostjo in sveško sedanjostjo, pa je koroško zamejsko stvarnost načrtno vnašal v svojo tržaško-zamejsko in to izpovedal s sliko.
Posebna naloga je bila poverjena Saši Kumpu. Ne samo dejstvo, da je v Svečah spet dobil ozek stik do slikanja, ampak na skrbi je imel popoldansko uvajanje v tehniko slikanja čelnic. Okoli njega so se zbrali mladi in odrasli. Opazno pa je bilo, da je mlajši rod segel po novejših motivih, dočim so odrasli upodabljali motive iz že minulih časov.
Tudi letos sta Hansa Stau-dacherja prevzela okolica in vzdušje na vasi. Dobesedno je izbruhnila njegova slikarska žilica. Umetnik, ki vdela v svoje slike in umetnine
vse, kar mu pride pod čopič, je tudi tokrat ustvaril jasne, izpovedne, da ne rečemo glasne slike, kot na primer sliko z motivom lastovičjega slovesa.
Slikarski teden je tudi po družabni plati pravo doživetje. V sredo so nastopili moški zbor „Kočne“ ter Lojz in
Edi Žerjal iz Trsta v pomenku s prof. Stankom Rapotcem iz Avstralije.
Ivan, v soboto pa je bila zaključna prireditev pri Adamu.
V Adamovi galeriji so umetniki in vaščani razstavili svoja dela. Za glasbeni okvir sta poskrbela učitelj na celovškem konzervatoriju prof. Kalkreuth in njegova učenka Lucija Feinig, predsednik „Kočne“, dr. Janko Zerzer, pa je umetnike posamič predstavil in se za podporo posebej zahvalil bistriški občini ter deželnemu kulturnemu uradu. Zaključne prireditve so se med drugim udeležili tudi dv. sv. dr. Pavle
ki odborniki, predsednik KEL Karel Smolle ter tudi slikar prof. Rapotec. Še prijetna dogodivščina ob robu: ko sem se v soboto z avtobusom peljal v Sveče, me je šofer lepo po domače pobaral „a hrete tudi slikat?".
Pač majhen dokaz, da si je sveški slikarski teden utrl pot v zavest ljudi. In še to: minuli teden je ponovno potrdil pomembno nalogo sveškega slikarskega srečanja v prostoru Alpe-Jadran.
Besedilo in slike: Franc VVakounig
Franz Petschounig-Moro
Apovnik (kulturni urad deželne vlade), bistriški župan Baurecht in nekateri občins-
Dom v Tinjah praznuje srebrni jubilej ustanovitve
Tinjski dom prosvete Sodalitas, ki je last istoimenske slovensko-koroške duhovniške zveze, praznuje letos 25 let svojega obstoja in 5 let prezidave ter povečave hiše. Dva jubileja torej, ki ju praznujejo in bojo v Tinjah praznovali z delom in s še večjo ponudbo za ljudi.
Dom v Tinjah, nastal na temeljih konjskega hleva, si je v minulih 25 letih pridobil tako v slovenskem kot tudi v vseav-strijskem merilu naziv prosvetne institucije, ki je odprta vsakomur in ki se more ponašati z zavidljivimi ponudbami in ki slovi po svoji gostoljubnosti.
Mejnik v novejši zgodovini tinjskega doma je bila prezidava, ki je bila pred petimi leti zaključena. Rektor doma, Jože Kopeinig je dejal, da je dom že premajhen in da „smo bili pri prezidavi preskromni". Tej ugotovitvi pa se pridružuje tudi izjava, da dom svojih dolgov še ni mogel dokončno poravnati. Kljub temu, da je dom vključen v združenje avstrijskih prosvetnih institucij, so javne podpore bile doslej zelo skromne. Upati pa je, da se bo ta stvar obrnila na boljše. Prav posebno pa se je rektor Kopei-
nig zahvalil za pomoč vsem tistim osebam in ustanovam, posebno slovenskim, ki so na kakršenkoli način podprli in še podpirajo dom. Brez njihove nesebične podpore in pomoči bi dom Sodalitas zdaleč ne mogel izvrševati vseh plemenitih in potrebnih nalog.
Sodelavci rektorja Kopeini-ga, Martin Pandel, Peter Kor-pič in Andrej Lampichler pa so navzočim časnikarjem predstavili bodoči program doma ter organizacijsko in finančno plat ustanove.
Bodoči delovni program je spet pester in bogat. Minuli teden je bil v domu kongres esperantistov treh dežel, ki se ga je udeležilo nad 60 strokovnjakov tega jezika. Med drugim so prišli celo iz Hrvaške in Srbije.
Jutri, 13. septembra, bo v domu ponovitev filma o pisatelju in alpinistu Juliusu Kugy-ju. Soprireditelji so Slovensko planinsko društvo; Avstrijsko planinsko društvo in Zvezni center za izobraževanje odraslih na Koroškem. Od ponedeljka 16. septembra do nede-
lje 22. septembra prirejajo v Tinjah informacijski teden „Ju-žna Koroška-dve kulturi-dva jezika". Ta teden je namenjen skupini iz Danske, ki se hoče seznaniti z južnokoroško stvarnostjo.
2. septembra bojo v Tinjah odprli razstavo del 5. slikarskega tedna v Svečah, od sobote 5. pa do nedelje 6. oktobra pa bo slikar svetovnega formata, prof. Stanko Rapotec vodil slikarski tečaj. Tematiki ..Kooperacija in predsodki" se bodo pedagogi slovenske in nemške materinščine posvečali med 10 in 12. oktobrom. Prav tako 10. oktobra bo predaval v okviru foruma za politična vprašanja graški univerzitetni profesor dr. Helmut Konrad o pomenu obrambnih bojev in plebiscita za nadaljnji zgodovinski potek na Koroškem. Od 19. do 20. oktobra pa bojo na svoj račun prišli ljubitelji pantomime, saj bo v okviru seminarja seznanjal VValter Batrussek z Dunaja ljubitelje s pantomimo, izpovedjo telesa in igro.
Nadalje v Tinjah načrtujejo tudi dan odprtih vrat in mladinski forum.
Posebej pa bi radi opozorili, da bo 14. oktobra v Tinjah razstava del Valentina Omana, slikarja, ki bo ta dan srečal Abrahama.
O finančni in organizacijski plati doma to, da je dom že sedaj zaseden za mesec vna-praj, kar omogoča kritje tekočih stroškov. Seveda pa to ne pomeni, da odgovornih ne bi trle finančne skrbi, kajti javne podpore dotekajo zelo skopo, izdatkov in določenih obveznosti pa tudi ni manj.
Za tiskovni sklad so darovali:
Ludvik Perč, Šteben 90,—; Franc Ambrož, Štaben 50,—; Marija Writz, Šteben 40,—; Johan Groblacher, Reka 30,—; Matevž Ress-mann, Reka 30,—; Johan Lederer, Reka 30,—; Anton Isop, Gorin-čiče 40,—; Jože Lepušic, Št. Janž 50,—; Johan Lepušic, Ravne 50,—; Jože Valentinič, Ravne 30,—; Marija Krauzer, Dolinčiče 50,—; Johan Paul, Dolinčiče 40,—; Justina Prein, Zg. Goriče 30,—; Jože Gregori, Št. Peter 10,—; Terezija Zvvitter, Tišinja 20,—; N. N., Tešinja 50,—; preč. g. Andrej Karicelj, Št. Jakob 90,—; Josef Dissinger, Št. Jakob 40,—; Doroteja Samonig, Št. Jakob 50,—; Franc Schuster, Rožek 40,—; dr. Franc Kraiger, Rožek 40,—; Ludvik Lesjak, Breg 50,—; Marija Ropač, Dole 20,—; Gregor Piček, Semislavče 30,—
POSTRANSKI ZASLUČEK
Iščemo ključavničarskega mojstra in čevljarskega mojstra formalno kot obrtno pravni poslovodji (možna tudi zaposlitev). Dopise na upravo Našega tednika ali tel.: 04222/35221.
ODPRTO DELOVNO MESTO
Iščemo čevljarja in ključavničarja s trgovskimi interesi za delovno mesto v Celovcu (pogoj: dvojezičnost). Dopise na upravo Našega tednika ali tel.: 04222/35221.
Gospodarstvo/politika
STRAN
Dunajski dnevnik DIB PRESSE je 28.8.1985 imel večjo prilogo o Koroški, ki je v resnici t. i. PR-zadeva, podobna plačanemu inseratu. Tako smo lahko tudi brali dolg „intervju“ z VVagnerjem. Več kot polovica »intervjuja11 je posvečena manjšinskemu oz. šolskemu vprašanju. V bistvu ponavlja
VVagner to, kar smo v zadnjem času od njega že večkrat slišali. Tembolj je razveseljivo, da gledajo na naše vprašanje izven Koroške dosti bolj trezno kot pri nas. Tako je Annelie-se Rohrer, urednica DIE PRESSE ter dobra poznavalka koroških razmer v isti prilogi objavila sledeči stvaren prispevek.
Anneliese Rohrer
Pie stets leidige Schulfrage
Eine Kunst, allen gerecht zu werden
Bei der letzten Landtags-wahl im Herbst des Vorjahres vvaren 385.348 Karntner und Karntnerinnen wahlberechtigt. Rund 34.000 hatten zuvor das Volksbegehren des Karntner Heimatdienstes, unterstiitzt von der FPO, fur eine Tren-nung des deutschen und slo-wenischen Unterrichts in den j« Volksschuien unterzeichnet. In den Medien wurde daraus ein „Sieg“ der Betreiber, und der Erfolg Jorg Haiders bei dem darauffolgenden Urnengang wurde dann damit in Zusam-menhang gebracht. In der ji Schulfrage geht es um nicht 1 mehr als 2235 Kinder.
Nach der Publizitat, die das H ei m at d ien st-Volksbegehren und der Haider-Erfolg erhalten h.: hatten, folgte wenige Monate spžter der Handschlag mit dem freigelassenen ehemali-gen SS-Mann Reder. Und die Haider-Urtone erschallten uber ganz Osterreich. Alles zusam-men trug dem Land vvieder einmal den Ruf ein, ein Hort „brauner“ Gesinnung zu sein. Es solite in Karnten nicht ver-wundern, wenn dieses Land von Zeit zu Zeit mit derartigen Vorvvurfen uberhauft wird.
Und es ware ein VVunder, wenn die Schulfrage in diesem Klima des MiBtrauens einem ganzen Bundesland gegenuber sachlich gelost werden konn-te, sofern sie uberhaupt einer Losung bedarf. Denn eine An-derung, auch eine solche wie sie von Landeshauptmann Leopold VVagner in Aussicht ge-stellt vvorden ist, bedarf der Zustimmung der zustandigen Bundesstellen.
VVagner hatte, wie die Medien berichteten, folgendes Modeli vorgeschlagen und da-fur auch die Unterstutzung der anderen beiden Parteien erhalten:	In den zvveisprachigen
Schulen soli ein Klassenlehrer in allen Nebenfachern die Kin-
der gemeinsam unterrichten. I In den Hauptfachern vviirde der Unterricht zvvischen zwei Lehrern, einem slovvenisch-sprechenden und einem deutschsprechenden, aufge-teilt vverden. Das vviirde die Anstellung von zusatzlich 80 bis 120 Lehrkraften bedeuten, vvofiir der Bund die Kosten ubernehmen muBte.
Die Vertreter der slovveni-schen Verbšnde haben sich in ersten Reaktionen nicht voll-kommen abgeneigt gezeigt, einem solchen Modeli zuzustim-■ men. Die Minderheit kann sich aber, wenn es schon zu einer Anderung des Ist-Zustandes (stille Beschšftigung der deutschsprachigen Kinder vvahrend des Slovvenischunter-richts) kommen muB, auch an-i dere Varianten vorstellen und moniert die Durchfuhrung di-verser Schulversuche.
So sind zum Beispiel in dem kleinen Buchband „Zwei Kulturen, zwei Sprachen, eine Schu-le“ von den beiden Angehori-gen der Klagenfurter Universi-tat, Peter Gstetter und Dietmar Larcher, sehr genaue Vorstel-lungen uber mogliche Reformen des Schulvvesens in Sudkarnten enthalten. Allerdings failt dabei auf, daB die Vor-schlage, sofern sie sich auf konkrete Anderungen in der Praxis beziehen, sehr allge-mein gehalten sind und die
aufgestellten Forderungen auch fur jede „innere Reform" aller anderen Schularten gel-ten konnten. Daruber hinaus gehen die beiden Autoren, wie sie schreiben, d a von aus, daB alle vorgeschlagenen Reformen die aktive Mitgestaltung und Mitplanung der Eltern vor-aussetzen.
Von Eltern-Lehrer-Schiiler-Seminaren ist da die Rede, vom Einbezug der Eltern in be-T stimmte Unterrichtsarbeiten, von Eltern als Tutoren und von der Anvvesenheit der Eltern bei ali den notvvendigen Auswer-tungsgesprachen. Das scheint aber doch ein sehr akademi-j scher Ansatz zu sein, vvenn man die vvirklichen Gegeben-heiten in Sudkarnten mit in die Betrachtung einbezieht. Es wird dort nicht, wie im stadti-schen Bereich, sehr viele Mut-ter geben, die an Schultagen statt der Versorgung anderer Kinder oder der Mithilfe auf dem Bauernhof, im Gevverbe-oder Fremdenverkehrsbetrie-ben dem Engagement in der Schule fronen konnen. Hier durfte ein Mittelstandsmodell Pate diverser Gedanken gewe-sen sein, das eigentlich fernab jeder sozialen Realitat im Karntner Unterland ist.
Dennoch: An der Klagenfurter Universitat existiert also diese Arbeitsgemeinschaft fur Volksgruppenfragen, deren
vvissenschaftliche Kapazitat man bei der Ausarbeitung diverser Losungsmodelle sicher heranziehen kann. Dabei ware naturlich die fur jeden Beo-
IJ bachter nachstliegende Variante, Kinder in Sudkarnten in den Volksschuien generell zvveisprachig zu erziehen, von vornherein als vollkommen un-realistisch auszuscheiden. Die Frage aber ist erlaubt: VVelche Nachteile hatte diese Utopie der Zvveisprachigkeit eigentlich fur die Kinder? Fur hier und jetzt gilt erst einmal:
Die Landtagsvvahlen sind vorbei, das Volksbegehren wird im Herbst vom Landtag behandeit vverden, eine gevvis-
j se Beruhigunsphase in der Auseinandersetzung ist jetzt schon feststellbar. Fur ubereil-te Anderungen im Sudkarntner Schulvvesen gibt es keinen G rund. Im Land selbst solite man namlich doch bedenken, daB sich die Bereitschaft in der Bundeshauptstadt zur Mit-wirkung an einer Veranderung des Status quo nur dann errei-chen laBt, vvenn es zu einer Ubereinstimmung mit den legi-timierten Vertretern der Min-derheiten kommt. Fur einen „Kraftakt“ gegen den VVitlen der siovvenischen Bevolkerung vverden sich keine Argumente finden lassen. Es geht, vvie ge-sagt, um 2235 Kinder.
W as aber h at nun der Handschlag eines Ministers fur einen ehemaligen SS-Mann mit dem getrennten Unterricht in den Volksschuien Sudkarntens zu tun? Einiges: Denn nach den Folgevvirkungen dieses Handschlages in Karnten kann sich das Land einen vveiteren bundesvveiten und internatio-nalen Imageverlust einfach nicht mehr leisten. Und eine Gevvaltlosung der Schulfrage hatte dies zur Folge.
i Objavljeno v ..Die Presse" v sredo, 28. avgusta 1985
• Velikovec
KOLESARSKI IZLET Prireditelj: SPD Velikovec Čas: nedelja, 15. septembra 1985
Zbirališče: ob 8.30 pri Gospodinjski šoli v Št. Rupertu
• Loče
SREČANJE S ČLANI IN PRIJATELJI KLUBA KOROŠKIH SLOVENCEV V LJUBLJANI Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero"
Čas: v nedeljo, 15. septembra 1985, ob 19.30 uri
Kraj: pri Pušniku v Ločah
Nastopajo:
*	oktet „Bratov Pirnat"
*	ansambel „Toneta Žagarja"
*	in domače skupine
• Bistrica na Zilji
RAZSTAVA: »ARHITEKTURA V KANALSKI DOLINI11 Prireditelj: SPD „ZILA“ v Bistrici na Zilji
Čas: Razstava bo odprta do 16. septembra od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 13. do 19. ure
Kraj: kulturna dvorana na Ziljski Bistrici
Slovenska kmečka zveza in Zveza slovenskih zadrug vabita vse kmete, ki se zanimajo oz. intenzivno bavijo s pridelovanjem koruze, na ENODNEVNI IZLET NA ŠTAJERSKO Čas: v sredo, 18. septembra 1985
Odhod:	ob 7.00 uri pri
avtopodjetju Sienčnik; ob 7.15 uri pri Zadrugi Pliberk Prijave: na Zadrugi v Pliberku, tel.: 0 42 35/20 39 in pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu, tel.: 0 42 22/51 23 65
•	Celovec
Kulturna taberna pri Joklnu vabi na odprtje razstave VIKTORJA POGAČARJA (tuš, olje, oglje)
Čas: v sredo, 11. septembra 1985, ob 20.30 uri Celovec
•	Št. Primož
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza
Čas: 22. septembra 1985, začetek ob 10.00 uri Kraj: kulturni dom „DANICA“ v Št. Primožu
Kultura
Oder Mladje z režiserjem Marjanom Stickrom (tretji z leve).
Seminar na Rebrci — še donosen?
Se obrestuje odrsko delo z mladino? To vprašanje si je treba staviti po letošnjem seminarju za lutkarstvo in odrsko dejavnost v Mladinskem centru na Rebrci. Seminarja, ki ga organizira Krščanska kulturna zveeza, se je letos udeležilo 7 skupin, vendar od teh niti ena ni bila polnoštevilna!
Odrske in lutkovne skupine so že skoraj tradicionalen del slovenskega kulturnega življenja na Koroškem. Iz leta v leto se nekateri mladinci z veliko vnemo oprijemajo tega dela ter žrtvujejo precej prostega časa za odrsko ustvarjanje. Ni občine na južnem Koroškem, ki se še ne bi bila razveselila obiska enega od teh potujočih „gledališč“. Toda, bo v bodoče tudi tako? Živi še kaj idealistov, ali pa so že vsi izumrli? Šveda jih je še, a najti jih je vse bolj redko. Na Rebrci je bila prejšnji teden navzoča le skromna polovica
igralcev vseh skupin. Odgovorni pri K KZ so napovedali sankcije za naslednje leto, če se situacija ne bo temeljito izboljšala.
Razveseljiva pa je ustanovitev nove selske lutkovne skupine, ki bo z režiserjem Francijem Končanom naštudirala predstavo Carstena Krugerja in Ludvika Volkerja „Maks žvižgaš". Prejšnjeletni kabaret isti so se pa razšli. Na Rebrci so bili tokrat navzoči Oder Mladje, Lutke Mladje, Lutkovna skupina KPD-Šmihel in Odrska ter Lutkovna skupina dunaj-
Bivši igralci Odra ter Lutk Mladje bodo naštudirali Cankarjevega »Kurenta" (prvi z desne Franci Končan).
Nad 5000 Hudi na Graški gori
V prekrasnem vremenu se je zbralo na Graški gori, legendi štirinajste, nad pet tisoč obiskovalcev iz Dravske, Mežiške, Šaleške in Mislijske doline. Sodelovala naj bi tudi Alpski sekstet iz Dobrle vasi in zabavni ansambel iz Pliberka, vendar se zaradi prekratkih rokov srečanja nista udeležila. Prepričani smo, da jih bomo pozdravili naslednje leto.
Na jubilejnem, desetem srečanju narodnozabavnih ansamblov je tekmovalo trinajst ansamblov in malih vokalnih skupin. Med njimi, ki niso tekmovali s skladbo o Graški gori, je bil najboljši ansambel Kog ras iz Spodnje Kugote.
Med skupinami, ki so tekmovale z lastno skladbo in tekstom o Graški gori, simbolu boja proti okupatorju, je bil najboljši kvintet Lastovka iz
Polzele._ Drugi je bil Gorski cvet iz Šaleške doline.
Prav je, da je ansamblov čim več in prav, da jih usmerjajo strokovne roke.
Ta, na Graški gori, naj bi prerasel v srečanje, kjer naj bi vsak ansambel ali skupina tekmovala z lastno skladbo o lepem in zgodovinsko tako pomembnem kotičku, kot je ta na Graški gori.
Srečanje bivših izseljencev ob 40-letnici vrnitve iz pregnanstva
Zveza slovenskih izseljencev bo imela v nedeljo, 22. septembra 1985 s pričetkom ob 14. uri pri Ogrisu (Miklavžu) v Bilčovsu svoj redni občni zbor, ki bo spet povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem.
Prireditev bodo domači prosvetaši obogatili s kratkim kulturnim sporedom.
Letošnje srečanje bo v znamenju 40-letnice vrnitve bivših izseljencev iz pregnanstva. Pred 40 leti, ko so se po letih nesvobode končno odprla vrata taborišč, smo si obljubili: NIKOLI POZABITI! To obljubo so preživele žrtve nacističnega nasilja ob osvoboditvi izpovedale v skoroda vseh evropskih jezikih. In ta obljuba nas povezuje in obvezuje tudi danes in v bodoče.
Izraz zvestobe tej obljubi je tudi naše vsakoletno srečanje. Zato poskrbimo, da bo DAN IZSELJENCEV spet prepričljiva manifestacija našega priznavanja k tistim vrednotam, za katere smo v najtežji dobi naše narodne zgodovine pripravljeni doprinesti velike žrtve.
Zveza slovenskih izseljencev
skih študentov.
Kot prejšnje leto, je tudi letos Lenčka Kupper prispevala svoj delež. Njeno „Letečo žabo “ so si izbrali lutkarji skupine KPD-Šmihel. Režijo je prevzel Štefan Merkač, mentor skupine pa je Saša Kump.
Lutkarji KDZ se bodo letos lotili treh glasbenih pravljic Janeza Bitenca, ki so namenjene predvsem našim predšolskim otrokom. Režijo je prevzel Pavel Zablatnik, kot mentor pa mu stoji ob strani Tine Varl. Lutke in sceno bo pripravila Breda Varl.
„Tu se ne da nič drugega kot pisati pisma" je radijska igra Petra Goedla in Hergerta Houena, ki jo bodo sami priredili igralci Odra Mladje z režiserjem Marjanom Štickrom. Predstava je namenjena mladini in odrasli publiki.
Študenti, zbrani na Dunaju, se bodo letos ponovno opogumili ter skušali spraviti dve
igri na oder. Lutkovna skupina z režiserjem Tinetom Varlom in asistentom Rihardom Grilcem je kot lani tudi letos pridno delala in bo zagotovo imela kmalu svojo drugo premije-ro. To bo »božanska komedija" Izidorja Stoka. Lutke je v pravem bistvu besede »načrtovala" Breda Varl. Oder pa prejšnje leto ni ubil »Zmaja" — upamo, da ga bo letos z drugim zamahom. Ta igra Jevge-nija Švarca skuša prikazati družbeno politično dimenzijo nasilja nad človekom. Predstavo bodo postavili v lastni režiji; v pomoč je igralcem Marjan Belina.
Bivši in sedanji člani odra in Lutk Mladje pod vodstvom Francija Končana pa so se zbrali v soboto na kratek pogovor o igri Cankarjevega »Kurenta". Nameravajo ga igrati na osrednji predstavi K KZ, 8. decembra v mestnem gledališču v Celovcu.
Radio/televizija
Radio/televizija
STRAN
12
ČETRTEK,
12. septembra 1985
STRAN -in ČETRTEK,
lO 12. septembra 1985
1. SPORED
Petek, 13. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka —
9.30	Ruščina — 10.00 Šolska
TV: Vožnja v jug — 10.15 Šolska TV:	Tehnika upodabljajoče
umetnosti — 10.30 Hudo pod soncem — 12.20 Tuzemski re-port — 13.20 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Tao Tao — 17.30 Jamski otroci — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes —■
19.30	Čas v sliki — 20.15 Stari
—	21.20 Naša najlepša leta —
23.00	Izstop pesnika Roberta VValserja iz društva literatov — 0.25 Poročila
Sobota, 14. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Škrlatno rdeč morski ropar — 12.10 Nočni studio — 13.10 Poročila — 14.25 Veselo romanje — 15.55 Jakob in Elizabeta — 16.00 Pan Tau —
16.30	VVickie in močni možje —
2. SPORED
Petek, 13. sep.:
16.30	Kmečki general — 17.15 Prvi ljudje — 18.00 Tedenski pregled — 18.30 Kolt za vsak primer — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svilena cesta — 21.00 Sto mojstrovin — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Šport — 22.15 ?????? — 23.40 The Munsters — 0.05 Poročila
Sobota, 14. sep.:
15.30	Tedaj — 15.35 Dva krat sedem — 16.00 Visoka hiša —
17.00	Pesništvo in resnica — 17.45 Kdo me hoče — 18.00 Pan optikum — 18.25 Nogomet —
19.00	Trailer — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Velblodova žena —
22.00	Šport — 22.35 V zadnjem trenutku — 23.50 Poročila
Nedelja, 15. sep.:
9.00	Dunajski flavtisti — 9.10 Tedaj — 9.15 Zlata kupica —
10.00	Autobiography of a prin-cess — 11.00—11.45 Čudežne živali v Kaliforniji — 14.00 Športni popoldan — 17.00 Pesmi in plesi z vsega sveta — 17.45 Pop souvenirs — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika — 20.15 Kraj storjenega dejanja — 21.50 Chicago 1930 — 22.40 Šport —
23.00	Karintsko poletje: koncert
—	0.10 Poročila
16.55 Mini-ZiB — 17.05 Risanje- j slikanje-oblikovanje —	17.30
Opica v hiši — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Heinz Conrads — 18.50 Vprašanja kristjana — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki
—	19.55 Šport — 20.15 Zabavna oddaja Joachima Fuchsbergerja
—	22.05 Gorišče Broadway — 23.05 Amerikanska lestvica popevk — 23.50 Poročila
ska TV — 10.30 Veselo romanje I
—	12.00 Musil z Arabije — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des
—	16.55 Mini-ZiB — 17.05 Wiki in močni možje — 17.30 Minkije-vi — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ponedeljkov šport — 21.15 Galebov otok —
22.00	Tedaj — 22.05 Avtomobili gredo peš — 22.50 Poročila
Nedelja, 15. sep.:
11.00	Tiskovna ura — 12.00 Svetopisemski kviz — 12.30 Orientacija — 15.00 Mi smo najmočnejši — 16.20 Pustolovščine Capu-ceta — 16.45 Krelling — 17.30 Čeladnik — 17.35 Klub senjorjev
—	18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času —
19.30	Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.15 Kraljica v Hollywoodu: Greta Garbo — 21.55 V Ameriko in nazaj — 22.40 Nočni studio
—	23.45 Poročila
Ponedeljek, 16. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka_ —
9.30	Prosim k mizi — 10.00 Šol- '
Torek, 17. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka —
9.30	Italijanščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Avstrija II —
12.00	Tedaj — 12.05 Ponedeljkov šport — 13.00 Poročila —
16.30	Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Don Kihot —
17.30	Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Uničeni junaki — 21.15 Galebov otok — 22.00 Apropo film — 22.45 Poročila
Sreda, 18. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka —
Ponedeljek, 16.sep.:
17.15 Velika mesta sveta —
18.00	Ljudje in živali — 18.30 Kolt za vsak primer — 19.15 Tedaj — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Ded na posodo — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Šiling — 22.05 Potovanje v nežnost — 23.45 Poročila
Torek, 17. sep.:
17.00	Kaj bi lahko postal? —
17.15	Šolska TV — 17.30 Orientacija — 18.00 Očarljiva Jeannie
—	18.30 Kolt za vsak primer —
19.15	Tedaj — 19.30 Čas v sliki
—	20.15 Rdeče, belo, rdeči kviz
—	21.15 Čas v sliki II — 21.45 Klub 2, nato poročila
Sreda, 17. sep.:
17.00	Igra — gradivo za življenje
—	17.30 Dežela in ljudje —
18.00	Maščevanje samuraja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Svilena cesta — 21.00 Sto mojstrovin
—	21.10 Tedaj — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Kulturni dnevnik
—	22.30 Mojstrska dela: James Dean, Carlos Cruz-Diez, umetnost plezanja — 0.15 Poročila
Četrtek, 18. sep.:
17.00	Šport — 17.15 Plavajoča mesta — 18.00 Kulinarična Avstrija — 18.25 Tedaj — 18.30 Maščevanje samuraja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tuzemski repo rt — 21.15 Čas v sliki II — 21.50 Klub 2, nato poročila
9.30	Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Mi smo najmočnejši — 11.50 Živalski raj — 12.05 Uničeni junaki — 13.00 Poročila — 16.30 Izlet v Afriko —
16.55	Mini-ZiB — 17.05 Tao Tao — 17.30 Raji polni skrivnosti —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 čas v sliki — 20.15 Feniksov polet —
22.30	Šport — 0.30 Poročila
Četrtek, 19. sep.:
9.00	Poročila — 9.05 Risanka — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 šolska TV — 10.30 Jakobovski in polkovnik — 12.15 Klub senjorjev — 13.10 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB
—	17.05 Don Kihot — 17.30 Per-rine — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Avstrija v sliki — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Sramežjivi Jožef — 21.35 Novo v kinu — 21.50 V Ameriko in nazaj — 22.35 Po vaji — 23.45 Šah-svetovno prvenstvo — 0.15 Poročila
1. SPORED
Nedelja, 15. septembra.:
8.40 Poročila — 8.45 Živ Žav, Mačkon in njegov Trop — 9.35 Obiskovalci — 10.05 Derrick — 11.05 Poljski ljudski plesi in pesmi — 11.35 625 — 12.00 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — 15.20 Plavanje dojenčka — |
15.50	Zgodbe iz delavnice — 16.35 Poročila — 16.40 Formula 1 — 17.30 Dežela faraonov — 19.30 TV D — 20.00 Jaguarjev skok — 20.50 Portret: Pavle Ši-vic — 21.10 Gari Kasparov —
21.25	Športni pregled — 22.10 Poročila
Ponedeljek, 16. sep.:
8.50	TV v šoli — 10.30 Poročila
—	10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Poletavček — 18.05 Na počitnice! — 18.25 Podravski obzornik
—	18.45 ZdravOj mladi — 19.30 TVD I — 20.05 Železna cesta — 21.10 Aktualno — 22.10 TVD —
22.25	Glasbena oddaja: Španski Capricco
ROZALSKO ŽEGNANJE
15. septembra 1985 pri Sv. He-mi nad Globasnico.
Ob 8. in 9. uri božja služba v cerkvi; ob 10. in 11. uri (v nemščini) na prostem.
Prisrčno vabljeni!
Glasbena šola na Koroškem sporoča:
V jeseni se bo v oddelku Celovec pričel pouk orgel, prav tako bo zborovodska šola znova Pričela s tečajem za začetnike. Interesenti naj se javijo pismeno pri Društvu »Glasbena šola", Mikschallee 4, 9020 Celovec ali tel. 0 42 22 / 35 9 85.
O RADJCEloVEC
slove* oddaje
Petek, 13. 9.
Čas, ki živi.
Torek, 17. 9.
artner.
Sobota, 14. 9.	Sreda, 18. 9.
Duhovni nagovor — Voščila A|pe.jadran
Nedelja, 15. 9.
Za dobro voljo.
Ponedeljek, 16. 9.
Kontakt.
Četrtek, 19. 9.
^°ž-Podjuna-Zila.
petek, 20. 9.
čas, ki živi.


Torek, 17. septembra:
9.00 TV v šoli — 10.30 Poročila
—	10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Pedenjžep — 18.05 Miti in legende — 18.25 Koroški obzornik — 18.40 Otok Vis — 19.30 TVD I — 20.05 My name is Mitar — 21.15 Integrali — 22.30 TVD II
Sreda, 18. septembra:
9.00 Test — 9.15 TV v šoli —
10.30	Poročila — 10.35 TV v šoli
—	12.35 Poročila — 17.25 Poročila — 17.30 Račka — 17.45 Oliver Tvvist — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Zvoki godal —
19.30	TVD I — 20.05 Vedno nekakšen drugi, isti razlog — 20.55 Film tedna: Črepinje — 22.20 TVD II
Četrtek, 19. septembra:
8.45 Test — 9.00 TV v šoli —
10.30	Poročila — 10.35 TV v šoli
—	12.35 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Kralj Matjaž in Alenčica — 17.45 Slovenski impresionisti — 18.15 Ples v akvariju — 18.25 Posavski obzornik
—	18.40 Florjanovanje — 19.30
TVD I — 20.05 Tednik — 21.10 Družina Vialhe — 22.05 TVD II
—	22.20 Retrospektiva domače TV drame — iz črne kronike — Vest in pločevina — strah pred ljudmi
Petek, 20. september:
8.50	TV v šoli — 10.30 Poročila
—	10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 17.30 Poročila — 17.35 Nepomembno in pomembno —
17.50	Obiskovalci — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Zdravilne vode — 19.30 TVD I — 20.05 Živi planet —
21.00	Ne prezrite — 21.15 Zbogom, gospod Chips — 22.10 TVD II — 22.20 Na robu brezupa
Sobota, 21. september:
8.00	Poročila — 8.05 Račka — 8.20 Nepomembno in pomembno — 8.35 Pedenjžep — 9.05 Miti in legende — 9.20 Oliver Tvvist — 9.55 Poletavček — 10.25 Otok Vis — 10.55 Računalništvo II — 11.20 Živi planet — 12.15 Poročila — 16.05 Poročila
—	16.10 Jakec in fižolček —
17.00	P J v rokometu — 18.40 Večni Rim - 19.30 TVD - 20.00
PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA
Črepinje
Junak filma je petinštirideset-sanje, dejansko pa se prične,
ne more razumeti direktorjevih
s,snnL„Na:,r,6.hub°p“m,:
vzrok^za JjunakovoPkrlzo.

Več kot 70 odstotkov zemljine,
E53SŠ25
SsTsKm
svsr.tr-.c
SaJceane !UnIho°v?h naišb
ssssKrcjsffs
vlh alg.
2. SPORED
Nedelja, 15. september:
9.00	Oddaje za JLA in nevidni bataljon — 12.00 Gib, ki traja — 13.25 Avtomobilske dirke formule I — 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.15 Njegovo veličanstvo —-18.55 Risanka — 19.30 TVD —
20.00	Terra X - 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Filmi Douglasa Sirka: Veličastna obsedenost
Ponedeljek, 16. sep.:
17.30 Beograjski TV program —
19.00	Indirekt — 19.30 TVD —
20.00	Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Mali koncert — 21.30 Dinastija 22.25 Slike brez okvirja
Torek, 17. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Branje — 18.45 Rock koncert — 19.30 TVD — 20.00 Kdo tako lepo poje — 20.45 Žrebanje lota — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Revolucija, ki traja —	22.00
Brezkončnost sveta: Po brezpotjih Kenije — 22.35 Šahovski komentar
Šanson na naš način — 21.05 Zrcalo tedna — 21.25 Dolgi sen
• Rožek
Razstava »ILIRSKA GROBIŠČA Z BREGA"
Prireditelj:	Kulturno društvo
„P. Markovič"
Čas: Razstavo si lahko ogledate v poslovnem času banke vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 — 12.00 ure in od 14.00—17.00 ure.
Kraj: „Raiffeisenbank“ v Rože-ku
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Tisk:	Mohorjeva/Hermagoras,
Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23.
Sreda, 18. septembra:
15.55 Nogomet za pokal UEFA
—	Dinamo:Vardar — 17.45 Pup-pet show — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Narodna glasba
—	19.30 TVD — 20.00 Športna sreda
Četrtek, 19. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Beli ciganček — 18.15 Jamsko slikarstvo v BIH — 18.45 Goli z Evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TVD —
20.00	Sonce ponovno vzhaja —
21.00	Poročila — 21.05 Umetniški večer: Glorija — 23.50 Šahovski komentar
Petek, 20. septembra:
17.25 TVD — 17.45 Snogi iz tedenskega zabavnika — 18.15 Muzeji in galerije — 18.45 Z Beograjskega festivala jazza — 19.30 TVD — 20.00 Glasba in mi — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.15 Vidiki — 22.05 Nočni kino: Čarovnice
Sobota, 21. september:
13.45 Vesna — 15.15 Otroška predstava — 16.15 Volčjak kovik
—	17.50 Tale — 18.15 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Feljton
—	21.15 Poročila — 21.25 Športna sobota — 21.45 Šahovski komentar — 22.05 Johann Seba-stian Bach — 23.35 Poezija
Prireditve
PRIREDITVE
Vpisovanje v glasbeno šolo
Oddelek Celovec:
torek, 17. septembra 1985 ob
17.00	v Provincialni v Celovcu.
Rož — Gure
petek, 13. septembra 1985 ob
15.00	v društveni sobi v Št. Jakobu
(k vpisu naj pridejo tudi interesenti iz Loč in Bač) ob 16.00
v stari ljudski šoli v Svečah ob 17.00
v društveni sobi nad Posojilnico v Št. Janžu ob 18.00
v društveni sobi nad Posojilnico v Bilčovsu torek, 17. septembra, ob 15. uri:
v Borovljah pri Bundru ob 16. uri:
v farni dvorani v Selah
Podjuna
petek, 13. septembra 1985 ob 15.00 v ljudski šoli v Globasnici
ob 16. uri
v farnem domu v Šmihelu ob 17. uri, v Posojilnici v Pliberku (Vogrče, Božji grob) ob 18.00
v ljudski šoli v Žitari vasi
Borovlje
Pomožni škof dr. Vekoslav Grmič in prof. Jože Rajhman bosta predavala na temo
„VLOGA VERE IN CERKVE V ZGODOVINI IN SEDANJOSTI SLOVENSKEGA NARODA Prireditelj: SPD Borovlje in SPZ
Čas:	torek, 17. septembra
1985, ob 20. uri
Kraj: farna dvorana v Borovljah
Pliberk
Prireditelj:	MePZ	„Podjuna“,
KPD Žvabek, MoPZ „Kralj Matjaž", SPD „Edinost“ in SPZ Čas:	sreda, 18. septembra
1985, ob 20. uri Kraj: v prostorih posojilnice Pliberk
Št. Jakob
Prireditelj: SPD „Rož“ in SPZ Čas: četrtek, 19. septembra 1985, ob 20. uri Kraj: v društvenih prostorih nad Posojilnico
Dobrla vas
Prireditelj: SPZ
Čas:	petek, 20. septembra
1985, ob 20. uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi
Železna Kapla
Prireditelj: SPD „Zarja“ in SPZ Čas: sobota, 21. septembra 1985, ob 20. uri Kraj: farna dvorana
•	Bistrica v Rožu
SREČANJE IN POHOD NA KOZJAK
Prireditelja: Katoliška mladina in Diozesanjugendstelle Čas: dne 21. in 22. septembra 1985
Zbirališče: v farni cerkvi na Bistrici v Rožu s pričetkom ob 15.30 uri
•	Borovlje
DRUŠTVENI IZLET v Stično in na Kravji bal v Bohinj Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Borovlje"
Čas: v nedeljo, 15. 9. 1985 Odhod: ob 7. uri pri avtobusni postaji v Borovljah.
•	Gorje/ Zahomec
GORJANSKO ŽEGNANJE
Čas: v nedeljo, 15. septembra 1985, ob 10. uri v Gorjah sv. maša
ob 14. uri v Zahomcu
ZILJSKO ŠTEHVANJE
•	Št. Primož, Železna Kapla
KLADIVO MITING
„A ZARJE SO TUKAJ TIHE" -drama B. L. Alekseeva (Oder treh herojev — Pirniče pri Ljubljani)
Prireditelja: Kladivo in SPD „Danica“
Čas: v soboto 14. septembra 1985, ob 20.00 uri Kraj: kulturni dom „DANICA" v Št. Primožu
„ŠVIGULIN“ — mladinska igra (Gledališče iz Kranja) Prireditelja: Kladivo in SPD „ZARJA“ v Železni Kapli Čas: v nedeljo 15. septembra 1985, ob 11.00 uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Ob 14.30 uri pri Peršmanu: MePZ „Zarja“ iz Železne Kaple
—	Bruji, hrvaški rock iz Gradiščanskega — mladinski zbor TPPZ „Pinko Tomažič" iz Trsta
—	„Uranak“ zabavni ansambel iz Beograda — otvoritev razstave o avstrijskem odporu
•	Železna Kapla
lil. POHOD PO POTEH LENARTA IN GAŠPERJA Prireditelj: SPD „Zarja“, SPD „Obir“ in KZZSM v Železni Ka-
e1'
Čas: v nedeljo, 15. septembra 1985
Zbirališče in odhod: ob 8. uri pri VVolfelnu (Pušnik) v Lobniku. Ob 14.30 uri kulturni spored pri Peršmanu
•	Dobrla vas
EL-SERVICE
V nedeljo, 15. septembra 1985, od 10. do 12. ure bo na razpolago za razgovor predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc v Kulturnem domu v Dobrli vasi.
•	Celovec
Prireditelj: Slovenski znanstveni inštitut vabi na predavanji in diskusijo
O DOSEDANJIH REZULTATIH SOCIALNOGEOGRAFSKIH PROUČEVANJ NA KOROŠKEM IN DRUGIH NARODNOSTNO MEŠANIH, S SLOVENCI POSELJENIH OBMOČIJ (predava: prof. dr. Vladimir Klemenčič)
IZKUSTVO MLADINSKIH RAZISKOVALNIH TABOROV MED SLOVENCI V ITALIJI 1981 — 1985 (predava:	prof. Pavel
Stranj)
Čas: četrtek, 19. septembra 1985, ob 19.30 uri Kraj: Mladinski dom, Mikschal-le 4
Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA SAULECK (3080 m) Čas: v soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra 1985 Zbirališče: ob 9. uri pred železniško postajo Lipa nad Vrbo Prenočevali bomo v planinski postojanki Arthur-Schmidt-Haus ob jezeru Dosnersee (2272 m)
Sšuleck sodi v družino poti prijateljstva.
Mladinski kulturni festival
Prireditelja: KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA IN KATOLIŠKA MLADINA
Čas: nedelja, 29. septembra 1985, začetek ob 14. uri Kraj: na skednju v Kapli ob Dravi
Iz sporeda:
•	predstavljeni bodo najvažnejši izsledki ankete, ki so jo izvedle mladinske organizacije; KATOLIŠKA MLADINA, ZVEZA SLOVENSKE MLADINE, KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA in SLOVENSKI KOROŠKI SKAVTJE, s strokovno pomočjo SLOVENSKEGA ZNANSTVENEGA INŠTITUTA — dr. Franc Merkač
•	diskusija: mladina diskutira s kulturniki in politiki
•	glasba: jazovska skupina KUNDALINI in ansambel DRAVA
•	galerija: razstavljata Hanzi Certov in Meina Schellan-der
Klubski zdravnik dr. Igor Ogris pomaga poškodovanemu Ramšaku z
igrišča. (Iz tekme SCA St. Veit — SAK)
Aero Celje zmagovalec pokala P. S. K.
Na rokometnem poletnem prvenstvu med Koroško, Štajersko in Slovenijo sta se ponovno izkazali moštvi iz Slovenije kot najboljši. Tudi najboljši igralci prvenstva so prišli iz Slovenije. Mišo Toplak je bil najboljši igralec, največ zadetkov pa je dal Igor Razgor (12 teden, 88 začetkov)
Šport
Kliub ponovnemu porazu - prijateljstvo
v moštvu veliko kot še nikoli
• Četrti poraz in še vedno zadnje mesto za Obir DSG Sele
e Kje so vzroki za trenutni neuspeh?
e Dobra morala in prijateljstvo v moštvu — zadnji up selskih nogometašev
Tudi v drugi tekmi na domačih tleh Selani niso mogli slaviti prve zmage. Gostje iz Dobrle vasi so igrali na stadio-
nu pod Košuto taktično dokaj spretno in so po 90 minutah zasluženo odnesli obe točki. Moštvo trenerja Lesjaka iz Dobrle vasi, ki je prve točke letos nabralo proti Šmihelča-nom, je z zmago zdaj na 12. mestu, Selani pa so slejkoprej zadnji. To kolo mora trener Jakopič s svojimi mladimi nogometaši najprej v Št. Andraž, kjer le največji optimisti pričakujejo prirastek točk.
V prvem polčasu so bili Dobrol-čani. jasno boljša ekipa, ki je zapravila po vrsti odlične priložnosti. Predvsem Petek, ki je prišel iz Globasnice, ni mogel izkoristiti številnih priložnosti. Po golu Marjana
Sadjaka v 23. minuti so postali Selani sicer nekoliko podjetnejši, toda obramba je na levi in desni strani „plavala“ in omogočala Do-brolčanom po vrsti odlične priložnosti. V drugem polčasu je Dobr-la vas igrala bolj defenzivno. Selani so prevzeli igro. Kdor pa je upal, da bodo Selani izenačili, se je motil. V napadu sta bila Oraže in Travnik sama, v sredini jima je enostavno manjkal Hobel, ki se je pred tednom dni, sredi prvenstva kratkomalo odpeljal na dopust. Sredi selske ofenzive je Lesjak (sicer vratar) dal odločilni gol. Travniku je potem še uspelo olepšati rezultat, za točko pa ni zadostovalo več. Selani igrajo to kolo v Št. Andražu, Dobrla vas pa nastopi v soboto ob 17. uri doma proti KAC. Sekcijski vodja Štefan Lesjak je
optimističen in pričakuje zmago: „To tekmo moramo dobiti, če nočemo igrati za zadnja mesta."
DSG Obir Sele — Dobrla vas 1:2 (0:1)
DSG Sele: Užnik 3, Jakopič 3, K. Hribernik 2, Ogris 0 (24. Pristovnik 2), J. Čertov 3, A. Čertov 2, Travnik 3, Olip 2, Siegfried Užnik 2 (83. P. Čertov), Oraže, N. Hribernik 2; Dobrla vas: Novvak 4, A. Sadjak 5, Pernek 3, Gollautschnig 3, Kolle-ritsch 5, Petek 2 (45. Lesjak), M. Sadjak 5, Prosen 3, Roscher 4, Sirnik 3, Mišic 3;
Stadion pod Košuto, 300 gledalcev
Sodnik: Clermont (dober)
Strelci: Travnik (74.) oz. M. Sadjak (23.) in Lesjak (63.)
Kraljestvo za napadalca! — 450 minut šele en zadetek
Termini:
Sobota:
Weitensfeld — Šmihel (16.00) Nedelja:
Št. Andraž — DSG Sele (17.00)
Toliko gledalcev v Šmihelu že dolgo ni bilo. Iz Rude je prišlo skoraj 200 gledalcev, ki so krepko podpirali svoje moštvo. Čeprav je Ruda novinec v ligi, se to v igri sploh ni opazilo. Ruda je igrala borben, hiter nogomet — Šmihel pa se vseh 90 minut ni znašel. Napadalci niso bili zmožni dati niti enega gola, s tem je dal Šmihel po 450 minutah v prvenstvu šele en (!) zadetek.
ASKO Šmihel —
„Wutte“ Ruda 0:1 (0:0)
Šmihel: Mochar 4, Andrej 2, Šuler 3, Lopinsky 3, Motschnig 2, Wries-nig 2, Hutter 3, Kollmann 1 (70. W. Berchtold 0), H. Berchtold 2 (64. Pajenk 0), Krausler 2, Buchvvald 2; Šmihel, 350 gledalcev Sodnik: Koinig (dober, delil skoraj Preveliko rumenih kartonov) Strelec: Ramšak (59.)
Že drugič letos ni igral Stanko Blažej in tako je moral postaviti trener Mačk zopet mlade, popolnoma neizkušene igralce v moštvo. Tako je bila naloga za mladega Kollmana enostavno pretežka, vso igro je prišel le petkrat na žogo in tudi drugače ni vedel kaj početi na igrišču. Obramba z vratarjem Mocharjem je bila še najboljši del moštva, napadalci pa so
Jurij (Ruda) je s prekrškom zaustavil Šmihelčana Herberta Berchtolda (|evo). Mladi Klemens VVriesnig (desno) z zanimanjem opazuje akcijo.
slejkoprej v krizi. Pet tekem jim je uspel šele en zadetek. V zaščito napada pa je treba seveda tudi kritizirati sredino (VVriesnig/ Kollmann/Krausler), ki pa je verjetno še znatno slabša. Pod temi pogoji se enostavno ni treba čuditi slabim rezultatom.
Podliga			
1. Št. Andraž	5320	8: 4	8
2. SK Treibach	53 11	11: 4	7
3. Borovlje	53 11	9: 4	7
4. VVeitens.	522 1	10: 3	6
5. KAC	5 140	6: 4	6
6. VVutte Ruda	522 1	8:12	6
7. VVolfsberg	52 12	12: 5	5
8. Št. Leonhard	5 13 1	9: 7	5
9. Velikovec	52 12	7: 9	5
10. ASV	5 122	6: 7	4
11. Vrba	5 122	7:10	4
12. Dobrla vas	5203	5: 9	4
13. ASKČ Šmihel 5023		1: 7	2
14. DSG Obir SeleS 0 1 4		2:16	1
Kuess zadel dvakrat
Bilčovs — Ob. Metnitztal 4:1 (1:1)
Bilčovs: Petschar 2, Glantschnig 3, Maierho-fer 3, Ogris 4, (80. Ouantschnig 0), Kuess 4, Spendier 3, Hafner 3 (80. Krainer 0), Hobel 3, Zablatnik 4, Partl 3, Stojilkovski 3;
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Janosch (dober)
Strelci: Kuess (44. in 80.), Hafner (55) in Partl (60.) oz. Hutter (15.)
Trajalo je nekaj tekem, da se je moštvo prav spoznalo. V peti tekmi so slavili doma jasno zmago, ki bi pa bila lahko še znatno višja. Stojilkovski je igral tokrat v sredini, posebno razpoložen pa je bil Kuess, ki je dal dva gola.
Kostanje ml.: Bilčovs ml. 0:1
Po 46 tekmah prvi poraz za Obervellach v Pliberku?
Šmohor — SVG Pliberk 0:3 (0:1)
Pliberk: Ebervvein 5, Djurovič 4, Riedl 3, Liesnig 5, Slanitsch 3, Vugrinec 4, F. Golaut-schnlg 5, Pavvluch 5, Skoff 3, G. Golautschnig 5, Schatz 4;
Šmohor, 300 gledalcev Sodnik: Smoliner (dober)
Strelci: Schatz (44.), Pavvluch (62.) in F. Golautschnig (90.)
Jasna zmaga moštva trenerja VValterja Jerneja. Pliberk je igral taktično izredno dobro in hladnokrvno izkoristil napake domačinov. Po zmagi je Pliberk naprej prvi na lestvici, v nedeljo pa pride v Pliberk Obervellach, ki je že 46 tekem neporažen.
Šport
V četrtem kolu v koroški podligi je slavil SAK prvo zmago. V Št. Vidu je manjkala kar cela vrsta igralcev, kljub temu pa je igral SAK dobro in zasluženo odnesel obe točki. Od 10. minute je igral tudi Jagodič sam in mnogo doprinesel k prvi sezonski zmagi. Na žalost se je poškodoval Ivan Ramšak. Čeprav je ta teden že lahko treniral, je vprašljivo, če bo mogel v nedeljo sploh igrati. V nedeljo pa bosta trenerju Lojzetu Jagodiču na vsak način zopet na razpolago Jože Gregorič in Rudi Urban, ki sta v Št. Vidu še manjkala.
SCA Št. Vid — SAK 1:3 (1:2)
SAK: Rauscher 5, Sadjak 4, Štern 5, Kreutz 4, Prešern 4, Lampichler 4, Ramšak 0 (10. Jagodič 4), Rata-
jec 4 (70. VVieser 0), Pihorner 4, Polanšek 4;
Rennbahn, 300 gledalcev Sodnik: Zelloth (poprečen, nekaj napačnih odločitev)
Strelci: Fortunat (23.) oz. Pichor-ner (22.), Prešeren (36.) in Velik (80.)
Mladen Jovičevič je bil poškodovan, Jože Gregorič na orožniških vajah, Rudi Urban na dopustu, Manfred Luschnig pa je po dolgem igral zopet v moštvu pod 23. Torej se je moral v Št. Vidu trener Jagodič sam preobleči in že v 10. minuti zamenjati poškodovanega Ramšaka. Že v eni izmed njegovih prvih akcijah je nevarno podal žogo pred vrata in Mario Pichorner je hladnokrvno izkoristil možnost. Toda veselje SAK ni trajalo dolgo. Že v protinapadu, ko so se SAKovci še veselili, je Fortunat izenačil. Naposled je bil Jagodič tisti, ki je moštvo vedno priganjal in ki je skušal vnesti v igro novih impulzov. Njegov trud je bil obdarovan v 36. minuti, ko je Prešeren, ki se je tekom igre stopnjeval, iz ozkega kota krasno izenačil.
V drugem polčasu so gostje skušali na vsak način izenačiti in vratar Albin Rauscher je moral nekajkrat pokazati vse znanje, da je obvaroval svoje moštvo pred zadetkom. Tekma je bila deloma tudi zelo hektična, to pa predvsem zaradi trdih atak domačinov. Le-bitsch se je drznil celo klofutniti trenerja Jagodiča, sodnik Zelloth pa je prekršek velikodušno spregledal. Taktično dobro igro je kronal v 80. minuti Marijan Velik, ko
Koroška liga				Rezultati 4. kola:	
1. Pliberk	43 10	12: 3	7	SCA Št. Vid — SAK	1:3 (1:2)
2. Obervellach	4310	7: 2	7	Šmohor — SVG Pliberk	0:3 (0:1)
3. Trg (Feldkir.)	430 1	15: 9	6	Matrei — Irschen	2:1 (1:0)
4. TSU Matrei	430 1	9: 5	6	WAC — Feldkirchen	3:4 (2:1)
5. Mostič (Bru.)	4220	3: 1	6	Magdalen — Lienz	0:0
6. SAK	4 130	6: 4	5	Mostič - PSV/ASK	1:0 (0:0)
7. Šmohor	4 12 1	3: 4	4	Obervellach — Breže	1:0 (1:0)
8. Breže (Fries.)	4 112	3: 2	3		
9. WAC/Hypo	4 112	5: 7	3	Naslednje kolo:	
10. Sk Magdalen	4 112	6:10	3	5. Kolo (14./15. 8.)	
11. Rapid Lienz	4022	2: 5	2	SAK — Matrei, Breže —	SCA Št.
12. PSV/ASK	4022	1: 5	2	Vid. Pliberk — Obervellach,	
13. ASKO Irschen 4 0 2 2		4:10	2	PSV/ASK — Šmohor,	Rapid
14. SCA St. Vid	4004	2:11	0	Lienz — Mostič, Trg —	Magda-
				len, Irschen — WAC	
SAK v novih dresih Našega tednika: (zgoraj od leve) Karel Prešeren, Nužej Lampichler, Mario Pichorner, Miha Kreutz, Franc Sadjak, trener Lojze Jagodič, (spodaj) Zlatko Ratajec, Marijan Velik, Justin Polanšek, Albin Rauscher, Ivan Ramšak, Peter Štern. Na sliki manjkajo Mladen Jovičevič, Rudi Urban in Jože Gregorič.
Mnenja po tekmi:
Peter Buchleitner, Aus-tria Celovec: SAK je tekmo res zasluženo dobil, ker je igral enostavno zrelejši nogomet. Zelo sta mi tokrat ugajala Prešeren in Sadjak. Če bodo vsi igralci zopet zdravi, bo SAK gotovo v prvem delu lestvice.
Trener Lojze Jagodič:
NT: Ste s tekmo zadovoljni?
Jagodič: Če pomislim, da imamo toliko izpadov, gotovo. Igrali smo dobro in si obe točki zaslužili.
NT: V nedeljo čaka težka tekma doma proti Matreiu.
Jagodič: Upam, da bodo poškodovani igralci zopet zdravi, potem imamo gotovo dobre možnosti.
NT: Po dolgem je prišel zopet Luschnig in igral v moštvu pod 23.
Jagodič: Trenutno Luschnig ni tema zame.
je po podaji Pichornerja od sredinske črte ušel nasprotnikom in premišljeno z žogo zatresel mrežo.
SCA Št. Vid 23 — SAK 23 5:2 Velikovec ml. — SAK ml. 6:2 Hodiše šol. - SAK šol. 1:21
Ne pozabite!
V nedeljo vsi na kolesarjenje v Pliberk. Start bo ob 10. uri (glej str. 7)
Tekme SAK
V nedeljo, 15. septembra ob 17. uri
SAK I - MATREI I ob 15.15 url SAK 23 - Matrei 23 na Igrišču ASV v Celovcu!
V petek, ob 16.00 SAK pion. — Grabštanj ob 17. url
Briickl ml. - SAK ml. v nedeljo, ob 14. url SAK šol. - Borovlje šol.