GLAS SVOBODE
HIX)VKNH1CI TEDNIK
/i Koaia-ri Dklathiua TJVIWT4*
Glas Svobode
a
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBOD K NIvOVItlNIO WElCIOiY
Ilfmin Ta Tmh I »t——i« O« tub l.*bobinu claiwri.
"OD BOJA DO ZMAGE"!	-	-	"KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 31.		Chicago, 111.,	2. avgusta 15)07. Loto VI.
HAYWOOD
OPROŠČEN
Porotniki v Boise, Idaho, so ga spoznali nekrivim. Mo>er prost
proti varščini $25.000.
"Srčno se zahvaljujem delavcem cele Amerike za simpatije in gmotno pomoč, ki mi je pripomogla prostost, .Upam, da mi bode prihodnje leto mogoče se izkazati hvaležnega za vse.
Iz srca odpuščam vsem svojim nasprotnikom, ki so mi pri-zadjali hudo; proti nikomur nimam sovražnega čuta. Sentor Borah in sodnik Wood sta bila dobra z mano zato jima podajem roko.
Moja pot je zdaj nazaj v Denver, da primem tam za delo, kjer sem ga pustil pred jednim letom, ko sem bil aretiran."
William I). Haywood
"Jaz ne morem in nočem obesiti nobenega moža na temelju takih dokazov, 'kakor jih je imela država v tem procesu. Jaz sem poznal in ljubil Fr. Steunenber-on je bil član moje družine, e bi kdo porotnikov torej glasoval za smrt — jaz bi bil prvi, a nikakor ne na podlagi takih dokazov, kot jih je doprinesel Orchard . . ,
James AL Robertson
najstarejši porotnik v Hnywoodovi obravnavi.
srčno smejal in rekel: Kakor smo pričakovali, mi nismo najmanj dvomili o oprostitvi. Iz ječe j«' šel Haywood naravnost v St. Lucas hospital, kj' r je nahajala njegova mati. Zadnje dni obravnave je takoj oslabila, da so jn morali poslati pod zdravniško oskrbo v bolnleo. Mati je bila zelo vesela, kt je ugledala svoje-tega pred sabo in fjfjftvils, da wHsrinvr^i'die počuti.
gugalni stol, na katerega so je naslonil dokler se mu ni vrnila moč in je nadaljeval pri glasovanju. Vsled dolgega posvetovanja porotnikov je zunaj sobe vse pričakovalo nezjodinenja. Toda, kar se jo kasneje zvedelo, porotniki so takoj pri prvem glasovanju oddali S tri a so v za oprostitev in l za obsodbo. Xato so glasovali tako dolgo, dokler so bili vsi za proatitev.
Kaj pravijo porotniki.
Porotniki, ki so oprostili llaywooda, sn izjavili skoro enoglasno: Mi ne moremo nikjer najti llaywooda v zvezi s Steiinenber-govim umorom. Država nima nobenega dokaza. Orehardova "storija" je povečini laž in kar so bi še verjelo, ni temeljitih dokazov za to. — Porotnik -lames A. H obe rt son — najstarejši z med vseh jo dejal, da je bil Steu-
Predsednik Roosevelt, še ni povedal svojega mnenja. Nad milijon delavcev napeto pričakuje, kaj bo rekel mož. ki je nedavno udaril nesramen pečat "nezaželenega državljana" Haywoodu na čelo.
Moyer — prost proti varščini.
Takoj po Haywood o ve j oprostitvi sta odvetnika Richardson in Parrow začela delati v prid Mo-yera in Pettiboneja. Zahtevala sta takojšnjo obravnavo in predvsem sta zahtevala, da se oba, Moyer in Pettibone, izpustita proti varščini na prosto. Dosegla sta t<>t i ko, da jo sodnik dovolil Moyeru bond, a nikakor ga pa ni hotel dati Pcttiboneju. Ko je Mover to zvedel' je odločno rekel, da on tako dolgo ne gre iz ječe dokler ne gre tudi Pettibone. Slednjič jo Harrow pregovoril Movent rekoč, da Pettibonova
ga sina
"Not uuilt.v!"
S to razsodbo so se vrnili porotniki v Boise, Tdaho, zadnjo nedeljo ob 8. uri zujtraj iz svoje male sobice, kjer so se posvetovali od 11 ore v soboto predpol-dne in potem vso noč o llaywoo-dovi usodi.
Ko jo sodni pisar prebral razsodbo: V krajevnem sodišču, tretjega sodnega >kro/ja v državi Idaho proti William D. Haywoodu. mi porotniki v tn imenovanem procesu spoznamo toženca Wm. T), llaywooda nekrivim. Thomas B. Gees, predsednik — nastala je v sodni dvorani smrtna tišina. Poleg sodnika Wood a in druzcga sodnijskega osobja so bili navzoči Ilaywood, njegova odvetnika Richardson iti Darrow, senator Bdrah, kopa pinkertoncev in detektivov ter nekaj časnikarjev.
Haywood v objemu odvetnikov in porotnikov.
Haywood, kateri je stal najbolj v ozadju, se je prvi v zdramil i/, tišine. Skočil je pokonci in naredil par korakov proti ograji, kjer so sedeli porotniki. Zadet prevoselega iznenadenja ni menda sain verjel, da je resnica — da je oproščen. Tu ga je zgrabil za rokav Richardson, oklenil »e ga z obema rokama okoli vratu in ga poljubil. Ilaywood ni mogel govoriti; solze so mu zalile oči. Ko se je odmaknil Ridhardson, ki
je tudi jokal, priskočil je Darrow, krčevito prijel svojega klijontu za roko in s tresočim irlasom rekel: "fVstitam. Mr. Haywood, čestitam!" . . . Tu je naenkrat prenehal ves form; In i red v sodni dvorani. Porotniki so skočili 7. svojih sedežev in eden za dru-gim stiskali Haywoodu roke. Prvi. ki ga .je po bi.itovsko objel, bil ji' O. V'. Sebern, vnet republikanec in stalen čitatelj lista "Denver Republican". Pristopili so tudi zagovorniki države in mu čestitali na oprostitvi. "Jaz sem vesel, Mr. Ilaywood!" dejal je senator Borah — njegov najhujši tožitelj —in mu podal roko.
Odvetnik Riehardson je izjavil, da je zagovarjal že sedemnajst morilnih procesov, med katerimi je pa samo dva zgubil, a nikjer ni še videl takega prizora, da bi namreč porotniki tako bratovali s tožencem, katerega so oprostili.
Brž k Moyeru in Pettibonu.
Ko je prva razhurjetfost polegla in ko je sodnik Wood ofici-jelno razpustil poroto in oznanil Haywoodu, da je prost in da lahko gre kamor hoče — tekel je brž Haywood v spremstvu svojih zagovornikov naznanit veselo novico Moyeru, Pettibonu, svoji materi in soprogi. Moyer se je ravno bril, ko je stopil Haywood k njemu v ječo. "Good!" dejal je veselo Mover. Pettibone se je
Jx
pwHega pred sabo m
Od tam je št I Ilaywood k ženi in o t rskom. Veselja pri tem sestanku ni mogoče opisati. Mala rdeče-' lasa Henrietta, ki je tolikrat z solznimi očmi vprašala mamo: Ali bo papa res obešen'	je
zdaj skakala in vriskala Radosti, j ko ji je papa povedal, da ne bo obešen temveč da pojde z njo domov v Denver.
Zadnji dnevi obravnave.
Kdor bi bil V petek iti soboto, zadnja dneva obravnave, poslušal v sodni dvorani v Boise,1 | Idaho, kako je toži tel jstvo pritiskalo na llaywooda, ta bi ne bil nikoli upal, da bo Ilaywood o-jproščon. Senator Borah, kateri je svoj sklepčni govor za državo zaključil v soboto zjutraj, je silno irrmel proti Haywoodu. "Obesite llaywooda in mi bomo potem obesili Orcharda!" vpil je Borah proti porotnikom in na podlagi Orcliardovega pričanja dokazo-1 val, da edino Haywood, Mover. Pettibone in W. F. ol' M. so krivi Steuncnberq< vega umora. Sploh Borah je hotel na vsak način iz siliti smrtno obsodbo. Sodnik j Wood, kteri je takoj za Bo rab o m. instmiral porotnike, je bil bolj nepristranski. Naročal je porot-1 nikom, da se naj čisto nič ne ozi- j rajo na umore in zločine v Colorado o katerih je toliko govoril Orchard. <!re se sam za umor eksgoverncrja Steunenberga in ako je Ilaywood res istega kriv, tedaj se mora obsoditi, ako pa ne, torej naj se ga oprosti. Porotniki so se podali v svojo sobo v soboto ob 11. uri predpoldne. V dvorani je čakalo vsepolno ljudi, med njimi Haywoodova soproga in Mrs. Steunenberg. vdova po umorjenem eksgovernerju. Toda zastonj so čakali porotnikov: le-ti so ostali v svoji sobi v celo popoldne — razun kar so šli k obedu in večerji — in celo noč do nedelje zjutraj. Okoli 10. ure zvečer je prišlo porotniku Robertsonu zelo slabo in bali so se že, da ga prime vročnica. Tz sodne dvorane so mu prinesli sodnikov veliki
nenbergov prijatelj in če bi kdo. obravnava se začne 1. okt. ne-glasoval za smrtno obsodbo, bi umestno bi bilo torej čakati tako
bil on prvi za to; toda na podjjigi
dokazov, kakoršno je imel Orchard. on ne obsodi nobenega človeka na svetu. Porotnik Finlev Me e Ban je rekel: Jaz sem bil za oprostitev že od prvega.
Tako govorijo in delajo far-menji. katere sta izbrala pinker-tonee MeParland iu prosekutor Borah v sladki nadi, tla bodo llaywooda kot njegovi politični nasprotniki gotovo obsodili..
Kaj pravijo Orchard, Borah, Bell in drugi sovražniki Haywooda.
Senator Borah, katerega sta besedici "not guilty" spravili skoro / uma. da je nervozno letal semtifrtje, je pozneje ko se je streznil izjavil mi zlo: Tako daleč kakor zdaj Haywoodova stvar ob stoji, ura je dvanajet dobrih državljanov z Idaho oprostilo. S tem je konec. Nikakor pa ni s tem končana pravda, ki še čaka Movera in Pettibone. Proces teli dveh bo država gonila še z večjo silo kot je doslej in jaz mislim, da Pettibonova obravnava pride na vrsto okoli 1. oktobra t. 1. Vsekako me pa ta razsodba veseli (kislo grozdjel) in upam, da je tudi Haywoodova mati vesela. -
(injila priča Orchard se je o ITaywoodovi oprostitvi po detektivu MePartlaudu izrekel takole: Dasiravno ne verjamem, da je justiea s tem že pri kraju, vse-jedno spm vesel, da je stvar že končana. Jaz sem govoril absolutno le resnico in sem vesel, da sem to storil. Upam pa. da pride kmalo na vrsto tudi moja obravnava. Moja vest je čista in pomirjen z Bogom (o ti lopovski hinavec t) sem pripravljen na vse.
Oeneral Sherman Bell: Haywood ni bil nikoli postavno ali kriminalno kriv. Bil je le žrtva nesramnih in korumpiranih politikov z dveh držav in pravica se je zdaj nad temi prav pošteno mosecvaln. —■
Governor Gooding: Well, jaz se čudim, da je Ilaywood oproščeni Toda naj bo kakor je; s tem še ni končan Moyerev in Pettibo-nov proces. —
dol«o dokler, bo Pettibone oproščen. Mover je obstal in v torek 30. jtil. je bil prost proti varščini +■25.000. Bond je dala v gotovih novcih lokalna unija od Western Federation of Miners, katera ima do $150,000 v blagajni.
"Zagovornifitvo javlja, da b odeta Mover in Pettibone brez vsacc-ga dvoma tudi oproščena. Darrow je celo mnenja, da proti Moyeru sploh do obravnave nikdar ne pride. Proti Pettibonu trdi tožiteljstvo, da ima nekake dokaze. da je bil v denarni zvozi z Orehardotn. toda s Ilaywoodovo oprostitvijo so so tudi ti dokazi zdrobili v prazen nič. Pettiboneja nameravajo še ta teden prepeljati iz Boise v Caldwell in ga tam pridržati v zaporu.
Poseben vlak za v Denver.
Ilaywood in Moyer odpotujeta najbrž danes t. j. 2. aug. v Denver. Coin. James M. Kirvan. tajnikov namestnik v gl. uradu W. F. of M., naznanja, da bode unija najela ravno isti poseben vlak, na katerem je bil Ilaywood pred sedemnajstimi meseci "kidnapan" v Idaho, da ga isti vlak pripelje sedaj tudi nazaj v Denver. Na vlaku bode igrala godba in na vseh postajah dotične železnice sra bodo čakali zavedni delavci, ter prirejali svojemu voditelju navdušene ovaeije.
Ameriško delavstvo triumfira.
Med tem ko so kapitalisti in prijatelji Goodinga in McPart« landa silno potrti iu poraženi, pozdravlja ameriško delavstvo iz polnih src Ilaywoodovo oprostitev kot svojo največjo zmago, kar jo je kedaj v Ameriki doživelo.
Ko je minolo nedeljo na stoti-soče i kstra-časopisov v Chicagi in drugod razneslo veselo vest: not guilty, vriskal in plesal je veselja vsak zaveden delavec in odkrit prijatelj delavstva.
Brzojavne žice so postale vroče in na stotine in tisoče brzojavk je čestitalo Haywoodu na sijaj-
(Nadatjevajije na strani.)

Na de vinski skali.
Zgodovinska povest. Četrti del,
(Nadaljevanje.)
I.
"V tem, ko ^ no nosili svojo kožo na semenj za cerkev," je nadaljeval Jnri, "v tem, ko smo se v prid ccr-Kve vojskovali v sveti deželi, ko smo prelivali pagansko kri, se borili za obrambo cerkvenih privilegi jov, v tem je cerkev spletla strahovito vrv, ki jo ic vrgla nam vsem okrog vratu. Prej je bil vsakdo podložen svojemu vladarju, in vladarji so bili podložni cesar jut. Cerkev pa si je izmislila novo hudodelstvo in prilastila) si it: pravico, da sama in ne oziraje se rta nas in na cesarja sodi vse. Cerkev nani ni mogla vzeti sodstva v posvetnih stva rdi — zato jc izumila sodstvo o ne beškili stvareh. Cc je človek pošten, zvest in putvičen, zilaj ni več dovolj. Vsak duhovnik se izda i a za božjega ipooblašoenca in cerkev si lasti pravico, da *>di vse ljudi \x> svojih zakonih in jiii kaamuje po svojih bir čili, kadar se gre za taso. imenovane grehe proti Bogu. Versko (prepričanje vsakega .posameznega človeka se preiskuje in cerkev dela iz tega prepričanja hndodci stvo in m lasti pravico, da sodi življenje in smrt dotičnikov. Krivo verstvo je sredstvo, s katerim hoče cerkev povečati in razširiti svojo jjosvetno moč in s katerim hoče i od-jarmiti ves svet. V naših deželah jih je le malo, ki so odrekii cerkv. to pravico. Med njimi sem tudi jaz. Strašno je, kaj so lahko zgodi, čc tSobi cerkev to oblast. Cerkev bo obtoževala ljudi in« j ill bo sama sodila. Krivo verstvo je hudodelstvo, ki nil na ne začetka, ne konca. Ce postane krivoverstvo res hudodelstvo, pridejo laWko i.ajnedolžnejši ljudje v največjo nesrečo. Kdo na svetu more reči, da nikdar ne greši ne z besedo ne z dejanjem proti ka-ketm cerkvenemu nauku. Vsakdo greši in vsakega bodi spraivili lahko v nesreče. Prej je cerkev odpuščala grehe in trgovci so ji to morali plačevati z zlatom, posestniki z zcu ljišči; zdaj »ta rablje in zapienja imetje krivoverstva obdolženili nesrečnikov, kar ji nese se več dolr. čka kakor odpuščanje grehov za de rar."
Skoro trepetaje so zborovski poslušali de vinskega vladarja. Se nikdar niso zbrani velikaši in vitezi slišali tako jogumnegai govora, .>c nikdar tako resničnega pojasnila o stremljenjih rimske terkve. Ta m oni, ki se je bil že cerkvi vdal, je kakor o>rai nočer.- povesil glavo in gledal v tla. Drugi >o si namigovali in se zadovoljno, >koro veselo spo-gledovali. \ -ii zasebni interesi so stopili v ozadje in skoro vsi zboro valci so bili enih misli v tej vsem skupni stvari.
"Ali to še ni v-e, velikaši in vitez*." je s po v zdrgnjenim glasom nadaljeval Juri. "(klkar ima cerkev pravico, da o dejanjih zoper vero sa 11» sodi in ne več vladar dotične dežele, od tedaj se v njenih rokah spreminja v krivo ver stvo vse »o, kar jej kaže. Ce jc- kilo v pretepu koga ub 1, hitro ga proglase za kr:-voverca. seveda le ako je premožen, da mu vzamejo imetje; če se me-stjani branijo zo; er davke, ki jiui jih nalaga cerkev. takoj krivo-verci; če graščak ne dovoli duhovniku. da bi tlak a rje izKoriščal za.-e, je tudi krivoverce. Tako nam jemlje cerkev vedno več našili pravic; danes nismo več mi gospodarji in vladarji svojih podložnih, marveč r3 nska cerkev, in kmalu bo imel nunazan menih več moči in veljave, kakor nositelj krone. Cerkev ima v rokah življenje, imetje in pravice vseh naših podanikov in na- sam h A kaj mislite, da i i »o zadostuje? Ne. Pripravlja se n«rv Udarec zopet nas. Patrijarh oglejski je skrivaj sklcal vse škofe, kar iih je njemu podrejenih, na sinodo, kjer se store rovi sklepi, ki naj povečajo in razširijo cerkvero oblast in titesnc in zmanjšajo našooMast In »I se mi, da se krnahu pcxTel* mogočni jez, ki naše dežele še" varuje preti rimsko
,poplavo. Ali nečete vstati, velikaši iti vitezi, v obranil*} svojih pfavic."
Mogočno se je razlegal Jurjcv poziv na prostorni cerkvic Zbrane plenienitase je pretresel tako, da so kričaje planili pokonci. Nekateri so kar -pozabili, da so v cerkvi, po.teg« nili so soje meče iz nožnic in jiii začeli grozeče tlivigati.
"Patzite, velikaši in vitezi, da nc zakasnite prave ure. V-rata so-že na-pol odprta sovražniku, je nadalje val Juri in •]*>vzdignil svoj gias do vrat sovražniku. Oton \ ipavski je eden tistih, ki se je prodal Oglejskemu patrijarim in pripelje sovražne oete nad nas. Njegovo izdajstvo se mu poplača s tem. da se odvzomejo nneui moja dežela ip moji gradovi in se izroče .ujetimi. Slepec ne uvkle-va, da morda/ že kmalu ne bo v teh |M>krajinah nobenega velikaša več, nego da p>ostanejo vsi fevdniki o-gl<;jskega patrijarha. Tudi Oton \"i-pavski ne 1*> nič drugega, kakor s krono ovenčan tlačan rimske cer k ve. In ista usoda čaks. Vas vse, kar V:i,s je tu zbranih. Mene smatrajo morda za uaj>labotnejšega. ker »me hočejo prvega uničiti. Ali povem Vam, tudi Vi, o velikaši in vitezi, bode te drug za tlru^ri m popadali, kakor ijopanDe velo liste z drevja; veter iz Rima in iz Ogleja 1*> tako močan, da 1 mi lie bo mogel nihče kljubovati. Da pa r.t bodete divo-m li o mojih -besedah, evo Vam do Iv / i. da nas je (. »ton Vipawki izdal i:: pr«dal oglejskemu patrijafhu.
Juri it- -egel v žep in vzel iz njega zložen pergament.
Vse ie kazalo, dsi je |u:,ri »nagat, tb je v .se plemstvo potegnil na svo* jo >trair Oton V pavski je sedet bled in prepadien r.a svojem mestu in 'Oslušal srdite klice, ki m> donel' i raznih strani na njegovo uho. Juri je poskušal pomiriti nastali viliar. Sodil je, da njegova zmaga ni 1*5-polna in stanovitna, če ne prečita pisma, ki potrjuje njegove dolžitve. Ali trudi se je zainan, da pomiri razburjeno plcmst^).
Naenkrat m> zapeli cerkveni zvonovi, zavesa, ki je zagrinjaLa veliki altar, se je razdelila in pred altar-jem se je pokazal v sijajnem orna-tu patrijarhov legat Škof Kukanja. Xa njegovi desni strani je stal me nili Dominik, na njegovi levi stra ni samostanski rektoi, za njim [a ■o bili zbrani skrivat v Čedad poklicani opat je r;v/ličnth fur. a trsk i h n goriš'k:h samostanov ter čedadski duhovniki.
Med zbranim plemstvom je zar vladalo strmenje. Mogočno je vse n iniponiralo, da je ravno kar obtoženi patrijarh nenadoma poslal svo-jega namestnika .na to zborovanje. Nastala je tišini. Čim je bil razkrit veliki altar, so se tudi tva< i glasnej ši plemenitaši zavedli, tla se nahajajo v cerkvi; zavedli so se tudi. da Imajo pred selKji nenavadne pol.tike, namreč mašnike Gospodove in to jc vzbudilo v njih ves respekt, ki so ga imeli do duhovnikov.
Mirno je stopil škof Kukanja iz-pred altarja iiv je stolni na vzvišeni prostor, ki je b i prvotno namenjen za J'ii rja. Pozdravil je zborovalce
-	mo > tem, da je hitro a jako nosno nagnil glavo; blagoslova ji'u ni dal, dasi bi bil to zahteval običaj. Potem se je obrnil tja. kjer je sedel Otort Vipavski, pogleda,', ga o-tro in potem začel govoriti s sio-vestnim glasom.
"Otoni Vipavski — slusij gla> papeževega notarja in patrijarhove-ga legata. — Prisego, da' izžeueš vse krivoverce iz svoph krajev, si prelomil; v svoji službi si imel razbojnike in si jib ščitil, namesto bi j lb obndil; ob postnih dneh -i jedel meso in na veliki potek si dajal slak' zglede v jedi in pijači, vdrl si trikrat v cerkev, da se (>o.a->tiš ubeglih M>vraž.nikov, da-i so cerkve zavetišča in t>ostatie nedotakljiv vsak. kdo prestopi cerkven prag; vzel si v varstvo morilca pra-v vernega Antona Kastelam, vrgel
-	že dvanaist chilioviukov v ječo in jih imel zaprte po več teti nov. Za vsa ta hudodelstva te je s ve ta cerkev prek ela in ozobč la. Preklet m izobčen si se danes, a nrosrt si inilo--ti. To milost zamoreš doseči, ako >e bftzpogttjro i>okoriš .poveljffn, k: ji'li prinašam v imenu svetegi očeta in patrijarha oglejskega, v na--protnem slučaju pa te novič pre-kolnem in boš mogel nikdar več se
povrniti v naročje svete matere ed>-no zveličevalne cerkve.
Oton Vipavski se je trepetaje zgrudil na (kolena in skoro ihte za-klical.
"Pokoravajn ^e, pokoravam se vsakemu povelj-u svete cerkve."
Razkačeni so planit" velikaši pokonci, Le malo jih je bilo, ki so s svojimi nazori stali na strani patri-jarhovega legatai. TiuH nekatere cerkvi brezmejmo volane zborovalce je šk< ta Kukanje ogovor razljutil. S poi i/anjem i Moua Vipavskega' so se Čutili sami ponižane.
'Piuli goriški grof Majnhard, da-je bil ot eialni zaščitnik oglejskega patrijarhata, ni »mogel premagati čuvstev, ki jih je v njego-vetn srcu vzbudil Kukanjev govor. Tudi grof Majnhard je planil j?o-konci iti je z mogočnim glasom za-klical:
"Vstaji, Oton Vipavski, vstani takoj. Na svojo čast in na svojo grofovsko krono ti prisegam, da |>o-zabii no vse, kar si storil iti da ti pri demo vsi na pomoč Tvoj odpad ti povrnemo s ixniporo, tvoje izdaj->tvi> ti poplačamo z zvestob* — samo ne ponižaj se pred smrtno našo sovražnico."
Ko bi l)il v ton trenotku v.sta! ( Vton \'lpaivsiki, ko bi bil ]x)kazal voljo, bojevati se za svoje pravice in kljubovati vneN.vpijočemu nasil. stvn rimskega \ ajx-ža in oglejskega atrijarha, ko bi b i noklical na j>o-moč zbrano plemstvo — bi bil skoro v.»ak !o ztrnl.il svoj meč in pri-sege!, da >1* l«» ' njim vred bojeval do s iutt.
T<>Ja ' »ton \ -av.ski je obležal na -kole: ill / .kri\al si je obraz z ro-k nia. ka, >r bi se bal, da bi videl med zbranim plemstvom nastato razburjenje. X zaourfenjein so zbo-mvalci gledali na Otona Vipavskega. Eni hi začeli »mrmrati, drugi i>o. smahovati se. Devinskega vladarja pa je premagala jeza, da jc srdito udaril z nogo ob tla iti kričaje dejal :
"Velikaši in vitezi — nikar nc motite Otoiva Vipavskega. Kaj ne vidite, da hoče s tem kronati svoje izdajstvo?"
Škof Kukanja se je razdražen obrnil proti Jurju.
"Tudi tebi, devimk vladar, imam neloj oznanit , kar b> zlonilo tvoj tia;>uh in ponižalo tvojo ošabnost.'
"Meni?"
"Da. tebi. Juri Devirski, pos|x'-v Senožečah in i-a Heaju (Dalje prih.)
Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in cosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage.
^ MODERNI FOTOGIiA- ^ FIČJNI ATEIIJK
% L. Hagendorff. %
Vogal Rood in Oregan nI. ^m ^ V MILWAUKEE, WIS. ^
j^: Znižane cene za poroi- ^ ne slike.
^iUiUiUiUiUiUiUllliUiUiUR
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava avoj lepo urejeni
Saloon
Točiva vedno sveže pivo iu pri»-tne druge pijačo. Raznovrstno fine aniodke na raz{)olago. Zii obilen posut ao priporočava
brata Košiček
590 S, Centre Ave. Chicago, III,
PRIJETNO UMSKO IN POMLADANSKO
voinlnv lNllj'JlndruK* kf»J« »ilrljuntktm morju v»m i»r«»Wrl>l »tur« I xkuM-.i»
CUNARD LINE
prevaža ljudi in ui.ago čez OCEAN
GIBELALTAR. GENOVft. HAEPEL ITD.
I,SPI, VELIKI IN NOVI
PARNIKI NA DVA VIJAKA
"CARPATHIA"	13,600 ton.
»SLAVONIA"	10,600 ton.
.•PANNONIA"	10,000 ton.
♦•ULTONIA"	10,400 ton.
11. New York a odplujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodn la o cenah in oasu kedaj paraiki otipi njo jo.
F. (i. WHITING, ravnatelj. <17 Deiffborn Str.	ohicago
Kasparjeva (lržav-na banka.
m Blue Island Ave, Chap, III.
plačuje iwl vlog 1. jan. i«i HO jun. in od 1. j ul. pa do JU) dec. po 8 odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja so denar na vso dole sveta in prodaja so tudi vozne listko (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
Vsak slovenski delavec mora čitati "Glas Svobode" 1 Sodmgi, širite ga!
Bolečina! Nestrpna, nepretrgana 1 boleč na! Kako tv/Ko .^e prestane, j Kolika sreča, da sc 1 rožene. Kobe- J, 110 »Isravilo v ni .stU-Mo toliko pri- j | zmanja pri tr|K-čili, kakor svetovno* 1 | znani Anchor IV-: ICxpcller. 7.\ | revJil iti/0111 11 živčne bolezni »• j J bo',jegt 1 ena -'S in >oc.	\ ^
"Vrzite zdravila psom, jaz jil^ ne maram!"
Shakes patre. Macbeth I'., 3.
KORIST VSACEGA MOŠKEGA JE, DA SE BRIJE SAM
Britveni stroj Patent flem, kojegakline bo izdelane iz najbolšega angleškega jekla so prodaja v obče po Sfj, in'fe v Bv<tji Bestavi najl olj praktičen, z katerim se zamo-
rate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pri brijen-ju v, torn strojem so Vam ni treba nip razumeti v brijenju iu Vam onemogočeno se n rezati. Kij ne stroja Be nabrusijo na jt*r-menu. kakor pri navadni britvi, tako Vam je uporaba stroja ga-rantirana zn vedno.
Tu atroi stane pri nas samo $:{..ter Vam ga damo U mesece na poBkušnjo, ako v teku tega časa zatrojem ne IkkIo zadovolni, ga zauiorete nazaj posiliti, nakar Vam denar povrnemo. Ne odlašajte torej iu naročite sign 1»koj, z knte-ri m bodete gotovo popolne na vadm <>ln i .P ii t < i it \ i st roja pošljite 50t v $temp<iati, a ostalo svoto t tufa II todrtc na expresu. Kedor pa pošlje cclo svoto *3.0o v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, posinlneprostn.
Splošna navada ie so, <la se prt l>iln kih porabi preveč zdravil in to je naj,večja napaka, kar se jih na-reklu V odmerjenem času rabiti taka /ilr.Tv la jo seveda dobre, toda ako >e i ill Uživa preveč in po^sto, nejiril '.;i \ jirebaVilili. Ka dar zapa/ite \\ i»ri-'ia\it:b orgairii talko ,r.en»dni -t, ter lan ne smete samo i-kati p>tiH>či temveč iztrgati tK>1e/eii s korem»m. Uživati morate Trinerievo zdravilno grenko v?no. To »rcilstvo <lduje direktro na želo Ive in >tor:, da lahko in redno preSmvlja hrano. Xadalie deluje <>rg;>.ire v drobu, •mredi novo kri in v kratkem času> vas re»i vseh 1>°-dedie vkodljivpb zdravil. Kabite ga pri vseh bo'eznih.v /rl'xlni in čre-vih,	I
Dobiva se v v«rh lekarnah in pri izdelovalen Josipu Trincrju, 790 1 So. Ashland Ave., Chicago, IU-
XA PRODAJ je grotcri.ia * enim k. m jem rtn> vozonu \'*e v dolirem stanju. Oglasite ie na: 37® ■i^tli -t. (Ii «itro. III-
I'ifiu- » imttHriunin J'*/ikn un: 2IO 214 E. 112 SI ,
I.. <il \HI)l\ .V C0.
Nev» York, N. Y
MOČNO B h A (i 0 ■
Najbrže, tla ste videli že kako oznanilo in fii predstavlja'!, knko po eeui bo blago dobi. Ali ae .spominjale, kako slabe blago sto dobili in h'i sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ue kupim". Večina nas ima tako skušnjo, in če je vi niste imeli, štejte bo srečnim. Mnogokrat vidite tnke pretimo-te rznamovane iti tako lepo popisane, dasevnm priljnbijoin si jih hočete nabaviti. Grete in si jih ogledate in najdete, tla niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To ie glavni vzrok, (lamine navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da eena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vt5, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi uiogii fksiatirnti. Naša trgovina obstoji vže 15 do 20 let in todo-ka/.uje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in Bi oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno Bpodnje obleke itd.
Pridite ill oglejte Bi našo vzorce za možke obleke.
SLUŽBO DODI ČK ko STA V EC, ki in;i staviti na stroju (Linotype opera-tor). Zgtaaiti se ali pisati jr na: \Vor-ki Dometi's Printing A Pub Company, (S83 Loomiaatr., Chicago, 111.
Socializem in moti narodni mir.
EkSsekurt iivni otifbor mednarodnega socialističnega urada v Bruselj,u izdal je pov<*iam mirovne konference v Haagu proti diplomatičnmt laži-niin>!jiulxim ki njih ravnatelju, russketnui carju, kateri bi se smel jkj vsej pravnici nazivati: Ni'koLaj Krvavi, sledeči manifest:
Dčknvcm vseh dežela!
Ko se je car Nikolaj II. pripravljal, ch skCičc prvo mirovno 'konferenco, zavzela je njegova politika v istočnej Aziji smer, ki je povzročila krvavo vojno z Japonsko.
In istodobno, ko so ga poadrav-ljpli m stotn ik i d rugi haaske konference, je car že vdrugič razpufstil duuuo ali rr.i4d parlament.
Ta drva dogodka najbolje osvetljujeta komedijo, katera se igra v Haagu in Petro gradu. Ironija'bode pa jxi'sna, ako se zdaj vrši tretja "mirovna" konferenca kje >v palači prvega 'kapitali. ta v Zjedinjenih državah severne Amerike, 'ki jc .vipo trebil ogrožene policaje proti delavstvu in pred celim svetom i>o< kazal svoje spoštovanje ilo socialnega miru s tem. da te ukazal >trc-ljati na delavce svoj h tvornic, kateri so mu iuJM«>ieiii ogromno bogastvo,
Proletariat je že davno razkrinkal tra lic ašno politiko ruske v'.adc, tega glavnega stebra vsake reakcije. Zunanji mir, kakor snega ona :>ce, ni nobeno ti avenije vojne temveč le slabi : en je nasprotnika in hegemo-ivja carizraa. Notranji mir, o katerem Rusitja talko rada sanja, jc — izinozgatii narod, je ovekovečena autokraeija.
Po prvi haaški konferenci je Nikolaj II. opufctoš:!> Mandiurijo in .ličinil nezaslišane grozovitosti. Prekršil je ^prisego, dano finskemu na-rodtu, n se kopal v krvi cclc Rusije. V Rigi jc oiivil torturo iz src In joga veka. Po svojem koza-
vtu je klali n niasakrirai. s romas-re .rgijske kmete, Hiričeiu v a-kator.sk i h ječah je dovolil, da so, z bajoneti pireba Vili politične jetnike. Za časa ustaje v Ploskvi je dal car odstraniti .vse sanitotske otklelike m garsta n jegovega veličanstva jc brez vsaecga procesa*ubijala železniške uslužbence.
Dcsr.ost ruskega carja proti last-nim podanikom dokazuje, kako b. on (postopal šc-le ,proti sovražnim armadam. In ta harambaša kapitalist ienh in koloni'akili k'aucev sc
iz.
inre
»vetom — kot >imlxd
in utelesite v pravice, moto nasilja , simbol srčnega sporazuma me>to krvavega klanja; sinfcol večnega miru me "'.o br t< •inornili bojev. In recimo, da je car tudi v resnici za mednarodni 111 r, mi socialisti mu tega ne verujemo, dokler on goji — militarizem. Mil tarizem ali vo-~tvo ni 11 č druzcga kakor dr/iv-
J
•na organ dihati deiav-(!ar>'kiin u rt
irana orozitcv, ki una v.-k: raared i* I gospo* 'kiSn m jciiritiom bur-* i.
žoazijvkega razreda. Meiržavnc v i i n • so ilati iatuv običajno >amo posledice kapitalističnega tekmovanja t;a tovnth tr iše b. kajti vsa l*a. via !a hrepeni.,,da trge, . katero lie isaino oixlHi v svoj II rokah, temveč da Hudi osvoji nove jioitojanike in to sc zgodi s jxxl-ja'rinl jen jem drugih narodov iu pri-lastitvijo njihovih zemljišč. Diplomati. kateri zboru jejo v Haagu, naj malo pogleda jo okrog selnv Tam sedijo gospodarji zapadne Afrike na strani iti Ji' k H posest vodržcev; .> svojitelji Ma I.Lga-kara -ede v prijateljskem objemu izkoriščevalci i I'll d-tov okoli reke Kongo; zmagovalci v M a nd-žntri j i in korci<ki ožim nazdravljajo svojim premagancem itd. Vojne, to strašno .zlo vsega Človeštva. so bistvo kapitalizma iii ne-stalo jib Ix*le. kadar se odtpravi ka-piitallzem. Delavstvo mora buti nasprotnik vsake vojne. Delavec no sovraži vojne stuno iz tega razloga, da je s srvnj m produktom, novcem in s svojo krvjo on sam njena največja žrtev, temveč budi zato, ker vojna neti sovraštvo med narod' mrtl (produktivniimi masami in ruši solidarnost, katera je izkoriščanim slojem eri'na pot <k> napredka in sainoosvojitve. Največji naisprotntk
vojne je pa socijalizem, kateri nosi v svojem programu solidarnost m hibezeni mfid delavce, bratstvo 'it mir med) narode.
Ko je 1. 1871 Nemčija zasedla F.lsas-l-otaringijo, sta zastopnika soctaiističnega proletariata, Bebci 11 LieWknecht, ostro protestirata proti takratni vojni in andesiji tu■ lh dežel.
Ob času nisko-jaiJOniskc voj'ne 1. 1904, ko sta obe državi ž rt oval i na t -oče mladih življenj, združili so sc v Amsterdamu* zastopniki ruskega in japonskega delavstva ter >i bratski stiskali roke.
Leta 1S70. ko so grmeli topovi na nemliko-francoski meji, pisali so nemški delavci francoskim dekiv-ccnt: --Ali uerbomo nikdar pozabili, -da so delavci vseh dežel nasi pri. f atol jr. a despotic vseh dežel pa naši iicsprotnHki; zato .smo proti vojni. — Odgovor francoskih delavcev je pa bih'— Francoski delavci! Nemški delavci ! Spanjol-'ki delavci ! De-l- \ci vseh dežel! Združimo svoj glas v lednem v/kliku "protesta proti vsaik vojni!
Tau je bil glas prve delavske in-UTaacijotia'c. lil ravno te besede veljajo tir.di dar.es, koder sc razteza organizirana delavska internacijo-nala. Delavski vjOdje iu šrritelji so-cinl-'stične mi li v zadnji --polovici mitiolega sto'ctja kljii^b vsem od-hi?r!žoriz:,j'k 1i vlad agitirali proti vo:ni in pribKi načelo: vojna bo mrtva, kadar delavstvo ulbije kapitalizem'. I11 (delavstvo je razumelo in razume to načelo. Vselej kadar -•o na političnem obzorju javili črni (I'bla'ki, iutervon rali so delavci \ 'i ar'amen!ill in na ulicah |h> svo-j'h zastopnikih 11 z linanifestacijami. Zavedi:delavstvo je po svojih voditeljih začelo antimilitaristično •U >}>rot(l>ojiio giljan je in v njegovem iprogr: unr stoji, da se vsaka preteča vojna o lločno ovira, če se žc nnvre preprečili. Protislovja v tej [»liti'ki mednarodnih delareov ■ e l najt", kajti kakor so angleški lelavci za časa btirsko-<anglcškc vojne v javni Afriki protestirali proti -v< • i: vladi, tako bodo tudi d-1'.-ge tr;:' .*ije delavske inteimaci-jonale i»;i tem Atališču, na stališču s{?lošnega miru proti vsaki voji;i:..
( K ■ ec prihodnjič.)
Socializem - obsojen
Ameriška zveza katoliških dn:* -lev 'pone: a jc v Indianapolis svoje ' . .ylaxij'o zborovouje — z obsodbo socijalizma.
"Mi o ločno obsojamo,'" pravi resolucija, "ta uiodroslovna načela, in k<:terili voditelji mednarodnega socializma utemeljujejo, svoje gospodarske zahteve, ker tvorijo0ta načela navadr.o bogotajstvo in materija zeni."
TaKo A'n. SI. od dne n> jut t. 1.
Klerikalci mislijo, da s tem zadali soc 1 iznui smrtni u larcc. L*nič ti h« oejo nioilroslovno jKidla-go stH'ijali?.' na. Kaka nespamet! A ni vendar modroslovje ono tc-melj.to znanstvo, |h katerem zaino-rtmo tp{f netno misliti, i iz pravih >v oklepati in u^ed'ti gospo-tv '.. 'g/!o_\H 239 405 90 40 ere dola.-kega stanu, ločejo toraj ir:.ravro3t itslovje n naravne po* stave, kar bi seveda t mM prav radi •torili, toda tako hitro to ne gre.
Kaj je žje verovati? To, kar -lebern <lan vidimo m opazujemo, a i ono, kar na111 kdo drugi jxivc, in 11am e'kdar ne l «ule dana priložnost opazovati. Mislim, <la .sc bode vsakdo pametno misleči človek str:njai z prvim in stavil svoja načela na znanstveno podlago naravnih in 1 nodrh zakonov. IJogoslovje je tudi zinanstvo, toda znanstvo na^r.a-ravnih navel, ki se qj irffjo na Iložje razodetje it* na sv. pismo Bogoslovje ima tu li podlago modro-lovja, tcxla le do goto veje meje; ko se jih na tnodroslovskiMi potom privede do nasprotnih dokazov, tedaj delujejo na podlagi božjega razodetja , n mlatijo prazno slamo.
Socijalizem pa'k deluje vedno le |x> nnxlros'ovnih in maravnih načelih. Iz tdi i'namo svoje principe, na j*Mllagi istib ttudi svoje zaključke. Ako ipa taka načela, kar klerikalci sami sjioznajo, utemeljujejo hogo-tajstvo in materijalizem, potem je
rine
!ar-<e r /\ 1'ogo-lov oi ni čiti mod
zveza 'katoliških društev izrekla in podpirala svojo lastno smrtno ob-sok'Ix).
Da, tnodroslovnim |>oloni in pc naravniib zakonih udarimo na kle-rikaiizem, izjKnl' hijeno mu gos]x)-darstvo nad1 človekom, vzamimo mu •:noč izkoriščanja', moč nadvlade, o-prostimo se farnega jarma, in tedaj dosegli bxlemo lažje svobodo, povspeli sc lažje ;do samostojnosti, zahtevajmo življenja pravico, ker le na taJkej {xwllagi zainoremo utemeljiti gos,f>odarske zahteve delavskega- stanu, stanu trpina.
Klerikalizinu pa udarec, udarec
smrti--!
Votlo v turnu klenka bron, Smrtno pesem poje zvon: Klerikolctvu — izkoriščevalcem!

'THE PINKERTON SPY".
LABOR
(Pinkertonskl delavski ovaduh.)
Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji W. F. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, Haywoodu in Pettibonu.
Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi inoral to knjižico citati. Stane 2oc in se lahko naroči pri upravuištvu "Glasa Svobode".
No! a.
Za. vsebino oglasov v Gl. Sv. ni odgovorno uredništvo niti upravni št vo.
Kmetsko posestvo na prodaj
v stari domovini. Obstoji iz vseli gospodarskih poslopij, lepega vrta, polja in gozdov ter je lepo urejeno. Lepa prilika /.n vsa-cega, ki hoče iti v stari kra.j iu si tam preskrbeti posestvo. Natančneje pove A, Bradač Box 4(14 Ilibbing, Minn., ali pa lastnik J. Bradač, M. Bese št. 8. p, Kerka, Kranjsko, Austria, Evropa.
NasizaHtopuiki.
Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc.
Za Calumet, Mich., 11 okolico: I.co. Jarnko.
Za Chicago, 111.: Frank Mladič, 587 So. Centre ave.
Za državo Wyomir.g: Lorcru Demšar.
Za Conemough, Pa.: /. Bricelj Za Johnstown, Pa.: M. Štrukelj Za Cleveland, O.: A. KuSnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravcnsdale, Wash.: C. Ermenc Za Roslyu: Wash : A. JanaČek. Za Milwaukee, Wise.: John Kahm Za Joliet. Ill : M• Poielc. Za Steelton, Pa.: Joe Majs*.,, Z a Clinton, Ind.: John K- lar. Za Ba Salle 111. in okolico: Valentin Potisek.
Opomba. — Cenjeni rojaki v na-veden'h krajih se .smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-gc-zastopn:ke, IxKlisi z naročbo na list ali knjige
'KJE STA? Ar.dro Spolack in Blaž Ceferin. Kdor roj;'kov ve za naslov teh dveh, pro;i:m. da mi ga naznani. ■— Joe Rugcl, Box 484, Nana-i:no, P>. C., Canada.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo poi>oluoma, ako se ud park rat naribu z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
ItodbiiiHko zdravilo, katero ne rabi v mnogih deželah proti reumutizmu, aciatiki, bolečinam na straneh, nenralgijl. n bolečinam v prsih, proti T glavo- in zobobolu.
V vseli lekarnah,25 in TT CO centov.
F. AD. RICHTER & Co.
S15 Pearl St.	New York.
9 9
HALLO! HALLOI — Kje je poletni čas največ razvedrila i a zabave V	Nn pikniku!
Bravo! Torej vsi na VELIKI PIKNIK, katerega priredi
SLOV. DFL. PEV. ZBOR 'OREL'
v node!jo dno If. augusta 1907 v Loko Side Grovo, v So. Chicago, ill,
VSTOPNINA 25c. Ženske v spremstvu proste
Slovenci in Slovenke se uljurfno vabijo, da so tega našega piknika udeleže v polnem številu.
ODBOR.
O 9 9 9 9 9 9 9
9999999999999
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie General© Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DHUŽHA.
New York v Avstrijo Čez Havre Basel- Vidiki in brzi parobrodi.
La Provence La Savole.
. .HO.OOO HP ..22.{KXi HP
La Lorraine..........22.000 HP
La Touraine.........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. Snažno posteljo, vino, dobro hrano in razna mesna jodila
Parni ki odpliijejo vsak četrtek.
Glavni zaatop na 151 State St. New York.
MATRICE liOZMINSKl, glavni zastopnikzn zapad, na 71 Dearborn 81, Ohlcago, III.
Frank Medosh, agent n« t>478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovicli, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pav I Sarlt', agent na 110 17. cesta, St. Louis, Missour.
Slovenci pozor! S
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajco, kravato ali druge W važno reči za možke za delavnik ali praznik, tedaj bb og- % laaito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini, vsi
Čistim stare obleke in izdelujem nove JBcT'	po	w
J* najnovejši modi in nizki ceni.
^	J Cltl J -M A MRK, 68 f S. Centre A v«.
J/j	blizo 18. ulico Chicago, III.

I

M. A. )VMINSKOPl , M. I).
--ZmtAVNrR IN BANtKELNIK -
880 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 170
<D
Urm'uje na svojim domu: od 8. 10. ure predpoludne oil t. .1. ure popoluilne in o«! <).	ure večer.
V lekarni P. Platt, 8M Asi)land Ave.: od 4. 5. popoludne.
Ob nedeljah samo od 8, 10, I ip »h. lii!> d ni 1 in t ) |u izjemoma v prav nujnih slučajih.

DR. NVE1SSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

^eniu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati evo^o, mogočo so |M){>olnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali sro-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Sinionek
Zobozdravnik.
644 BLUE INLAND AYE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 43H.
Pozor!
Fozor1
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge ruznovretne naravne pijače— najboljše in najfinejšo linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, m S, Centre Ave. Chicago, III.
"Glas Svobode"
[Thk voiok op Liberty] ' WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 66iJ Loomis St. Chicago, 111
Kntaml tt |ba l'oit Offlo« »t Uhlo»|(o, HI., »• Second Clan Mutter.
Subscription »1.50 par year.
Advert lioments on agreement.
frvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik». "aiM Svobode" Izide T«lri petek • velja za AMERIKO:
u celo leto ................t1-B0
u pol leta ................. 78c
ZA EVROPO:
u celo leto ............kron 10
u pol lota .............kron S
Naslov za dopieo in poailjatve jo 'Olnw Svobode'
66» Loom i b St. Chicago, III
Haywood oproščen I Kadruj, se, o ameriški delavec, ti si zmagal I
Mož, čegar lastnina ie tvoje delo, je tdlii tvoj lastnik. Ali se ne zavedaš, <la si suženj ?
Kadar sc kapitalistom zljubi, da povišaijo plačo, tedaj navadno tudi trgovci zvišajo cerno živilom. Ako pa trgovci znižajo svoje cene, potem tudi kapitalisti znižajo mezdo. In tak gojili sistem današnjega gospodarstva -naj delavec še odobrava,?
Haywoodova zmaga.
Konec slovite obravnave v Boise, Idaho, jc jasno pokazal' 'nepremagljivo moč ameriškega delavstva 13 row novi in Spiesovi časi vislic so minolr. Prvič v zgodovini ameriškega proletariate je delavstvo doseglo sijajno zmago — zmago nad jtostičuLm umorom. Svest si te veli-kanlske zmage sme triumfirati danes ne samo ameriški, temveč vesoljci proletariat; milijoni in miii-»joni mezdnih sužnjev. Slava va;m, tovariši!
Bn'aiif, večni kandidat za predsedniški stolec, je rekel, da v boju zoper trirste bi morali najprvo Rockefellerja zapreti v ječo. Kaj bi s tean dosegli? Standard Oil Co. bo zajemala z iste sklede, pa nag bo Rockefeller na svojem uradu, v cerkvi udi v ječi. Boj proti indlvidi-je.ni ne zaleže. Je iwta smola, 'kakor pri naših ljudeh, ki zabavljajo čez farje, ko jih p>šteno obrijejo. Začnimo raje pri korenu; poderimo temelj 'kapitalistične dnužbe, katera prodticira Rocl:e fell era in farje in trustov ter izkoriščanja ne bo več.
Nek nemški statistik, kateri se je zanimal za večje kri,roinalne pravde po raznih evropskih drža vali, :e pred par leti naredil izvleček zločinov, katere so zakrivili katoliški duhovni f. Napisal je cele serije umorov, Iki so jih izvršili duhovniki, tn objavil v jednem liberalnem listu. Saj se ni čuldti' — dejal je jedcu čisto navaden meščani, ko je čitai to statistiko o duhovniških umorih — če so dulhovni taki krvoloki, ko pa visa k dan uživajo Kristusovo meso iff* pijejo -njegovo kri ...
Am. .SI. glorijozno piše, da jc "naš č. g. župnik Rev. Fr. Šustcršic bil sprejet v avdijenco pri sv. očetu v Rimu". O kosmata tacal Kakšna čast za "čas<tjtega", ko je poljubil opanke — (»anion! — sandale svojemu dberšefu- Papež, ki je baje božji naincstnk na zemlji, je potemtakem tudi eni del boga in Bo-benčkov France^* zdaj pač lahko dokaže, da je bog — ko mu je gledal'v razorano iHi od človeških strasti izpito" obl eje. Toda še nekaj! "Sv. oče" so podelili faranoan v Jolietu tudi svoj blagoslov. Banzaj l Farani: tlelati in mučiti sc vam m treba več! Papežev žegen več izda, kakor vse pečene race in goske in celi sodi Shermnttiovega piva. — Pameten človek se pač mora od srca smejati.
William D. Haywood, tajmik in blagajnik dfclavske organizacije Western Fede nation of Miners, oO-ibofžen umora, eksgovernorja Fr Steivnemburga, aretiran iii* silonia odveden v tujo državo Idaho, zapt t Vam sedemnajst mesecev — jc zduj prost. Dvanajstero porotnikov, do 'brili itkiškib državljanov, ga je o-prostilo grde obdodž.Ue iav mu ]>o delilo svobodo.
Ko je minolo nedeljo telegram raz nesel to veselo vest — vriskali to vx^seJjta ameriški delavci. Od Atfamttika <lo Pateif.ka, koder dilia in hodi mezdni suženj, zaoril je zavednih delavskih grl utnr.cbesni kHc; Slaiva llavwoo<iu! Sliava rudarski organizaciji Western Fede ration of Miners I
Kdb je zmagal?
Ko je August Spies, voditelj v delavski lwrbi I. 1K8O v Clucagi pral dvajsetimi leti stal z vrvjo o koli vratu pod vislicami, dejal jo svojim kmvrvkom: Prišel bo dlan, ko -bo maše molčanje v grobu sihiejše, kakor pa glasovi', katere danes zn-ifiavite 1 7. drugimi besedami jc hotel reci nmčeniik: Prišel bo dan, ko l>odfo delawl nad- našimi grobovi vstali kot jeden mož in prepreči.i vsak nadaljni jtustičen umor, za katerimi streme kapitalist .
I n prerokba se jc izpolnila. Dan je prišel;
Ko je ameriško delavstvo videlo, da kapitalist čna svojpt i/. dveh držav .I'd, zapadli pr'pravljia vis l et 11 w.H xltvi, Mowru' in Pettibonu vzdignilo se je nalik v barju iin zagnal > tako grumovit protest, <i:i j', zain./al rta cehi cele kapitalistične balrtde eelo s-.unr predsednik Roosevelt. Organ zrano i:i neorganizirano delavstvo je šlo v boj za svoje brate in voditelje. Delavsko časopisje — največ socialistično — je pisado dan zn dnevom, tokm za tc-<bnom vroče članke v prid I lay woo-dbvi osvoboditvi, dokazovalo je njegovo nedolžnost, a kruto nasilje na strani kapitalistov v državah Colorado in Idaho. Osnovale so se ,1*) vsej Ameriki Haywood-Moycr •protestne konference; javni protesti grmeli so dan za dnevom in sled-ojič ustanovil sc je obrambni skla<l, v 'kafrerega so ameriški delavci zalo-ž'Ji blizo milijor dolar jiev. Delavci si> <k*.x*la' storili s-vojo dolžnost i.i zmagali so..
Ha\wi>odova zmaga v Boise, Idaho, je tu li zmaga wsoljncga a'mer'Vkc^a pn letariata! 1 Kar se ni moglo zgod'ti i>retl diviajsctimi leti v Chioagi, ko je bil delavec še manj zaveden in preveč sutžnjemt-slcč, zgotlilo sc jp danes, ko je delavec razredlnozavedcn hv pre|x>jen s socialističnian duiliom: sunil je krvnika' <bnleč od! vislic »n zruši. s|x>ne s I lavwoodovih rok ter mu iSal provost. llaywooda ni osvoIxj-dil sodhlk Wood — kakor zxlnj skuša lagati ka pi trni isti č no časopisje — s vSA-oj m irepristranskim govorom ra porotnike; niso svojevoljno qpnx-at'Lli fanner j vponotnikt s svo-jim patriotičniaa prepričanjem — vsdkemu, ki tnko pravi, recite, da jc lažnjivec! — temveč'osvoixxliji so ga deJai\xi, njegovi bratje, s pro-te-ti, demon sit raci jami in z denarnimi prk-pevki, za katere so mu
sadje!
• • •
Mi se na<htjemo na Haj"woodo-vej oprostitin r.aša čutstva ne po znajo Ixjsed, s katerimi bi OBnpčili naše veselje nad to sijajno zmago.
"Glas Svobode" kot delavski list je stal> takoj v začetku Ilay-wooi love arctacnje, idtportacijc in. kap t aLi stičnih zločinov na braniku njegove nediolžnosti im na tetn branicui je stal do <Lanes, ko jc naš brat 1 lay wood of^poščen. Drugi slovenski listi, ki sc tuidi prištevajo delavskim, ni>o tega storili. Ves čas Ha)-woodove afere do začetka obravnavo so ti "delavski" Ibti molčali kot gr»Jl) tn s tum molča-a:ijem menda pritrjevali velikim ka-pitailističnim dnevnikom.,ki so llay. woodm i'n 'tovari ših kričali kot o naj večjih zločincih. Se so nani v spunion 1k.-x.x1c, katere jc v septembru m. 1. zapisala "Nova Domovina": Glas Svobode se ogirev-a za StouaenlKTgOve morilce v Boi.-e, Idaho. Dolx;r tek! — Spominjamo se tudi. da je "Glas Nanotk" k-tos v jiaavuariiui ali februariiu pisal "o tatvini nekiili listin-v Denver, Colo., ki vsebu jejo važne dokaze pn^i morilcem Haywoodut it<F." Toda ti listi so vsaj med obravnavo pisali bolj lojalno in delavcem naklonjeno, kar j>a tega n storil farjajjbžunnal v Jolictlir: Ta li t, ki ima geslo: vse za sv. wno in milo materinščino 1 ie |>on>čal o 1 lavwoodovei » >bravna-
puj)o'n«una \ kaplci-lističnem t<> ni; niti z najmanjšo besedico ni pjkl-izal kakih s mpatij dOorgarizl raneg-i' de'avsha. Slovenski delav cid /j.laj šde lahso spoznate, kje so vaša i tluri'a dvi.vska glasila, kje Hv:i1t ri nični prijatelj^ ki se bori O r.u \:i>i strani za vaše pravice Dehvci. sr<m šljeniki našli \'s ki ste z nami protestirali proti na ineravninemu justionetmi uuioriv I dali u; vsi, ki ste z nami prispeval za obrambni sklad in vsi oni, kateri ste se dne n>. maju t. 1- pridružili vrsti petnajsttisoč <ielavoev, ko so v- znak demonstracijo korakali po čiikaških ulicah, vsi ste si lahko s vest i, da ste tojdi vi nekaj pri|xflno-gli k Haywoodov. zmagi. l'»orili ste se v proletarskih trunoah in tako je tmli z vašo pomočjo odletela krvniku vrvi 7. rok iliv I lawvood je šel «rost v nan čaj svoje Ijiibljene žene in male ličerke l lenriete, ki jc toll krat vprašala mater: Al bodo pajw ress ol>ešeni ? Tmli vi ste zmagali, sodrugi in nato ste lahko ponosni!
Živel Haywood! Živela Western Federation of Mi'iuers! Živeli zaved ni delavci!
Sol lice bodočnosti.
Klerikalizem se nagibi je	proti
večeru. Preživel je svojo	dobo in propadel bo in nI je sile, ki bi ga obdržala.
najel \x-J:kc delavske zagovornike. SlavmanBi ttrijs^emu . odvetniku Clarence Darn>v\ u, katerega ime < "stane ovebrnx-ceno med aamrisktm dciavstvom, se jc tx> njegovem sk!e|>čnem govoru na fioroto j*>sme-hova»b, češ, ta pojdi naje spat ne pa Ufeiškiim faniCirjtin (t. j. pjrotni-knm) prixKigat o socializmu in razrednem boju. Kaj jc bilo? I — Far-merji >/> pri"j vrjeli socialistu Dar-rawni', k-'ikor jki velelopovu Orehar-du in ostalim lopovom McParla: kIju, Borabu, Goodingu itd. lk»lj perečega udaren farmerji-iporotniki — katere so si kapitalisti sami izbrali — niso mogili lastnikom rudnikov, ostalim velebanditom rta zapadli in samenuu' Rooseveltu, ki je z besedo ''tnezažcljeni državljan" izrekel sra-mot!:i► zaničevanje nad Hiaywoo-dom in cclo W. F. of M., dati, ko so oprostili llaywooda. In ta krut iKijtričakovain udare? je kapitalizem po vsej pravici hudi zaBhfžsl. Slava van>, idlaški farmerji. ki ste z Derrowilh besed se-le sipozmali, kje je nedolžnost in kie krivica' im na-
Ko je -bojna' hudija "Colon" bila premagana ]>ri Santiago, tedaj jo neki mttniar iz krova ameriške la-ilije zavpil: "Xc nadujte sc, prija-tel'j?, ne kličite živ jo, ker naš sovražnik se bojuje z smrtjo." Ali ni to redka prikazen? Meditcm ko si r. velikim trudom in troški prizade. vamo moriti ljudi, in če se nam umor m i popolnoma posrečil, tedaj skušamo z v so m i sredstvi rešiti življenje sovražniku. Neko tajno čustvo usmiljenja ob oopledti padlih i j udih vzbuja v naših srcih {»nižanje in sramoto napram častnej in slavnostnej znragi.
In to dobro čustvo skriva sc v prsih gio1x>ko jkx1 vso našo nevednostjo in samoljubljen; to je duh neumrjoče, vse zapopadajoče Iju-Ixizn:, ki pričakuje treuotek »vstajenja. a Ijuliezcn pa ni nikak mchlro-droslovni duh, tndi nikak plalonič-ni sett, ampak popolnoma naravno sočutje. Tudi ni ljubezen človeka do druzega, ne ljubezen p<isnmez-trka za splošni blagor ali do domovine, vsekakor pa mnogo večja, mogočnejša ljubezen, iki bo nekdaj podata -svetu drugo obliko, da Ixxlc veselje živeti. To jc ljubezen do človeštva. .
V mas stanuje čustvo ljubezni do bližnjega, želja po zboljšanju stanja dnttgim bifjam brez oz ra na njih (»sebne lastnosti. Tako čustvo najdemo pri ognijegascu, ki z lastno nevarnostjo za življenje, reši otroka iz goreče Iv še; zapazimo ga prt mladeniču, ki skoči v vodo. da reši utopljenca; in pokažemo jo tndi slolverni dan lahko sami z udano-stjo in spoštovanjem mapram ptuj-cu. Vsa ta ljubezen do bližnega bi
bila vže zda\itiej laJiko splošna in ■Vesol jna, 'ko bi ne bil svet tako or ganiziran, da jc bolj nagnjen uni čiti jo kot povišati. Vsi svetovni krogi kakor, začasno obstoj i jo so, dasi nevedoma, nekaica organizirana zarota proti logičnemu napredku človeškega razuma. Na strani mečlo. veštva so vsi |x»s'kusi in današnjim krogom jc mnogo lažje delati slabo kakor dobro. Večina ijudij, tudi vo-jaki In farji, delujejo \x> zmožno stih doseči .najboljše iu iz vniču-joče chi.šeivne teniote, katerej pro-s to volj no služijo kot slepo orodje k morit vi, tudi peweti kak žarek človeške vzvišenosti, oni nepoznani in neodkriti nekaj, ki bode svoječasno zavladala. Od tu toraj trenotki sočutja : od tu prenašanje ranjenih mož skozi neprodorna močvirja; od tu opomin iu svarilo iz od smodnika počrnljenih ustnic ne radovati se ob jxjglcdoi na jotapijajočo se lx>jno lad i jo. Te (trenutki sočutja iso pa samo nAaki liežcči izrazi od ljubezni dO bJjižnjega, ki de'rtjejo v plc-nienitih človeških srcih. Pokažejo nam pristop k višjim postavam, katere po časi, toda stalno in neprenehoma delujejo "tako dolgo, da Ixnle človeštvo ne samo tnpatain, ampak vedno i:i pri vsake j priložnosti gojilo take občutke, ldejal človeškega bitja spoznamo in častimo pri 'vsakem človeku, in bratstvo je cvet tega ,s|x>znanja.
Pršel bo čas, ko bode ta ljubezen duh človečanstva, kateri duh bode splošno obsodil vsak nemir, vsako vojsko. In ta duh deluje vže v |x>sa-meznikih, deluje v mirovnih zborih in sc močno zoperstavlja vojaškim uredJ>am. Ko bodemo enkrat raz-'. tucli tx>polnonia naravno ix>stavo "ne ubijaj", ko bomo razumeli, da v resnici ne sinemo moriti ljudij, [»otein mas bode to čustvo sililo, tudi postaVe ubigati. Naixxil bode novi dan, krasni dan zaželjenega napredka. Potem bode vse zavzemajoči mir oblažil svet, oni čisti in sveti mir namreč, kateri bode podal tudi zadovoljstvo blodečej človeški duši Vstalo lxxle izza sinjih gor svitlo zlato solnoe, sohice 1kx1< čnosti, sobice svoU«de.
(Nadalljevanje iz i. strani-) ni zmagi. Uredništvo -"Glasa Svobode" je v pondeljek tudi odposlalo brzojavko naslednje vsebine:
Chicago, 111., 29. jul. 1907 Wm, D. Ilaywood, Boise, Idaho.
Srčne čestitke na Vaši oprostitvi! Živel dolgo naš brat!
Glas Svobode John Molek, urednik.
Haywoodova zmaga in obenem zmaga unije Western Federation of Miners ostane zapisana s zlatimi črkami v zgodovini ameriškega proletariat*!,
Lokalne vesti.
Odkriti prijatelji delavstva.
Iz delavskih in strankinih krogov.
Eksplozija; 20 mrtvih. Strašna nesreča pripetila se je te dni v G. nadstorpnem delavskem poslopju na Christie eesti št. 222 v New Yorku. Vsled neke eksplozije odtrgala so je prednja stena poslopja in pokopala več rodbin pod razvalinami. Kmalu na to prikazal se je tudi ogenj, katerega so pa kmalu pogasili. 20 ljudij je mrtvih, več drugih težko ranjenih.
Rudeča zastava prepovedana.—
Hancock, Mieh., imela je poli-ija z 111 k* t enkrat mnogo opravka nuleeiini zastavami. Socialisti korakali so namreč po trgu in ulicah, na čelu vsakega kluba pa ponosno plapolala rudeča zastava, kar se seveda ni" strinjalo s ondotniini postavami. Ko je policija hotela jim zastavo odvze-i, postavili ko se šocijalisti v iran. Do pravega boja sicer ni rišlo, pač pa je bilo areto-vanih 1-1 oseb. med njimi tudi reč žensk.

Panamski prekop. Kakor se nam i/. Washington« poroča, iz-kopaio sp je do sedaj 524.58o kubičnih jardov zemlje. Zadnje število uslužbcuih delavcev znaša 2:t.:$2T,	",>
"Naša trgovina jc ob nedeljah zaprta! Nakupite potrebno blago v šestih delavnih dneh v tednu, kajti sedmi dan jc dan pori tka. Ne želite drugemu kar no-eete, da bi se vam godilo!"
Tako smo eitali na letakih, "katere je izdala trgovska tvrdka W. Kolaček & Co. na Blue Island Ave. Naravno nas jc ta lep korak v prid delavstva, katerega je storila največja tvrdka z mešanim blagom v naši sredini, sHeno razveselil, Tvrdka Kolaček je s tem odkrito pokazala, da misli in čuti s svojimi uslužbenci, kateri želo v tednu en dan počitka, ko šest dni že delajo; pokazala se je prijatelja delavstva in s tem dala tudi lep vzgled ostalim tvrd-kam, da nastopijo njeno pot če hočejo privoščiti svojim uslužbencem pravičen delež. Dolžnost slovenskih delavcev v Chicagi je torej, da to tvrdko podpirajo. G. Kolaček, kateri je na prvi migljaj ustregel svojim delavcem, je pokazal, da ima srce za delavske težnje, zato pa tudi zasluži, da se delavci zatekajo k njemu po blago. Omeniti tudi moramo, da je v prodajalni Kolaček & Co. vpos-len naš znani sod rug Fr. Stonič kot nadzornik, kar je za rojake vredno še posebnega priporočila, kajti pri nakupu blaga se lahko zmenijo v slovenskem jeziku.
Naša želja je le še. da bi temu hvalevrednemu koraku firme Ko-lueek sledile vse ostale prodajalne v naši sredini in tako olajšale po-t ložu j svojih usitižbencev. Kdor bo z nami, bomo tudi mi z njimi
Prispevki za 0SU6KI SKLAD "Slov. M Obrambne Ztszi t Chicagi, lil,
Izkaz «d zadnjega tedna: $275. JIG.
Fr Savs, Oregon City, Oreg,, nabral in poslal $3.00. — John Ceni o. Mulberry, Kaus., nabral in poslal $3.45. — John Smole, Girard, O., nabral in poslal $3,75. Fr. IJdovič, Chicago, III., nabral $4,00. — Društvo "Skala' št. 50 Clinton, Ind., $5.10. — Posamezni elani istega društva $1.75.
Skupaj do danes: $296.40. Živeli darovalci! Jos. Verščaj, Ivan Molek, t. č. preds.	t. č. ta j.
Društvena vest.
VABILO NA PIKNIK,
Stavka pri tauriškem predoru.
— Iz Solnogrndn se nam poroča, da so je stanje stavkujoeih delavcev. ki so nposljeni pri tauriškem predoru >.eh> poojstrile. Stavku-joči delavci grozijo z nasiljem. Da se nemiri zadušijo, odposlana je na mesto vojaška pomoč.'
Klobučarji hočejo stavkati. —
Zveza tovarn za klobuke že dalj časa deluje na to. da se otstrani zvezini naslov. Kakor h.tro se to zgiwli pričelo bode stavkati 20.000 klobučarjev.
ROJAKI, NAROČUJTE 61
"C L A« tVOBOfK."
katerega priredi Slovensko Narodno Mladeniško društvo "Danica" št. 44 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa., z sodelovanjem bratskega nam društva "Adr ja" št. 3 Johnstown, Pa.,
z' nedeljo dne 4. august (t 1907
n« Woodvillc Haghch, na sadnem vrtu Vida RovanŠfk.
Piknik se bo vršil prigodom ob-■ictnice, kar so tukajšnji mladeniči ustanovil društvo "Danica" »n kar ga je skivna Slovenska Narodna Podporna Jednota sprejela v svoje okrilje.
Rojaki in rojakinje, kakor tuu tukajšnje Slov. Nar. Pevsko drit štvo "Bled", se uljudno vabi, da poseli ta naš piknik.
Vstopnina za možke je $1. — ženske so proste. P vo je brezptač no. Za dober prigrizek in vsestransko postrežbo bode skrbel
odbor.
Slovenska Narodna
Podporna Jednota.
h sedežem v Chicago, Illinois, predsednik: John Stonioh, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 143 Main 8tr. La Salle, 111. Tpjnik: Martin Konda, 0(5',» Looinis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, 937 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Hadovinao, Box 55, Du pue, 111. .John VebScaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, 111. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, 5<U S. Centre Avo., Chicago, III. Mohor Mladič, C17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Ti8OL,900i3 Strand St. So. Chicago, III. Mahtin Skala, Hox 105(i Ely, Minn. Jokip Matko, Box 481 Claridge, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
VSE DOl'IHE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji od bor S. N. P. Jednote ima vBaki tretji četrtek Bvojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljojo svojo dopise jodnotnemu tajniku.
Dopisi.
LeadlviHe, Colo , d'ne 25. jul. Cen jeno uiretlmrštvo "Glas Svobode"! Tukaj Vam zoinrt pošiljam naročnino za Vaš prekoristni lt st Jaz bi svetoval nojakom sirom A-merike, naj se narečujeju na iu list, ki dehije v delavtiko dobro, ki olajšuje tfetavau stan tn. tn>l jcunjo, ki pothtuu je ka'ko och»ravimo tlako tn snžnost. Nikar ne verujte forjwra in njt:<liov&n lva'pceal^ nc pustite se slepiti, ako Vas oni 'imenujejo odpakj-nrke cenk verne tri ako Vas obsodijo v orni kraj, kjer 1» jok in škri{jxuije z adbnii. Glas Svobode <tehijie za oproščen jie tflellaivica iz verig tlačite-ljcv, farji1 jsik izjinaznijo le njegov žeji. Sanw> oči je potreba malo odpreti, da takoj spoznamo, kdo govori resnico, 'kdo I jut) i ]*a laž.
Napram delavskim ratemeram pa-Vam nc morem roročati nič zamnu-vega. Delo j«e tukaji jaiko težko -'n naporno, tako, da si res mora vsakdo izmed' ms v potu svojega obraza pristužiiti vsa'kdatn'j i krarlu
Ilratski ipoadraw Vam in somišlje-ti ikoni cele Ajirerhwe.
Louis Kalušek.
v katere jib uklcitxi jo tulkaj.šni jx>j"i in drugi -jo zlam hrepeneti frakarji. S jx)tzx}ravoan
Čoču Joža.
Kosim, Wash., 28. junija I9°7-
Gccrjoni) uredništvo! Naznanjurn Vam. <la je naš sodruig |akob Frko-vič dane> pnamrimuiL Sel jc 17. t. ni. "kakor jx> navadi na delo v krmeno-iom: ob j ..4. uri popoldan* pn. se je nvdil nanj velik ikamen it« ga ubil. Ftfkopal smo gia dlne K), t., ni. Pokojnik bil .jc pr i steni napredrnjak in jjoo vnet za svobodne misli.
Bratsiki pozxJtav.
M. Grgič.
Vale, Kans., 26. jtul. 1907.
Slavno uredništvo G*asa Svobode!
Iz našega kraja poroča sc Vam j ako malo, rad'tegu hočem Vam jaz naztmv ti najlnovejše.
Naš srndrirg Frane Sinkler \z Kremena pri K ršKein ie danes v 39. letu svoje starosti izdihnil. .Bil jc več &sa can društva " Bratstvo Naprej" in "sv, Bairfwre", vrti narodnjak in zapušča mater in sestro Smrt je prouz točila eksplozijo smodnika, ki sc tiru je vžgal po ntak-linebi iskre, Mrouši .-e od jamske svetilke pri riusipanj-; patmnov y premogov cm rovu št. 1 1 od Central G>al & C« .tke Co. Po inCzgodji bil je takoj pnipeijan v bolnišnico Pittsburg, kjer jwi i-e po groznih mukah kmafo umrl. Pogreb sc jc ■vrni ir> jiuHja iz Pittsibuirga v Frontonae, Kans. Obe društvi »ta izkazale zadnjo čast pokojniku.
Z druHtrvomi sv. Barbare sin 10 ime. H filcupro izvtanreclrao sej«, da sc dogovorimo o apncvodlu. Bilo jte vsem po Rodu razjven trem. M so <jm menda sramovali pr»govariati se z dru-štvenik S. X. P. T. Iz Kakšnega, vzroka ne vem; mislim pa, <la radi gole zavisti db našega društva, ki | taico hitto napreduje, ali pa morda <ud n:*K pohujšanja. ki jim preti od as OdpaxHtoov po mnenjiu Am. S! K sfldepu poadrarvdjam vse brate N. P. J. vinmi Amerike, tebr list Svobode pa kmalo 3 tisoč na-ikov. da se jih bo vsaj eno 7 ! fpohtojieto v škodo farške b sada bodb enkrat raztrgali verige,
Cailiumet, Mich, 26. jati
Dragi mi Gi»s Svobode! — 10 maja t. i. si priotxil dop s od nekte* rib tilKajšmjih rudarjev o ustanovitvi inovega drukštva za S. N'. P. J. na Oahumetot, in k~iko da 10 takoj rojstvu iltiustva zarezali mnog: nasprotniki farbkegxi kalibra. Tv.k1j draj»i uredlnik, oni vsi (napadi na dhuuštvo čn Jedinoto t»Wi so jx> domače reoo::o s;uno miš-maš. Danes sc 1» gre malo bolj zares. Vsi oni čiani našega dnuštva namreč, kteri spadajo obenem tudi v tukajšnje Petrovo nlmštvo (kako se jalnota tega dnustva zove, ne vem; me ne Irriga), dobili so "order", da bodo .jdkl julSeni od dr. sv. Petra, če nc odstiOfprjp ckI S. N1. P J. Seveda to je Sojarjovo in Šterbenčevo maslo, t«iKki trpoiu, da st' Ixxlo ti ljudje enkrat pošteno zmotili; tožba je že pripravil jiena.
(Društvo sv. Petra ima prav, da take člane izolwi; čemu iia jodpi-rajo društva, ki so pod farško ko-niaaKlo! Rojak. k> jc član svobodo-raiscj/.ih iti farškib društev, jc po-lovičcir, kti nima nobenega prepričanja. lk»di eno ali drugo, nc jki oboje! — Q|>- uredništva.)
Puntajo se tudi druga društva, npr. <?r, .^v. Jožefa jc postalo zd.ij >iln«> natuir.čno glede »povednih listkov. Kdor ne gre k npovoda, ta 1» zobčen in fnlainair, nc <H;i bi dobd jirej zlat križce, kakor ga je dobii pred leti neki joža S. U ver jen sem, da člani tudi tcgia društva nc Ixwio s|«ali po l tak:m rjasiiljem, najsi jiii t udi "gospiud" prekoinejo. — i'ik-11 ik društva sv. Aloizija na Moliaw-ku v n:e<leljo 21, jm'.ija je jtako dobro izpadel. Pripomoglo je lejo vreme pa buds >tara zavržena slovenska godba se je <k>bro tR>stav.la. Totli če bi \'aim, g. tiurethirk, hotel pihati o piikuiic h ifuka'j v bakrenem okrožju, ne bil bi d«> "mak ma£e" gotov. Zatorej raje kai druzega Pred nekaj tedni sta tukaj dva rojaka stavila za neko stvar in vsaki jc poloa'1 $50. Dotičn.k, kteri je pa I* -um stavo zguhilf se je ^puubal in zahteval svoj denar nazaj; ko n?u ga nasprotnik pa ni ltotel ilati, jc •prvi — toži'. Najel A je advokata TiK'.eta Ijesca, toda imel je smolo; opnmil ni nič. kakor Luka pri feh-tanjiu! za novo spovcdnico. Da, da, koŠta gn>š I — Calumetski Hrvatje »nopredkijcjo. Zdaj gradijo iwnvo zadružno jmxkijalno. (Coo-[ vrati ve Store), ki zavzela 79X n 18 čevljev prostora. FY»lopje bo Z l\kčegu kaiirua in orpefoe in razen I»awSa;a'ne 1*> tam mesnica in kakor -e čitje tudi banka. — Vreme imamo |Kmavaidi. včasti vroče, v&usih ja mrzlo. Prdhodnijič kaj več.
Bratoljti<b.
Brooklyn, N. V.. j8. j\»lija 1907
Delavskega napredka K' tuknj pri nas iako malo, !kcr ^korai rilioc de-Iqrvcev ne mara	tr k unij.,
mileči, da je vstopnina iprevisoka, p »Ieg tega pa mnogi še sto lcajo pod fnrškim jarmom. Dekleta in aene se hikaj^oenmi far jat A. B. prav sloitlko
dobrikajo, dla jihipotem odira kakor hoče. V ta mcunen donašaio 11111 fino pecivo, j>a tudi "b boljšga" mu ne nmnjika. Pobirati so je začelo za novo siovenisko cerkev, 111 iislini, da radi tega, da se mltadim Ijuklean na-pnavi Iptrinuereii ,'p.rostor (za "renv tNez vous". Od nas napretfcvjakov pa jim ni treba' pričakovati nikalkc jod-jx<re, ker potrebnjtenno denar za boljše namene. Da bi.malo jirejc najK>!ui;ii farško bsago, izmislili so si nekako zvijačo; hodijo namreč okrog nalwrat ijxidpisc, vsiiik, kdor se jxi podpiše, pbčati mora jo ooh-tov. Sean in tja vže slišijo tudi Jcako ojistro bewedb iin zabavljanja, kar 1»:» jiobožno farško tuiho nc sliši, sa-jno dti ima dtnaar v žejni.
Društvo sv. Petra od Jugoslovanske jednote si je n;ui»ravilo aastavo, Imbičikom odreče bolniško jkx1-da so preinorani pritoževati se ij>ri Jedir.oti.
I Vwilravljam vse somišljenike si-TVjiiii jirostrane Aumerike, tebi. Glas SVdbode, pa želim ol>ilo novih ita-ručnilko-v in sotnidhii'kov.
Opazovalec New Yorskih Slovene, v,
Kaj pravi Fr. Medica v pravdni zadevi g. M. Kondo.
la Salle, III., 29. julija' 1907. Cenjeno uredništvo Giiiiaa Svob >ie!
* Podpisani "undertakeriz La Salle Vam priloženo pošiljam naročnino za' štiri nove sodmtge, do katerih mi ie Pav »Iia iz Centre največ pripomogel- Ne ustraši se toraj, PavJiha1, in le ma <!elo; 'bolj ko l>-s raziuj^'!, tem Jažje mi bo pripoiboci svobodoml sJeči stranki.
Nuj strup farškega jezika še tako daleč sika; Pavliha ua,ii žvrgoli... \ >ako delo farške zgage je ki irak do maše zmage — svolxxilna miocl naj živi 1
Val. Potisek
G. Frank Medica, bivši urednik "Glasa Svobodein Holastnik v družbi z fr. Kondo, sedaj knjigovodja pri vinski tvrdki na Tirolskem v Avstriji, nam je pisal sledeče:
Mori, 15. julij 1 11H»7.
Slavno uredništvo "Olasn Svobode", Chicago.
(Jnsj). Konda je na vsak naeiti pn nedolžnem obsojen. Prava gola istimi je namreč, da on v mnoge stvari niti vpogleda ni imel in ee koga zadene krivda radi razširjanja brošure "Žrt c v razmer", tedaj sem le ja/. ta mož. Co se hočete torej boriti za nedolžnost, pojasnite eventualno vso zadevo v enem angleškem časniku in pokličite če je treba sto ehieaškib Slovencev za pričo in vsak vam zamore prod sodnikom priseči, da sem bil jaz solastnik in edini urednik 01. Sv. To lahko služi v dokaz, da sodišče nima v zadevi knjižice "žrtev razmer" ničesar opraviti /. tr. Koudatom temveč ako hoče imeti krivca v rokah naj se mirno obrne na mene.
Z odličnim spoštovanjem
Frank Medica.
To pismo in kopij« i/jave, katera je po naročilu t;. Medice 11a-menjena sodišču, je vsakemu na razjiolago v našem uredništvu.
tino blagajno, poravna svoj dolg do 9. septembra t. 1., d.i ne bo potem na konvenciji , tozadevnih poročil temveč čisti računi. Z bratskim pozdravom
osrednji odbor.
Prank Klobučar,
zaeas. tajnik.
Iz centralnega odbora S. N. P. J.
Chicago, dne jitrlija 1907.
Kakor vidim, imajo obžalovanja vredivi cerkveni odborniki veliko zaupanje v mcr.e. ker 9e me drene-jo vabiti na cerkveno sejo iu j>ri-števairi mod •svoje vr>te. Saroo mialo (»trpljenja imejte, gospodje I Ali niste oitaHvv An*. SI.. <h wuamo mi svoje cerkve, da se nas jie j>rava cerkev otresla, in kakšna« sirota da sem jaz ? Kar se tiče zklanja nove cerkve, bi mene veselilo, da bi vzc tsnkrat kaj napravili; še bolj bi bil pa' vesel, <lii bi še tisto jxxlrli, kai je, b tako bi potem gospodi Tone lahko jwbral svoja kop ta in zginil, od kixler jc jnišel. Svetoval b" \'am iia, da se obrnete na druge bol ji bogate gosjiode, kmkor je na pr. A. Z.; jaz pa Vam pomagati ne morem, ker sem velika sirota, in imam preveč žiuljev na rokah. Saj \'i še od' sorijalisNw kidias nočete, ku-jjovat, toraj Vam tudi mi drugi ne moremo jiomoči. Kadar j>a lx>-< lete šc ka j kupili, dobro premisiitc d:v ja .ne 1*> zoijK't oil socijalista. lulino m tak način zamore ostati mikskmunjenQi "sveta zvenČav.na ka-toliška cerkev". Upam, da lioclem irmi za naprej inir prod Vašim nadlegovanjem. Čudno se mi pa to mtbtokor ne dozdeva, ker je denar itak ves jcdlnak, -amo du sc farška malha napolni, pa naj izvira odkoder Ihjčc.
1 Vtv.uj>l-to imajo žt v kasi, drugo i»r:tlc vse jiočast.. . Ch l Bog & atigeU-i imajo ples: zda; j Ki' tern 1*> zares!
Vlak s zinkirji že sopiha; zvonar vesel si brfke viha: aishužek pa lc ne b > slep, škof ima kupček lep ..
Tone brav l>o maso ;>veto, Ineeik molil z iTKjini l*» vmeto, da l«>g zatrl bi v-aki štrajk, ko turu zidal I*«k' Majk —
Turn I >0 kot Mc -onic Tempel v-eni r uf'nkom v aksempel. Da b" !e ne b'!o kot v BabdonV k:er m> š t v neU* tx» "Ion ...
I	hira. kranjski nam teater 1
II	ura, Pavliha, itai fatjer! — Itacc4c, ti ipa <laj, tlaj, če češ zvelicam bit kdajd —
Mihael Kmlovic-
Radi /ukasnelih opravil v uradu kd. tajnika S. N. P. J. zl»og posledie zadnje sodnijske pravde, smo jtrirnorani začetek tretjega glavnega zborovanja v b-'i Salle. 111., preložiti mesto 1 na lf». septi mbra t. 1. Krajevna društva se torej prosijo, da s.> ravnajo po tej nuredbi in katera še niso izvolila ali pooblastila svo jih delegatov, so takisto unloosen«. da to v najkrajšem času storijo. Delegat je in pooblaščenci naj od svojih društev zahtevajo potrebna in izpolnjena pooblastila.
Dalje je potrebne omeniti, di vsak brat. kateri sprejme od jednote kako podporo, naj tozadevni ehetfk ali menico takoj /.menja. Blagajnik S. N'. P. d. dobi nam reč dotiene elieeke potom bank« nazaj in mu služijo kot pobotnica za izplačano bnlnisko podporo ali usmrtnino. Primerilo se je že, da je blagajnik tak check dobil fie-le čez II—4 mesece nazaj in to napravi veliko sitnosti posebno jiri jednotinih računih.
Nadalje prosimo nekatere društvene tajnike, tla svoja mesečna poročila izdelujejo bolj natančno in pri vsakem tiskanem vprašanju natančno zapišejo pristop, odstop, suspendiranje, izobčenje itd. Ravno tako mora biti pri "Prošnjah" ali "Pristopnih listih". Izpolniti se morejo znotraj in zunaj, kajti glavni tajnik ne more pravilno vpisati nove člane in izdelati polic, ako niso gori omenjene listine društvenih uradnikov natančno v redu.
Končno zahteva centralni odbor. da vsako društvo, katero kaj dolguje v jedno-
Rudarski štrajk v Minnesoti
(se bo, kakor kažejo vsa znamenja* razvil v Ijnto bitko med delom in kapitalom. Lastniki i rudnikov, kjer imajo svoje delež tudi Rockefeller, Morgan in drugi taki troteljni, so najeli uni-formovane pse in druge zavržene ljudi /. orožjem v rokah, da dražijo štrajkarje in če je mogoče provoeirajo kak krava!, da bi potem zvrnili krivdo na štrajkar-je in jih lažje zapirali po eolo-, radskem vzoru. Teofil Petriella, , navdušen socialist in linijski agitator, je bil v torek po naročilu C, S. Steel komjianije v Chishol-1 inn aretiran in zaprt. Ubdolžen je. da je nosil pri sebi "nnhasa-'110 orožje". Petriella pravi, da je imel revolver rudi tega ker je nosil gotovega denarja v žepu. V Naslnvaiiku je v nedeljo tnljia uniformanih ps >v pod poveljem šerifa h Bovrc.v napadla halo. kjer «0 strajkarji zborovali. Šerifovej tolpi se jc jiridružilo tudi več "malih businessinanov" iz bližnjih mestec (sirote, ki še ne vedo, dii živo od delavčevih žuljev!) In mahnili so po rudarjih. Delavci so bili popolnoma mirni in brez vsneega orožja ter so se le navduševali nad ITay-woodovo zmago, ko so pad)i policaji. jih pretepali in mnogo aretirali. Štrajkujoči rudarji po vsem Mesab« Range se dobro držijo le škoda, da mnogo .štraj-karjev zlasti Finci iu 1udi0 Slovenci trumoma zapušča oni k raj.
(Najlepšo prijaznost in krščansko ljubezen do stavkujočih rudarjev v Minnesoti je pokazal " A meri kan.sk i Slovenec", ko je zadnji teden poročal o štrajkn v takem tonu, kakor da je najet iz glavnega urada lT. S. Steel Co., da mora tako ]>isati. Zastonj si iskal tam samo trohice sočutja do rudarjev, ki se borijo za večji koš V k kruha. Zabeležili smo to dejstvo, ne radi te>ra. da bi nas vznemirjalo, temveč zato, da bodo naši delavci znali, kako gorke prijatelje imajo v farjih, kadar se potezajo za svoje pravice.)
NAZNANILO.
Tem potom sc naznanja cenjenim rojakom, da tvrdka Gram Johnson & Co., 184 La Salle St.. Chicago, lil., se je razšla in da je F. Gram sedaj sam zase, kateri edini zastopa C. 11. Martin Land & Abstract Co. Doniphan, Mo., kakor tudi tvrdko Klotz & Iloly-day, to je železnico Williamsville, Greenville & St. Louis, glede prodaje zemlje, in da naj se blagovolijo vsa pisma sedaj naprej nasloviti :
F. Gram 576 West 211I1 St. Chicago, 111. Za zaupanje katerega mi. je cenjeno občinstvo do sedaj skazalo se najlepše za-hvaljajoč bilježim z odličnim spoštovanjem	F. Gram.
ROJAKb NAROČUJTE 81
"QLAS SVOVOOK."
CREAM CITY PARK, Lyons, III
Velika delavska poletna slavnost
katero priredi
IZOBRAŽBVALNI kLUB "KAREL MARX"
t »od*lovan|«m »oclall»ti£nlh druAtev v podporo «e«k»Rn socialističnega Usta "Sprsvedlnoel.
V NEDELJO 18. AVGUSTA I907
v cream city parku. lyons. ill.
Lep program.'	Dobra postrežba.'	VSTOPNINA lOc.
delavci, pridite » obllem Atevllu!
OPOMBA: kupite ticket« »naprej, kajti le vnaprej kupljeni ti-keti Kredo v dobrobit čeJkega »ocialUtičneK» dnevnika "Spravedtnost".
®@[ijas®a®®®®®s®®s®G

®®
»[Sil II STARE
iz jugoslovanskih pokrajin.
"Usmiljene sestre". V Griul-ou je bil lansko leto sezidan zavod za zapuščene in osirotele deklice. ki stoji pod vodstvom pobožnih usmiljen k. Pretepeni teden ušlo je iz zavoda 8 deklic, katere so se strašno pritoževale napram pobožnim nunam. Urana je slaba in tako pičla, da so otroci v kuhinji i/, pomij iskali ostanke, da si utolažijo glad. Vzgojil obstoji iz posta, zapora v temnici, topetfje bičem iu s prsilnim jopičem. l'e je kaka deklica izgubila naprstnik ali zlomila šivanko, če je kaka drobtinica kruha padla pod mizo. vže se je morala postiti cel dan. Temnici ima zavod dve, in zapirajo otroke za vsako malenkost. Seveda otrok bodo v temoti jokal in upil, s tem pa ga zadene še hujša kazen z bičem. Pri takem bičanju slečejo otroka do srajce, položijo na klop, dve nune ga držite in prednica "us-miljenk" neusmiljeno po njem udriha. Naravno je, da otrok tolče okrog sebe, praska in grize us-miljenkc, zato pa se mu obleče prisilni,jopic. Ako pa otroci še nadalje vpijejo tedaj jim z vežejo tudi usta. Neka deklica pripoveduje, da je vtemniei prav lepo prosila nuno naj ji prinese kaj jest. I Tamil jenka je šla iu prineslo skorjico trdega in plesuji-vega kruha, vrgla mi tla in ji zapovedala jesti. Deklica, ki je bila v prisilnem jopiču, se je morala spustiti na tla in tako z ustmi na tleh kruh pobirali. Bila je celo noč v mrzli temnici, brez postelje iu brez odeje. Sedaj leži smrtnoncvnrno bolna v bolnici.—
Polnijski zdravnik je uvedel sodilo preiskavo.
Duhovnik — ubijalec. V ne ki vasi blizu Bvova sta se sprijela vaški učitelj in katehet. Ivatehet je učitelja tako pretepel, da je za ranami umrl. Proti ubijalcu je uvedena preiskava.
Grozen samomor. — Splavar Sehellhorn v Kvovu si jo položil glavo na klado ter se s težko spla-varsko sekiro udaril po vratu. S prvim udarom si je zasekal globoko rano, a je imel še tolik" moči in odločnosti, da je zamah \ nil drugič ter mu je glava odle- t tela.
Mhijonar okraden. <i. Fenl. [
Poolc, vodja krščansko katoliške ga misijona za Kitajce je postni v sreilo žrtev dveh pobožnih tatov. katera sta ga obiskala in pričela pogovor o kitajskem miši-jonu. 'A\\ lela sta s tem prav do-br >. ker Poole se i"rez vse zanima za milijon: in ko sta omenjena prisila tudi za mali prispevek, si« je Po le odstranil ho'tee iti k soprogi, la bi se / njo posvetoval. Ko pa je čez nekaj časa prišel nazaj. sta pobožna misijonarja izginila in ž njima vse dragocenosti.
Dostojnost.
Sliko iz življenja.
"Oh, milost!jiva gospa, imejte usmiljenje /. meno.' in i omagajte mi, kajti tx«treba je pri n.v velika I"
"To jc jako žalostno, ampak ko-nečno tudi ne morem vsaketmt človeku pomagati,"
"Gotovo nc, milostljiva gospa, jaz sem se drznila prositi Vas *anio zn to. ker sem Vam sedem let zvesto služila l"
"Zato site prejela tudi primerno plač lo in ste imela dobre in .prijetne čase."
"Kes je. dobila sem plačilo, in jaz se ti*rd*f radia spominjam dnih lepih brezskrbnih tlnij."
"Zakaj | ak niste ostali pri meni v s*nžbi ?"
"Zakaj?" Bleda, slaboobtečena žena pogledala je z brezmejnim začudenjem svojo nekdanjo gospodt-njo. "Zakaj ? Človek se tudi rad enkrat omoži, da talko pride <lo samostojnega kruha, do lastnega idomo-vja."
"lui <k> 'kopice otrok, ki se jih ne more prež veti, kajne.'' •
V	kalne oči nesrečne žene stopile so .težke solze m z bolestnim glasom je vzkliknila:
"Saj to je navno'strašno, ker mora človdk gledati, kako nedolžni trpijo, — brez da bi jim mogla pomagati?"
"Ana!" Elegantbra gospa premerila je svojo bližnjico s strogimi, oblastvenimi |K>gledi. "Anal r\ii morda Vam in Vašartu možu ni nikdar na misel prišlo, <ki storita tako rekoč hudodelstvo <nad Va'jimi otro. ci?"
V	očdh ubožifce je nekaj vzplam-itelo, toda premagala ,se je M mirno nadaljevala:
"Hudodelstvo?! faz ne vem, kaj vi mislite, milosti j Iva gospa. Saj jc vendar tako dovolj žalostno, naha-j»r.iti se v velikih skrbeh in potrebah, brez da bi bili kaj krivi!"
"Ah tako! Vi niste kriva, da ste t. brezmiselnim življenjem zadob-.la. toliko otrok, brez da bi jim .mogla preskrbeti vsakdanji kruh!"
"Milostljiva gospa!"
"Saj to je vendar'iiedofstojuost in pripri '.-4o obnašanje pri Vas malih ljudeh! Kakor neumna živina lvre-peuiite po onem trenotku razuzdanosti, nc i*\m*slite pa. kaj l*> iz tega? Ko pa j1- nesreča tukaj, ko ^te bolni in onemogli, tedaj pa srno mi l*>-gat ljudje zato, da preživljamo Vaše otroke!
"Saj se ijniiva z inožem vendar tako rada. tako neskončno se ljubiva." Kakor dh prišle so te besede iz ust zinučenc sirote.
"To je-tudi nekaka logična opro-•titev- Toda jaz \ as ne bom dal je zadrževala. Tukaj imate i>et kron, \na, vpAŠtevajte moj nasvet in pametna bodite."
"Stotis čkrat Vam hvala, milo-■tjiva gospa." rekla ie revica z za-d-ržano grenkositjo. Samo misel na «woje < >tr< <ke zadržala jo jc, da ni i š:d>nici podarjeni denar vrgla v obraz.
Kratko po odhodu ubožne žene stopil je v razkošno opremljeno so-!; > le tako dostojne gospe njen soprog.
"No. dušica, — kai >e ne boš pre-oblekla ?"
"Nc, lilo; dragi Ivo, jaz r.c |m>j-rlem v grad."
"Ti nočeš it: z menoj, zakaj pa ne ljubica?"
Mlaida gospa vstala ie iz mehke naislon če in z skoraj sovražnimi png e !•' ^Hxtavila se soprogu nasproti.
"laz sem rope t enkrat tako daleč, Ivo*"
"Kai I
"Jaz žrskt
"I':, vendar ne!"
"i h da, n; >j ljubi, v teli razmerah sent /i pet enkrat.'
"To je pa usoderolno
"Kaj? ut»odcp'd:'o' Sai c vendar splošno govori, da-je to blago--lov /. neba ?• T<iki bodiva re-na, Ivo; iz tega nc b' nič, ali sl -i ,; I;i/ 'tečem in tudi ne sme biti!"
' renin -e pa vendar ne more ■ omagat !"
"Ali misliš, 'a res nc? faz Ti ho čem m-kai j povedati. Ivo. Dvakrat iin rala sem vže prestati te neznosne Inlečine. za t^no celo leto morali -ein se o Viovedati vsem veselicam n zabai m. Toda prcdtio hočem prestati še enkrat vse muke, m' ]>o-M'lmo v predstojeei z'mi. za katero imava toliko radostnih načrtov, rajši oidt-trnm,m vse in napravim konec."
"Kaj pa bi se <La!o storiti?"
"Ivo!" Kakor mucika hlitoila se je dostojna got»pa svojemu soprogu. "Ivo, Ti lahko govoriš danes zvečer v gr.ulir z zdravniškim svetnikom?"
"K,a j pa misliš, Vera. to je vendar nemogoče!"
"Zakaj je nemogoče? Ali Ti moram vedno v spomin pokl cati, da naljti hoče letošnjo zimo g. .minister počastiti z svojim obiskom? "In Če bxlcm jaz zamogla njega \'i«k»>sit dorcst"1, tedaj s spoinh-di gotovo polkovnikom imenovan Toraj, moj Ijurfji. bodes li govoril s zdravniškim svetu kom?"
Gospod podpolkovnik Ivan 'e ^nervozno grizel svoje brke, ,[>otem pa hitro .in odločno odgovoril: '"Do. bro, jaz bodem z njim govoril."
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
2095th St. Union llill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca
Matin Fortun
110E. Park St. Butte,Mont.
Zapomnite si, da jc samo oni zdravnik dober in izkušen, kateri zarnorc dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta jc :
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevah, ledvicah, jet rab. mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, pilit, trganje in bolečine v krilu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja) šumenje in tok iz ušes» oglušenje, vse bolezni na oreli, izp.i-danje las, luske ali prh naglavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, bel i-tok, bob zn i na maternici, i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje iti zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika in Sifilis točno in popolnoma, kakor tudi vsi tajne ali spolne bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrni te na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo ob&irno kujigo ..ZDRAV.IK", katero dobiti; zastonj, nko pis 11111 priložite nekoliko znamk za poštnino. Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučliviini slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
ZASTONJ!
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
I 7
John Trebeč Iiox I0<> Teleio, Colo.
Knjiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Gollins N, Y. Medical Institute
1 10 Wo«t lili st.
NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času pupolnega ozdravljenja
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, ti >.ko bolezni v prsih in zlatenice.
Joli.ma Košir
Box North Ht rgen.N.J,
ic Tal i 1 j. Vera r pričakujem tako zvano dri -rečo."

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam pri|xjročaui tudi moje dvorano za društvene soje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvoru no pa v.n narodno iu Ijudnke veselico.
Cc gostom so vedn«» na razpolago najboljše pijače, linijske smodke in prost prigrizek.
jtaV Potujoči rojaki vedno dobro došli! "^u
PrijKiročam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
S7 s. Centre Ave.	Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!
Slika prods t avl ju m-o h zlatom pre-tegnjeno (tiold filled.) ii. Z dvojnim pokrovom. Size 10
JAMČI SE ZA 120 LET.
Cra ima kplesjo najboljših aniori-katiskih izdelekov (Elgin, Walt-ham ali Springfield) ter ima 15 kamnov
Cena je sedaj samo -$1:1.00-
Za obilno naročbo se priporočam spoštovanjem
Jacob Stonich,
MATIJA KI 11 Alt
(jO.STIlAK.Ui
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
So priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, na-ravnp vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
telefon štev. 777
P. ScliooiiholVii Itrg. Co's.
Najboljše pivo je
JSo prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III.
Km i 1 Bachni&n,
580 S. Centre Ave., Chicago.
12 K.
Madison St. Chicago, 111.
NAJEMNIK He VANA,
Izdelovalca
Bodoviee mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1406
Rojak, kateremu si včeraj dal "Cilas Svobode", da je čitaJ, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da jc res.
2zdolujo društvene znak«, gumbe, zastave in drugo potrebščine.

„„ „, r _ ............. ' * . — —^
GLAS SVOBODE)
KAZEN.
Narava jo oster maščevalec in brez ozira kaznuje vsak prestopek njenih zakonov, V telesu ni bolj občutljivega iu važnega organa kakor so ledvice, katere opravljajo najznačilnejše delo. Na vsak niiimanjsi nedoBtatek tega organa inorato biti pozorni. Od ženi te bolezen takoj pri njenem pojavu iti rešeni bo-dete težke kazni, katero bode prej ali slej zahtevala narava. Rnbite
SEVEROVO
zdravilo za ledvice in jetra.
Vedno večje zahtevanje tega zdravila je mil olji dokaz njega vrednosti. No vrja-jamito samo našim besedam Pokusite ga sami! Cona 75c in §1-25,
"Soverovo zdravilo za ledvice in jetra je znntneniio zdravilo. Jaz sem trpel in zapravil mnogo žasa in denarja, brez da bi zadobil.pomoe. Vzlie svoji potrpežljivosti in samozatajevonju nisem mogel previjali t1« la yield pit hudih 1 občin. Vi o drugače jo pa bilo, ko som zavžil eno steklenico Severovega zdravila za ledvice in jetra. Delam zdaj lahko ne čutim bolečin iu sem popolnoma zdrav. Sprejmite mojo srčno zahvalo",	B. Veicbar, Maynard. Ohio.
Proti živčnim boleznim, histeriji, sv. Vida plesu, nervoznem glavobolu iti nespanju uživajte
Severov Nervoton.
Uteši in okrepča razburjene živce in povrne življonske sile,	Cena $1.00 '
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo no zahtevo vsakemu zastonj
Jakob Dudonhoefer
v1 notrzec
339 Grove Street,
, Wisconsin.
Priporoča vnlm slovenskim Halonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi lm-port,Irana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dedbioh jo pooblaščen sprejemati naročila in denar.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET
Ha/.vaza pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoris gostilno, "e žabi se obeniili do nas. kajti mi te bodetno zadovoljili.
r <j ——v — —v ^
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli •mo da vloge sprejemamo poštnim potom. V. lahko denar "a vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova, vioge »prejemamo od $1.00 naprej.
PISite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BAH
278—92nd Street	Chicago, III.
K-3
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, iia točim v svojem novourojenim "saloonu" v»h1iio svože najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske smodke na razpolago. V Baconi u v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrež-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLAOIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulice Chicago, III,
S5_2
POZOR ROJAK 11
Podpisani naznanjam rojakom v La Hallo in okolici, da izdelujem vse vrate moško in ženske obleke najmodernejšem okusu.
Za obila naročila se najtople-jo priporočam
VIKTOR VOLK
ttfttC-frC-tfrfrtttf-OC-ttfrtCir
wisconsin

O
LO
phone 413
Dvorana za društvene seje iu veselice. Popotniki dobrodošli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA.	WISC.
rove/.e prve
klerikalnih zabile že v župnik bar cd sv. fSotharda pri Troja nah. Vesten konkurent mu je p župan Cukjali, ki meče na pel veljje župtnikovo iz gostilne ljudi! I<i niso 'klerikalnega mišljenja Župnik Hribar jih pa ^merja osli iti prešiči. Zares prav leptj katoliška omika. Po saj smo Chieagi tudi vže toliko napreduj vali, da smo si zaslužili od farje vsaki svoje ime. ime živali. —
Zastave ni hotel blagosloviti.-
V Solkan« jo razvila Slovenski] čitalnica svojo novo "zastavo, kaj tero so 'hoteli dati tudi blagoslm vili. Solkanski župnik pa tegil ni hotel napraviti, češ. da ni m| njej nobem ura verskega ;ili cerl kvenega znaka. Sedaj sc pričaj kuje, da jo Im župnik kake Iepd nedelje proglasil za brezverekw ker jc rdeen. Napredno druš tvo hi pač ii" ftoi iibovalo blagn-j dnvljp.no /.tis! n vi*, siij tudi ZQstaj ve brez žegiiov veselo plapoltijt v lahnem vetriču.
Duhovnik obsojen. Matiji Vavpotič, dušni pastir v Pndsredi ,v brežiški m okraju, h I pri| okrožnem sodišču v Celju zar •iu I'h v'i.i ravnanja ž nosečo ženo| Omrzo obsojen na deset, dni ri-čet i. Omrza je vsled sirovegnl ravnanja /.upnikovega porodfbJ mrtvo dete. Župnik Vavpotič itmJ precej kosmato vest in bil je tuj di že mnogokrat obsojen.
Mlacl defraudant. — V lielova-ni na Hrvaškem je lHletni pošt n j praktikimt poneveril 10.OOT* kroi ter zbežal. Prijeli so pa že Vinkoveih. Dobili so pri njen še ves denar.
Trikrat obsojen na smrt. V
Meseriču je bil obsojen neki Ko-| sieki. ki je pred 1"> meseci ubil zakonski par G reiser in njegovo hčer, trikrat na smrt raz ven tegr pa še na *2 mesečno ječo zaradi potieverjenja.
Smrtna nesreča. Ko je če v
Ija r Jakob Hočevar v Pod host I pri Ni vi iu lin stil L-nal kravo naj pa jat. se mu je ta Ustavljala takoj
t se je pretrgala vrv. na kate jo- je imel privezano. Iločevai je Zgubil ravnotežje in padel čezl \!s k zid ter s«» s.' mu možgani] tako pretresli, da je umrl.

Stavka v Brodil na Savi, — V
Produ na Savi so delavci ill tr-| govtfki usluzffwnei pričeli s splošno stavko. \'se prodajalne so za-prte, in ustavljen je vsak promet.| fz Mitroviee sla dospela dva < kad r> 'ti 'i d fm l'< tf'v Stavka sej je pričela radi tega. ker je veliki] župan dal zapreti 17 delavskih]
02120125
V šalim me j« pa spet eden upra-šov če poznam listga Toneta, k'je zmeram p'jan, da se na štrit gun-oa pa liirim. Lub prjatu, sem mu jest reku, sej to ni negov taprnv ime, to ime s' je sposod nod Toneta P.siihofaga, od tista k' duše žre, ta prav ime zan'ga 1'pa bil, Kamela, to je tista ž'vnv k' m« dva pukeljna, glih tok kokr ima Pavliha dve žakla, da dnar spravlja za 111 rn pa za oierkuco. Živjd kamela, s'je oglasu kumara: tap-ea me je pa jopic poeukov m' je pa ua ušesa reku, da je simpanz bij po božji .podob iu pamet ustvarjen kpkr kamela. Bravo, bravo, na to s'mo pa a riga pil. Nad salunain pa je zapev zvonček:
Tone ima zato o5i, Da domu zna n polnoči! Tonetova usta so za to: Da pridgje v cerkvi za zlato I Tone ima zato roke: Da ipibettga centa ne spuste! Tone ima zato ušesa, Da nobeno kletev ne pogreša! Tone t ud ima celibat, Da po no5 gre gvišti spat.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peci in pohištvo i,h Ittf* NAS -m	'
Slovencdm itn znanje.
Jas. Vas ii m pa ur,
na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, III.
Ali se boš ženil to poletje?
■v
r^e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko slik« in •sicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj...................................................
Tudi dopis.
Piše mož s "kufrastimi možgani".
Mica, aj kej piva kobiva? Mav je poŽvampava, pa j sva.
Nan takle furin je v pondelk zutrej uprašov Pavliha sojo dek-vo Mico, k'je zgorej v cimnt moš-niček vezava. Jest sem biv pa pod zofo skrit pa nisem koj vedu kam pes taco moli. No potlej je pa vse glih prtšov s ta pravim je-zikatn na dan, da jo je vpralov kuMc je blo kej prefitn ua pikniku, pa kulk so kej katolčan štra-fenega plačal. Kh, je rekla na to Mico, tolk bo že, da vš lohka lqnee na drat navezov, pa v turu obesu da bova z nim cenglala. kadar bo treba še kašno crkveno sejo prš t i mat, za v kuhno va pa koj druge hkpila, sej so ljudje d ovci j na umni. I no, pa pejd mal sem. va pa preštela delavske žulc. Pavliha je pa šov. pa je štev: da b' me pamet srečala $."»<), dn b' sv. Štefana Šenkrat kamnal *100, da h, sv. nmrgiireta h men vas pošla +'7.">. za merkneo v moj eerkue $50; za turnčke . . .
Napr [»a nisem jest več sltšov kulk' je za turnček dobiv, ker sem se pov se h štirih kokr ima šimpanz navado splazit ven na frej, ker se hi jest tam notr ktnav zadušu. Mahnit sem jo pa na eentro h dohtorju da mi je (lav mal kapic od tiste eelske mater božje, da srn .s|»et h seb pršov Na 18. strit se pa zaletim v šn ops a ga — rad. Uprašit me je, če že vem kako bodo v besnuint u'a Westeajt tam kje merkuea za patrona, turn zidal. Jest pa k' sh slabih možganov se nisem mogu ne sponnit. Potlej ni je povedov, da zej se tam turn zida samo od spod eerkujo, k* 1h> pa ankat po-vorng fertig, bomo pa kar okol obrnil vso ropotijo, pa se bo po-kazov turn na cerkvi fiks in fer-tik. To je pa velika iznajdba, sem s jaz mislit, samo to m' ni 51' v glavo, če so tknj duarja dobil. Snopšagorad pa mi je reku do to je Iahku pr 'katolčanih, jc reku da je ta zadnjo sboto poklicu vse farane vkp, pa jim je reku da če hočejo d* jih ne ho h . . . . vzev, morjo dat ta oženen -po cegnarji, fante pa dekleta pa po finfarji; poj jim je pa še povedov da kdor na bo pršov na piknik, bo plaeov 2 tolarja štrafenge.
I to je dobr, sem jest odgovoru, ee so ljdje tak vokU da vam dajejo za merktiee, da se ga bote lož nalezli.
Mal prenaumno sem je zdel, da pa b'ga še poslušov sem pa raj-šov v salon, ki sem misln da je se zmerej bol, Če en kodrček za-pijem, si bom sej mal jezo ohladu,
Cenjeni Co'.Hns Medical Institute! I
Prejela sem \'ašc pismo in Vam naznanim, da sedaj ne potrebujem več zdravil, ker sem popolnoeina zdrava, ne čut ni nobene bolezn: več in- se Vam tudi srčno zali vali-u, ker ste me ozdravili do kraja.
Sedaj Vas !c.po pozdravljam ter ostajam s spoštovanjem
Amalija Skufca.
Box C», Ravensdale, Wash
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam producira.
To ti točno solidno in retto naredi.
Izkušen fotografe
391 JV3 Blue Island Ave. vogal H. Place. CHICAGO, ILL.
est.vitlisii 18HI5	phone Canal 297
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU 1
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmeme, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa oseb«, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vnekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
I0BEPB T BIN Kil'8
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospeSuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo, da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino

.»loiiTcnio
najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.
Izborno prebavljanje. Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi,
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
branite bolezni.
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
V LEKARNAH
* m * •
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Aaliland Ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih Bpecielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak.
--Vi iV/ - -1 vVz iV^ iV