The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
Amerikanski Slovenec
Najstarejši in najbolj
priljubljen 8lovensJci
list v Združenih Državah Ameriških.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI-
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
LETNIK (VOL.) XLII
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. JUNIJA — THURSDAY, JUNE 29, 1933
ŠTEV. (No.) 125
Ogrožena zlata podlaga Frantic-Nazi zapirajo katolike
Vabilo in pozdrav!
Pred zaključkom oglaševanja programov naših prireditev, ki se vrše v dnevih od 1. do 4. julija, še enkrat uljudno vabimo slovensko občinstvo iz Chicage, Jolie-ta, Waukeganc., So. Chicage, Milwaukee, Sheboygana in vseh okoliških naselbin na naše prireditve. Prijateljsko vabimo na naše prireditve tudi vse slovenske po-setnike svetovne razstave bodisi iz kateregakoli kraja, ki se bodo mudili te dni na razstavi. Pridite na naše prireditve in sestanite se s svojimi lastnimi rojaki. Vsi iskreno dobrodošli!
Slovenski posetniki razstave, kakor tudi domačini Chicažani naj blagovolijo vzeti tudi na znanje, da ima naš klub v najemu spodnjo šolsko dvorano sv. Štefana, kjer bo na razpolago dne 1. julija, kakor tudi 3. julija zvečer prijateljsko shajališče in navzočim prigrizek in dobro, hladno in sveže pivo. Chicažani pridite te dneve v dvorano, da
še snidete s posetniki razstave, med katerimi bodo mogoče tudi mnogi vaši znanci. Vstopnina popoldne prosta.
Najvažnejša dneva sta pa: NEDELJA, 2. JULIJA OB 8. URI ZVEČER KO NASTOPITA ŠUBELJ-GRDINA. To bo prireditev, kakoršne še niste videli.'
Drugi važni dan je 4. JULIJ, KO PRIREDI SLOVENSKO - AMER. KLUB VE-LIKI SLOVENSKI IZLET V LEMONT K MARIJI POMAGAJ.
Udeležite se obeh, ne bo vam žal. Naš klub se bo potrudil, da vsem najbolje postreže.
Obenem kliče tem potom že v naprej vsem: prisrčno pozdravljeni dragi rojaki od blizu in daleč in prisrčno dobrodošli vsi!
Bog živi in na svidenje!
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KLUB.
DA OBVARUJE SVOJ ZLATI STANDARD, JE FRANCIJA PRI VOLJI, PRISTATI NA ZNIŽANJE ZLATE POD ? LAGE V DENARJU — AMER IŠKA PRIPOROČILA GLEDE DENARJA IN MEDNARODNE TRGOVINE.
London, Anglija. — Zlati standard, katerega se Francija tako krčevito oklepa, se nevarni) maje, kakor dokazujejo dogodki zadnjih dni. IV dobno se godi tudi v drugih evropskih državah, ki so še o stale s Francijo na zlati podlagi, kakor Nizozemska, Švica in Belgija. Brez dvoma bodo morale te države slediti An gliji in Zed. državam in pn; povedati vsak promet z zlatom. V Franciji sami se čimda-lje bolj opaža, da je pričelo prebivalstvo skrivati zlato. Na nizozemski denar pa so špekulanti izvedli tak oster napad, da je morala biti iz dežele izvožena velika množina zlata, da se je z njo krila' zahteva v inozemstvu.
Spričo vsega tega je Francija pripravljena bolj kakor kdaj poprej, da doseže na ekonomski konferenci kak sporazum z Anglijo in Ameriko, da bi si na kak način stabiliziral denar. Dočim se še ; vedno trdnovratno upira, da bi opustila zlati standard, je pa vendar v toliko privolila v predlog Amerike, da se določi znatno nižja mednarodna vrednota denarja, kakor jo ima ona zdaj. Popustila je celo tako daleč, da je pristala, naj znaša kritje denarja same 25 odstotkov, in celo v tem je lahko pet odstotkov srebra. — Tudi na nekatere druge točke ameriškega predloga je privolila Francija. Glavne zahteve, ki jih je doslej stavila Amerika, so sledeče:
Povratek k enotnemu, toda nižjemu, namreč 25odstotne-mu zlatemu denarnemu standardu v vseh deželah. Vse zlato se izključi iz cirkulacije in se ga v naprej uporablja samo za mednarodna plačila. Cena srebru se ne sme več nadalje nižati in države, ki preducira-jo srebro, naj sklenejo sporazum z državami, ki lastujejo velike množine srebra, da se omeji prodaja tc kovine. V srebrnem denarju smo biti v naprej f.amo 80 odstotkov čistega srebra.
To so ameriški predlogi glede ureditve denarnega vprašanja. Druge točke, ki so vključene. v ameriških predlogih, so pa sledeče: Preprečiti se morajo nadaljnje trgovske omejitve med posameznimi državami. Poleg tega se naj odstranijo sedanje ovire, kakor so razne prepovedi za uvoz in podobno, in naj se tudi znižajo carinske meje med posameznimi državami z medsebojnimi pogodbami. Ustvari naj se ozko sodelovanje med centralnimi bankami in vladami, da se omogoči kredit pri mednarodnem trgovanju. — Končno priporoča Amerika, naj bi dežele, ki so glavne pridelovalke pšenice, znižale ta pridelek za 15 odstotkov, da se s tem prepreči ponovna nevarnost nadprodukcije.
Z veliko napetostjo se je pričakoval prihod Roosevelto-vega odposlanca, prof. Mo-
NAPAD NA
KATOLIKE
Politična preganjanja katoli
čanov v Nemčiji. — Aretacije se vrše v celih masah.
—o—
Berlin, Nemčija. — Za tarčo svojih političnih persekucij so si poleg socijalistov in komunistov izbrali hitlerjevci zdaj tudi katolike. Na celi fronti so pričeli preganjanje proti njim.
S posebno ljutostjo so se vrgli naziji proti članstvu katoliške bavarske ljudske stranke. Aretirani so bili v ponedeljek vsi nje člani v državnem zboru. Med odličnimi osebnostmi, ki so bile aretirane, je tudi katoliški prelat katedrale v Bam-bergu, Johann Leicht. Kljub vsem preganjanjim pa se še vedno dobe hrabri katoliki, ki se ne boje povedati nasilni vladi svojega mnenja, čemur seveda sledi aretacija in še hujše preganjanje.
Naziji pa ne divjajo samo proti katolikom, marveč proti vsem, ki niso goreči pristaši njih stranke. Politične aretacije se vrše v celih masah. Samo v enem dnevu je bilo v štirih mestih vtaknjenih v ječo 572 oseb. Med njimi so ljudje vseh mogočih prepričanj in stanov.
ZANIMANJE ZA ŠUBELJ-
GRDINOVO PRIREDITEV
Chicago, 111. — Slov.-amer. klub priporoča tistim, ki se nameravajo udeležiti prihodnjo nedeljo zvečer prireditve v Pulaski dvorani, na kateri nastopita pevec Šubelj in "ča-rodejnik" Grdina, naj si naro-če vstopnice v naprej. Zadnje dni namreč prihajajo velika naročila za nje in, ker se bo prodalo samo toliko vstopnic, kolikor je sedežev v dvorani, .'se utegne pripetiti, da bi kdo, ki bi želel videti ta dva velika umetnika, ne mogel priti v dvorano. Cene vstopnicam so 75c za prve sedeže, 50c za sedeže druge vrste in 35c na galeriji. Predprodajo vstopnic ima v o-skrbi P. Vidmar, 1847 W. Cer-mak Rd., Chicago.
-o-
PRIPRAVEN ROPAR
Oakland City, Ind. — V neko tukajšnjo grocerijsko trgovino so stopili pretekli ponedeljek trije banditi, ki so oropali lastnika za $252. Med tem, ko so bili še na svojem poslu, stopi v trgovino neka žen.ska. — Eden roparjev pokaže izredno prisotnost duha. Stopi pred žensko kot prodajalec in vpraša jo, kaj želi. Ženska je zahtevala šunke. Kopar ji mirno ' nareže po naročilu, spravi denar in se vljudno poslovi od ženske.
.
leya, ki je prispel semkaj v to-i rek zvečer in ki je imel prine-
-	sti nadaljnja ameriška pripo-
-	ročila.
NOV PRODAJ-
Nj_DAVEK
2-odstotni davek na prodaje uveljavljen v IUinoisu.
Springfield, 111. — S skrajno težave je pretekli ponedeljek prodrl v poslanski zbornici zakonski pi*edlog, s katerim se uveljavlja za Illinois dvaodstotni davek na prodaje na drobno. Podoben davek je bil letos že enkrat sklenjen, a ga je vrhovno sodišče zaradi nekaterih izjem, ki so bile določene v njem, zavrglo. Za predlog je glasovalo 77 poslancev, kar je najmanjše število, ki je določeno za sprejem kakega zakona. Senat je predlog že prej odobril in bo torej stopil v veljavo s 1. julijem. -o--
RAKETIRSKO MAŠČEVANJE
Chicago, 111. — Nevarno je bil obstreljen pretekli ponedeljek ponoči organizator unije voznikov, 411etni ;Henry Ber-ger. Ranjena je bila tudi njegova žena, s katero se je vračal iz neke ipogrebniške kapele, kjer je ležala njegova teta. Banditi so ga prisilili, da je pristal s svojim avtomobilom na robu ceste, na kar so otvo-rili ogenj nanj. Dobil je strel v glavo. Pri policijskem zasliševanj,ir je izjavil, da so že dolgo bili njegovi zasledovalci za njim. V resnici je imel policijsko varstvo že par tednov. Omenjenega večera je šel prvič brez tega varstva na cesto. Banditi so to na nekak način izvedeli in porabili priliko. Napad je bil navadno ra-ketirsko maščevanje. Berger je namreč skušal pregovoriti članstvo gangsterskih unij voznikov, naj se pridružijo a-meriški delavski federaciji, s čimer si je nakopal sovraštvo gangster je v.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
KRIŽEMSVETA
—	London, Anglija. — Pretekli ponedeljek se je nenapovedan udeležil zborovanja ekonomske konference bivš; španski kralj Alfonz. Z zanimanjem je baje poslušal govor, ki ga je imel ameriški delegat, senator Coužens.
...— Indianapolis, Ind. — V ponedeljek je tukajšnja država .uradno ratificirala preklic 1$. amendmenta na konvenciji, na kateri so se zbral? delegati, ki so bili izvoljeni ob splošnem glasovanju 6. junija. Isti, dan je to izvršila tudi država Massachusetts.
—	Mexico City, Mehika. — Oba španska letalca, ki sta preletela Atlantik do Kube, sta se smrtno ponesrečila na svojem poletu v Mehiko. Pod-vzela sta ta polet pred dobrim tednom in pretekli ponedeljek so našli njih mrtvi trupli.
—	Pariz, Francija. — Predlog, da se odloži nadaljnje zasedanje razorožitvene konference do konca septembra, je Francija odobrila in upajo, da ga bodo sprejele tudi druge države. Obnovila bi se konferenca po koncu zborovanja Lige narodov.
—	Evanston, 111. - Tukajšnje mesto, ki je bilo že od nekdaj znano kot do skrajnosti suha-|ško, je pretekli ponedeljek iz-'premenilo svojo barvo. Mestni svet je namreč-z večino glasov odločil, da se sme v mestu prodajati pivo. Ostala pa je še vedno omejitev, da piva na prostoru, kjer se prodaja, ni dovoljeno uživati.
-o--
SMRT DUHOVNIKA
Johnstown^ Pa. — Pretekli ponedeljek je preminul Rev. dr. Mirko Kojič, župnik na tukajšnji hrvaški fari. Podlegel je težki operaciji na žolčnem kamnu. Pokojni je bil znan tudi mnogim Slovencem, ki ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Večni mu pokoj!
UVELJAVLJANJE KONTROLE
Industrijski zakon se pričenja izvajati.
Washington, D. C. — H. S.
Johnson, ki je imenovan od predsednika Roosevelta za ad-min.Vuatorja pri izvajanju novega industrijskega zakona, z vso r.agiico deluje na to, da bo prišel ta zakon v Čim najkrajšem času do uresničenja. Pred očmi ima namreč svojo obljubo, ki jo je dal, da bo ta zakon postavil tekom dveh mesecev do tri milijone brezposelnih na delo. Svojo prvo pozornost je obrnil na predilniško industrijo in tozadevno javno za-j sliševanje se je pričelo v torek
-o-
BORBA Z MEDVEDOM
Thompson Falls, Mont. — Geo. Anderson, eden delavcev, ki so bili poslani v gozdove od vlade, se je oddaljil od svoje skupine in v gozdu ga je napadel velik medved. Fant je imel v roki bat in je skušal z njim ipotolči kosmatina. Ta pa mu je izvil bat in pričel borbo z njim. Na fantove krike sta prihitela dva vojaka, ki sta ustrelila na medveda. Ena krogel pa je šla skozi medveda in ranila fanta, dočim j? druga zverino ubila. Ander-
-o-
CENA PŠENICI ŠVIGNILA KVIŠKU
Chicago, 111. — Dočim se zadnjih par tednov stalno dvigajo cene ipoljskim pridelkom, posebno pa pšenici, se je zlasti v ponedeljek in torek znatno občutil ta porast. Spričo velikih naročil, ki prihajajo iz vseh strani dežele, se je cena dvignila na tako višino, na ka koršni ni bila že od avgusta 1930, namreč nad en dolar i za bušelj. Vzrok temu porastu . je deloma suša, deloma pa pri-- ipravljanje, da se prične izva-'jati novi poljedelski zakon.
b Jugoslav!!**
NOVA SMRTNA NESREČA 22-LETNEGA MLADENIČA V GORENJSKIH PLANINAH.— ČUDNA POTA STRELE, KI JE NAPRAVILA MALEMU POSESTNIKU VEČJO ŠKODO. — SMRTNA KOSA?. NESREČE IN NEZGODE.
V sto čevljev globokem prepadu
Nomenj, 8. junija. — Naše planine zahtevajo svoje žrtve v razmeroma kratkih razdobjih. Danes vsa Bohinjska kotlina razpravlja o tragični smrti 22-letnega mladeniča Antona Zime, ki ic strmoglavi! na obronkih Pokljuke v globok prepad. — Fantje so priredili na Koprivniku v bohinjskem gorskem naselju domač i veselico, katere se je udeleži' tudi omenjeni Anton Zima, p. d. Pogačarjev iz Zgornjih Gorij pri Bledu. Zvečer se je fant nekoliko zakasnil in je hotel s turistovskim vlakom se peljati domov. V ta namen se napotil na postajo v Nomenj. Imel je že prečej pota za seboj, ko ga je pot privedla do nevarnih obronkov Poljuke, kjer se svet v divjih pe-iinlžuje proti dolini Save Bohinjke. * Na takoj-va-nem Parneku ga je zajela tema in mu onemogočila vsako orientacijo. Bleščeča lučka s postajnega poslopja ga je zapeljala, da je krenil z ozke, pravilno speljane steze na nevarno kolovozno pot, ki se zgublja v gozdovju. Zmanjkalo mu je poti in je krenil na desno in v smrt. Padel je čez 100 čevljev visoko steno v prepad. — Ves teden so domači mislili, da se je kje zadržal pri svojih prijateljih. Šele po enem tednu so slučajno našli njegovo truplo, na katerem pa ni bilo nobenih drugih poškodb, razen, vdrtega prsnega koša. Sklepa se ,da je pone-srečni s to hudo poškodbo ležal med pečinami, dokler ga ni smrt rešila trpljena. — Komaj dobrih 150 čevljev od kraja nesreče so delali drvarji v gozdu in bi gotovo nesrečne žu prišli na pomoč, če bi revež mogel klicati na pomoč. Tragična smrt mladeniča je vzbudila splošno sočutje po okolici.
-o——
Delavce popisujejo
Iz Trbovelj poročajo, da hodi okoli po Trbovljah, oziroma po delavskih revirjih Trboveljske premogokopne družbe posebna komisija, ki popisuje vse delavstvo. Namen popisovanja je, da komisija prouči delavske razmere, zlasti z ozirom na zadnje redukcije, pri katerih je -bilo odpuščenih več takih rudarjev, ki so popolnoma brez vsakih drugih sredstev za preživljanje ostali brez dela, medtem ko je več takih, ki imajo še kako drugo možnost preživljanja, ostalo na delu.
-o-
Žrtev strele
V torek 6. junija se je prikazala nad Staro Vrhniko meglica, ki je postala usodna. Že 1 okoli petih popoldne se je bli-. skalo in v hipu je udarila strela, skoro z jasnega neba in švignila v oreh posestnika Franca Trčka, po domače
Prinčka, na Stari Vrhniki. Odtod je šla skozi deblo oreha v zemljo in pod zemljo v hlev, kjer je švignila v prednje noge krave ter jo podrla na tla. Krava se je mučila na prednjih nogah, dokler je ni posestnik dal pobiti. Druga krava, ki je stala v hlevu poleg prve je pa ostala nepoškodovana. Ko je strela poškodovala kravo je švignila v vodovod in raztrgala eno cev, nakar je izginila v zemljo. — Kmetič, kljub temu, da mu je ena krava ostala, trpi občutno škodo.
-o--
Pod vozom
Dva Hrvata sta nedavno peljala proti Ormožu na Štajerskem, voz jesiha. Na strmem klancu pri Pušencih je eden padel pod voz. in kolo ga je vleklo precej daleč s seboj. Našli so ga | travi, le še malo živegn Sumijo, da ime. strto hrbtenico.
-o-
Pogorelcem na pomoč
Ban dravske banovine v Ljubljani Dr. Drago Marušič je naklonil pogorelcem v Dra-šičih v metliškem okraju za prvo pomoč, banovinsko podporo v znesku deset tisoč dinarjev.
-o--
Zlatomašnik Miloš Šmid
V	Solčavi na Štajerskem je umrl dne 8. junija ob 2 uri popoldne tamkajšnji župnik zlatomašnik in duhovni svetnik Miloš Šmid. Rojen je bil pokojni zlatomašnik 13. augusta 1818 v Dobju pri Planini. V mašnika je bil posvečen 22 julija 1878. Kaplanoval je \ 14 letih na sedmih, samih težkih župnijah, ki so zahtevale mnogo telesnega zdravja in moči. Po tako krepki šoli si je sprosil eno tedaj najtežjih župnij Solčavo v koncu Savinjske doline, kjer je potem deloval do svoje smrti, celih 41 let.
-o-
Nesreča pri streljanju
V	Žirih, tako poročajo iz Maribora, je dobil težke in nevarne poškodbe na očeh posestniški sin Franc Osvald. Ko je čistil možnar, je naboj eksplodiral in mu zletel v glavo.
-o-
Nezgoda
Leopold Šerjak, dninar v Ljubljani se je pri tesanju prav nevarno usekal s tesarsko sekiro v levo nogo, da je moral v bolnico.
-o-
Otrok pod brunom
Pri posestniku Janezu Hri-beršku v Zlatoličju, se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje Hiuberškovega triletnega sina. Med igro z drugimi otroci je padlo nanj težko leseno bruno in mu zlomilo tilnik. Stariši se bodo morali zagovarjati, radi nepazljivosti.
-o-
i Širite amer. slovencai
r mtm a "
AMERIKANS,KI SLOVENEC
I lil...................I......i 111(1*1111Jl«1 milium............. min 1 i;'.«-.
Četrtck," 29. junija 1933
| AMERIKANSKI SL'OVENEC
■ frm in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene j^, list v Ameriki.	Newspaper in America.
p* Ustanovljen leta 1891.'	EstabUshed 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-leljkp? in dnevov po praznikih. day and the day after holidays.
ladaja In tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto .....................................$5.00	For one year —..—.......................$5.00
Za pol leta _______„___________________________ 2.50	For half a year —-------------------------- 2.50
Za cetri leta................................ 1-50	For three months ............................ 1.50
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Z a. celo leto _________________________$6.00	For one year --------...------------------------$6.00
Za pol lata _______________________3.00	For half a year ---------------------- 3.00
Za četrt ieta _____________________ 1.75	For three months -------------------------- 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas dd četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.______,__
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.	___
Entered as seocmd class matter November 10, 1925, at the post office at Chicaflo, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	X., _
Rev. H. Br en:
In celo ti moj ljubljenec...
. j
Ko so nesmrtnega Cezarja zarotniki od vseh strani obko- . lili in so se smrtonosna bodala zabliskala v njih rokah, si je on, kot pripoveduje Svetonij, s togo zakril obraz. Junaka, , kakršen je bil, ni bilo strah smrti pogledati v oči. Vajen je bil tega pogleda. Nekaj druzega je moralo biti, česar njegove oči niso prenesle. Med zarotniki je zagledal tudi svojega , nekdanjega ljubljenca Marka.Bruta. Da bi njega ne videl, si je zakril obraz. In zadnji krik njegovega junaškega srca ni bil krik samoohrane ogroženega življenja, ampak krik bolestnega razočaranja nad Brutovo podlo nehvaležnostjo. •'Kaj si, teknon! Celo ti moj ljubljenec!" mu je baje bruhnilo iz srca. Nato se je zgrudil in 23 ran je zakrvavelo na njem.
"In celo ti moj ljubljenec!" x Dva moža sta ovekovečena v teh kratkih besedah. Ve-iemož božanski Cezar in klasičen tip nehvaležnega podleža Marka Bruta Oba sta našla in bosta našla svoje posnemo-vavce. Že iz neštetih plemenitih prsi se je pozneje, in, se bo tudi poslej, izvil kot mira grenak krik in trpka obsodba Bru tovih naslednikov; "In celo ti moj ljubljenec!"
Te dni je privrel iz krvavega srca naše tukajšnje "serne Slovenije, ljubeče hčerke svoje matere, zdaj žalostne. maWe onstran morja. Z neustrašenim drznim čelom se je verfta am&rtškji §|»>ven;ja pomorila že z marsikaterim, zarotnikom, K ki ji j« hf^-l za.-.-'tfif'' tig'jato v njeno verno srce in jo skušal knevfenti U bolj vevn rha evi domovin?; Ko jo n.iTi-'(liTi. tjrfrr-' ... i;i Air. A. '.i "irvv pel' ■ >. ^etuvno razstavo v Chicagi, si'jS črni pajčolan, ki ga n<»,si iz -očutja do matere domovine, potegnila čez oči in bolestno zaihtela: "In celo ti moj ljubljenec Grdimi! Celo tebe moram gledati med tistimi, ki so se zarotili zoper mene! Ne, tega moje oči ne prenesof'
Da, Mr. A. Grdina je bil ljubljenec naše verne domovine matere in njene ameriške hčerke. Kot predsednik K.S.K.J. s1' je osvojih srca obeh ne zlepa eden v istem obsegu kot on. Še. se spominjam, s kakim navdušenjem so ga. pozdravljale naše naselbine ob priliki katoliških shodov, ki jih je Jed nota pod njegovim predsedništvom prirejala. To so bili dnevi naše katoliške renesance, našega katoliškega prerojenja. A. Grdina je bil oče in duša tega pokreta. Verno ljudstvo je zrlo vonj kot svojega apostola. Z nami vred je bilo nemalo razočarano, ko ga je Jednota po drugem terminu vrgla s predsedniškega stola. V tej nezaupnici njemu smo gledali nezaupnico, ki jo je dala sebi, kot katoliška Jednota, Začeli smo rešilo dvomiti o njeni nadaljni, resnično katoliški bodočnosti. A tolažilo nas. je upanje, da i,;o Grclina kmalu zopet na kr> . ki Jednote, ki jo bo znova razgibal, številno, moralno in versko.
V tisti dobi je zaslovelo njegovo ime tudi po domo ini onstran morja. Po dobi naših ameriških misijonarjev pijo-nirjev, se v sta.rokraj.skem katoliškem časopisju ni o nobenem toliko pisalo, kot o njem. Očividno je bila tudi domovina mati vesela, ko je zvedela, da je končno, po dolgem času, njena piekmorska hčerka dobila svojega voditelja, prežetega katoliškega navdušenja, ki ji je začel kuriti kresove katoliških shodov, po katerih ji bo vzcvetela verska pomlad, kot .is njej. In kot mi, je bila tudi ona bridko razočarana v svojih upih, ko je cula, da je oclletel s predsedniškega stola KSKJ.i
Kot ponovnega moža bodočnosti ga je ob priliki njegovega I obiska sprejela in spremljala, ko je filmal njene naraVrie bi- : sere in njene zvesto ji udane otroke, da ob; njih slikah bratom in sestram v daljni tujini zaneti novo ljublzen do rodne grude, tako divne v njenih naravnih krasotah in tako bogate na ; versko-moralnih vrednotah.	!
A zdaj, ko se je framasonska Jugoslavija zarotila proti ka- < toliški Sloveniji in sistematično uničuje, kar je na temelju svojih j katoliških shodov v teku desetletij s tolikim trudom zgradila, — i zdaj, ko se tatinske roke novih gospodarjev stegajo celo po tistih njenih biserih, ki. jih jI je Bog zaupal ini jih je s toliko skrbjo ču- 1 vala ter krvavela zanje,-— zdaj ko sama v senci žandarskih bajonetov niti glasno protestirati ne sme proti vnebovpijočim krivi- ] cam, ki se ji dan za dnem bolj na debelo prizadevajo; — zdaj ko : se na svojem k riževem potu solznih oči ozifa, kje bo našla kakega ' Simona, ki ji bo pomagal nositi križ; — .zdaj k£Kz]&sti od svojih , svobodnih otrok svobodne Amerike pričakuje, da bodo spregovorili odločno besedo v njeno obrambo, — zdaj bo morala od svoje hčerke prvorojenke tostran morja čuti žalostnost vest: "Tisti G*- ■ dina, na katerega sve jaz in ti toliko zidale, se je uvrstil med moje in tvoje zarotnike. Meni izprašuje vest, da te premalo ljubim, tako, kot te hočejo imeti novi gospodarji, malikovavko narodnosti in države. Za nebo izzivajoče ..krivice) ki jih ti trpiš, je gluh in slep. Pravi celo, da je mogoče sedanji režim, ki te je pognal na Kalvarijo, potreben in na mestu.
O, ko domovina mati to zve, si bo tudi ona potegni'.a črni pajČolan čez obraz, da ne vidi svojega Bruta — Grdine. Pridušeno zajokano bo vzdihnila: "In celo ti moj ljubljanec! Celo ti, o katerem sem bila prepričana, da mi bo v težkih dneh Janez Krstnik, ki se ne bo bal mojim trinogom za klicati: Non licet! Ni >qrn dovoljeno! Celo ti, ne le sam mašiš'ušesa mojim vzdihom, zatfek^š oči pred mojimi ranami, ampak bi rad zaprl usta celo moji hc^ki, da bi ne imela besede tolažbe',in protesta zame! O, ni je grenkejše boli, kot je bol matere, ki je v težkih urah trpljenja niti njen otrok ljubljenec ne pozna in ne deli z njo žalosti!"
Zai es, Mr. Grdina, na podlagi Vaših izjav, Vam morete ver-' na domovina mati in hčerka vtisniti samo sramotni pečat Marka Bruta. A jaz in mnogo drugih smo še vedno prepričani, da ste Vi mnogo boljši, kot se zrcalite iz Vaših izjav. Ignorans fecisti, quod fecisti! Nevede in nič hudega hote. •— ste se zaleteli. Načelne katoliške jasnosti Vam manjka o odnošajih vere in narodnosti,-Cerkve in države. Le v toliko je Vaša krivda, ker ste se vpisali V ŠOLO NARODNIH MALIKOVCEV OKROG "AMERIŠKE DOMOVINE". Oni so Vam zmešali prave pojme, ki bi Vam jih narekovalo vsaj dobrqjn verno srce, če že ne premalo izobražena glava. Oni, ki dobro poznajo Vjjš sugestivni značaj in gro-movno borbenost, oni so Vas sramotno izrabili za "pilfer", ker so si svoje lastne puhle glave že razbili, Spričo tega upam, da se bote kmalu spet našli tam, kamor po svojem dobrem, vernem srcu spadate.' Ako se bote pa še nadalje gibali v tem krogu in mu služili za trobento, Vam pa napovedujemo najostrejši boj. Ga ne želimo, z Vami najmanj, a se ga ne bojimo. Sumus amici us -j que ad aram! Ko pride do najsvetejšega, ne poznamo nikakiM prijateljev. Volite! Mi bomo v bojni opierni1 čakali eventuelmf ga poziva: Na fronto! V boj na nož!	/
f ........................... "............................................................." ..............-...........................-M,	____________________i
PRIDITE NA SLAVNOSTNI
JUBILEJ
Kansas City, Kans.
Pred kratkim ste brali v Amerikanskem Slovencu, da bomo pri nas obhajali slovesen jubilej naše cerkve, namreč 25-letnico obstoja naše fare. Takrat so bili vsi povabljeni, da bi prisostvovali redki sla-vnosti. Ne moremo drugače, kakor da še enkrat povabimo vse naše prijatelje sosednjih naselbin, vse naše znance v okolici in vse nekdanje naš:-farane, ki so nekdaj sodelovali pri ustanovitvi naše fare, ali jo pozneje podpirali, da pridejo v nedeljo dne 2. julija k nam v Kansas City, da se z nami vred veselijo praznovanja srebrnega jubileja naše cerkve. — Ob priliki te slavnosti bomo tudi blagoslovili nova slikana cerkvena okna, ki bo-
~—......■■■■■■ 1 —*■.-■■-...------------------ ■. ,'-•■• j
do zelo povzdigovala hram božji, da bo kar prijetno tam moliti. — Ta slavnost bo nekaj posebnega, zato pridite vsi, od blizu in daleč, 'kakor ste bili že zadnjič povabljeni. Na svidenje v Kansas City v nedeljo 2. julija. — Pozdrav.
P.
—~-o—-
NOVICE IZ DETROHA
Detroit, Mich.
Ze dolgo časa ni bilo nobenega dopisa v Amerikanskem Slovencu iz naše naselbin. Ne . vem, kaj dela poročevalec.
Mislim pa, da je zaposlen s . čim drugim, kar je bolj važno.
Rečem pa, da naselbina, brez . dopisov j«? mrtva za javnost.
Zato sem se namenil, da se . bom jaz malo oglasil, i Imeli smo cerkveni piknik, ki se je dosti dobro obnese!, . kljub slabim časom. Tudi cer-
kvenj bazar se je dobro obne-ji sel, še boljše, kakor smo pričakovali. Menda zato, ker je konec te "presnete" prohibici- ] je in se sedaj seveda ni treba i skrivati, -če pijemo ječmenov-ca ki, tako lepo hladi po grlu. ] Poznam pa par možakarjev, -ki ga še ne smejo piti, tako jim j je zdravnik zabičii. — Ali ni } tc smola?!	)
Cerkev sv. Janeza je tako 1 lepo urejena, da jo je kar lepo j za pogledati tako od zunaj, j kakor tudi od znotraj, da smo je vsi veseli. Od zunaj j«ž ves , prostor okrašen z vsakovrstnimi cveticami. Še celo kamelice ali po naše "gomilce" so med < rožami. Veste, vedno kateri , pri fari pojamra, :pa zato vsaj ve kam iti po nje. Brez pelina pa tudi nismo; no, to zdravilo je Pa za moške, če ga sploh imajo v čem namakati. Vrt-narjevega imena vam za enkrat še ne izdam. Ce bi našega vrtnarja radi spretnosti, ki se poznajo na vseh rožah okoli sv. Janeza Vian., hoteli imeti v Chicago ali morda v Cleveland, bi si moral pisec tega dopisa sam kavo kuhati. Nekemu možu, ki si je moral sam kavo kuhati se je zgodilo, da jo je kuhal celega pol dneva, pa je bila še vedno trda. Pozabil jo je bil namreč zmleti in je kuhal kar celo.
Sveto birmo bomo imeli in sicer v nedeljo dne 9. julija. Imamo precej birmancev. Vsega skupaj jih je 90 in sicer velikih in malih. Lepo število, kaj ne.	■'.,
Bral sem tudi dopis ki ga je pisal Mr. Grdina zadnji četrtek. Poznam moža in skoraj nisem mogel verjeti, da bi on, kot nekdanji preds. Kranjsko Slovensko Katoliške Jednote, j mogel kaj takega napisati. Nimam besed s čimer bi ga sicer zavrnil, pa so že drugi storili svojo dolžnost. Toliko pa rečem, če ta mož ne bo odlikovan z redom svetega Save, tudi nobeden drugi ne bo. v ' ■ SlvJ-w«- Pah/criili -O-
KAKO JE IZPADLA CERKVENA SLOVESNOST V
LASALLE
LaSalle, lil
Na stotine faranov in prijateljev cerkve sv. Roka v La ^ Salle, se je udeležilo lepe cerkvene slavnosti, blagoslovitve npvega velikega altar j a v cerkvi sv. Roka in blagoslovitve orgelj, ki se je vršilo v nedeljo ' 18. junija. Program te velike slovesnosti je trajal celi dan in se je zaključil pozno zvečer z veselim plesom v spodnji dvorani.
Posebnost te slavnosti je bil i blagoslov novega velikega ol-; tarja, katerega je daroval cer-. kvi Mr. Vincent Urbanowski 3 iz La Salle. Altar je lepo delo . v gotskem slogu. Spodnji del: s oltarja, miza, je izdelano v le-. pem marmorju in v sredini je 3 krasen vdelan relif zadnje večerje. Vse figure reliefa so le-, po delane v naravni barvi, kar , zelo povzdiguje in uveljavlja - lepoto celega dela. Altarne
stopnice so tudi izdelane v lepem umetnem marmorju iz linoliuma,ki se na pogled prav nič ne razlikuje od pravega marmorja.
Blagoslovitev orgel, ki so bile pred kratkim postavljene, je bila tudi posebnost slovesnosti, ki se je izvršilo omenjeno nedeljo zjutraj. Orgle je blagoslovil Rt. Rev. Justus Wirth, O.S.B. iz St. Bede kolegija. Botri so bili Mr. in Mrs. Frank Bruder, Sr., Mr. in Mrs. Anton Horzen, Mr. in Mrs. Chafles Shimkus, Miss Anne Pelko, Miss Frances Mrzar in Miss Josephine Gergovich. — Slovesna sv. maša, ki se je darovala takoj po blagoslovu orgel, ob 10 uri, je bila z leviti Maševal je č. g. župnik Rev. Father Paschal, kateremu sta asistirala Rev. Father Venzel iz St. Bede kolegija kot dija-kon in Rev. Father George, kot subdijakon, tudi iz St. Bede kolegija.
Po sv. maši se je razvila krasna procesija okoli cerkve, katero je vodil Rev. Father Venzel, ki je nosil Najsvetejše. Procesije so se udeležili vsi duhovniki, verniki in clrugi obiskovalci, ki so prišli na to slavnost od drugod in domača društva. Blagoslovi z Najsv. so bili pri dveh oltarjih zunaj cerkve, katerih eden je bil postavljen poleg župnišča, drugi p h poleg šole.
Po končanih dopoldanskih covkvenih opravi tih se je vršil slovesen banket, katerega se ,je udeležilo veliko število ljudstva in tudi govornikov ter gostov. Med govorniki so bili med drugimi tudi mestni župan H. M. Orr, Father Venzel, Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ iz Jolieta, Mr. Anton Strukel, podpredsednik cerkvenega odbora in Rev. Father Paschal, ki je bil ob enem tudi voditelj in nam je predstavljal govornike. — Vsak govornik se je našemu g.
žVtpnikti fcpu "|yukiOH'i'l.....ž, 4»j«*-
vo, da je komaj par let tukaj v La Salle, pa se že tako dobro pozna njegovo delo, tako v cerkvi, šoli, v društvih in sploh v celi fari. G. župnik, Rev. Fr. Paschal se je govornikom za tako lep poklon tudi lepo zahvalil in zahvalil se je vsem udeležencem, ki so se potrudili vsak po svojih močah, da so to slavnost tako lepo povzdignili.
Zvečer se ie slavnost nada-. ljevala s plesom, katerega se
•	je zlasti mladina veselila, pa i tudi mi starejši, nismo spali,
ko se oglasila poskočna I godba, ampak smo se razvese-. lili iz srca. — Med udeleženci . na banketu so bili poleg mest-i nega župana Mr. in Mrs. Orr, » Mr. in Mrs. Urbanowski, Mr. i in Mrs. Thomas Fenwick in . Mr. J. Zalar iz Jolieta, še več ; posestnikov iz Jolieta, Chica-. ge in So. Chicage ter iz dru-- gih bližnjih mest, katerim
•	vsem hvala lepa, da so se od-i zvali našemu vabilu in tako > prišli med nas ter.se z nami
V gostilni. — Natakar: "Imate pet vrčkov piva, meso in juho. Ali je bila goveja ali svinjska?"
Gost: "Ne vem. Štiri muhe, vem, so plavale v njej . . ."
Žal mu je. — Fantek: Ubogi konjički! — Zakaj pa? Fantek: Ker se ne morejo čohati po glavi!
Šnops ne sme biti pri hiši.
—Mož (ki opazi steklenico, v kateri je bilo žganje, prazno) : "Kdo je izpil žganje?"
Žena: "Jaz sem ga, ker ne trpim tega vražjega šnopsa pri hiši..."
* * »
Po južni. — Gost: "Točaj, plačati!" — Točaj: "Imeli ste juho, govedino z zeljem in krompirjem —" — Gost: "Torej!" — Točaj: "Prosim, kaj
imate še?" — Gost: "Glad." t. * *
Povedal mu je — "Veš, jaz ti ne pravim, da si lump, a če ti kdo clrug reče, bom prvi, ki bo verjel."
* * *
Na sodišču. — Sodnik: 'Dokazano je, da ste kradli drva. Ali ste bili zato že kdaj kaznovani?"
Miha: "Ne, gospod sodnik, do sedaj me še ni nihče zasačil!"
* * *
Dobro jim jo je zasolil —
Pruski poslanik je podal v Carigradu lep in krepek dokaz prisotnosti svojega duha. Bil je pozvan k sultanu. Ko je stopil v dvorano, je opazil, da ni bilo slučajno, pač pa radi : turške ošabnosti zanj pripravljenega nobenega stola. Položil je svoj plašč na tja, sede? nanj in tako mirno razložil naročene mu zadeve, da se je | sultan čudil. Odšel je od mogočnega vladarja brez plašča. Mislili so, da ga je pozabil in ga opozoril. "Ne, ne!" je re-1 sno odgovoril poslanik. "Prus, ki zastopa svojega kralja, ni 1 vajen nositi s seboj svojega
" stola." 1 * * *
Razgovor o grdem stricu. —
Mrica: Cuješ, mamica, ali je
-	ljubi Bog ustvaril tudi našega j strica?
i Mati: Tudi.
, Mirica: No, potem pa se je i moral ljubi Bog zelo smejati,
-	ko je videl, kaj je napravil . . . j * *
Raztresenost. — Ti bom že
, izbil iz glave tvojo lenobo! — . pravi raztreseni učitelj. — Za i kazen boš napisal stokrat: ; 'Jaz sem lenuh', in se boš na-
-	učil vse to iz glave.
-o-
, ilRITE "AMER. SLOVENCA"!
> veselili te redke slavnosti.
i	P-
"TARZAN JN ZLATI LEV"	(41)
fMetiopolAan Newspaper Service)	Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Zdaj ae je skušal izviri iz škripcev. In cutsl je: "Ali. se Ti ne spominjaš dogodka, ki mi je vzel.', moj spomin v Oparju?" Zamorec U stila je odgovoril: "liobro se spominjam." —■ "Glaj," je dejal Esfeban, "na moji poti sem mogno pa-' del in si glavo pretresel in zopet nis je zapur.tU spomin in še nekaj, nič več ne matztr poveriti vašega wassirskega jezika." Zamorec je to povedal svojim ljudem.
Zdaj se ^amprci niso čudili, niih vodja Hstefrsn,, k: se je predstavljal njim za Tarzana ni mogel napraviti nekaterih činov, ltakor jih je napravil Tarzan. Mislili so; da se je pohabil iu. oi v:-— Prišli so v Florino taborišče in Este-ban ukazal zamorcem na4 ga obkolijo in na to naj gre Usula do Flore in naj pove, da je Tarzan prišel no zlato, ki so ga odnesli iz Opa-ra. Na ta nači- je sklenil Esteban četvorici u-krasti in skriti zlato.
Zarnot-ci,. kater« je najela Pipra za svoj načrt so bijii Askari rodu Ko, sto se .VVasirci približali taborišči), je stopilo iz grmovja kakih petdeset Askarov. Wazirec Usula jih j« nagovoril:1 -Mi smo Wazirci in T«tr?an je	Prišli
smo do zlato, ki ste H nam omjčsli. Odložite c-rožj* in podaj*1 ae in vašemu življenju-bo pri-zanešeno." Zamorci so bili tega veseli in so sc. podali. Zdaj so Wazirci začeli odpašati rutnenj kose zlata. . .
H nekemu Askaru, ki je rovoril za silo angleščino pa stopil Est'- ' • mu rekel: "Povej
oeli družbi v taborišču, da so lahko da jih jaz Tarzan pustim pri življenju. Povej jim, da sem onega njihovega človeka, ki se ie predstavljal za Tarzana ubil in da sem jaz Tarzan vedel za vse njune načrte še preje nego so oni zapustili London. Odpustim jim namero me zastrupiti, toda iz Afrike morajo takoj in nikdar priti nazaj. . ."
DENAR
dostavljamo v Jugoslavijo in drufjc države točno in zanesljivo. Denar se dostavi direktno na dom po pošti brez odbitka. Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Lire:
"Za $ 3.00 ............ 150 din Za $ 7.20 ............. 100 lir
" $.5.00 ............ 255 din " $ 14.10 ............ 200 lir
" $ 9.45 ............ 500 din " $ 21.00 ............ 300 lir
" $10.00 ............ 530 din " $ 27.90 ............ 400 lir
" $18.50 ............1000 din " $ 34.75 ............ 500 lir
" $50.00 ............2750 din " $ 69.00 ............1000, lir
" $90.00 ............5000 din " $137.00 ............2000 lir
....Pri večjih svotah dovolimo sorazmeren popust. Pošiljamo tudi v ameriških dolarjih. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD.	CHICAGO, ILL.
Četrtek, 29. junija 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
ai	—~—*........... ..
RESNA BESEDA AMERIŠKIM SLOVENCEM!
s	Chicago, 111.
Opozorjen po članku Rev. A. Urankar-ja na Mr. Grdinov dopis, katerega sem drugače prezrl, blagovolite gosp. urednik priobčiti sledeče vrste.
Strmci sem, da bi take stavke pisal mož, kremenit značaj katoličana, mož, kateri se svojega verskega prepričanja ne sramuje javno pokazati, mož, katerega sem imel priliko prvič slišati na Evharističnem kongresu v Chicagi, ko sem se s tisoči Slovencev čudil njegovemu navdušenemu govoru o katoliški stvari, ta mož, pravim, kateremu so sedanje razmere v Jugoslaviji dobro znane, zapiše, naj si sedanji režim doma sami uredijo, ter, da je sedanji režim celo potreben in na mestu.
Človek božji, ali res hočete tajiti, da se katoličanom doma godi vnebopijoča krivica. Ne bom tukaj našteval posameznih slučajev, ker vem, da Vam; je brezsrčno preganjanje katoliške stvari v domovini ravno tako dobro znano, kot nam drugim. Ali bi Mr. Grdina^ne hotel pojasniti, kako si naj ljudje doma sedanji režim sami uredijo? Kdo jim da prilike za to? Ali ni spregovoril vesede veliki mož, kateremu se imamo zahvaliti, da Jugoslavijo sploh imamo, Dr. Anton Korošec, ko ni mogel več i mirno gledati velikih krivic, ka- ! tere se gode katoliškemu sloven- i skemu narodu; kaj se je zgodilo? : Kot izdajalca domovine so ga > zaprli; madež, kateri bo ostal na jugoslovanski vladi celo zgodovino.
In jugoslovanski škofje, ko jim je vest narekovala dolžnost da so krepko zaklicali, katoličani hočemo svobode in enakih pravic v verskem oziru, pa je po framazonskih vrstah zašumelo tako, da še življenja niso bili varni* ter je malo manjkalo, da jih niso pozaprli. In na stotine drugih, kateri so se drznili le besedo ziniti proti sedanjemu načinu vladanja; ali ne sede sedaj po ječah kot kaki razbojniki. Ali mar ti možje niso bili dobri Jugoslovani? Mar niso vsi , ti ljudje ljubili svoje domovine, | katera jim to ljubezen tako nehvaležno plačuje. In tisk. Ali se sme zapisati besedica proti sedanjemu režimu, da bi se iste ne smatralo kot naperjene proti vladi. Ali ima uboga katoliška para priliko se v organizacijah in društvih posvetovati in ukrepati to in ono? Ali ni vlada vse, kar je bilo katoliškega razpustila in prepovedala. Pa so bili vendar vsi ti tisoči dobri Jugoslovani. Še doma, majhna družina pod lastno streho, zvečer, ko nv-Mjo. da so na varnem, se medsebojno tožijo nad krivico katero težko pnnašfc.jo, pa so imele stene ušesa, pa pride zjutraj žandar in odvedo 2 ali 3 J Člane družine in to samo radi; majhne pritožbe; potem si pa1 naj ti ljudje režim doma sami uredijo.
Ali ni sveta dolžnost vsake vlade, da ščiti, brani in deli enake pravice vsem podložnim? Zakaj pravica na eni strani, preganjanje na drugi. Ali je ta režim na mestu?
Zakaj nam zapirajo duhovščino, zakaj prestavljajo drugo našo inteligenco v zapuščene, zakotne srbske kraje? Ali naše mila slovenska zemlja nima kruha dovolj za svoje lastne sinove? Primorani so zapustiti svoj mili dom, ako nočeš, da si pognan na cesto, ko se srbski uradniki šopirijo in šikanirajo naše ljudstvo na najlepšem delu Jugoslavije, v naši prelepi Sloveniji. Ali naj omenim ubogega slov. kmetovalca, kateremu so. navrgli največjo mero davkov, pa ti žandar potegne zadnji rep iz hleva in zarubi hišo nad tvojo glavo brez vsega usmiljenja, ako ne plačaš davkov o pravem času, ali še naj omenim naše uboge slov. fante, kateri služijo vojaščino v kraju in razmerah da človeka srce boli, če bere njih
pisma, s kakimi podlimi psovkami so obdani; o tem se je že pred leti pisalo. Ali naj torej sedaj z mirno vestjo imenujemo vse to, našo milo, drago, svobodno Jugoslavijo, katera nas je rešila germanskega jarma? Ali je to svoboda, po kateri je tako goreče hrepenel slov. narod? Ali na ta način nismo prišli iz dežja pod kap?
Zato pa, ker je našim dragim v domovini vsaka prilika odvzeta, da bi proti takemu režimu protestirali, je naša sveta dolžnost, da storimo nekaj vsaj mi, katerim naša nova domovina nudi vso ljubo svobodo pod solncem.
Dolgo smo molčali, a upali smo, cla bodo merodajni krogi j pri Jugoslovanski vladi sami ^ spoznali, da tako krivičen re- , žim v sedanjem, civiliziranem času ni na mestu; ker smo se pa v svojem upanju bridko varali, je sedaj skrajni čas, da ameriški Slovenci zakličemo preko oceana, protestiramo z vso ogorčeno dušo proti takim krivicam napram našim sobratom.
Predsedniki katoliških društev v Chicagi so na tozadevni seji pretekli teden sklenili, da se v ta namen skliče protestni shod dne 29. julija zvečer, kjer se bodo sprejele resolucije, katere se ' iodo poslale na dotična mesta. Slovenci pri sv. Štefanu hoče-no na ves glas protestirati, ter lokazati, da obsojamo način edanjega režima v Jugoslaviji; iaj zve vlada v domovini, da za-ledujemo, kaj se tam godi, pomniti jo hočemo, da so kato-iški Slovenci v Jugoslaviji u-n-avičeni do istih pravic, kot jih majo drugi. Mr. Grdina sicer riše, da noben protest ne bo nič coristil; seveda si sami mnogo jspeha ne obetamo, so pač take /rste ljudje nd krmilu, da ni Bog ve kaj za pričakovati, ven-lar naj vsaj naši uragi v domovini zvedo, da čutimo njih trpljenje v teh težkih časih.
Vsaka slovenska naselbina v Ameriki naj bi storila svojo dolžnost v tem oziru, pa bi se mogoče vladi doma vendar odprle oči, da bi spoznala, da ne gre pravo pot.
Omenim še naj, da ta protestni shod ni namenjen proti Jugoslovanski državi ali kralju, ker vsak zaveden Slovenec bo obenem tudi dober Jugoslovan, kateri pripozna višjo oblast, pač pa je namenjen proti sedanjemu, krivičnemu režimu, katerega noben zaveden katoliški Slovenec odobravati ne more.
Ludvik Košnik,
predsednik dr. Najsv. Imena.
-o-
KAKO GA PIJEJO NA GRŠKEM
Neki gostilničar na Grškem je prišel na originalno misel: Njegovi gostje ne plačajo več vina pač pa plačajo okoli 15c za vsako uro, ki jo prebijejo \ gostilni. Med tem časom se gi lahko napijejo, kolikor se g£ upajo nesti.
Slika kaže prizor, ko se je v Rimu podpisoval pakt med štirimi evropskimi velesilami, s katerim so Italija, Francija, Nemčija in Anglija obljubile, da tekom desetih let ne bodo pričele s sovražnostmi. Pri mizi se^i nemški poslanik ven Hassel. Na skrajni levi pa vidimo italijanskega diktatorja Mussolinija.
TRIJE LETOŠNJI LEMON TSK!
DNEVI ' ;
Vsaka nedelja popoldne privabi k nam v Lemont več ali manj romarjev in obiskovav-cev. Tudi ob drugih priliki h pridejo, včasih prav od daleč Vselej smo jih veseli in jjŠtb-imajo priliko, da oprav^Jpri nas svojo pobožnost in se potem pozabavajo v prosti naravi na naših gričih. j.
Toda trije dnevi saJltos posebej določeni za vt^r prireditve pri nas. Saj so'Mti že naznanjeni in javnostim je povabljena od prirediteljev. Vendar je prav, če trn! i od naše strani pride povabilo pred javnost in klic: Dobrodošli vsi.
1.	Prvi tak dan je 4. julij, dan neodvisnosti. T?kr;,< sklicuje k nam v Lemont velik sestanek Slovensko ameriški klub, ki ima v oskrbi obisk naših ljudi na »vslovv.i rar.otavi v Chicagi. Lepa je bila misel, da bi se takrat zbrali naši ljudje tudi v Lemontu in se po domače imeli med seboj. Pričakovati je lepe ulelsž- e.
2.	Dru^i lemontski dan j*3 30. julija, ko prireja Barago".' Zveza svoj in Baragov dan na naših gričih. Tudi ta dan je bi: že objavljen in seveda še bc posebej od vodstva Baragove Zveze. Mi se veselimo tegt dne, ker bo gotovo zopet pc svoje pripomogel do novegt zanimanja za Baragovo stvar Pričakujemo, da se bodo ta krat vsaj bližnje naselbine i obilnem številu odzvale in na polnile z Baragovimi častile prireditvene prostore.
3.	Tretji tak dan bo pa 27 avgusta, kq bo slovesno blago siovljena naša grota ii'.rsk* Matere Božje. Letos obhaj;
: Lurd svoj 75 letni jubilej. Ke : je staven tega še sveto loto z; : 19 stoletnico Gospodove smrt: ■ je vsekako primerno, da se ta • ka slovesnost pri nas prired i O tej slavnosti bo še čas pc i zneje kaj napisati.
Za vse tc in jfcake prilike žt
limo javnost ^opozoriti na nekatere stvari.
Vsak lemontski obiskovavec je že lahko opazil, da je sedaj prvi'naš grič, kjer stoji tik ob poglobljenem jezercu lepa lurška grota, odločen za romarski grič. To je nekako svetišče pod milim nebom. Zato zahteva primerno ■ spoštljivo vedenje na svojih prostorih. Seveda še davno ni dosegel svoje končne urejenosti, dela se neprestano nadaljujejo. Gotovo boste vsi opazili, da je urejevanje od vašega zadnjega obiska precj napredovalo. Še lepše lice ui že sedaj kazala okolica t1 vote, da nas ne tlači že ves mesec silna suša, ki je popalila tam okoli toliko zelenja in cvetja.,. Ako Bog da, se bo dalo polagoma to še nniirs'vilL ■■**#».■	;
Za razne igre, za piknike in take zabave je pa odločen sedaj samo drugi grič, kamor vodi avtomobilska cesta preko novega mostu na drugi grič. Prosimo torej vse naše romarje in obiskovavce, da to uredbo upoštevajo. Ni po tej uredbi prav, ako ljudje postajajo 1 z avtomobili na romarskem ' griču in si dajo ob njih opraviti s poleganjem po travi in z ' raznimi igrami. Naj bi za take i namene vedno šli preko mostu • in se naredili po domače na
-	drugem griču. Prosimo. Kdor si pa hoče ogledati naprave ob
-	groti, naj napravi svojo pot i peš in opravi pred groto primerno pobožnost. Ako hoče po
. svojem obisku pri groti še
-	ostati pri nas, naj si poišče za-bave na oni strani mostu.
Vse one tri dni, ki so biii ■ poprej našteti, bo dopoldne i pri groti sv. maša. Vsaj za ti-, sti čas velja, da je prostor pri
-	groti in ob njej z;ares svetišče, i. Kdor se bo torej udeležil gluž-'- be božje, naj' to stori spodobno in pobožno, kakor ukazuje katekizem za sveto mašo. Naj
LADJA, S KATERO SE VOZI PREDSEDNIK
Mala jadrnica, na kateri se je predsednik Roosevelt (kaže ga puičica) odpeljal s svojo družbo na partedenske počitnice.	^	'
. ostane blizu grote, saj je tam pred groto dosti prostora tudi za izredno velike množice. Naj ne pohaja med službo božjo okoli jezera in drugod po griču. Še veliko manj naj dela kak drugačen nered. Ako bi se kaj takega pojavljalo, bomo morali nastaviti posebne reditelje in nihče jim ne bo smel zameriti, če bodo morebiti tudi strogo nastopali.
Ako je kdo bil že poprej pri sveti maši in se je ne misli u-deležiti pri nas, naj si poišče svoj prostor takoj na drugem griču, ki je odločen za take, ki pridejo iskat k nam zraka in zabava. Nikoli ne sme biti, da bi med službo božjo ljudje prihajali in zopet odhajali od grote in tako motili pobožnost.
Mislimo, da ni nič več ko prav, cla te stvari pravočasno objavimo. Ko bo namreč romarski grič enkrat popolnoma urejen po naših načrtih, in prav tako drugi grič za razne igri; in zabave/je gotovo, da bo naš Lemont postal še vse bolj privlačna točka za romarje in izletnike/Vedno več ljudstva bo prihajalo k -nan in takrat bo treba, da bo vsat dobro vedel, kako se ima pr nas obrniti. Tak red se pa n< more uveljaviti kar čez noč zato ga moramo pričeti že se daj resno uvajati. Prosimo to rej vse naše prijatelje in obi skovavce, da začno pa navodi la takoj izpolnjevati in opozarjajo nanje tudi svoje prijatelje, s katerimi bi utegnili priti k nam.
II koncu pa še enkrat kličemo vsem: prav iskreno dobrodošli k nam v Lemont!
Oo. frančiškani.
TO IN ONO
NOVA UGIBANJA O KONCU SVETA
Ameriški astronom Mac Millan,priznan strokovnjak, je objavil novo domnevo o koncu našega sveta. Dosti avtorjev s Herbertom Wellsom na čelu je pričakovalo, da bo zemlje konec najbrž na ta način, da bo trčila s kako repatico. Mac Millan misli, da je slična nesreča skoraj nemogoča. Veso-ljstvo je preveliko, da bi utegnilo razdreti naše osolnčje katerokoli drugo solnce. Nevarnost je bližja, kakor si mislimo in je tudi znanstveno dokazana. Vse velike zvezde premičnice stalno naraščajo, ker pritezajo nase mimoletače meteorje in drobce izpoclneb-nega železa. S povečanim obsegom dobivajo tudi večjo privlačnost. Naposled bodo potegnile vse manjše premičnice. Ta pojav bo sličen zedinjenju kapljic živega srebra na mizi. Jupiter, največja zvezda našega osolhčja, je itak mogočnejši kakor vse ostale skupaj. Ko bo pritegnil nase tudi našo zemljo kot eno izmed prvih žrtev, bo nadaljeval napade. Vse se bo zaključilo s tem, da bo štelo naše vesoljstvo samo
OBLETmCE
II.
Omenili smo mašniške jubileje svetnih duhovnikov v ljubljanski škofiji. Iz podatkov, ki so izbrani iz Letopisa ljubljanske škofije, lahko vsakdo spozna svojega rojaka in kraj, kjer slavljenec živi.
Objavimo še duhovnike-re-dovnike, kateri praznujejo letos obletnico sv. mašniškega posvečenja.
Biserno mašo bo pel g. Jožef Rome, O. Teut., duhovnik križniškega reda, župnik-vi-kar v pokoju: Rodil se je v Višnji gori 14.novembra 1848. Sv. . mašniško posvečenje je prejel 27. julija 1873. na isti dan kot nadškof dr. Jeglič,
Štirideset let so že duhovniki: P. Janez Krstnik Giordano, O. Cart., doma v Venezia Reale,, Italija, roj. 19. julija 1869. Mašnik od 23. decembra 1893. Živi kot redovnik v kartuzijanskem samo s tanu Pleterje-Št. Jernej.
P. Matej Vidmar, O.F.M.. rojen v Semiču 27. sept. 1870, mašnik od 26. maja 1893. Je katehet v Kamniku, kjer živi v frančiškanskem konventu.
V vinogradu Gospodovem službujejo trideset let:
Aleksand. Martelanc, C.M..
rojen v Barkovljah pri Trstu 25. decembra 1880, mašnik od 27. dec. 1903. Živi v misijoni-Šču Groblje.
P. Kamil Požar, O.M.Cap., rojen v Sv. Petru v Savinjski dolini 16. aprila 1881, mašnik
od 26. sept. 1903. Sedaj je predstojnik, gvardijan, kapucinskega konventa v Škofji Loki.
Letošnji srehrnomarniki redovniki so:
P. Evstahij Berlec, roj. na Se-lih pri Kamniku 13. nov. 1883, mašnik od 14. jul. 1903. Poverjena mu je služba spovednika v frančiškanskem kon-ventu v Kamniku.
P. Pavlin Bitnar, O. Teut., duh. svetnik, dekan-župnik v Črnomlju, rojen v Oticah (Če-hoslovaška), mašnik od 29. ju-nja 1903.
P. Odilon Mekinda, O.M. Cap., doktor bogoslovja, roj. v Cerknici 12. maja 1884, mašnik od 19. julija 1908. Je voditelj novincev v kapucinskem konventu v Škofji Loki.
P. CiprijauxNapast, O.F.M., generalni lektor bogoslovja in jkatehet, roj. pri Sv. Lovrencu jna Dravskem polju 25. jan. j 1884, mašnik od 25. jul, 1908. j Sedaj predstojnik, gvardijan, ; frančiškanskega konventa v Kamniku.
P. Feliks Tavčar, O.F.M., provincijalni definitor, roj. v Mošnjah 10. febr. 1885, mašnik od 14. jul. 1908. Po.učuje varouk na meščanskih šolah v Šiški, biva v frančiškanski rezidenci v Spodnji Šiški.
Vsem želimo: Ad multos • annos — na mnoga leta v čast božjo in blagor duš!
Newburski popotnik
dve premičnici; solnce in Jupitra.
BOLJŠEVIKI ČASTIJO LENINOVO MUMIJO MESTO BOGA
Časopis "Liberty" v New-yorku je objavil razgovor s Troekim. Trocki je pismeno
odgovoril »a: HtavIjfrKj*-.- vpak-
šanja in iprej«! za to težke do-lai*je. Tx-ocki pravi, da je odločno ugovarjal balazamira-nju Leninovih ostankov in zgradbi mavzoleja v Moskvi. Skliceval se je na Lenina samega, ki na noben način ni maral, da bi "spremenili ga po smrti v faraonovo mumijo". Tudi Leninova vdova je mislila s Troekim vred, da bo pomenil Leninov kult vodo na mlin onega verskega prepričanja, ki ga mora zatirati komunizem. A Stalin se je postavil na nasprotno stališče, ki ga je zagovarjal Krasili v duhu plitkega bogoskrunskega ma-terializma, "Nasprotno, — je pravil, — bodo čestilcem dostopni "svetniški ostanki" samo ojačili naše stališče. Naj se prepriča verno ljudstvo, da bodo tudi brezbožniki s pomočjo medicinske znanosti lahko dosegli "čudež," ki se je smatral ipoprej za izraz izredne nadnaravne 'naklonjenosti krščanske Previdnosti."
-o--
ZDRAVNIK — SVETNIK Med zdravniki in občinstvom se v zadnjih dobah mnogokje odpira brezupen prepad. Premostiti ga bo mogla le nadna-
■	ravna ljubezen: karitas. V
■	tem zmislu je nedavno govoril florentinski vseueiliški profe-
; sor Coi'onedi pod naslovom: Zdravniška poklicna etika, lekel je, da te ljubezni v zdravniškem poklicu ne more nobena druga etika nadomestiti. Zdravniški poklic je apostol at, pravo z van je. Zdravnik
mora izvrševati karitas v besedi in dajanju. Vselej mora biti karitas prevladujoči motiv vsega njegovega ravnanja.
Zgled takega zdravnika je dal slavni katoliški klinik prof. Guiseppe Moscati, ki je pred šestimj |eti ,u?nrl v Neaplju. Moscati je do zadnjega
pri sv. maši, iu sicer javno in ne samo v kaki zatišni kapelici; vsak dan je prejemal sveto obhajilo. Svojim učencem ni odkrival samo skrivnosti zdravniške vede, marveč tudi lepoto verskih resnic in življenja po njih. Bolnikov ni zdravil samo v telesnih boleznih, marveč obenem tudi v dušnih. S »posebno ljubeznijo se je zavzemal za reveže in jim delil zdravniško duhovno, pa tudi denarno pomoč. Ko je neki reven inozemski dijak obolel za jetiko, ga je vsak dan obiskoval na njegovem stanovanju, mu nosil sveže robce in odnašal rabljene. Njegov grob neprestano obiskujejo ljudje iz vseh stanov in ga krase s cvetlicami. V teku je prizadevanje, da bi se ,uvedlo preiskovalno postopanje in bi bil proglašen blaženim.
-o-
SREDSTVO PROTI POTENJU NOG
Pravijo, da je proti potenju nog izvrstno sredstvo mlado sveže brezovo Ustje. Zjutraj in opoldne se brezovi lističi v zadostni meri nadevajo v čevlje, ki jih obuješ brez nogavic. Ako to ponavljaš, baje že v treh dneh trajno odpraviš to zlo. Boleča mesta, ki nastanejo na nogah zaradi potenja, minejo, ako jih drgneš z vročo vodo.
"Kjer so na miši broavereki, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega d«* ha, katoliškega ozračja."
j	VABIM
vse znance in prijatelje, da me obiščete na
1. julija - otvoritev slov. gostilne
— SALON —
J,	Obenem se priporočam vsem tistim, kateri obiščete Chicago,
z lepimi čistimi sobami, kopalne, Serviramo domačo hrano. Na čepu vedno sveže pivo. Cene zmerne.
HOTEL RUDOLF ŠROJF
2047 WEST 21 st STREET Tel. Canal 5512 CHICAGO. ILL.
Četrtek, 29. junija 1933
AMERIKANSKI SLOVENEC
UGRABLJENI MILIJONAR IZPUŠČEN
Izpod »Golice
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
Cilki.
"Morda pa zato nečeš povedati, ker je tvoj ljubi?"
"Nimam nobenega ljubega!"
"Tega ti ne verjamem. Da se ne bi dobil fant, ki bi ga zmotile te lepe tvoje oči!"
"Sram vas bodi!"
"Čemu? Ali so lepe oči greh? Fantov pa je dovolj na Dobravi in ne bi nikdar ne pogledal nikdo za teboj? Beži, beži!"
"Gledajo že, pa jim nič ne pomaga!"
"Ali nimaš nič srca, Cilka?"
"Imam, pa ne za vsakega!"
"Samo zanj, kajne?"
"Za koga?"
"I, za onega, za tihotapca?"
"Ali ste obsedeni, gospod!" plane Cilka in porine vroče železo po mizi, da financar komaj umakne prste in ga železo ne opali.
"Vidiš, v pravo sem zadel! Sicer se ne bi bila tako ujezila!"
"Saj pa tudi silite v človeka in ga trpinčite kakor živino! Ali sem mar vaša, da bi vam morala dajati odgovor? Nikar ne mislite, da smo Dobravke tako zabite, da bi nas lahko vsak škric zvijal in krotinčil!"
"Jej, jej, kako si se razsrdila, Cilka! Vidiš, pa si še bolj lepa takale, kadar ti gori v licih kri in se ti bliska iz oči!"
Sunkoma se Cilka obrne, potegne železo raz podstavek in odbrzi v kuhinjo. Financarju se zabliskajo oči, ko gleda za njo, nehote vstane in stori korak; pa postoji, se za hip zamisli, nato pa seže po puško, da bi jo zavihtel čez ramo. A brž mu šine v glavo nova misel, puško odloži ter stopi k oknu. Razgleduje se skozenj, nato skozi drugo in tretje, pa se zopet vrne na svoje mesto nazaj in si prižge cigareto. Solnce sije skozi okno ravno vanj in meče na nasprotno steno senco njegovega obraza, ki ie v obrisu na zidu stegnjen kakor napeto telo mačke, ki miši čaka v zasedi, da ji plane za vrat!
Precej časa se Cilka mudi zunaj. Financar ; 2e nestipen, žapMI M drugo cigareto. Cilke pa še vedno ni. Pa ga vendar ne misli pustiti samega v sobi? Tako lahko sedi vse popoldne, dokler ne pride stari ali pa mati domov! Ali pa celo tisti neješči hlapec Janez, ki mu gleda skozi oči nekam globoko in se zdi, kakor da vidi njegove misli: da mora biti Cilka za vsako ceno čimprej njegova, naj stane, kar hoče! Že se dvigne financar Ivan, da bi stopil in pogledal za Cilko, ker taka prilika kot danes se mu ne bo zlepa nudila, — mati se vedno hiše drže —, ko začuje stopinje v veži in Cilka vstopi z železom.
"Dolgo si me pustila samega, Cilka!"
"Železo sem pihala."
"Kaj bi govorila! Huda si name!"
"Je vseeno, Če sem ali nisem."
"Meni že ni vseeno!"
"Mora že biti, sicer ne bi bili taki z menoj."
"Samo svojo službeno dolžnost vršim!"
"Zakaj pa drugih ni nikdar, da bi nas nadlegovali s temi tihotapci, samo vi vedno hodite in gonite vedno isto pesem!"
Financar molči za hip. Pa se mu zjasni o-braz.
"Tedaj si opazila, da pridem večkrat k vam ko drugi?"
"Kaj ne bi! Že vnaprej se dneva bojim radi vas!"
" "Mati, Cilka ga bode, ne pa tihotapec!"
Sivi, zvesti hlapec je imel bistre oči in kar je Cilkino srce slutilo samo nedoločno, so Janezove skušene oči videle razločno ter so sledile vsakemu pogledu financarjevemu, vsaki kretnji njegovi.
V petek po oni viharni noči popoldne zopet stopi financar v Hribarjevo vežo. Tokrat je sam. A tudi Cilka je sama doma, oče so z Janezom še v njivi, mati so pa šli na Fužino. Cilka si je pravkar pripravila v hiši mizo z debelim kocern in si prinesla jerbas svežega perila ter vroče železo, da prične likati, ko potrka financar in vstopi, ne da bi čakal vabila.
"Dober dan, Cilka!"
"Bog daj!" A niti pogleda ga ne, ker ga je že po glasu spoznala.
"Danes si pa slabe volje, Cilka!"
"Delo imam."
"Pa vendar ne tako, da bi morala biti zato
slabe volje."
Cilka samo skomizgne z ramama. Financar odloži puško in jo postavi v kot ter sede na klop pri mizi.
"Saj smem malo počiti, Cilka, ali ne?"
"Radi mene lahko."
Cilka prične z likanjem, oči niti ne obrne od koca. Financar pa išče za besedo, ali skoro ne more ujeti prave.
"Lepo vreme imamo, Cilka."
"Lepo."
Zopet molk.
"In noči so tudi jasne in svetle."
"Ne gledam; ponoči spim."
Financar pomolči in pomisli.
"Takele noči niso ugodne tihotapcem."
"Ne vem."
V takile svetli noči bi ga človek vsaj spoznal."
"Nehajte že vendar enkrat s temi tihotapci Kaj so meni mari!"
"Morda pa le, Bog ve?"
"Počemu neki?"
"I. tako, nalašč."
Cilka razgrne hodno rjuho čez mizo, da oplazi i nadležnega stražnika.
-Sem ti na poti, Cilka T
"O ne."
Zopet molčita.
"Cilka, daj, povej po pravici, ali ie bil oni tihotapec zadnjič pri vas, ali ne?"
"Stokrat sem vam že povedala, da ne!"
"Pa vendar, morda radi drugih nisi marala? Danes pa sem sam in meni lahko poveš."
"Vam nimam kaj drugega povedati!"
"Lej, Cilka, prav nikomur ne bom pravil, in ne bom te izdal, samo če mi poveš, kdo je bil!"
"Videti bi morala, potem bi lahko povedala."
"Saj si ga videla, vem; samo tajiš."
"Kakor bi v steno govoril človek."
"Da, prav taka si! In vendar vem, da sem na pravi sledi. Povej Cilka, nič se ne zgodi, ne njemu, ne tebi; radi tebe ne!"
Cilka ne odgovori ničesar.
"Sledove njegove sem videl na dvorišču, tam-le pred pragom zunaj, čeprav je bila noč. Težki okovani čevlji so se globoko vtisnili v zmočena
Veselje odseva z obraza Wm. Hamma (na desni), ko je bil izpuščen potem, ko je bila neznanim ugrabiteljem plačana zanj odkupnina.
Tacob Gerend Furniture Co.
704-706 West 8th Street, Sheboygan. Wis.
Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči. Irnarno tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-J — 4080-W.
VELIKI POLETNI IZI§T V STARI KRAJ
pod osebnim vodstvom se vrši na slavnem brzoparniku
AQUITANIA
od >.
CUNARD LINIJE
5. JULIJA '''
Našim potnikom tega skupnega potovanja se nudijo izbrane kabine z modernimi napravami, po našem okusu pripravljena hrana ter mnoge druge posebne ugodnosti.
Karte III. razreda stanejo: do Cherbourga $86.50, do Ljubljane $15.84 več, do Zagreba $17.43 več, do Trsta $100.— Returkarte pa stanejo: do Cherbourga $146.50. do Ljubljane ali Zagreba $182., do Trsta $164.50. Davek posebej.
Pišite nam po letak z vsemi drugimi potrebnimi informacijami in slikami.
////K1£ f,	Vsa pisma glede teh potovanj naslovite na
'pMk	LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service gajf	1359 Second Avenue	Now York, N. Y.
CUNARD LINE
Praktičen molitvenik
ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK
katerega je spisal in sestavil Rev. K. Zakrajšek, dolgoletni misijonar med ameriškimi Slovenci.
Molitvenik "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve.
"Saj ste vendar iskali po hiši, pa ga niste dobili. Ce bi bil notri, bi Vam ne bil mogel uiti!" "Ti si ga skrila!"
"I, kam neki? Saj mora biti vendar odra-stel človek!"
"Še celo visok in močan fant je bil, Cilka." Financar malo pomolči, pa se skloni bliže k
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
O TEM IN ONE3OT
Tiskan z vc|ikim razločnim mastnim tiskom in je pripraven v tem oziru za starejše in mlajše. Lepe pripravne žepne oblike.
VSEBINO IMA SLEDEČO:
Jutranja molitev.	Molitev k Materi v potrebi in ža-
Apostolstvo molitve, K. Srcu Je-	losti.
zusovemu, Posvetitev Materi	Molitev k sv. Jožefu v sili.
Božji, Priporočitev svojemu pa-	Molitev v čast angelu varihu.
tronu, Angelovo ceščenje.	MoJitev k ^ c;rjlu jn Metodu
Večerna molitev.	Molitev fc gy Mohorju Fortu_
Prva sv. ma3a, kratke mašne mo-	natu
_	„ . .	. Molitev pri volitvi stanu.
Tretja sv. masa, v korist vernim dušam.	Molitev otrok za starse.
Blagoslov s presv.. Reš. Telesom. Molitev zako"Skih in staršev-Litanije najsv. Imtna.	Molitev za umirajoče.
Litanije presv. Srca Jezusovega.	Molitev za srečno smrt"
Litanije Matere Božje (lavretan-	Molitev k sv. Barbari za srečno ske). ' smrt.
Litanije sv. Jožefa.	Molitev ko se je duša ločila od
Litanije vseh svetnikov.	telesa.
Litanije sv. Terezije.	Molitev za umrle starše.
Sv. križev pot.	Molitev za umrle sorodnike in
Spovedne molitve.	prijatelje.
Obhajilne molitve	Molitev za vse umrle.
Druge obhajilne molitve	(za boso- r>„c„,:. s ,, ...
ljubne duše).	slovpe ol>haJ''ne blago-
Devetdnevnica v čast presv. Srcu Jezusovemu	Pesmi cerkvenega leta: adventne,
Molitve in psalmi k Mariji Poma-	teTove.' Ve,ik°n°'ne
Raj.
Molitev k prež. Devici zoper hude	Mar'iine Pesmi,
misli.	Razne pesmi.
NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKU SO:
Elegantno vezan v pristno moroško usnje, vatirane plat- "J OC nice z zlato obrezo stane ..................................................
Elegantno vezan, pristno moroško usnje, gibčne platnice <JJ"| AA zlato obrezo stane .................................................................V? -L •\J\J
Vezano v umetno usnje, z zlato obrezo ....... ..........................$0.75
To je molitvenik, ki ga slovenski katoličani lahko rabijo ob vseh prilikah in za vse slučaje.
Naroča se od:
Knjig^p^Amerikanski Slovenec
1849 WEST i&fj^lpeV.	CHICAGO, ILLINOIS
V <>()<X>0<)«K>0O0W>0O<><M>OOOOOO'
SKRIVNOST ELEKTRO-
MAGNETSKIH VALOV
Odkar živi človeški rod, so njegovi najboljši skušali doumeti uganko življenja. Marsikaj je odkrila znanost, kar se je zdelo še pred kratkim časom nemogoče. Kar je našim očetom bilo samo izrodek najbujnejše domišljije, marsikaj tega je znanost danes uresničila. Le pomislimo na drzni poskus inženjerja Wilkinsa, da pojde s podmornico na Severni tečaj, in na ogromne zrakoplove in letala, ki morejo obleteti vso zemljo. Skrivnost življenja pa je ostala še vedno velika tajna.
Sedaj poročajo, da se je švedskemu inženjerju Egonu Molerju posrečilo, odkriti elektromagnetne valove, ki imajo na živa bitja in na rastlinstvo čudovito moč. Ing. Moller ima svoj dom in laboratorij v Alstru na Švedskem. Poskuse pa je delal v kopališču Sydney v Avstraliji. Posrečilo se mu je s pomočjo elektrike zadržati na morju ribe, da niso mogle do obale. Valovi električnega polja, ki ga je ustvarjal s svojimi aparati ing. Moller, so morske volkove, sipe in druge morske živali kaj ohromili. Poskusi z izmeničnim tokom so pokazali, ds vplivajo tudi na življenjsko irdejstvovanje celo največji!: morskih volkov. Školjke, ki so bile v območju Mollerjevih električnih valov, so se takoj same od sebe odprle. Tudi rastline in morske gobe so takoj reagirale na dražljaj, ki ga je povzročal električni val.
Primerna dolžina električnih valov je krepila cele organizme kakor tudi posame-: an© celico. Rastline, ki so bile
I izpostavljene električnim va-| lovom, so se razvijale mnogo hitreje kakor pa druge rastline iste vrste, katerih pa električni valovi niso dosegali.
Na podlagi svoijh poskusov je ing. Moller ustvaril svojo teorijo, češ, da so celice človeškega in živalskega telesa tudi živi organizmi. Vsak teh organizmjov posreduje življenjsko gibanje, čeprav sam ostaja nespremenjen. Zato bodo njegovi električni valovi lahko vplivali na sposobnost teh življenjskih celic, ter jo bodo ali zmanjševali ali pa krepili. Moller trdi, da življenje celic obstoji iz električnih tresljajev. Gre pa še dalje ter se peča z vprašanjem prenosa misli. Električni tresljaji morejo povzročiti, da se misel iz človeških možgan prenese na drugega. Po Mollerju namreč človekova misel ni drugega kakor nekaj električnih tresljajev, ki gredo v vsemir kakor radio valovi. Ce te tresljaje iz možganov enega človeka sprejmejo možgani drugega, je s tem dosežen prenos misli od človeka na človeka.
Brez dvoma je ta trditev ing. Mollerja skoro več kot fantastična. Vendar moramo reči, da uspeh pri poskusih z njegovimi električnimi valovi pomeni lahko za znanost velik napredek. Ne bo se mu sicer posrečilo z elektriko prenašati skrivnost človeških misli in je tudi vprašanje, če bi to bilo sploh mogoče, vendar je gotovo, da bodo ti poskusi na drugih poljih rodili blagodejen sad. Najvažnejši so Mollerjevi poskusi, z elektromagnetični-mi valovi vplivati na žive organizme. Zato bo njegovo odkritje elektromagnetskih va-Jov posebno važno pi*i vprašanju zatiranja raka. Ce imajo ti valovi res tak učinek na organizem, kakor poročajo na podlagi povedanega o Mollerjevih poskusih, bo pač mogoče s po-močo teh valov zatirati abnormalno razvijanje posame-
»'XVyOOWXKHVMXMXKKWOOOOOOO'/
znih celic v človeškem telesu, kar mi imenujemo rak. Tudi na drugih poljih bo mnogo možnosti, da se ti elektromag-netski valovi koristno izrabijo. Nekateri so mnenja, da bo mogoče z njimi Vplivati na rastlinsko rast v taki meri, da bo v območju teh valov rastoče rastlinje kje na skrajnem severu uspešno rodilo svoje sadove, četudi je bilo prenešeno morda iz južnih krajev. Elek-tromagnetski valovi naj bi južnim rastlinam, presajenim na sever, nadomeščali južno podnebje. Tako bi bilo mogoče na severu gojiti južne sadeže in južna žita prav s pomočjo Mollerjeve iznajdbe. Posledice bi bile ogromne.
Kdo ve, če se res ne bližamo časom, ko bo človeški um mogel regulirati po mili volji tudi podnebje, saj je Edison malo pred svojo smrtjo (1932) dejal, da smo na polju elektrike šele v početkih in da je vse ogromno njeno področje skoraj še popolnoma neznano.
-o-
NEPRIČAKOVANA NAJ-DBA
Vsa Švedska stoji pod vtisom najdbe, ki se je posrečila 42 letnemu posestniku Jensso-nu v bližini švedske fare Kropp na Gotlandu. Tam ima Jensson vrt, ki ga je začel spomladi prekopavati. Nenadoma je zadel na trd predmet v zemlji in misleč, da ima pred seboj kamen, ga je hotel razbiti. Ko pa je kopal okolu predmeta pol ure, se je prepričal, da stoji v zemlji pred njim trdna posoda, :pol metra visoka in tričetrt m široka. Dvignil jo je, jo odprl in ko je odstranil pokrov, so se mu prfd očmi zableščali diamanti.
Poleg njih je bilo v zaboju polno zlatih verižic in draguljev iz najžlahtnejših kamnov; več srebrnih križev, z žlahtnimi dragulji okrašenih posod, benečanski porcelan in drugo. V posebnem predalu pa so bili skriti zlatniki, po številu 378 novcev.
Jenssonu je takoj šinilo v glavo, da mora biti zaklad, ki ga je našel, silno star. Kos zemlje, kjer ga je izkopal, je bil namreč že več sto let v posesti njegove rodbine, kakor pomni srečni najditelj, že od 17. stoletja. Kmalu je prišla k najditelju komisija. Nar. muzeja iz Stockholma, ki si je ogledala najdbo ter ugotovila, da so posamezni predmeti, ki jih je našel Jensson, nadvse plemeniti izdelki gotike, med drugim tudi kosi, ki !izv!irajo iz 12. in 13. stoletja. Konec konca so razskovalci dognali,„ da vsebuje zbirka 378 kosov iz zakladnice švedskega kralja Gustava Adolfa. Spomnili so se tudi tega, da je izginil pred približno tristo leti zaklad Vaze, ki je bil takisto v rokah iGustava Adolfa. — V zmedah, ki so nastopile po njegovi smrti, je zaklad izginil in kljub ponovnemu iskanju ga niso nikoli našli.
Nar. muzej v Stockholmu je sklenil pridobiti najdbo Jenssona ter jo oznaniti za narodno svetinjo. Najditeljska nagrada Jenssonu pa bo tako ogromna, da mu gotovo ne bo več treba obdelovati zemlje. Živel bo lahko kakor velik gospod do svoje smrti brez dela.
--o-
Tako vzgaja film
Iz Nove vasi pri Mariboru je šla nek« gospa, ki je imela v ročni torbici nekaj tisočakov denarja. Nenadoma je planil od zadaj za njo mlad fant, ki je nič hudega sluteči dami naglo iztrgal torbico s tisočaki in zbežal. Fanta so prijeli in je menda izpovedal, da je taka junaštva videl v filmu.