Naročnina mesečno ti Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletne 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitve je v Kopitarjevi aLfe/DI Telefoni uredništva: dnevna slu itn« W59 — vožat 299», "994 la 3*94 Izhaja vsak dan ajutrnj. razen ponedeljka in dneva po praznika ček. račun: Ljubljana št. 10.b50 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79* U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 ■ Premirje v Avstriji Vsak dan slišimo od najrazličnejših prerokov. da se v Avstriji »zopet nekaj pripravlja«. Ni še točno določeno, talko govorijo, lcdo naj tokrat vprizori notranji punt pri naši sosedi, ali komunisti, ali rjavosrajčniki, ali oboji združeno. Tudi Heimwehru, ki da jo baje že sit »klerikalne komande«, pripisujejo uporne namene, ki naj izbruhnejo še tekom tega meseca. Takemu prerokovanju ne moremo verjeti, ker so tako rdeči kakor tudi rjavi srajčniki pri obeh preteklih pmitih pokazali tako malo poguma in tako mailo vztrajnosti, da M bila predrznost, če bi trdili, da ga jim je fe ostalo za morebitno ponovitev spodletele vstaje. Pri nas na uredništvu se je zglasil očividec zadnjega rjavega punta v Avstriji in je, povedal, kako emešno je bilo gledati nilečnozftbe mladiče z jeklenimi čeladami na glavah, ki bi bili radi igledali marcijalno, a eo bili le preveč pobalinski ter opasani vsenaokrog z ročnimi granatami, kako so pridrveli v celih gruč-ih olgar»kega poslanika na našem dvoru g. D. Kjo-sejvainova iiu ostalega osobja bolgarskega poslaništva, kd eo nas spremili na postajo Ob priliki odhod« v Sofijo. Odšlo na6 je dvajset. Zastopan: so vsi ljubljanski, zagrebški in belgrajeki dnevniki. Vodi nas g. Denič iz PreSbirojm z nami je pa tudi simpatični naš tovariš z bolgarskega poslaništva g. Tolčev. Železniška uprava nam je za to priliko dala na razpolago poseben vagon I. razreda. Vožnja je bila čisto prijetna, posobno skozi Šumadijo, ki nas je s svojimi polji in goricami spominjala na naše Slov. gorice. Popoldne smo prišli v Niš, odkoder smo takoj nadaljevali pot 6lkozi divje-roniantično sičevačko sotesko proti Curibrodu, kamor smo prispeli zvečer. Prestopili emo v drugi vagon, vlak pa je prevzelo bolgaireko osobje, ki nam je šlo pri veeon zelo na roko. Bila je že temna noč, ko smo pri-vooili do meje. Topel spomin še na dom, domovino in že amo na bolgarskih tleh. Po polurni vožnji je bolgrska obmejna postaja Dragomian. Vsa v zelenju in naših ia olgarskih zastavah. Na peronu ee stieka velika množioa prebivalstva. Navzoči so tudi zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti in naši tovariši iz Sofije Genadijev in D. Božinov, ki eo nas toiplo pozdravili na bolgarskih tleh. Tovariš; iz Sofije eo nam priredili v žeiezniSki restavraciji zalkusko. Tu so nas pozdravili tamošnji okrajni načelnik, dragomanski župan in D. Bojanov. Vsi govorniki so v svojih govorih povdar-jtaJd veliko veselje bolgarskega naroda, kd bo naslednjega dne — 27. septembru — na isti postaji pozdravil kraljevsko dvojico tar poaivali naše in bolgarske časnikarje, da naj delamo vedno na to, da bo za nas lepša bodočnost, kakor je pa 'bila preteklost Za pozdrave se je zahvalil g. Jutreša iz Zagreba. V takem prazničnem razpoloženju smo nadaljevali pot proti Sofijd. Sofijski tovariši eo »ee izredno dobro organizirali za naš prihod, že v viaiku smo wi dobili listke z označbo hotela, kjer amo imeli na razpolago pripravljene sobe. Skoro ■wsi srno v novem, modernem holetu Koruereijal. V Sofijo smo prišli Ob 11 zvečer. Tu nas je pozdravil šef bolgarskega tiskovnega urada D. Hristov. — Na postaji je bilo navzočih tudi veliko sofijskih časnikarjev, med njimi tudi naš sofijski poročevalec. Pozdravil nae je tudi tiskovni ataše na našem poslaništvu g. dx. Jevtič. Z veliko težavo smo se prerinili skozi množico, ki nas je navdušeno pozdravljala, do avtomobilov, s katerimi smo ee odpeljali v hotele. Ze ob tej priliki smo opazili, kako bogato so okrasili Sofi.jčani svoje mesto za prihod naše kraljevske dvojice. Radi utrujenosti smo večinoma legli k počitku. Naslednjega dne, 27. septembra, emo ob 9 odšli korporafcivno na dvor. Tu smo ee vpisali: v dvorske knjiga. Od tu smo 6e napotili v tiskovni urad teT smo oficielno obiskali D. Hristova v njegovem uradu. Po končani seji min. sveita nas je takoj sprejel v svojem kabinetu zunanji min ist or g. Batolov. Min. Batolov nam tokrat ni dal kake posebne izjave ter je samo povdajjal, da stoji ves bolganski narod pod vtisom pričakovanja prihoda našega kralja, da ee vse raduje, da je do tega obiska prišlo ter da se bodo z njim naši medsebojni odnosi še izboljšali. Min. Batolov ee je dal nato z nami tudi slikati. Preostali čas do kosila smo nato porabili za razgledovamje mesta. Ko emo tako hodili po ulicah, emo še-le mogli opaziti, kako praznično je okrašena Sofija. Vse to opisaiti je sploh nemogoče. Saj je ni hiše, ki bi ne imela kakih posebnih okraskov. Bolgari so ee tu pokazali pravi mojstri. Raz vseh hiš se vijejo naše in bolgarske zastave. 6e posebno lepo so pa okrašena razna ministrstva. predvsem vojno ministrstvo ali kakor ga bratje Bolgari nazivajo ministrstvo na vojnata. Tu je zastavica poleg zastavice in vse vihrajo v prazničnem razpoloženja Z zastavami io zelenjem so pa okrašene tudi vse trgovine, vsa prevozna sredstva. Raz balkona vise tudi krasne preproge. Od dvora, pred katerim je postavljenih deset visokih stebrov, na katerih so pripete dolge naše in bolgarske za-irtave in na katerih eo pritrjene začetne črke naše in bolgarske kraljevske dvojice, so po vseh ulicah do železniške postaje venci iz zelenja in prepleteni z žarnicami. Na glavni ulici so postavljeni tudi krasni slavoloki. Pričakoval sem, da bo mesto lepo okrašeno, ali kaj takega ni nihče predvideval. Tovariš iz Sofije mi je pripovedoval, da vihra v Sofiji te dni »koti pet tisoč jugoslovanskih zastav in zastavic. Pravijo, da Sofija ni bila tako niti ob priliki poroke kralja Borisa okrašena. Iz provinci je so bili pojačeroi vsi vlaki radi množic, ki so prihajale v Sofijo k sprejemni' naše kraljevske ^dvojice. Vsi hoteli eo zasedeni ter v njih ni mogoče dobili sob. Od kosila pa do štirih, za katero trro je bil na- Ljubljanska občinska seja povedati prihod našega kralja in kraljice, m preostaja lo dosti časa, ker so prišli po nas že otb treh avtomobili, s katerimi smo se odpeljali na postajo. Ko smo se tako vozili po 6lranskih ulicah — glavma ulica je bila že ob treh zaprta m ves promet — smo videli samo to, kako se pomikajo od vseh strani ogromne množice naroda na glavno ulico, kjer so zavzemale določene prostore. Tu je bila vsa šolska mladina pričenši od ljudske šole pa vse do do vseučilišča, uradiništ-vo — tega dne po nalogu naučnega ministrstva ni bilo šolskega pouka ter se tudi po državnih uradih ni delalo — meščanstvo, kmetje ,kmetice v pestrih narodnih nošah. Na uliicah je bila vsa Sofija ter cenijo vseh ljudi, ki so se udeležili sprejema na 200.000. Vse je hotelo dobiti lepša mesta, da bo od blizu videlo našega kralja dn kraljico. Po eni strani je delalo špalir vojaštvo. Pri sprejemni je sodelovala vsa sofijska garnizija in to vse vrste orožja, Na železniški postaji, na peronu, je bila postavljena častna četa, ki eo jo tvorili vojni akademiki — Bolgari jiim pravijo junkerji — s svojo godbo, Tu je bila zbrana vlada e predsednikom g. Georgijevom na čelu, generali teta, diplomatski zbor, noši in bolgarski Časnikarji, razni filmski operaterji in naša kolonija v Sofiji. Pred železniško postajo je pa bila kraljeva ga.rda. Prihod nagega kralja je bil napovedan za četrto uro. Igranje bolgarske državne himne vojaških godb nam je napovedalo prihod carja Borisa in carice Ivane. Na postaji je vladala grobna tišina. Cula so se samo ostra vojaška povelja. Oim je stopil car Boris ob tri četrt na štiri na peron, je godba vojnih akademikov internirala najprej paradno koračnico, nato pa bolgarsko državno himno »Sumi Marica«. Car Boris, v generalski uniformi, je najprej pregledal častno četo ter je svoje bodoče oficirje pozdravil z vzklikom: Zdravejte, gospoda 1 (navadne vojake pozdravi z vzklikom: Zdravejte, junacil) Vojni akademiki so odgovorili kakor iz enega grla: Zdrave želajem, Vaše Veličestvo! - zatem pa z vzkliki: Hura, hura! Malo pred četrto uro ee je pojavila nad železniško postajo skupina bolgarskih vojaških letal, ki je spremljala dvorni vlak naše kraljevske dvojice od Nišfke banje pa vse do Sofije. To je bil znak, da prihaja vlak z visokimi gosti. Par minut zatem, točno ob štirih, pridrvi dvorni vlak z dvema , lokomotivama, ki sta bili zaviti v bolgarske in naše | zastave na sofijsko postajo. Vojaška godba je takoj zaigrala našo pozdravno koračnico, nato pa našo himno: Bože pravde. Po medsebojnih pozdravih je naš kralj obšel častno četo, nato mu je ia bolgarski kralj predstavil vse navzoče velike dostojanstvenike. Istoitaiko naši kraljici. Ko ee je nato naša kraljevska dvojica pojavila iz dvorske čakalnice pred železniški postajo, so zaigrale vse vojaške in ostale godbe našo državno himno, vse vojne eddnice so jim pa j izkazale vse vojne časti, ki se izkazujejo suverenem. Tega pozdravljanja in navdušenja množi.^ človek, ki je to sani videl, ne bo mogel pozabiti. Po ulicah se je čul samo en pozdravni vzklik: Hura, hura! in sviranje vojaških godb. Naš kralj ee je vozil v odprtem avtomobilu z bolgarskim kraljem, za njima obe kraljici, nato kraljevo spremstvo, v katerem je bil tudi g. ing. Ciril Dimnik, ravnatelj dvornih lovišč, nato pa mii, časnikarji. Kraljevski dvojici sta se odpeljali takoj v sofijski dvorec, kjer je bil serviran čaj, po katerem se je naito vršil defile celokupne sofijske garnizije v popolni opremi. Bolgarska vojaka je defilirata pred olbema vladarjema pred balkonom sofijskega dvorca. Pred dvorom, v bližini balkona, na katerem sta bila oba kralja in kraljici ter bolgarski vojni minister, je bilo določeno mesto za časnikarje. Revija čet, ki je trajala dobre pol ure, je napravila na vse najlepši vtis — ko eo se posamezne čete bližale balkonu, eo pozdravljale našega kralja s krepkimi »hurac-klici, ki so jih prevzemale čete, ki so za njimi prihajale. Pred dvorom je bila velika množioa naroda, ki je stalno vzklikala naši kraljevski dvojici. Gneča je bila tolika v vseh ulicah, Iri vodijo k dvoru, da je moral biti ustavljen ves promet. Policija na konjih je komaj vzdržavala red- Naslednji dam smo časnikarji porabili za razgledovanje mesta, za razne obiske. Opoldne in zvečer se pa vrše na čast naših časnikarjev razni banketi. Snoči je bil na dvom tudi velik sprejem, na katerega smo bili povabljeni tudi mi. Sprejema se je udeležilo nad 000 oseb. Kralj Boris je vodil našega kralja po dvoranah ln mu predstavljal osebnosti. Navdušenje sofijskega meščanstva še vedno traja ter se stalno zbirajo pred dvorom velike množice in vzklikajo naši kraljevski dvojici. Sploh tu vse govori samo o tem visokem in zgodovinsko važnem obisku, ki naj prinese bratskim in sosednjim državam srečnojše dni. To željo izražajo sedaj tu vsi. Odhod našega kralja je predviden za jutri dopoldne. Taikoj po njegovem odhodu nas bo sprejel predsednik vlade Georgijev, za njim pa zu-nanjS minister Batolov. K/r. Francija odslavlja inozemske delavce 840.000 tujih delavcev je brezposelnih Tndi v Franciji se je pričela javljati brezposelnost, in sicer v vedno ostrejši meri. Zato so pričeli v velikih množinah odpuščati inozemske delavce. ki so skozi 15 let bili zaposleni v Franciji, ki jih je rabila v času, ko je njej sami zaradi velikih vojnih izgub mankalo delovnih moči Po podatkih delovnega ministra Marqueta je v Parizu 156.206 Francozov brezposelnih in 230.000 tujcev. V provinci je položaj Se slabši. Po istih podatkih je nezaposlenih 840.000 Inozemskih delavcev in 325.434 Francozov. V Parizu pride torej na 16 francoskih brezposelnih 23 inozemskih, v provinci pa na 100 inozemskih 38 francoskih delavcev brez dela. Ker se policija boji. da se med brezposelnimi ne bi pričeli nemiri, ki jih organizirajo v prvi vrsti komunisti, je pričela deportirati tuje delavce čez svoje meje. Ravno te dni je bilo poslanih v domovino zopet 2000 Poljakov, ki so delali v severnih premogokopnih revirjih. Ljubljana, 2. oktobra Danes ofc 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta, ali kakor se po novem imenuje, mestnega sveta. V imenu 3>anske aprave je seji prisostvoval inšpektor dr. Guštin. Predsedstveno poročilo Župan dr. Ptic je v svojem poročilu najprej omenjal 20 letnico obstoja Mestnega pogrebnega zavoda, ki kaže velik napredek in predstavlja za občino lepo uspevajoče podjetje. Spomnil se ie nato 50 letnice podjetnika Franca Medica, Ki je v razne namene poklonil že znatne zneske. Z izredno toplimi besedami se te spomnil smrti generala Rudolfa Maistra. Dalje se je župan spomnil smrti obrtniškega organizatorja Josipa Rebeka in smrti znanega zobozdravnika in prijatelja mladine dr. Alojza Prauuseisn. Nato je zaprisegel novo imenovanega člana občinskega sveta g. Josipa Ambrožiča. Za tem je podal zaobljubo novi ljubljanski meščan Teodor Korn, ki se je ob tej priliki zahvalil občinskim svetnikom za odlikovanje. Prestavitev smodnišnice Tavčar je nato podal poročilo finančnega odseka. Najprej je poročal o prestavitvi smodnišnice z Ljubljanskega polja v bolj oddaljeno okolico Ljubljane. Vsi stroški, ki jih bo morala mestna občina plačati, bodo znašali dva milijona in pol. V nadomestilo za to pa dobi vojaški svet na Ljubljanskem polju, ki meri 9600 kvadr. metrov, ter dosedanja poslopja smodnišnice. To, (kar bo mestna občina prejela, je vredno približno milijon dinarjev. Stroške za napravo smodnišnice bo morala občina plačevati v daljšem roku, deloma pa sc bodo stroški krili tudi z donosom prirastkarine, ker bo vrednost poslopij in zemljišč na Ljubljanskem polju zaradi premestitve smodnišnice naglo po-rastla. Predlog finančnega odseka je potrdil tndi g. župan, nakar je občinski svet predlog sprejel. Nov pravilnik o prirostkarini Tavčar je nato poročal o novem pravilniku i pobiranju prirastkarine, oziroma novelizaci-ji naredbe. Pravilnik v nova obliki bistveno sicer ne spreminja dosedanjega načina prirastkarine, ima pa nekatere važne spremembe. Predvsem se bo priraetkarina sedaj pobirala tudi pri prenosih pri prisilnih dražbah, medtem ko dosedaj tega ai bilo. Od prirastkarine sta oproščeni društvi >Sokol< in »Rdeči križe. Rebek se zavzema za drugo novelizacijo. Glavna njegova zahteva je, da se obdrži oprostitev prirastkarine pri prenosih na dražbah. To podpira tudi Sevnik, ki je zlasti proti temu, da bi se mnogokratnik izračunaval po zlati valuti. Novo noveJizacijo brani dr. Fettich, Tavčar pa poudarja, da bi predlogi Rebeka in drugih upropastili mestno prirastkarino, ki sedaj prinaša 900.000 DiUj potem pa le še kakšnih 500.000 Din. V načelu je bila novelizacija pravilnika sprejeta soglasno, v podrobnostih pa z vsemi proti 3 glasovom. Na predlog finančnega odseka je občinski svet ugodil vsem pritožbam zaradi predpisa prirastkarine, razen eni. Pri-rastkarina je bila odpisana tndi šišenskemu »Sokolu«. Odklonjena je bila pritožba »Croa-tie« zoper odmero 50 odst. občinske doklade v državni dopolnilni prenosni taksi. Občinski svet je sklenil, da se proda Josipini Bahovčevi 720 kv. metrov mestnega sveita. Nakup tramvajskih vozov Tavčar je nato poročal o pogajanjih med opatijsko cestno železnico in ljubljansko Malo-železniško družbo glede nakupa 20 tramvajskih vozov. Ponudba je zelo ugodna, saj bi vseh 20 voz veljalo komaj tri četrtine tega, kar je veljal en nov voz. Na predlog finančnega odseka je bilo sklenjeno, da mestna občina (ne Malo-žedezniška družba) te vcmore res kupi. Poročevalec je poudarjal, da je ta sklep prva lastovka, ki oznanja bodoča celotni prevzem Ma-loželezniške družbe po mestni občini. Naknpi mestne delavske zavarovalnice Mestna delavska zavarovalnica je sklenila nakup 12.000 kv. metrov sveta v Poljanski dolini v Srednji vasi, za katerega bo plačala dvema posestnikoma po 2.50 Din za kv. meter. To zemljišče bo porabila za počitniško kolonijo. Dalje je za okrevališče članov sklenila nakup posestva Antona Pogačnika v Otočah, za katerega plača 315.000 Din. Formalno pa kupi obo. je posestev mestna občina. Na predlog finančnega odseka je občinski svet obe kupčiji odo-bril. Mestni občinski svet je Sklenil, da se od-pišejo razne neiztirljive najemnine, športnima kluboma »Iliriji« in »Primorju« pa se odpiše dolg za porabljeno vodo, sa dobavljeni koks in za navrtalna dela. Poročilo gradbenega odseka je podal ing. Debevc. Poročal je najprej o zbiralnih kanalih v šiški, na Ambroževem in Vrazovem trgu. Te kanale bo napravila tvrdka inž Dukič za ceno 459.000 Din in sicer do konca leta 1935. Občina bo tvrdka stroške plačevala v obrokih. Predlog odseka je Ml sprejet. Na vrsti so bile razne prošnje za parcelacije, ki so biile vse ugodno rešene. Banska uprava je zavrnila vse predloge mestne občine glede zemljišč za zgradbo bodoče IE. gimnazije ter je zahtevala zemljišče na pekovskih njivah, čeprav je bila bežigrajska javnost tndi za to, da se gimnazija zgradi v gramozni jami. Mestni občinski svet je sklenil tedaj, da ee za zgradbo gimnazije odstopi 6000 kv. metrov veliko zemljišče na pekovskih njivah. Rado Hribair je nato poročal o pogodbi med mestno občino in električno zadrugo za šiško za nakup električnega omrežja in transformatorskih postaj. Ta pogodba je za mestno občino zelo ugodna. Do 1. januarja 1936 izroči zadruga mestu vse svoje omrežje za kupnino 1,350.000 Din, ki se plačujejo v obrokih. Zadruga pa prispeva mestni občini znesek en milijon dinarjev za zgradnjo ubožnega zavetišča v šiški, ki ee mora zgraditi do 1. 1942. K temu zavetišču bo morala mestna občina sama _ prispevati še en milijon dinarjev. Mestna občina pa mora prevzeti brez izpita in pragmatično vse- dosedanje nostavljence zadruge. Za to zahtevo ee je zavizel posebno obč. svetnik Podiboršek. Predlog odseka je bil nato soglasno sprejet V imenu zdravstvenega odbora je dr. Ti čar poročal o odstopa šentpeterske vojašnice za razširitev bolnišnice, za kar se zavzema upravnik bolnišnice dr. Radman. Dr. Tioar je v svojem poročilu zavzel odklonilno stališče zdravstvenega odseka, češ, da ljubljanska občina noče prevzeti moralne odgovornosti za tak neprimeren način, razfifritve bolnišnice, ker potem izgubi tndi upanje za bodočo veliko bolnišnico in tudi za popolno medicinsko fakulteto s kliniko v Ljubljani. Poročevalec se je izrazil, da mestna občina načelno odklanja odstop vojašnice. Njegov predlog je občinski svet soglasno sprejel. Na vrsti so bili še razni samostojni predlogi, nakar se je vršila kratka tajna seja. Na dnevnem redu so bila razna osebna vprašanja, kakor napredovanja itd. Večino razpisov pa je že sistiral svojčas g. žnpan, tako da je postal večji del dnevnega reda tajne seje brezpredmeten. Kongres slovanskih lekarnarjev Belgrad, 2. okt. m. Ob današnji slovesnosti otvoritve kongresa Zveze slovanskih lekarnarjev, grl kateri so prisostvovali tudi zastopnik kralja, rigadni general Vladislav Tostič, češkoslovaški, romunski in bolgarski poslanik in odpravnik poslov poljskega poslaništva, je imel minister socialne politike m narodnega zdravja dr. Novak krajši pozdravili nagovor, v katerem je v prvi vrsti pozdravljal drage slovanske goste in izjavil, da je nage ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja imelo vedno pred očmi blagostanje lekarniškega stanu. V tem pogledu je bilo najvažnejše delo ustvaritev enotne lekarniške zakonodaje v naši državi namesto prejšnjih petih zakonodaj. Poleg tega se je ustvarila tudi enotna Jugoslovanska farmako-togija namesto prejšnjih štirih. Minister dr. Novak se je brigal ludi za eksistenco naših lekarnarjev in njihovih družin. Družine lekarnarjev, lastnikov lekarn, so zavarovane s § 16 zakona o lekarnah in o nadzoru nad prometom zdravil. Lekarniškim dispo-nentom pa so zavarovane pokojnine s § 57 letošnjega finančnega zakona. Z ustanavljanjem novih lekarn je bilo rešeno tudi vprašanje eksistence mnogih mlajših moči v lekarniškem stanu in se je s tem tudi zmanjšalo število brezposelnosti kvalificiranega osebja. Končno je minister dr. Novak izjavil, da bo viada tudi nadalje posvečala vso svojo skrb važnemu lekarniškemu stanu. Miklasa so hoteli - ukrasti Cclovec, 2. okt b. Šele sedaj se je izvedelo, da je bila z aretacijo treh narodnih socialistov 24. julija preprečena dne 25. julija ugrabitev zveznega predsednika Miklasa, ki je bil tedaj v nekem letovišču na Koroškem. 24. julija je prispel v Celovec neki dunajski avtomobil z bratoma inž. Rudolfom in dr. Walterjem Ot.tom. V njunem spremstvu je sedel neznanec. Ker sta brata Ott policiji Enana kot zagrizena narodna socialista ln ker je v njunem spremstvu »edel neznanec, je avto ustavila. TIrata Ott sta izjavila, da je neznanec njihov rojak Knrt Mara ki je prišel na počitnice na Koroško. Policija pa je v njem spoznala Ma xa. Grillmayerja, ki je iavršil letos atentat na dveh mestih na Dunaju. Pri tej priliki je bil usmrčen tudi neki draguljar. Tedaj je atentator pobegnil v Nemčijo, pa se je 24. julija vrnil nazaj v Avstrijo. Njegova naloga .je bila da s pomočjo nekega SS voditelja na Koroškem 25. julija ugrabi zveznega predsednika Miklasa. Na tega voditelja pa je čakal zaman, ker ga je poli-pija že 24. julija prijela iti zaprla. Zagrebška vremenska napoved: Jasno, 7. lahnim porastom oblačnosti. Stalno in toplo. Dunajska vremenska napoved: Hladnejše vreme bo prišlo nad naše kraje v enem do dveh dni. Nezanesljivo. Padavine po nekaterih krajili Vzhodnih Alp. „Maii božja belgrajsko" Belgrad, 2. okt m. V soboto in v nedeljo bodo tukaj v jezuitski cerkvi velike cerkvene slovesnosti. V soboto bo namreč djakovski škof dr. Aksamovič izročil jezuitskemu provincialu dr. Juriču sliko Matere božje belgrajske, ki so jo jezuiti sredi 18. stoletja na begu pred Turki odnesli v Petrovaradin iz svoje cerkve, ki so jo dotedaj imeli v Belgradu. V nedeljo bo v času pontifikalne sv. maše, ki jo bo daroval nadškof dr. Rodič, slika postavljena v oltar v cerkvi sv. Petra v Potncarčjevi ulici. Osebne vesti Belgrad, 2. okt. m. S kraljevim ukazom je upokojen Matija Dolenc, ravnatelj III. skupine, '2. stopnje državne trgovske akademije v Mariboru. Z rešenjem pravosodnega ministra so postavljeni po prošnji: za pristava VIII. skupine pri okrajnem sodišču v Celju Ljubomir Stefanovič, sodnijsld pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru, pri okrožnem sodišču v Ljubljani Mflivoj Ilešič, sodnijski pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljanis pri okrožnem sodišču v Celju Josip Fister, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Celju, pri okrajnem sodišču v Novem mestu Fran Rupar, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Celju, pri okrožnem sodišču v Ljubljani Ciril Golouh, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani, pri okrajnem sodišču v Kočevju Fran Gubenšek, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru, pri okrajnem sodišču v Laškem Josip Podboj, sodni pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru. — Po prošnji so premeščeni: k okrožnemu sodišču v Novem mestu Viktor Svetel, pristav ■ pri okrajnem sodišču v Ljubljani, k okrožnemu sodišču v Ljubljani, Fran Peterca, pristav 8. skupine pri okrajnem sodišču v Kočevju. — Z rešenjem ministra socialne politike im narodnega zdravja je postavljen zu kontraktualnegn uradnika zobozdravnik v domu narodneira zdravja v Osjeku dr. Anton Rutar. Kugler obsojen na dosmrtno ječo Belgrad, 2. okt. AA. Državno sodišče ia caščito države je danes izreklo razsodbo, po kateri obsoja Bojana Kuglerja zaradi zločina po točki 4, odst. 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi na dosmrtno ječo in trajno izgnbo častnih pravic. 1 isto ratsodbo je sodišče oprostilo Kvgena Kvater-nika. Pravilnik o vožnji Belgrad, 2. okt. AA. V zvezi z uveljavitvijo novega pravilnika o brezplačni in znižani vožnji n® državnih železnicah za osebje državnih prometnih ustanov od 27. septembra 1934 je prometni minister sklenil, naj olajšave čl. 44 tega pravilnika veljajo samo v primeru: 1. da prodajajo zadruge svoje blago vsem uslužbencem prometnih ustanov, 2. da se čisti dobiček zadrug vrača zadružnikom kot odstotna bonifikacija po količini in vrednosti kupljenega blaga. Bombe v Sofiji Sofija. 2. okt. AA. Včeraj popoldne ob 4 so otroci našli pod lesenim mostom na križišču bul-varja Slivnice in Slivenske ulice več železnih krogel in se začeli z njimi igrati. Mimo so slučajno prišli stražniki in sii krogle ogledali. Ugotovili so, da so to bombe, ki so ae izgubile iz neke vreče, katero so našli nekaj korakov dalje. Policija vrečo preiskala in našla v njej tri avtomatske puško italijansko znamko, 5 bomb, mnogo vžigalnikov za bombe, več sto parabelskih nabojev in več sto značk VMRO z napisom »Svoboda ali smrt«. Policija pa ni mogla ugotoviti, kdaj so vrečo s temi stvarmi vrgli v reko. Sodijo, da je neki član nezakonite organizacije VMRO neopaženo vrgel vrečo proč, nato na zbežal. Slovenski šolniki izven Slovenije Ce bi ne bil sain prišel v Hercegovino, bi nd bržkone ne bila nikdar prišla v roke knjiga z zgornjim naslovom, ki jo je napisal upokojeni profesor Em. Lilek, bivši vodja slovenskih oddelkov na celjski gimnaziji. Na velik krog bravcev pisatelj menda tudi ni računal: saj je izdal knjigo samo v par sto izvodih, če sem prav poučen. Prav za prav so to štiri knjižice, ki so skupaj broširane, prva opisuje slovenske šolnike v Bosni in Hercegovini od okupacije do 1. 1933 in jih ceni na kakih 50. V drugem delu našteva slovenske šolnike v drugih pokrajinah Jugoslavije razen Bosne in Hercegovine, dalje slovenske profesorje v Bolgariji in Rusiji. Predvsem pridejo tu v poštev slovenski profesorji in učitelji, ki so službovali na Hrvaškem; seznam jih našteva 91 (II, 62). V tretjem delu nas pisatelj seznanja s Slovenci, ki so službovali v drugih (predvsem nemških) pokrajinah bivše monarhije. (Med njimi jih je šest, ki so bili po sodbi pisateljevi tja premeščeni iz političnih razlogov.) Četrti del navaja dodatke in po- PraVKaj je namen te knjige? Predvsem hoče pisatelj pokazati, kaj smo Slovenci storili za izobrazbo drugih narodov in prihaja do zaključka, da noben drug narod v primeri z našim številom ni toliko storil za šolsko izobrazbo drugih narodov kakor mi Slovenci (IV, 36). Zlasti smo Slovenci mnogo storili za šolstvo v Bosni in Hercegovini, kjer je bilo n. pr. na veliki gimnaziji v Sarajevu v prvi dobi njenega obstanka polno slovenskih profesorjev in je tudi inteligenca, ki se je takrat šolala, dala Jugoslaviji izredno veliko število kulturnih delavcev in politikov. Slovenca sta bila oba prva srednješolska nadzornika v Sarajevu (Bedjanič in Nemanič), pet Slovencev je bilo gimnazijskih ravnateljev. Med profesorji v Sarajevu je bil 19 let (1883—1902) tudi pisatelj sam., ki zaključuje knjigo z mislijo, da so na temelju tega našega bogatega dela povsem upravičene naše jezične, kulturne in politične zahteve. (IV, 37.) Obenem ima pa Lilekov spis tudi obrambno tendenco in brani slovenske profesorje proti očitkom, ki so jih na njih naslov napisali hrvaški in erbski zgodovinarji. (N. pr. I, 31; II, 43—52 i. dr.) Po prevratu je namreč postalo tu in tam kar običaj, da se nekritično obsoja vse, kar je bilo v Avstriji, pa je ta pavšalna obsodba zadela tudi Slovence, ki so službovali po južnih krajih naše države, češ, da so bili nemškutarji in da so hoteli Hrvate ponemčiti. Nasproti takim trditvam našteva Lilek zelo veliko Slovencev, ki so pisali Hrvatom in Srbom učne knjige, raziskovali njih zgodovino, običaje, sploh opravljali med brati na jugu odlično kulturno službo; sklicuje se pa tudi na po-fsem drugačne, pohvalne izjave sodobnikov o njih. In v tej zvezi je prav umestno, da navaja f Jernej Vengust Celje, 2. oktobra. V ponedeljek popoldne so zemske ostanke g. Jerneja Vengusta položili v prostorih prostovoljne gasilne čete na mestnem poglavarstvu na mrtvaški oder. Krsto stražita dva gasilca iz Celja in Gaberja. Ves čas hodijo kropit pokojnika številni njegovi tnanci in prijatelji. Razne korporacije in posamezniki so tudi položili na krsto lepe vence, med drugimi ban dravske banovine, uslužbenci celjske po-fte, združenje rezervnih oficirjev ter številna ga-»ilska društva. Preurejeni Muzejski trg Pogled proti muzeju. V sredi Valvazorjev spomenik Lilek lepo vrsto sijajnih priznanj, ki jih je on dobil kot šolnik. Senator dr. Savo Ljubibratič stavi Lileka nad vse uradnike ki so prišli po okupaciji v Bosno: »Sigurno niko od onih, koji su došli u Bosnu preko SJave za vrijeme austro-ug. uprave, nema više zasluga od ovoga čovjeka. Slovenija može biti ponosna, što nam je dala Emila Lileka, jer je time učinila veliku uslugu naciji i državi našoj.« (I, 60.) Zelo značilna je tudi izjava vrhovnega šerijatskega sodnika v p. in državnega svetnika Ali-Rize Prohida. Ta je 1. 1931, sam že 63 let star, pisal svojemu nekdanjemu učitelju za 80 letnico: »Ja Vas nijesam zaboravio niti mogu za-boraviti Vas ikada... Tokom tolikih godina sve se rasplinjuje i ide u zaborav, samo dobra dijela i ljudsko postupanje ostaje u uspomeni i sjaju kao na nebu zvijezde.« (I, 61, 21.) Tudi Lilek ima na svoje muslimanske učence na šerijatski šoli najlepše spomine. (I, 62.) V Mostarju imam večkrat priliko, da se raz-govarjam z 80 letnim upokojenim profesorjem Bra-tičevičem, ki je prišel v Bosno službovat leto dni za Lilekoni in v Mostar deset let pozneje (1.1894). Ta mi večkrat pripoveduje o svojih nekdanjih tovariših Slovencih in se njegova sodba o posameznikih precej ujema z Lilekovo. S posebnim priznanjem mi je pripovedoval, kako močno hrbtenico je pokazal n. pr. prof. Žnidaršič, ko je šef prosvetnega oddelka poskusil izkoristiti svoj vpliv za to, da bi njegov sin — izdelal pri ponavljalnem izpitu. Pa je fant padel kakor vsak drugi in tudi pritožba očeta ni nič pomagala. Ta dogodek sem našel opisan tudi pri Lileku (I, 23) obenem z dvema sličnima, kjer so skušali vplivati na Lileka. Iz knjige sem izvedel tudi, da sem jaz — peti Slovenec, ki službuje na mostarski gimnaziji. Prvi ravnatelj mostarske gimnazije je bil Slovenec Bedjanič, za njim so prišli še kot profesorji Novak, Reich (Rajič) in Peter Holeček; slednjega imajo bivši mostarski dijaki še v svežem spominu, saj je odšel iz Mostarja šele po prevratu, in sem Cul o njem izredno pohvalno sodbo. V letošnjem šolskem letu sta pa prišla iz Slovenije v Mostar še gospodična Wittine iz okolice Kočevja, ki poučuje nemščino, in g. Breznik, ki bo organiziral petje na naši gimnaziji. Na koncu naj kratko omenim še neko zanimivo malenkost, ki je pa nisem našel v naši knjigi, ampak v Slov. biografskem leksiku. Tam sera bral Lilekov življenjepis in izvedel, da Lilek radi tega ni postal v Zadru direktor, »ker je nastopil proti Zrinjsko-Frankopanskemu kultu«. S tem smo se pa dotaknili kočljive točke in moramo stvar prepustiti strokovnjakom zgodovinarjem, da presodijo, ali je imel tu prav Lilek ali tisti, ki so mu njegovo stališče tako hudo zamerili. I. Dolenec. Bolgarski zadružniki v Ljubljani Ljubljana, 2. oktobra. Nocoj ob pol šestih se je iz Zagreba z brzovlakom pripeljalo v Ljubljano 22 Bolgarov, zadružnih delavcev na Bolgarskem. Bolgarski gostje so se udeležili zadružnega kongresa v Belgradu ter nato obiskali tudi Zagreb. Ogledali so si na jugu ondotne zadružne ustanove. Nocoj so prišli, da si ogledajo tudi Slovenijo in njeno zadružno življenje. Po prihodu so si ogledali v spremstvu voditeljev slovenskega zadružništva, kateri so jih sprejeli na kolodvoru, nekaj zadružnih ustanov v Ljubljani. Zvečer jim je bil prirejen v Bellevue pozdravni večer. Jutri zjutraj odpotujejo na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali zadružne ustanove na Gorenjskem. Pri tej priliki bodo obiskali tudi Bled ter nekaj drugih gorenjskih krajev. Bolgarskim gostom izrekamo prisrčno dobrodošlico in želimo prijetno bivanje v Sloveniji. Naj bi o Slovenskem narodu nesli v svojo domovino najlepše vtise in spomine! Nova slika v trnovski cerkvi Muzejski trg z druge strani. Na desni palača Ilra-nžlnir.n dravske banovino (nekdanja Kranjska hra-nilnica),- Ljubljana, 2. oktobra. Mladi slikar Slavko Pengov, ki pravkar sinka blejsko župno cerkev, je izdelal po naročilu župnika g. F. S. Finžgarja za trnovsko cerkev kompozicijo sv. Družina. Delo spada nedvomno med najboljša novejša domača cerkvena dela, saj je kompozicija prav svojevrstno in vzorno rešena in tudi ubranost barv odgovarja vsej strogosti risbe. Za okvir sliki je napravil osnutek arhitekt Janez Plečnik in bo tudi to delo sliki v poudarek. Sliko bodo v kratkem obesili v cerkev, ki bo ž njo zopet pridobila na 6voji lepoti. Tako cerkev pospešuje umetnost, ki ji današnje čase ni najboljše postlano. Požar pri Zrečah Konjice, 2. oktobra. V noči od nedelje na ponedeljek je nenadoma izbruhnil požar v hlevih g. Gruml-nerja, gostilničarja v Loški gori pri Zrečah. Doma ni bilo ne gospodarja ne gospodinje, ker sta šla na neko veselico v Celje. Ogenj je prvi opazil zreški postajenačelnik, ki je takoj obvestil svojega tovariša v Konjicah. Ta je nemudoma sporočil to gasilcem. Šest jh je bilo takoj na mestu. Ob enajstih so bili že na kraju požara. Ker jc bil v ognju dobesedno ves hlev, je bilo gašenje kljub ugodni vodni priliki — sa.j teče tam blizu Dravinja — popolnoma neuspešno. Hrabri možje so gasili do ponedeljka opoldne, torej trinajst ur. Škoda, ki jo je povzročil požar, znaša dobrih 60.000 Din; zavarovano je pa le za 30.000 Din. Zgoreli so vsi stroji, dosti orodja, vse seno in slama. Rešili so pravočasno šo vso živino. Kakor pravkar zapadli sneg ' r Če ravnate s perilom po Schichtovi metodi, ne ostane na njem niti sled nesnage. Tudi ne more: zakaj Ženska hvala razkroji nesnago čez noč tako, da drugo jutro s Schichtovim terpentinovim milom z lahkoto operete perilo! To {e vse delo, ?e perete po SCHICHT™ METODI DOMAČA IZDELKA »T. 3 Praznik v Vojni akademiji Zgoraj: Gojenci 59. razreda nižje vojne akademije, ki so p-ostali podporočniki. Desno: Odposlanec Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra, prvi adjutant divi-zijski general Milan Ječmenič, izroča najboljšemu gojencu nižje šole vojne akademije sabljo — darilo Njegovega Veličanstva kralja. — Na desni poveljnik nižje šolo vojne akademijo, divizij-ski general Sava Tripkovič. w Prisrčna slovesnost v Skocjanu Škocjan pri Mokronogu, 30. oktobra. Danes je naša župnija veličastno proslavila srebrnii jubilej mašništva in 50 letnico rojstva svojega župnika in dekana g. J. A n ž i č a. To je bil res dan, katerega je naredil Gospod! Kljub obilnemu poljskemu delu so naša dekleta spletla mnogo lepih vencev, največ za cerkev, nekaj tudi za dvorano in mlaje, ki so jih fantje postavili ob župnišču do cerkve. Cerkev je bila za to izredno priliko bogato in okusno okrašena. . - Slovesnosti so se pričele že v soboto zvečer. Po avemariji so po vseh cerkvah obširne župnije pritrkavali, prižigali kresove, razsvetlili farni zvonik z balončki, nato pa je pevski zbor zapel jum-lantu podoknico; zbor je vodil organist Godec. Današnja sončna nedelja jo bila vsa v znamenju te slavnosti. Zjutraj je nmogo vernikov posebno otrok, pristopilo k sv. obhajilu. Ob 10 jo bila slovesna sv. maša. Cerkev je bila polna vernikov. Pri sv. maši je bilo navzočih več gg. iz dekanije; slavnostni govor je Imel g stolni kanonik dr. Klinar; pevski, zbor pa jc izvajal lepo Gruberjevo mašo: Missa dom. II. — Po litanijah je bila v dvorani slavnostna predstava Caldoronovih Skriv- nosti sv. maše. Ta predstava je bila za naš kraj nekaj posebnega, novega! Ze vsebina igre nenavadna za našo publiko, potem pn scenerija in kostumi! Pa so se gledalci dobro vživeli v igro; nanje je napravila res nek utis. Seveda ludi za igralce je bilo nekaj novega, težjega kot pri dosedanjih igrah, pa so se po večini dobro vživeli v vloge in jih lepo rešilii. Igralec Kristusa je bil nekaj posebnega! Pri igri je sodeloval tudi pevski zbor in je tudi povzdignil uspeh. G. dekan jo preko nedelje sprejel mnogo čestitk od posameznikov, oblasti in društev; župnija mu jc pa podarila v spomin krasno, veliko sliko Golgate v umetniškem okvirju. — Tudi tukaj kličemo slavljencu: Še mnogo let! — Noseče matere skrbne varovati vsakega zaprtja z uporabo na se morajo z upe ravne »Franz-Jose!« grenčice. Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef« vodo, ker sc lahko zauživa in se gotovo pojavi v krat kem času odvajajoči učiijgk brez neorijet-nih stranskih 0piavov»A> Ljubljanske vesli: Proti beračenju otrok Ljubljana, 2. oktobra. V zadnjem času se opaža v Ljubljani nesocia-lan pojav, da beračijo otroci. Ti otroci na videz ponujajo cvetice, ali nadlegujejo po lokalih goste e petjem ali z raznim' »artističnimi« točkami, vzbujajo tako usmiljenje, v resnici pa beračijo. Redno spremlja te male beračke kak starejši človek, ki jih čaka v bližini, potem pa jim odvzame pribera-čeni denar. Mestni socialni urad je eklea'1 odločno nastopiti proti temu pojavu ter ee vrše eedaj s pomočjo policije že nekaj dni racije na te beračke, ki imajo namen odstraniti to nadlogo. Uspehi teh racij 0 Roquiem za pok, tov. Lojzetom Golo-bičem bo v četrtek 4. t. ni. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev vabi svoje člane in članico, da se v obilnem številu udeleže sv. maše iii molitve za dušni pokoj svojega zvestega člana tov. L. Golobico. O Lastovke so še tu. Na dan 1. oktobra so Ljubljančani m oprli še opazovati jate lastovk, ki so se zbirale in nemirno letale. Da so lastovke tako dolgo pri nas, je zelo redek pojav, saj trdi ljudsko ustno izročilo, da se lastovke selijo o Malem Šmarnu. Letos so torej ostale dobre tri tedne dalj. Pravijo, da je to zanesljivo znamenje, da bo zima prav mila. 0 Mestni magistrat, frančiškanski »otok« in »Tako naokrog«. Včerajšnji »Narod« s sedanjo ureditvijo prometa na frančiškaskem trgu, zlasti pa z obliko »otoka« ni prav zadovoljen in se čudi, kako se je mogel magistrat odločiti za tako rešitev. Pa ni to čisto nič čudnega: na magistratu prav radi berejo »Pond. Slovenca« in njegova podlistke »Tako naokrog« — pa so rekli: No, naj pa še ljudje hodijo in avtomobili vozijo »tako naokrog« ... Pa brez zamere. O Priključitev okoliških občin k Ljubljani. K včerajšnji notici pod tem naslovom srno prejeli: Ni res, da sem bil na konferenci okoliških županov in obč. svetnikov, ki jo je sklical g. r reški načelnik, proti priključitvi občine Vič k Ljubljani, res pa je, da sem se predmetne konference udeležil samo kot član »inkorpora-cijskega odbora«, ki ima na Viču nalogo, pripraviti gospodarski program za »lučaj inkor-poracije, in kot tak nisem imel nikake pravice do soodločanja ter tudi nisem bil niti vprašan, niti sein prostovoljno dal kako izjavo »za« ali »proti« inkorporacijL Res je dalje, da je g. Župan Petrovčič govoril na tej konferenci tako. da so imeli vsi prisotni vtis, da je tudi on proti inkonporaciji kakor ostali župani, kar so naslednji dan poročali tudi vsi naši dnevniki, med njimi tudi »Slovenec«. Z odličnim spoštovanjem P. Borštnik, tajnik Sreske organizacije JNS za ljubljansko okolico. © Vpisovanje v gospodinjsko nadaljevalno šolo se vrši dne 7. oktobra 1934 od 10—12 na osnovni Soli. — Vodstvo. O Kostanjarji. Ze nekaj dni imajo kostanjarji prav dobro kupčijo. Kostanj je lotos dobro obrodil in ga je v izobilju. Tudi cena je zmerna in za dinar, dva dobiš že celo prgišče pečenega, še več pa kuhanega kostanja. Kostanjarji pa seveda niso oproščeni davščin in mestni magistrat dobi za koncesije, ki stane posamezna po 200, 300 in Še več dinarjev, prav čeden znesek, enako eo nenavadni: prijeti otroci največkrat niso tako potrebni, da bi morali beračiti, ker imajo njihovi starši navadno delo in zaslužek, nekateri pa eo celo premožni ter imajo na periferiji lastne hiše. Vse take starše, iti so brez potrebe pošiljali 6voje otroke po hišah, namerava policija strogo kaznovati. Nekaterim staršem, ki so zlorabljali svoje otroke, bodo tudi znatno okrnjene pravice staršev, v najhujših primerili pa jim bodo otroci odvzeti im oddani v kakšen vzgojevalni zavod. Na vsak način sta oba urada, to je socialni urad in policija, odločena, da ta sramotni pojav zatreta enkrat za vselej. tudi od dnevne tržnine, ki jo morajo kostanjarji prav tako plačevati. 0 Padec 7. zidarskega odra. Včeraj zjutraj je v Ljubljani padel z zidarskega odra 21-letni zidarski delavec Ivan Mirt, stanujoč v Pollakovi ulici 13. Mirt si je pri pade« poškodoval obe nogi. Prepeljan je bil v bolnišnico. © Vsi zamudniki se lahko še naknadno vpišejo v esperantski tečaj v sredo, 3. oktobra ob 19.30 v prostorih Dopisne trgovske šole, Kongresni trg 2, II. nadstropje. Učnina majhna, dijaki znižano, brezposelni prosto. © Halo! Najmodernejše oblike filc, blamo, ve-lur ia baržunastih klobukov najnižje cene nudi le •alon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10. © Posebni vlak v Zagreb vozi v nedeljo dne 7. oktobra za 56 Din tja in nazaj. Legitimacije in vozovnice dobite samo pri »Putniku«, Oajeva ulfe-ca, katere se bodo izdajale samo do petka 5. oktobra do 18. Ribnica Nedavno nas je zapustil g. superijor znanega frančiškanskega samostana Nova Štifta pri Ribnici, g. p. Ambrož. Po 17 letih plodonosnega delovanja v cerkvi in izven cerkve pri Novi Štifti se nam je tako zelo priljubil, da smo se žalostnega srca od njega poslovili. Znan je bil daleč čez meje naše dekanije kot vnet spovednik in cerkven govornik, ki je požrtvovalno pomagal daleč naokoli po župnijah. Udejstvoval ee je tudi na prosvetnem polju. Prosvetno društvo pri Novi Štifti je njegovo delo kot tudi dvorana in oder. Kar ga bo pa predvsem ohranilo v spominu naši dolini, je njegova godba, ki je tolikokrat nastopala pri raznih cerkvenih in kulturnih prireditvah. Kako poživi godbeni nastop posebno Otroške in druge prireditve, ki se stalno vrstijo pri Novi Štifti za celo ribniško dolino! Pri vsaki prireditvi je bil g. 6uperior vnet voditelj alti sodelavec. P. Amlbrož je bil eden najboljših kulturnih delavcev naše doline in zato mu bodi tu od vsega ljudstva izrečena prisrčna zahvala in globoko priznanje. — Kmalu po njegovem odhodu je prispel na našo priljubljeno goro č. p. Allbert Pire, ki emo ga najprisrčneje pozdravili, ker ima sloves ljubeznivega gospoda, ki ga je ljudstvo povsod rado imelo in spoštovalo. Prepričani smo, da se bo tudi njemu naSa dolima tako priljubila, da bo slovo kaj težko, kadar bo prišlo. Škoiia Loka Tiho in skromno je obhajal Č. g. Jožef Šimenc desetletnico, odkar vrši tako uspešno svojo spiri-tualsko, kulturno in vzgojno delo v uršulinskem samostanu v Škofji Loki. Bog daj, da bi g. spiritual še dolgo ostal med nami! — V nedeljo pa je obenem praznovala v istem samostanu 50 letni jubilej zaobljub č., m. Apolonija, v katere imenu je opravil zahvalno službo božjo g. kanonik Mrak Matija. Poročila se je preteklo nedeljo ugledna gospa K a s m a n z g. L Ferjanom iz Brežic. Želimo obilo sreče! Za učitelja na meščanski šoli je imenovan g. Štancar I., ki je prišel iz Subotice. Na roženvensko nedeljo bomo videli v dvorani »Društvenega doma« Schillerjeve »Razbojnike«. Deložacija se je te dni izvršila iz bivše stare šole, ki je zdaj last g. Savniika. Revne družine so to, z lepim številom otrok. Kaj pravi občinska uprava na ta žalostni slučaj? Nagla Bmrt. V ponedeljek 1. oktobra popoldne je oral na njivi in sejal znani posestnik na Suhi vulgo »Lukež«, ko mu naenkrat postane slabo, se skrči in zgrudi — mrtev. Sredi dela — je stopil v večnost. Pokoj njegovi duši! Domačim pa najgloblje sožalje! V Gabrku še zdaj ni šolskega pouka. Najlepši čas beži brez vsakega haska za mladino, ki v zimskem času tako neredno hodi v šolo. Prosimo pro- Mariborske vesli: Zločin proti lastni krvi Dne 22. avgusta je razburila čudna najdba ljudi v Selih. Posestnik Zelenko Franc in njegov sin sta izvlekla iz potoka Rogoz-nica v bližini Ornikovega mlina trupelce približno 4 mesece starega otročička, oblečenega v tkaninasto srajčko. Na telesu malega utopij enčka sicer ni bilo opaziti nobenih znakov kakega nasilja, vendar je bilo vsem jasno, da je postal malček žrtev neusmiljene matere. Trupelce so pokopali v Sp.Voličini, pred pogrebom pa sta izvršila zdravnika dr. Kramberger in dr. Solak raz-teleseuje ter ugotovila, da je bil otrok najprej zadavljen in potem šele vržen v vodo. Truplo je bilo najmanj teden dni v vodi. Kakor že omenjeno, je najdba razburila vso okolico. Ljudje so najbolj ugibali, kdo bi bila brezsrčna mati. V bližnji soseski so poznali vse matere in otroke, pa noben malčkov ni manjkal. Zagonetko so kmalu razvozljali orožniki. Našli so mater, ki se je za svoje zločinsko delo zagovarjala danes pred velikim senatom. Ana Poljak je 24 letna služkinja iz Brezove gore. Služila je pri posestniku Martinu Cučku v Spodnji Volčini, kjer je zanosila nezakonskega otroka. Februarja letošnjega leta je odšla od svojega gospodarja. Otrok □ Bogoslovci. Včeraj so se zbrali po letošnjih počitnicah bogoslovci v mariborski bogoslovnioi. Vseh je letos 80; in sicer v V. letniku 10, v IV. 19, v III. 20, v II. 16, v I. pa 15. V prvi letnik so bili sprejeti: Balažič Matija, Božič Bogomir, Bregant Franc, Drevenšek Franc, Erjavec Ivan, Gjuran Jožef, Jakopine Alojzij, Kline JEmilijan, Mandl Andrej, Piki Adolf, Stancer Avgust, Šmirmaul Alojzij, Verbnjak Alojzij, Wur-zer Jakob. Predavanja se pričnejo v bogoslovju v petek, 5. oktobra. □ Kmetijska razstava je bila tudi včeraj dobro obiskana. Prišlo je zlasti mnogo šolskih otrok s svojimi učitelji. Vsi so z zanimanjem ogledovali proizvode domače zemlje in kmetskega dela. Razstava je odprta samo še danes in njen obisk vsem priporočamo. □ Društvo »Šola in doin« ima svoj redni občni zbor danes, 3. oktobra ob 20 zvečer v dvorani kina Apolo. Starši, pridite, da slišite poročila odbora in da prijavite svoje želje in nasvete. □ Praktični učiteljski izpiti na državnem učiteljišču v Mariboru se bodo začeli v torek, 6. novembra t. 1. ob 8. Kandidati naj vložijo prošnje za pripustitev k izpitu uradnim potom takoj Ln se zglasijo brez posebnega obvestila pol ure pred začetkom izpitov v ravnateljevi pisarni. □ Priznanje domači podjetnosti. Nedavno smo javili, da .je kupil mariborski gostilničar g. Povodnik znani hotel in restavracijo v Jurčičevi ulici. G. Povodnik je sedaj že celo poslopje temeljito renoviral ter ga res okusno in lepo nanovo opremil. Te dni je že otvoril svojo restavracijo, ki slovi v Mariboru po okusni kuhinji, kmalu pa bo uredil tudi tujske sobe, ki bodo čisto nanovo opremljene. Tako je Maribor po podjetnosti marljivega domačega obrtnika pridobil novo tujskoprometno postojanko, obenem pa je prešlo podjetje v slovenske roke. □ Hiša jim je gorela nad glavo. Pri Sv. Miklavžu je nastal v pozni noči požar pri posestniku Marku Škamlecu. Goreti je začelo, ko je bilo vse v hiši v globokem snu. Ogroženi ljudje so se zbudili šele v zadnjem trenutku ter so si rešili le golo življenje in spodnja oblačila, v katerih so spali. Govejo živino so še spravili iz hleva, svinje in kokoši pa so v plamenih poginile. Zgorel je poleg hiše še hlev z gospodarskim poslopjem. Škoda znaša 50.000 Din. Zažgal je najbrže kak vandrovec, ki je v noči na tihem prenočeval v šupi ter je neprevidno vrgel ogorek cigarete v slamo. □ Deček odšel z doma. 10 letni učenec osnovne šole Friderik Ferk je pobegnil od doma. Fant je že teden dni na begu ter se do danes še ni vrnil. O njegovem pobegu je obveščena sedaj policija. _ svetno oblast, da to zadevo čimprej uredi; saj učiteljski moči sta že imenovani, samo nI jih še, ker menda na svojem službenem mestu še nimata naslednikov. je prišel na svet v Cvijetlinu, kjer je bil krščen na ime Metod in sicer se je zgodilo to 18. marca Dne 14. avgusta pa so jo že videli ljudje v Janževcih brei bilo treba, in da se najboljše kuha le z zadovoljnostjo in ljubeznijo; celo to, da se da kuhati tudi s samo vodo, samo ljubezen mora biti zraven. Ta prav za prav kuhinjska komedija bo zadovoljila širok krog rednih in slučajnih gledaliških obiskovalcev; čeprav delo ni globoko, pa je toplo in nn-turno. Tudi uprizoritev je v skrbni pripravi g. M. Skrbinška prav dobra. Prav naravno in domače okolje ustvarjajo ga. Medvedova kot trezna vdova Mnry, ga. M. Danilova kot njena temperamentna hči Anainarija, ga. P. Juvnnova kot kapitalna kuharica Mary, in njihovi sporedni moške osebe: modri notar g. Lipah, zdravo demokratični mehanik g. Jan in potrpežljivi trgovec Vaclav g. Železnik. Manjše vloge imata ga. Gabri jelčičeva (služkinja Mariianca) in gdč. Tratnikova (sobarica Marijon). 1'rnv prijetno in izbrano sceno jo oskrbel ing. arh. E. Franz. F. K. Težave našega preslolrtega gledališča Na tem mestu © m o v zadnjih pui iCtlll /6 večkrat sumarično poročali o vsestranski krizi belgr« jnkoga gledališča. V zadnji številki »Srp. Knj. glasnika« pa jo bivši prosvetni minister in večletni upravnik belgrajskega gledališča in eden najvidnejših srbskih gledaliških strokovnjakov, Milan Grol, ki izredno dobro pozna razmere v prestolnem gledališču več ko dva decenija nazaj, napisal pomemben članek z naslovom: »Pozorišne nevolje«. Ker so nekatera njegova izvajanja splošne vrednosti in posebej simptomatična za naše (vsaj moralo bi biti) vodilno gledališče, jih bomo tu na kratko registrirali. Žalostna, pa kruto resnična je Grolova kon. statacija, da je kader igravcev iz leta v leto slabši. »Stari odhajajo, mladih ni.« Zadnja leta je belgrajsko gledališče izgubilo celo vrsto prvovrstnih moči (Dobrinovic, Ilija Stanojevič, Gavrilovič, Ginič, Nikola Gošič, Vrjislav Turin. ski), dočim mladih sil, ki bi stopile na niliova mesta, od nikoder ni. Sicer je res letos belgraj-ska gledališka uprav poskusila srečo z novoustanovljeno igravsko šolo »z gimnazijskim programom«, ki jo pa Grol imenuje »naiven poskus«. Vprašanje režije je v škripcih. Nadarjeni Gavella je odšel. Drugi, sicer malo zastareli dobri režiser Isajlovic pa je bolan. Vsa teža v glavnem pritiska na spretnega Kulundžica. Posebej obsoja pisec žalostne pojave v Udruže-nju belgrajskih igravcev (pred nekaj dnevi so imeli v prestolnici burni občni zbori), ki se je v znani resoluciji postavilo nn stališče, da je »najbolj poklicano, da skrbi za razvoj gledališke umetnosti« in »da naj vse funkcije v vodstvu gledališču kot umetniške ustanove imajo v prvi vrsti v rokah igravci.« Namen igravske strokovne organizacijo je predvsem, da skrbi za materijalno stran igravccv, da skuša preprečiti, kolikor je v njeni moči, vso rapidnej.šo prolc-tarizacijo igravskega stanu. Prav zadnji čas pa je organizirana posebna fllijalika brlgra jskega gledališča v Novem Sadu oz. Suboiici, ki bo položaj vsekakor poslabšala. Novi Sad ima namreč kar dvoje baiiovinskih gledališč. Z ozirom na minulo sezono ugouiviju Grol v glavnem sledeče: Srčicu lanskoletnega programa belgrajskesu gledališča so bila delomu starinska dela stalnega repertoarja (Nušič, Sre- mac in še nekateri) in pa lahka uvožena roba. Oib strani povedano pisec tudi vprizoritev Cankarjevega »Kralja na Bctajnovi« smatra za neuspelo. Glavno vprašanje je danes: dvig vere v domačo dramo. Belgrajsko gledališče pa beži od Shakespeare ja in nima sreče z originalnimi deli. Zato je občinstvo zgubilo vero v gledališče in njegovo umetniško poslanstvo. Položaj opere je še težji. Dočim se drama vsaj včasih zgane in da dobro igro, je »opera v popolni desorijentaciji«. Ni pravega vodstva, ni režiserjev, ni določenega načrta, zato tudi uspeha ni. Balet se je deloma popravil, predvsem na račun gostov (Pia in Pino Mlakar, ki sta zrežirala dve stvari, »Pripovedko o Jožefu«, in pa »TiIIa Eulenspiegela«), Najbolj ostro pa Grol kritizira statistične podatke dohodkov belgrajskega gledališča v zadnjem letu, ki eo v »Gledališkem iizvestju« navedeni samo sumarično, dočim so bili preje vedno detajlirani. Razen tega tudi iz nepreglednih in celo namenoma sumarično navedenih podatkov zaključuje, kako globoko je tudi v čisto finančnem^ pogledu upadlo belgrajsko gledališče. Kosmati dohodek belgrajskega gledališča znaša za minulo sezono 4,661.779 Din. P" Grolovih računih vrže (operna ali dramska) predstava povprečno 6800 Din. Te številke pa so bile včasih še enkrat tolikšne. Končuje s karakterističnimi stavki: »Ne morem reči, da ni več dobrih predstav v drami in operi, ali ne opazijo se, kakor zaslužijo. V gledališču in okrog njega ni pravega razpoloženja. Gledališče je izgubilo zaupanje občinstva in celo vero v sebe samo. Radi zmešnjav in-razprtij v vodstvu dovoljuje javna pričkanja med prvimi sotrudniki v lastni hiši, da se voditi po sugestijah z leve in desne itd____Vodstvo je v krizi, režija zapuščena, igravski kader nepopo-len in razbit, program zastarel, oprema prav-tako, vprašanje druge dvorane še vedno viseče, dohodki naprej in naprej padajo, javnost pa kriči, da je podoba tega stanja t5e lepša. Tako številnih težav pa ni mogoče odpraviti z birokratskimi iu dilctantekiini postopka.« T. P« f Ignacij Devica Marija v Polju, 2. oktobra. Kakor listje z drevja nam padajo naSi najboljši. Lansko leto osorej Je obhajal naš Nace Mercdna 70 letnico, ves srečen in zadovoljen v krogu svoje družine in prijateljev. Vse življenje priden kakor čebelica, nikdar bolan. Letos pa mu je želodčni rak začel razjedati telo, a on ee za to ni dosti zmenil. Pred 14 dnevi je legel v posteljo, a katere ni več vstal. Žalostno zvone farni in podružnični zvonovi možu stare korenine, vernemu možu, ki je kljuboval vsem, tudi najhujšim viharjem, možu, kii je začel pred 40 leti po dr. Krekovih načelih orati v naši fari ledino, tal turn o, politično, naš vodnik vsa predvojna leta in na vseh poljih. Zaupalo mu je ljudstvo važna mesta. Par desetletij je bil v ofočiin-iskem odbora, nato gerent občine, 20 let predsednik krajnega .šolskega sveta, skozi 20 let tudi tajnik občine. Vneto je delal pri vseh takratnih naših društvih, posojilnici, Orlu, izobraževalnem, gasilskem, katero je on ustanovil. Le Bog ve, kolikim pomoči in tolažbe potrebnim eo 'bile obrisane 60lze v obliki denarnih ali drugih podpor, ki jih je on Mercina izprosil. Kmečko ljudstvo pa se je tudi izven fare v raznih živinskih nesrečah in boleznih obračalo nanj za pomoč v prvi sili. Po vojni pa 6e je umaknil v zatišje in prepustil delo mlajši generaciji, vendar pa je pazno zasledoval dogodke in razvoj. Mlajši pa so ee radi dn pogosto obračali nanj po nasvete. S svojo varčnostjo in pridnostjo si je pridobil tudi precejšnje premoženje. Zadnje čase je urejeval in prebiral svojo bogato knjižnico, ki šteje čez tisoč knjig, med njimi polovico leposlovnih, iz katero je »ajenial v svojih plodonosnih letih znanje. Bil je naročnik »Slovenca« ln »Domoljuba« skozi 40 let. Leta 1911 mu je umrla žena, s katero je imel šest otrok, ki so danes vsi lepo preskrbljeni. Za ddbrtm dedom pa žaluje tudi deset vnukov in ' vnukinj. Pogreb pokojnega Načeta bo danes ob 16 iz hiše žalosti Zg. Kašelj 14 na farno pokopališče. Nepozabnega in zaslužnega Iboritelja bomo farani ohranili v trajnem spominu. Vsemogočni mu bodi bogat plačniki Svojcem in sorodnikom naše iskreno sožalje I govo stanje je resno. — Drngi poneerečeneo 3« 10-letni Edvard Pelech, sin preddelavoa iz Radomelj. Deček jo doma padel v škaf vrelega kropa ter dobil opekline skoraj po vsem telesu. Tudi dečkovo stanje je resno. — Kitajski Časnikar v Rumi. Pri svojih prijateljih se mudi v Rumi kitajski časnikar Li-Fagn-Feng, dopisnik nekega velikega šangajskega lista. Feng je bil dosedaj poročevalec za Francijo, Avstri- J'o in Švico, sedaj pa bo poročevalec za Balkan, "eng izvira iz stare kitajske katoliške družine V ' Rumi bo tudi priredil predavanje o Kitajski v nemškem jeziku. — Karambol zagrebškega avtomobila pri Polzeli. Že v včerajšnji številki smo poročali, da je bila v nedeljo še četrta avtomobilska nesreča, o kateri ' pa šo nismo vedeli nič natančnejšega. Zvedeli smo, ' da je v nedeljo okrog 2 popoldne vozila neka za- 1 grebška limuzina od Ločice proti Polzeli. Med vož- 1 njo sta počili obe zadnji pnevmatiki, šofer je izgu- 1 bil oblast nad vozilom. Avtomobil je zavozil s ceste po strmem travniku med drevjem, dokler se ni ustavil. Razen počenih pnevmatik ni avtomobil nič poškodovan in k sreči se tudi ljudje, ki so se vozili v avtu, niso nič poškodovali. — Važni nasveti za one, ki se sami brijejo. Brošurico pod tem naslovom z zelo koristnimi nasveti Vam pošlje na željo i brezplačno »KONBINOS« samoprodaja za ! Jugoslavijo, Maribor, pošt. predal 62. — Hnda nesreča v kamnolomu v Sv. Juriju ob j. ž. V kamnolomu g. Kincla v Sv. Juriju ob J. ž. je bil zaposlen 41 letni delavec Jančič Anton. V ponedeljek ga je podsulo kamenje jn ga poškodovalo na glavi, mu izbilo nekaj zob ter zlomilo obe nogi. Hudo ponesrečenega so prepeljali v celjsko bolnišnico. * — Društvo trgovskih potnikov ln zastopnikov naproša svoje člane, da sporoče društvu vsa imena inozemskih trgovskih zastopnikov, ki zastopajo jugoslovanska podjetja. — Kmečki inagazin, nova manufaikturna trgovina v Ljubljani, Krekov trg št. 10 (nasproti Mestnega doma). Ako hočete dobro blago in poceni, potem nas obiščite in prepričajte se. Naše geslo je: Mali dobiček — velik promet! — Cenj. čitatelje opozarjamo, da. redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebno pa istočasno izborna pijača. — Knjiga za šoferje in motocikllste. Hude avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje po-licijsko-varnoetnili ukrepov (predpisov) cestnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skuaajo odpraviti te nedoetatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične to trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: »Šofer in samo-vozač.« To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, strežbi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki po-nazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana Din 140 in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samo-vozačem. — Meso v človeški prehrani. Kljub vsem pre-osnovam je meso še vedno prevažno naše živilo. Z besedo »meso« označujemo splošno vse užitne dele onih živali, katere porablja človek za svojo mesno prehrano. Mesna hrana pa je ali postane prav lahko kot meso nevarna potrošniku in ga ogroža v zdravju in celo na življenju. Pred vsem so človeku nevarne razne kužne živalske bolezni, n. pr. vranični prisad, slinavka in parkljevka, smrkavost, steklina, osepnice, posebno tudi tuberkuloza itd. Prevažno je torej nadzorstvo nad mesom in mesnimi živili in je mesog! ednikom izročen izredno važen del človeške in veterinarske higiene. Čudom se moramo čuditi, da pri nas mesoglednilci-lajiki v podeželskih krajih že 47 let niso imeli nobenega poučila, vsaj je 1. 1887. izšlo zadnje »Poučilo, kako je mesovnim oglednikom ogledovati živino in meso na deželi«. Temu nedostatku ie odpomogla sedaj knjižica »Navodila oglednikom klavnih Živali, mesa in ostalih živil živalskega izvora«, katero je spisal živinozdravnik Hugon Turk. Po svoji sicer kratki vsebini je važno to poučilo tudi za vse prodajalce in pripravljalce mesa in mesne hrane, nič manj tudi za vsakega potrošnika, da se Obvaruje pred škodo na zdravju in življenju. Škoda je, da za književni trg preostaja le prav malo iztisov in bo knjižica prav hitro pošla. —' Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joselova« grenfiioa odprto telo ln olajša krvni obtok. Ptuj Ptuj in novi občinski zakon. Z novim zakonom o avtonomnih mestih Je tudi za naše mesto, ki spada med štiri avtonomna mesta dravske banovine — Ptuj je dosegel avtonomnost leta 1889. — postalo vprašanje priključitve okoliških občin najvažnejše in za širše sloje ljudstva najzanimivejše. Okoliške občine pa se tudi tukaj kot drugod branijo na vse kriplje, da bi bile inkorporirane. Poudarjajo, da imajo od priključitve edino le škodo, zlasti močno povečane razne dajatve in druge neugodnosti. Brez dvoma pa Je, da je korist priključitve za splošnost večja od škode, ki bi jo morda okoliške občine utrpele s spojitvijo z mestom. Sicer pa ima zlasti občina Breg že čisto mestni značaj in je zaradi tega že dolgo v vsakem oziru navezana na mesto Ptuj. Mestna občina ptujska je predložila banski upravi dve varijanti za priključitev okoliških občin k mestu, in sicer obsega prva varljanta na levi strani Drave: predmestje Vičava, del Mestnega vrha z Ljudskim vrtom, na desni strani Drave pa občino Breg s katastralniima občinama Sp. in Zg. Breg, katerima še pripada vas Draženci. Po drugi manjši varijanti pa bi se priključilo na levi strani Drave isto kakor pri prvi varijanti, na desnem bregu pa od občine Breg vse, kar sega do potoka StudenČnice, ker ima baš ta del Brega popolnoma mestni značaj. V ptujskem občinskem svetu bo po novem občinskem zakonu moralo šest občinskih svetnikov odložiti svoje mesto, ker ne izpolnjujejo vseh pogojev, ki jih stavlja ta novi zakon za občinske svetnike. Mestni župan (sedaj predsednik občine) je zato pri banski upravi že predložil njihovo razrešitev in predlagal na njihovo mesto aruge. Avtomobilske vožnje Ptnj—Haloze. Avtomobilske poštne vožnje na progi Ptuj—Sv. Vid —Sv. Andraž v Halozah—Sv. Barbara v Halozah—Bori— Markovci—Ptuj se v lekočem letu zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ne morejo uvesti. Upati Je na izvedbo toga načrta šele, ko bodo prenehale te ovire. Poroka. V nedeljo, dne 30. septembra sta se poročila v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju Franc Onič, posestnik iz Podboča pri Polčanah. in Neža Piiiier, hči posestnika Iz Velovlaka. Nevesta je sestra znanega popularnega zdravnika dr. Pihlerja v Mariboru. Novoporofcnccina naše čestitke. JCaa&a Je zdravilen, hranljiv troplčnl napitek. Kaaba Je za otroke In odrasle, bolne In zdrave, za športnike In turiste. Celie <3 Ustanovni občni zbor »Ljudske čitalnice« » Celj iu je bil v ponedeljek zvečer v fantovski sobi v Domu. Ustanovni občni zbor je vodiil v imenu pripravljalnega odbora g. dr. Voršič, ki je poročal o pripravah za ustanovitev novega društva. Po pre-čitanju novih pravil so se izvršile volitve v upravni in nadzorni odbor. Določila so je članarina 12 Din letno. Pri slučajnostih se je nato razpravljalo o prosvetnem delu v tekoči sezoni. Nove člane sprejema tajnik g. dr. Gantar v podružnici »Slovenca«. •©■ Tujski promet v mesecu septembru. Meseca septembra je obiskalo Celje 1184 tujcev. Meseca avgusta 1400, meseca septembra lanskega leta pa 1299. Kakor vidimo iz teh številk, tujski promet precej pada. & Stanje brezposelnosti. Pri ekspozituri Borze dela Je število brezposelnih zopet malenkostno poskočilo. Zadnji Izkaz jih Izkazuje 273, prejšnji pa 265. & Usoda brezposelnega kurjača. 26 letni brezposelni kurjač Novak Franc iz Knežaka (Italija) je v nedeljo zvečer prenočeval na nekem kozolcu v Radečah. Ponoči je padel s kozolca in si zlomil levo roko. & Tatvino. V ponedeljek je bilo kleparskemu mojstru g. Koštomaju Karlu iz Gaberja izpred neke gostilne na Mariborski cesti ukradeno 1000 Din vredno moško kolo, znamke Styria, orno pleskano, evid. št. 2-11230-8, — V neki gostilni v Celju bo bila g. Emeriku Sch. iz Celja ukradena zlata očala, vredna 360 Din. Sv. Križ pri Kostanjevici V nedeljo 16. septembra je obiskal to lepo vas pod Gorjanci visok gost, francoski konzul v Ljubljani, g. Gabr. Remerand s svojo družino. Prišel je I>o posebnem opravku, da namreč izroči šolskim otrokom odlikovanje francoskega Podmladka Rdečega križa. Na šoli v Sv. Križu je namreč vpeljala učiteljica gdč. Minka Očakarjeva Mednarodno dopisovanje^ otrok. Pri tein delu, ki zahteva mnogo truda in žrtev, jo Je podpirala njena sestra g. Anica Očakar. Največ risb, predvsem narodne ornamen-tike in ročnih del z narodno vezenino, so poslali otroci v Francijo. Poročila zatrjujejo, da so te izdelke v Parizu in drugih mestih s priznanjem sprejemali. Tako je naša šolska mladina z delom, ki zbuja in kaže njeno voljo za napredek, tudi zbujala zanimanje za našo domovino. Iz priznanja za to lepo delo je Comite Directeur de la Croix Rouge Fran^alse de la Jeunesse odlikoval te nadarjene in požrtvovalne učence in učenke svetokrižke šole z Medallle d'Honeur. Gosp. konzul je sam izročil otrokom to odlikovanje. Ljubek je bil prizor, ko so otroci g. konzula obsuli s cvetjem, mala Mimica pa je izročila njegovi hčerki puučko v naši narodni noši. Razumljivo je, da so bili otroci veseli tega odlikovanja in upravičeno ponosni, da morejo na tak način služiti svoji domovini in kakor morejo, plesti vezi med Jugoslavijo in Francijo. Ko jim častitamo, želimo obenem, da morejo to skromno, lepo in tiho delo vršiti nemoteno še dalje. Naznanila Liubliana 1 Kino Kodeljevo. Noooj ob M Henzacionivlni film »Congorllla«. Cone Tmižane. 1 Združenja trgovcev v Ljubljani obveSča vse m. dimne, da sklicuje za ponedeljek, dno 8. t. ul., ob S zvečer v veliko dvorano Trgovskega doma Nastanek trgovcev, na katerem »e bodo rajrpravljala vsa važna gospodarska vprašanja in so vabljeni vsi trgovci, dn so toga sestanka udeležijo. Posebnih vabil uprava no bo razpošiljala. 1 Nočno slulbo Imajo lekarne: mr. Ustar, flelenbnr-gova ulica 7; dr. Kmot, Tyršova e. «1, in mr. Trnkoc/.j ded., Mestni trg 4. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sreda, 3. oktobra: Migo — dekle s Montparnasa. Premiera. Izven. Četrtek, 4. oktobra: Ougalnlca. Red Četrtek. Petek, 5. oktobra: Zaprto. Sobota, 6. oktobra: Hlapci. Premiera. Izven. Tretja premiera v ljubljanski drami bo noooj. Naslov delu je: »Mlgo, dokle i Montparnasa* ter nam slika bohemsko življenje Stiirih pariških girlsov. Glavno vlogo Migio igra gospa Vida Jitvanova, Raphacla g. DaneS, Roderigtia g. Drenovee. V ostalih vlogah nastopijo gospa Mira Damilovo, gdfnl Rataerdeva in Fratnlkova ter gg. Soncln, Kralj, Cesar, Potokar in Jerman. Režija Je iprof. šestova, Abonentl reda Četrtek imajo za svoj rod Tir cd-stavo jutri, ln sicor čeSko veseloigro tOngalnica*. OPERA (Začetek ob 20) Sreda, 3. oktobra: HovanSSina. Red Sreda. Oetrtok, 4. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa- tron. Rod B. Petek, 5. oktobra: Zaprto. Sobota, fi. oktobra: Rigoletto. Isven. Znižane cene od SO Din navzdol. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sroda, 8. oktobra: Zaprto. Četrtek, 4. oktobra ob 20: Hlapci. Prvič. Petek, 5. ofctobra: Zaprto. Radio Programi Radio Ljubljana* Sreda, 3. oktobra: 12.15 Saljaipin poje na ploSčah 12.30 Poročila 13.00 Cas, operne nverture na ploščah 18.00 Romunsko narodno melodijo (ploSče) 18.30 Po Donavi v Romunijo (Zdelko Aljančtč) 18.50 Komorna glasba (Rn dijski kvlntot) 19. 30 Naša nao. glasba 10.50 Cas, jedilni list, program za četrtek 20.00 Klavirski koncert uro T. Pavla fiivlea 50.45 Fantje na vasi 21.20 Radijski orke-ster: Operna glasim 22.00 Cas, poročila, lahka glnsha Dragi programi i SREDA, S. oktobra. Belgrad: 19.35 Slovanska gia,s-ba 20.00 Prenos \i. Ljubljane _ Zagreb: 20.00 Prenos i v. Ljubljane — Dunaj: 19.20 Klasičma dunajska opereta | 20.30 Posniki svoje deželo 20.50 Igra -Zvezda ma>neii> , 23.30 llaydnovi kvarteti 24.00 Radijski orkester — IIu j dimprftn: 19.00 Klasična glasba 19.45 Salonska glasba 20.50 Operni orke»tor 22.40 VojaSka godim — Milan-Trst. ! 20.45 Orkestralni in solistični koncert — Rlm-Rari: 20.45 ' Opera »Leteči Holandeoi, Wagner — Praga: 19.35 Vojn j šltn godba 20.30 Poročilo \7. observatorija 21,10 Orkostrnl | nt koncert ln flavta K3.15 Esperantska nra — I'ar/ara: 19.30 Mnudollntstiftni koncert 20.00 M!oklewlr/.ev večer ! 21.00 Choptaova klavirska glasba 21.40 Vokalni koncert 22.15 Plesna ln zabavna glasba - Berlin: 20.10 NoJni nolot okoli rodilskeira stolpa 21.00 Radijski orkester — Vratlslava: 10.00 Radijski orkester 21.00 Zabava, satira ln lahka glasba - Lipsko: 31.00 Ploščo po željah -Frankfurt: 21.00 Veseli, smejočt se radio — Monalnro: 19.00 Vlrtuozne malenkosti 21.00 Simfonični konoert. Ako sie stari 50 let, se nagibate k sklerozi, protinu in zaostajanju sečne kisline — zato morate piti Radensko! Najmočnejša in najbogatejša voda po raznolikosti prirodnih zdravilnih sestavin (23 !!!) in vsej Jugoslaviji edina s težkimi metali. Kaj pravite? Dandanes tarejo teike skrbi wse človeštvo. Ene mori brezposelnost, drugi zdihujejo pod bremenom preobilnega in prenapornega dela. Nekatere muči bridka skrb, kako bi si izpraznili prepolne želodce, drugi pa iščejo stare skorje in kakšno pokvarjeno meso, da nasitijo sebe in svoje družinske člane. Ene skrbi, kam bi s svojim denarjem pred tatovi, drugi pa preže, kje bi vlovili kakšno »nežico«. Same težave in skrbi torej in če pohajaš po cestah in ulicah podnevi in ponoči, vidiš same zagrenjene obraze, mrlce poglede in stisnjena usta. Smehljajočega se človeka bo treba kmalu iskati s svetilko opoldne. So pa na svetu še hujše skrbi. Kaj je n. pr. trpljenje lačnih otrok ali pa brezposelnih družin p primeru z nadvse težko skrbjo, ki danes mori moderni ženski svet: kakšna bodi barva las? Ta težka skrb je zlasti sedaj postala silno pereča in moreča, odkar so »vdliki* svetovni listi razodeli strmečemu ženskemu in plačujočemu moškemu svetu najvažnejšo novico zadnjih dni, da morajo biti ženski lasje zopet Črni, če hoče ženska veljali za moderno... »Blond« ne vleče vel, »blajhanje* je zastarelo, »črno« je »trumf«! ln ubogi modemi ženski svet te sedaj ne muči več s premišljevanjem, kaj bo delal za opoldne ali za zvečer v lonec, ampak ugiba, s čim bi si črnil svoje lase, ali s sajami ali z orehovimi olupki ali pa bi pil navadno črnilo... Kaj pravite, g. urednik? Kdo je večji revež oziroma večja reva, ali ženska, ki ne ve, s čim bi tamašila lačna usteca svojih otročičev, ali pa taka pmodamašema, ki ves dan sloji pred ogledalom? Jaz bi skoraj rekel, da so vsega usmiljenja vredna ogledala, zaradi svojega nehotenega deleža pri takih rmodernih« budalostih! Cene „Soho" izdelkom so sledeče: Mornarska oblekca od 53 Din dalje. Kadet oblekca z dolgimi hlačkami od 138 Din dalje. Športna obleka s pump hlačami od 290 do 620 Din. Nepremočljivi hubertusi od 130 Din dalje. Tovarniška prodaja »SOKO« oblek: LJubljana, Sv. Petra cesta 23, Celovška cesta 63. Kranj, Glavni trg 102. Umeščenje novega župnika Sv. Križ na Slatini, 30. septembra Ni bilo veliko prosilcev za nadžuipnijo Sv. Kri ža; ne, kakor da bi ne bila lepa in odlična; marveč, ker je v ninogostranskein pogledu težavna in važna župnija. Spodobilo se je, da se je njemu: Prihov-ekemu župniku Juliju Vajdu: ki je na besedo svojega nadpastiirja sprejel Križ in z njim križ, priredil veličasten sprejem in pripravilo slovesno ume-ščenje na novo župnijo. Ni nas pri tem treba plašiti z mislijo, kakor da bi tej cvetni nedelji moral neobhodno slediti veii-tai petek. Mnogo bolj ko podoba cvetne nedelje je bilo po našem mnenju to slovesno sprejetje in umeščenje podoba binkoštne nedelje, ki je nedelja mira in ljubezni in kateri slede v istem duhu vse polbinkostne nedelje tja do konca. Za,kaj je vsa župnija novega župnika sprejela s takim veseljem? Po sedmih letih ga je sprejela kot svojega župnika, ko ga je že prej pet let ljubila kot svojega kaplana. Tako ga je mogla sprejeti kot prijatelja, variha in vodnika, ki pozna vse okoliščine in običaje, v katerih se odlikuje in obenem otežuje Sveti Križ izmed mnogih drugih župnij. Vsa slovesnost ob navzočnosti celokupnih krajevnih činiteljev je imela dvojen drag in Iskren značaj. Bila je znamenje vdanosti do novega nad-župnika, ki je tnkoj povedal in pokazal, da bo hodil po potih medsebojne složnasti in ljubezni: cerkev in dom, cerkev in šola, cerkev in občina Sv. Križ in Rogaška Slatina. Bila je tudi znamenje hvaležnosti do prevzvišenega škofa dr. Tomažiča, ki je po knnoničnem imenovanju svetoknlžkega nnd-župnikn določil stolnega prošta dr. Maksa Vraiberja, da ga slovesno umesti na odgovorno službo, .ki vsak čas umeva: dati kralju, kar je njegovega, in Bogu, kar je božjega._ — Pri slabost! Je naravna =Fraas JoseSora-roda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže ie v malib količinah koristno. Prvo poročilo po novi pošti v Stranjah Služba božja d Kamniški Bistrici Stranje pri Kamniku, 1. okt. Pošiljamo prvo poročilo iz naše novo-otvorjene pošte. Pošta ima precej neprimerno ime Stahovea. Primerneje bi bilo ime po občini (Kamniška Bistrica) ali po župniji (Stranje). Čemu namreč toliko imen, drugo za občino, drugo za župnijo iu spet drugo za pošto. Ne vem, čemu bi bila ta mešanica dobra! Pa naj o tem razmišljajo drugi. Ml se veselimo, da smo prišli do lastnega poštnega urada in bližnje vasi do dnevne poštne dostave. Prvo poročilo, ki ga pošiljamo v svet, je to, da bomo imeli prihodnjo nedeljo, dne 7. oktobra v slučaju lepega vremena v Bistrici službo božjo na prostem. Ob 9 bo maša, potem pa blagoslov kipa presv. Srca Jezusovega nad nekdanjimi galerijami. Poskrbeli so nam za to slavje delavci, ki so pomagali graditi cesto v Bistrico, za kar zaslužijo gotovo priznanje. Prostor za vernike bo na stari, nekdanji vozni poti v Bistrico tam, kjer se odcepi od sedanjo nove ceste, prav v prijetnem zatišju, par stroba-jev proč od Konjske. Opozarjamo tudi turiste na to slavje. Koledar Sreda, 3. oktobra: Tereaika Deteta Jezusa. Novi grobovi + V Ptuju jc umrl t. t. m. zvečer g. Alojzij Pogriijc, šolski upravitelj v pokoju. Rojen je bil dne 11. junija 1868 v Križevcih pri Ljutomeru. Učiteljišče je dovršil v Mariboru, nato je bil imenovan za učitelja v llajdini pri Ptuju, kjer je ostal v službi celili 38 let in si je v tem času pridobil mnogo zaslug, zlasti za povzdigo sadjarstva v tem okolišu, ker je bil znan sadjar. Po vpokojitvi 1. 1926 se je naselil v Ptuju in je bil tam splošno znan in priljubljen. Zapušča ženo Marijo roj. Zupančič ter sina edinca Stanka, ki je absolviran inedicincc. Pogreb bo 3. t. m. ob 16 iz hiše žalosti v Trste-njakovi ulici 7. Pokojniku blag spomin in večni mir! Njegovim domačim nase iskreno so-žaJje! , Tr T ^ •f- V Zagreb« je umrl g. Bogoslov K. Jost, prvi tajnik Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije. Naj v miru počiva! Osebne vesfl — Imenovani so za poveljnika kosqvsko-mitrovišikega voj. okrožja peh. polkovnik Alfred Šimek; za poveljnika I. torpedne divizije in torpiljarke »T 7« kap. fregate Vladimir Andoljšek; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Labud« kap. korvete Anton De-bevec; za vršilca dolžnosti poveljnika broda »Jastreb« kap. korvete Anton Gatin; za poveljnika torpiljarke »T 1« kap._ korvete Josip Alilin; za vršilca dolžnosti poveljnika torpiljarke »T 3« poročnik bojnega broda I razr. Mirko Reman; za poveljnika, torpiljarke »T 5« kap. korvete Teodor Vrbica; za poveljnika torpiljarke »T 6« kap. korvete Zdenko Helenbah; za poveljnika broda »Spa-silac« kap. fregate Ivan Leveč; za upravnika hidrografskega urada mornarice kap. bojnega broda Rihard Kubin; za poveljnika broda »Neretva« pri mornari&kem poveljstvu kap. fregate Ciril Vilfan m za pomočnika upravnika stalne mornariške bolnišnice intendantski major Franc Dernlč. = Upokojena sta peli. narednik vodnik I razr. 35. pešpolka, na službi v štabu savske divizijske oblasti Josip Domitran, in pehotni narednik vodnik II. razr. 49. pespolka Avgust Vidmar. Osfafe vesli — Francoske štipendije za naše dijake. Kakor vsako leto je tudi letos francoska vlada odobrila nekaj štipendij za jugoslovanske profesorje in diplomirane dijake za solsko leto 1934-35. Pod pogoji, ki jih določa pristojni odbor so bili izbrani za štipendiste francoskega zunanjega ministrstva s polletno štipendijo mesečnih 750 frankov ti-le kandidatje: Na filozofski fakulteti (naravoslovje) v Parizu: gdc, Mar-janca Kane iz Ljubljane, dalje Marija baie, Ivan Salvi in Ivan Zika iz Ljubljane. Na filozofski fakulteti v Mont Pellieru g. Maks Vraber iz Ljubljane. Ti-le kandidat} pa so dobili celo ali polovično štipendijo francoskega prosvetnega ministrstva po 800 oziroma 400 frankov na mesec: na medicinski fakulteti v Parizu Ladislav Kline iz Ljubljane, na filozofski fakulteti v Parizu Dušan Avsec iz Ljubljane, na učiteljski glasbeni šoli v Parizu Drago šijanec iz Belgrada, na teološki fakulteti v Strassbourgu Franc Glinšek iz Ljubljane. — Pisarna Tujsko-promelnega sveta kr. banske uprave se je preselila v Knafljevo ulico št. 9. I. nad str M Hranilnica dravske banovine (Kranjska hranlnica). >v — Dve hndi nesreči na deželi. V bolnišnico so včeraj pripeljali dve hudo poškodovani osebi. Prvi je 54-letni dninar Janez Her-gant iz Trnjave pri Lukoviei. Bergant je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico. Nje- fRAlATDRIGNAZStlPEL otio»iN i«r« guromtN i»» a»n««[,cM {r iUNPfSKAtorttfc 0R*ENCEI.8ERT DOttfUSS ' IB« -•!»■>» ( ti mi^roiN oMUroc Pri treh igrah v cesarskem gledališču v Tokiu Pet ur v japonskem gledališču Petrotejski vrelec eksptodiral Joh-ajmes Mayrhofer j« napisal svoje vtise z Japonskega. Med drugim tudi japonsko gledališče nekako takole popisuje: Preden eem za vedno odpotoval iz Joka ha ni e, sem se še enkrat peljal v Tokdo, da bi obiskal gledališče. Bila je predstava v Cesarskem gledališču, ki sicer ni v cesarski režiji, je pa vsaj blizu za tujega popotnika nedostopne skrivnostne palače, zaradi česar ima od te bližine profiit. V vzhodni Aziji neumorno igrajo ter neskončno potrpežljivo in vztrajno gledajo ter poslušajo. Tokrat so bili še nekam milostni, saj so dali le tri igre. Začetek ob 17.30, konec ob 22.30. Saj ni treba biti pri vsej predstavi. Prišel eem šele h koncu prve igre. Od daleč se vidi gledališče e svojo čudovito razsvetljeno streho kar slavnostno in sijajno. Znotraj pa ni boljše ko kako dobro berlinsko gledališče. Prvo sliko, ki eem jo videl, Ibi bil prav tako lahko gledal na kakem evropskem odru. Toda moje študije in opazovanja že od početka miso bila evropeka. »Smrt lepe neumnice« — je bil naslov prve Igre. Nekam preprosto dejanje bi lahko povedal e temd-le besedami: Lepa gospodična je morala v bolnišnico, ker je obolela na možganih. Medtem jo zapusti zaročenec. Ko se ona vrne in izve, noče verjeti. Ko pa spozna strašno resnico, ee umori. To res ni predmet, ki ibi iz njegia Sehiller mogel napraviti mojstrovino, kakor je >Maria Stuartc. Pa Baj so tudi drame z malo zapleteno snovjo. Česar pa jaz zapadnjak še danes ne razumem, je to, zakaj naj bo to ravno »Smrt lepe neumnice«. Ali bi obžalovanja vredna gospodična ne mogla zboleti za kako bolj simpatično boleznijo? lin ali je bilo treba za nesrečnico že v naslovu poslati tiralico? Naslov druge igre je več obetal: »Neumni manjši brat in modri starejši brat.« Če pa mislite, da boste videli zgodbo kakega hudo lahkomiselnega mladeniča, ki ga potem pamet modrega brate spravi k pameti, se motite. V lahkem govoričenju je šlo strašno mirno in prijazno. Pristno vzhodnoazijska miselnost je, da je starejši brat od očeta že vnaprej določen, da bo moder in poln avtoritete. Za naslovom ne iščite nobenih senzacij 1 Če je v prvih dveh igrah na odru tako lopo mirno šlo, je bilo pa v tretji strašnega življenja kar preveč. Če je v prvih dveh dramah bilo premalo dejanja, ga je bilo 6edaj kar zvrhana mera. Postavljena 6mo bili v zgodovinski, starojaponski milje, v svet vitežtva in junaštev, v svet poln rožljanja mečev, krvi in umorov. Na zadnje so mrliči kar na kupih ležali po odru. Ampak hrabri junak ee pogumno bori kar naprej in strašno maha z mečem po zraku. Končno obleži tudi on — mrtev tia tleh. Hvala Bogu! Sedaj je mrtev. V petih mi- Nadzorna gospa za mlada dekleta Madjarska vlada je d7/lala odlok, v katerem hudo graja, da celo mlada dekleta, ki nekatera niso niti 17 let etara, hodijo po javnih plesnih zabavah. Zato je notranji minister določil, da take mlade deklice smejo na javna plesišča le, če jih spremlja poštena starejša gospa, ki jih nadzoruje. Taka-le -garde dama« je v prejšnjih časih za dekleta bila sicer morda neprijetna, toda zelo zdrava in koristna navada! rnotrda omotili plini ter jih umorili poprej, predeD je ogenj požrl njihova trupla. Strašno ee je godilo delavcu Karlu Helmholzu, ki eo ga plameni obkrožali že okroginokrog, da revež ni več vedel, kaj naj stori. Nekaj čaea se mu je zdelo, da bo zanj edina rešitev, če plane v stolp ter ee tam skrije. Toda kmalu je sprevidel, da bi to bila zanj gotova smrt. Spodaj stoječi eo mu nekaj klicali. Tako je bil opozorjen na železno vrv, ki je v njej spoznal svojo rešitev. Planil je s stolpa na železno vrv in drzni skok ee mu je posrečil. Posrečilo ee mu je zgrabiti vrv in se je oprijeti. Sedaj je visel 50 metrov visoko ter se po vrvi počasi spuščal na varno. Ko ni bil več tako visoko, ee je spustil in padel na zemljo. Vsega onemoglega so pobrali reševalci. Pri vsej nevarnosti pa je ostal brez poškodb. Vzroka nesreče še niso dognali. Sodijo pa, da je pri vrtanju podzemeljski plin e tako silo udaril na dan, da je vrgel kamen ob kako železo in s tem povzročil iskre. Mogoče pa je tudd, da je ogenj povzročila vročina železja, ki ee je pri vrtanju drgnilo. Ogenj so hoteli pogasiti s kemičnimi sredstvi, pa ee je izkazalo, da ni uepeha. Potem so napravili velike peščene nasipe, s katerimi eo obkolili ognjišče. Na drugi strani pa eo napravili kanal, skozi katerega se odteka petrolej. Tako je ogenj izgubil gorilno snov. Ljudje, ki so to delali, eo bili opravljeni v obleko iz azbesta. Vendar eo jih morali kijub temu nagio menjavati. V nedeljo se je posrečilo ogenj v glavnem zadušiti, tlelo bo na de več dni. V soboto je nemška peitrolejska industrija doživela strašno katastrofo. Vnel se je petrolejski vrelec v Ndenhagenu. Pri tem je nastala velikanska eksplozija, ki je imela strašne posledice. O tej nesreči poročajo iz Nienhagena: Požarna 'katastrofa v petrolejekem ozemlju Ndenhagenu je nesreča, kakršne nemška petrolej-ska industrija še ni doživela. Navrtali eo nanovo bogato petrolejsko žilo, kar je v tej industriji vedno vesel dogodek. Toda višja sila, proti kateri eo vsi človeški ukrepi brez moči, je postala usodna za mnogo vrlih delavcev. Uničene so vse vrtalne naprave, uničenega je ogromno petroleja in tudi človeške žrtve so padle. Kmalu po sedmih zjutraj je nastala strašna eksplozija. Iz zemlje 60 bruhnili vieoki plameni dn orjaški stebri dima eo zatemnili nebo. Kmalu je bilo vse mesto na kraju nesreče. Vrtalni stroj, ki je bil napravljen Šele pred nekaj meseci, so objeli plameni. Ognjeni zublji so sikajoče švigali okrog stolpa, kateri je v 20 minutah zgrmel na tla, čeprav je bil napravljen iz železa in betona. To razdejanje je spremljalo etrašno treekanje. V tem hipu, ko se je stolp podrl, je bilo v njem 16 delavcev. Reševalci eo morali najprvo misliti na to, da rešijo te. Prihitele eo reševalne in gaeilske kolone iz peterih okrajev. V6d eo šli na delo. Posrečilo se je v zadnjem hipu rešiti 11 mož, ki so poekakali e stolpa. Vsi, razen enega, eo hudo opečeni. Odpeljali eo jih v bolnišnico. V teftu dopoldneva bo reševalci žalostno ugoiuviiii, da pogrešajo pet mož in da skoraj ni upanja, da bi koga živoaa našli. Edina tolažba je še ta, da eo jih nutah bo predetave konec in e prihodnjim vlakom ee odpeljem v Jokahanio. Zaman moji upi! Že je junak vstal in že eo vdrli v tampel novi sovražniki, že divja nov boj. Zopet teče kri v potokih, celo harakiri sem videl, sploh vse, kar si moreš pože-leti. Z eno besedo: Bilo je etrašno lepo. Gledališče je bilo docela moderno urejeno. Nekaj bi bil pa lahko pogrešal: nepotrebno razbijanje s kladivi gledaliških delavcev. Tudi spremljevalni godbi bi ee bila moja evropska ušesa rada odrekla. Prostor za poslušalce je bil najmanj tako zanimiv, kakor oder eam. Za tesno zvezo med obema skrhi že znamenit hodnik, kd z odra nad glavami poslušalcev vodi po vsem gledališču in po katerem se včasih kak junak iz pravljičnega sveta izgubi med občinstvo, ali pa izza hrbtov občinstva prikoraka na oder. Toda važnejši kakor to, eo ee mi zdeli obiskovalci, to ljubo japonsko ljudstvo, kd je prišlo v gledališče z vso družino, veliko in malo, nekateri so otročiče nosili kar štuparamo. Dejanju so vsi sledili z ogromnim zanimanjem. Včasih je kdo kaj vmes zaklical, da je izrazil svoje zadovoljstvo, včasah so ee zasmejali, ko nisem videl nič smeha vrednega. Vmes pa eo kričali mali otroci, da bi tudi oni V6aj nekoliko pripomogli k splošni za-dovoljnoeti. Z eno besedo, bilo je res strašno lepo. Preiskava proti morilcu Lindberghovega otroka ee nadaljuje v Ameriki in Evropi, a ne poročajo več o posebnih uspehih. Na levi vidimo ameriškega detektiva Johneona (drugi od leve), kateri je prišel v Kamenec v Saški Lužici, kjer je aretirani Hauptmann doma. Johnson pravkar odhaja iz hiše Haupt-mannove matere, kjer je poizvedoval e pomočjo nemške policije. — Na desni vidimo ameriške detektive, ki kopljejo v Hauptmannovi garaži v Newyorku, da bi našli skrite tisočake, katere je Hauptmann dobil od Lindbergha. Zvezdni utrinek padel na ladjo Strel iz vsemirja Zavrženi zaklad zlata V malem mestecu blizu Londona je umrl v zavetišču za reveže George Hannibal, ki je v svoji mladosti odkril največje afriške zlate rudnike. Kot mladenič je odšel v Ameriko, kjer pa ni nič dosegel. Nato se je preselil v Afriko, kjer je iskal zlato. Nekoč se je ves Onemogel od žeje in lakote zgrudil sredi puščave. Naposled je zaspal. Ko se je zbudil, je opazil, da se vse kamenje naokrog blešči v solncu kakor zlato. Hannibal je vzel drobce za vzorec, s svinčnikom je začrtal lego polja in odtaval naprej. Kamenje mu je pa postajalo pretežko. Kos za kosom je metal proč. Prihodnji dan je srečal drugega mladeniča. Ta je bil tako dober, da je Hannibalu postregel e svojo pičlo zalogo kiuha in vode. Hannibal mu je v zahvalo odstopil svoj načrt. Popotnika -sta se ločila. Novi lastnik načrta seveda ni imel srestev, da bi izrabil zlata ležišča. Prodal je dragoceni listič za nekaj živil trgovcu v najbližji naselbini. Ta zopet je prodal načrt naprej skupini kapitalistov. Tako so nastali rudniki, kjer so zrasla mili-jardna premoženja. A Hannibal, ki je plačal s tem bogastvom grizljaj kruha in požirek vode, je umrl v zavetišču za reveže. Isti konec je najbrž doživel tudi njegov usmiljeni popota1 tovariš. Zadnji dom kanclerjev Seipla in Dollfussa •Seiplnvo in Dollfussovo truplo eo prenesli v novozgrajeno spominsko cerkev, zgrajeno v spomin na kanclerja Seipla. V tej cerkvi je epodaj kripta, v kateri počivata sedaj oba velika avstrijska kanclerja. — Zgoraj pogled na novo moderno cerkev. Iz Londona poročajo o nenavadni nesreča, ki je zadela angleški tovorni parnik »Astor«, ki je vozil iz Evrope v Ne\vyork. Še pet ur vožnje do Newyorka. Prvi čaetnik Nilson je stal na poveljniškem stolpu in gledal v nebo, kjer ni bilo niti enega oblačka. Parnik je vozil s hitrostjo osmih morskih milj. Naenkrat pa je strašen grom in tresk pretresel čarobno jutranjo tišino. Ali je strela udarila z jasnega neba? Zazdelo ee je, kakor bi ee bilo odprlo modro nebo, ki je bruhnilo na morsko gladino cel šop plamena. Za drobec eekunde je ta nagli nebesni žarek e skrivnostno modro 6vetlobo oblil parnikov krov. Nato pa je e etrašno 6ilo padel na mostič debel kamen, kakor da bi bil nebeški topni-oar izstrelil granato na ladjo. Padlo je tik ob pr- vega častnika. Vea ladja ee je etresla pod silo tega strela. Siloviti pok je preplašil vse moštvo. V hipu je bilo na ladja kakor v kakem mravljišču, v katero kdo podreza e palico. Najprvo se je ljudem zdelo, da je izbruhnil ogenj. Del mostička pod silnim udarcem ni bil le razbit, ampak je tudi ves zoglenel. Prvi častnik Nilson je nezavesten ležal na mostiču. Iz njegove rame je curljala kri. Mornar Hayes, ki je prav takrat imel opraviti na mostiču, je prav tako omedlel. Kaj ee je zgodilo? Ladjo je zadela tako nenavadna nesreča, kakor podobne ne pomni zgodovina že 274 let. Na poveljniški mostiček parnika >Astor< je padel moteorit, drobec neznanega sveta iz vsemirja. Ta kamen je bil težak le poldrugo kilo, pa je bil orjak v primerd z utrinki, ki včasih padejo na zemljo ter tehtajo le po nekaj gramov. Na drugi strani pa je ta kamen bil pritlikavec v primeri z orjaki, kj je v teku stoletij kedaj kateri padel kam v kako pustinjo, na pr. v Sibirijo. Ko bi bil ta kamen 5 lig težak, bi bil prebil vso ladjo od vrha do dna. Zračni pritisk je bil še sedaj tako močan, da je vrgel ob tla prvega častnika in mu zlomil ramo. Kamen pa je obtičal v lesovju, kamor se je e tako silo zaril, da eo ga morali izdreti s krampd in iz-sekati e sekirami. Pri vsem tem ima Nilson lahko prijetno zavest, da je po 274 letih prvi človek, katerega je poškodoval kamen izpod neba. Kamen, ki je priletel na ladjo »Astor« iz daljave mdrijad kilometrov, bodo vdelali v železen obroč ter bo poslej krasil poveljniški mostič na »Astorju«. Kemal paša se bo zopet poročil? Iz Carigrada poročajo, da se bo Kemal paša v kratkem poročil e sestro albanskega kralja Ahmeda Zogua. Gnezdo iz tisočakov Iz Bremena poročajo: Blizu podružnice nemške državne banke v Bremenu je na nekem vrtu delavec, ki je obreza val drevje, našel nepokvarjeno ptičje gnezdo. V gnezdu je oipazil vse polno majhnih in drobcenih barvanih koščkov papirja, kd so bili silno spretno in umetno vdelani v gnezdo. Ti mali ptiči-stavbeniki tega gnezda so si za svoje 6tavbeno gradivo izbrali nemške tisočake, kateri seveda niso bili več veljavni in jih je nemška državna banka že uničila. Te koščke papirja, večje in manjše, so ptiči« lepo sestavili in povezali z volnenimi nitkami ter drugimi tkivi v trdno gnezdeče. Delavec, ki je gnezdo našel, ga je podaril mali deklici, katera je imela redko veselje, da je lastnica gnezda, ki je sestavljeno iz tisočakov. Ptički so svoje gradbeno gradivo najbrž kar brezžično naročali i,z bližnje državne banke, ki je evoj-čas cele kupe te hbankovcev dala uničiti. Sedaj menda to dragoceno gnezdo hrani banka. Madjarski ministrski predsednik Gombos, ki bo dne 9. oktobra za tri dni odšel v Varšavo. Njegovo potovanje bo diplomatskega značaja. Gospodarstvo Obrtniški kredit se mora poceniti Na obrtniški razstavi, ki jo je priredil Zarod za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino*, obrt iii industrijo v Ljubljani, je bila med drugim tudi razstavljena statistika zadolžitve obrtništva, po kateri je podružnica Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. d. v Ljubljani vise kredite odobrene obrtnikom iz Dravske banovine, plasirala po lt%ni obrestni meri. Ob tej priliki je Vaiš ugledni list-v 209. št. od 15. septembra pod gornjim naslovom objavil članek, v katerem se na podlagi gori omenjene statistike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani trdi, da je obrestna mera našega zavoda največja in da znaša zaslužek ljubljanske podružnice Zanatske banke pri kreditnih poslih 100%. Ker so te trditve rezultat gornje pogrešne statistike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so v svrho pravilne informacije javnosti potrebna sledeča pojasnila: Obreatna mera Zanatske banke Kralj. Jugoslavije a. d. se v smislu zakona o Zanatski banki odreja vsako leto sporazumno z g. ministrom trgovine in industrije in znaša danes 8%% za pOsojila obrtnim kreditnim zadrugam in tl% za posojila pojedinim obrtnikom. Ni torej točno, da je obrestna mera Zanatske banke največja, ker je obrtništvu Dravske banovine dobro znano, da je še do nedavna moralo plačevati 12—14% in celo 16% obresti (bodisi v obliki obresti ali upravnih stroškov). Ljubljanska podružnica Zanatske banke kraljevine Jugoslavije je glasom uradnega letnega poročila do 31. decembra 1933. leta plasirala 4,654.424 Din po 11% pri poj edinih obrtnikih, 3,504,551 Din po 824% pri mešaj lili kreditnih zadrugah za kreditiranje obrtnikov, to je 40% od skupnega plasmana. Sedanja obrestna mera Zanatske banke ni previsoka, ako se vpošteva: 1. da je država v njenem deležu pri delniškem kapitalu še vedno v zaostanku z 11 milijoni Din, vsled česar ima banka vsako leto en milijon zgube na obrestih za to vsoto; 2.- da je Zanatska banka delniška družba, v katero so privatni delničarji na bančno glavnico vložili 45 milijonov.Din ter imajo pravico na primerno solidno dividendo. Regulativnim hranilnicam in kreditnim zadrugam za dividendo ni skrbeti; 3. da Zanatska banka kreditira nad 20.000 obrtnikov v nad tisoč krajih širom cele države in da so vsled tega administrativni stfoški znatno večji, kakor pri drugih denarnih zavodih, jjateri vrše kreditne posle predvsem na svojih sedežih in najbližnji okolici in še to po principu, da izbirajo le one posle, ki jim konveni-rajo. Ni torej na mestu, da se o javnopravni denarni ustanovi, kakor je Zanatska banka, trdi, da anaša njen zaslužek pri kreditnih poslih 100%. Kadar 6e govori o zaslužku, je vsekakor treba upoštevati tudi režijo. Režijski stroški ljubi j. podružnice Zanatske banke so vkljub najboljši ekonomiji in strogi varčnosti tolikšni, da je zaključila svoje bilance v letu 1931. s 388.842.45 Din zgube v letu 1932. s 112.892.75 zgube in šele v letu 1933. s 31.235.33 Din dobička, kateri vsekakor ni velik pri plasmanu o skupni vsoti od 8.2 milijona Din, kolikor ga je bilo koncem leta 1933. Zgube, katere je imela Zanatska banka kraljevine Jugoslavije z ustanovitvijo ljubljanske podružnice, niso majhne, četudi iste niso nastale vsled odpisa dubijoznih terjatev. Iz navedenega mora biti vsakemu objektivnemu kritiku razumljivo, da Zanatska banka do sedaj ni mogla znižati obrestne mere. Merodajni faktorji Zanatske banke strogo upoštevajo tako interese obrtništva, kakor tudi današnje neugodne gospodarske razmere, katere težijo naše obrtništvo. Četudi je s statutom Zanatske banke odrejeno, da se višina obrestne mere določa na prvi seji Upravnega odbora po vsakoletnem občnem cboru, je bančna uprava, ker smatra za svoj ideal nuditi obrtništvu v mejah možnosti čim cenejši kredit, že pred nekoliko meseci začela z računskim proučevanjem možnosti znižanja obrestne mere in je g. ministru 'trgovine in industrije stavila konkreten predlog ter je pričakovati, da bode to znižanje z dne t. oktobra t L stopilo v veljavo. V Vašem članku se posebno poudarja, da od 120 miljonov Din obrtniških kreditov pri 198 denarnih zavodih, odpade na ljubljansko Spott podružnico Zanatske banke le 8.2 milijona, kar naj bi bil doka a da Zanatska banka obrtništvu ne pomaga v dovolj ni meri. Pri taki trditvi pa je treba upoštevati, da omenjenih 198 denarnih zavodov s 112 milijonov obrtniških kreditov obstoji že nekoliko desetletij, medtem, ko je ljubljanska podružnica Zanatske banke v dobi njenega triletnega poslovanja odobrila v 743 slučajih nad 18 milijonov dinarjev kreditov in to v najtežji bančni krizi in pomanjkanju denarja. S tem je dovolj no dokazano, da je ljubljanska podružnica Zanatske banke obrtniško produkcijo v Dravski banovini ne samo podpirala, temveč je tudi številne naše obrtnike rešila propada. Narodna banka opušča podružnice. Na zadnji seji upravnega odbora je bilo prečitano poročilo o poslovanju banke. Dubioznih terjatev je znatno manj kot lani, čisti dobiček banke je pa znatno večji. Banka bo ukinila podružnici v Pančevu in Vršcu zaradi premajhnega obsega poslov. S tem se število podružnic zmanjša od 19 na 17. Obe podružnici nista bili med najmanjšimi. Borza Dne 2. oktobra I "11 Denar V današnjem prometu so ostali tečaji Amsterdama in Curiha neizpremenjeni, popustili so Berlin, Bruselj, London in Trst, dočim so narasli tečaji Newyorka, Prage in Pariza. V zasebnem kliringu je popustil avstrijski šiling na ljubljanski borzi na 8.35—8.45, na zagrebški na 8.295—8.395 in na belgrajski na 8.29-8.30. Grški boni v Zagrebu 29.15—29.85, v Belgradu 28.15—28.85. Angleški funt je ostal v Ljubljani ne-izpremenjen: 225.20—226.80, v Zagrebu je popustil na 224.85—226.45, v Belgradu pa celo na 222.20 do 223.80. Ljubljana. AmsirrJam 2302.63—2313.99, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 794.41—798.35, Curih 1108.35—1113.85, London 165.64—167.24, Newyork 3348.55—3376.81, Pariz 223.95-225.07, Praga 141.62 —142.48, Trst 290.57—292.97. Promet na zagrebški borzi 333.931 Din. Curih. Pariz 20.205, London 14.97, Nevvvork 304.625, Bruselj 71.65, Milan 26.26, Madrid 41.875, Amsterdam 207.80, Berlin 123.1, Dunaj 72.73 (56.9), Stockholm 77.20, Oslo 75.20, Kopenhagen 67.85, Praga 12.79, Varšava 57.925, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.805. Vrednostni papirji Tendenca je bila danes nekoliko slabša, vendaT ni prišla v tečajih posebno do izraza, le vojna škoda je opazno popustila. Promet je slejkoprej srednji. Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 40—41, vojna škoda 354—356, begi. obv. 59—60, 8% Bler. pos. 65-68, 7% Bler. pos. 57—58, 7% pos. DHB 67-69. Zagreb. Dtž. papirji: 7% invest. pos. 71 den., agrarji 40.50 den., voj. škoda 354.50—355.50 (354.5, 356), 10., 11. 356 den., 12. 358-359.50 (358.50), 6% begi. obv. 59.50—60.25, 12. 60 den., 8% Bler. pos. 65 den., 7% Bler. pos. 57—57.75, 1% pos. DHB 67.50—68.50. — Delnice: Narodna banka 4100 den., Priv. agr. banka 217—220 (220), Osj. sladk. tov. 135—140 (140), Bečkerek sladk. tov. 750 bi., Osj. livarna 135 bi., Impex 50 den., Trboveljska 88— 90 (90). Bdgrad. Drž. papirji: 1% inv. pos. 71—72 (72), agrarji 40.50-41.50 (41), voina škoda 354.50—355 (355), 12. 357.50- 358 (358.50), 6% begi. obv. 60.25 —61 (60.25). — Delnice: Narodna banka (4130), Priv. agr. banka 216 den. Hmelj Žalec, 2. oktobra. Pri nekoliko mirnejšem povpraševanju se nakupovanje nadaljuje po neizpre-menjenih cenah 20—40 Din za kg. Vkljub temu, da so cene ostale navidez neizpremenjene, pa je drugo-in tretjevrstno blago znatno pridobilo na ceni in sicer 5—10 Din pri kg, ker se pri presoji kakovosti znatno bolje ocenja. Za že redko, res prvovrstno in tudi v barvi brezhibno blago, ki se najde le še v prav čvrstih rokah, pa se še vedno plača tudi po 45 Din za kg; tako je bila zadnje dni neka večja partija takega blaga prodana po 45 Din in več manjših po 42—43 Din za kg. Tudi za najslabše in zlasti v barvi slabo blago je nekaj zanimanja in se plačuje po 10—20 Din za kg. V splošnem je zaključna tendenca zopet bolj mirna, vendar čvrsta. Ljubljana v znamenju lahfro-atletske borbe med Zagrebom in Ljubljano Pod pokroviteljstvom iupana g. dr. D. Puc« Igrišče Primorje bo 6. in 7. oktobra torišče gigantske borbe med lahko-atletskima reprezentancama Zngrc-ba in Ljubljane. Borba se vrši v znamenju prestiža, katero mesto je danes močnejše, oziroma najmočnejše v naši državi. Preti več leti je Zagreb stalno in uspešno branil primat za lahko atletiko v naši državi. Po zadnjem srečanju med reprezentancami Zagreba in Ljubljane v Ljubljani 1. 1929 pa so se prilike v bistvu spremenile. Ljubljana je močno napredovala; ASK Primorje si je dvakrat zaporedoma priborilo ponosni naslov državnega prvaka za moštva in tudi dvakrat prvenstvo države v cross-countryju; Ilirija je vndno sledila temu napredku, kajti letos je državno prvenstvo v cross-countrvju prešlo v njene roke, istotako si je letos priborila drugo mesto v državnem prvenstvu za moštva. Balkanske igre v Zagrebu so pokazale, da je moč atletov Zagreba in Ljubljane izenačena, kajti vsaka teh Skupin nam je priborila približno po eno tretjino točk. Na naših tleh ee torej vrši prvo, direktno prestižno merjenje sil o primatu v lahko-atletskem športu v naši državi. Sile so — kakor rečeno — izenačene. V kolikor prevladuje Ljubljana v tekih na dolge in kratke proge, bo v metih, skokih in v teku z zaprekami jjrednjačil Zagreb. Sicer bo Ljubljana tudi tu odločilno posegla vmes v nekaterih disciplinah, tako n. pr. v metu kladiva 7. balkanskim prvakom Stepišnikom, v skoku v višino z novim jugoslovanskim rekorderjem Mar-tindjem ter v troskoku z Perparjem, toda odločitev bo brez dvoma padla v stafetnih tekmovanjih. Vse v seniu bo igrišče Primorja o priliki dvoboja prizorišče najostrejše in najdramatičnejše borbe za vsak, tudi zadnji placement, za vsako točko, ceflo za vsak centimeter, ki bo zaznamoval boljšo kvaliteto vsakega poediinca napram ostali celoti. Na športni Ljubljani leži. da v velikem Števil« pride na to tekmovanje in podpre naše idealne najmlajše pionirje in orače trde lahko-atjetsike ledine, ki je temeljna in najpotrebnejša telesno-vzgojna panoga za naš narod. Naj z velikim obiskom podpre naše fante, ki so te podpore potrebni in vredni; oni ji bodo v bodoče nuditi prireditve, nastope, s katerimi bo ona upravičeno zadovoljna in na svoje najboljše lahko-atlete vedno ponosna. 15 letnica ŽSK Hermesa 2SK Hermes praznuje te dni 15 leftnieo svojega obstoja, ki jo proslavi z rasnimi športnimi prireditvami. V soboto in nedeljo se je vršil lepo uspeli table-tenis turnir, prihodnjo soboto in nedeljo pa bo nogometni tura i r .po naslednjih pro-pozieijati. PHOPOZICIJE 7,a odigronje ■nogoniotnih tekem ob proslava 16 letnice 2SK Hermesa dne 6. in 7. oktobra 1934: ftL 1. Proslavne teikme se dele v trd turnirje in sicer: a) junioraki, b) rezervni ln e) I. moštev. Ca« 7,a odlgravanje tekem določi 2SK Hermes. Gl. 2. Vsa.k turnir se odigTa posamezno. Igralci, ki nastopajo v junlorskem turnirju, ne sinejo nastopiti v tairnlrju rezervnih in I. moštev, odnosno nasprotno. Če to store, izgubi klub. ozir. moStvo, t katerem eo vdrugič nastopili tekmo 3:0. Cl. 3. V juniorskem turnirjn smejo igrati igralci, ki so rojeni najkasneje v letu 1916, odnosno ne smejo prekoračiti ua dan odigran j a turnirja 18. leto starosti. V proti vnem slučaju se postopa kot je navedeno v čl. 2. teh propozicij. 01. 4. Eventuelne pritožbe proti igralcem, na katero se nanaša določilo čl. 3. je treba s takso 35 Din prodati vodistvn nogometne sekcije 2SK Flermpsa najkasneje 7. oktobra 19.14 do IS. Cl. 5. Igra sc po določilih pravil in pravilnikov JNZ in podzvez. Cl. Ii. Vsaka tekma traja «1 minut, in sicer v dveh polčasih po 30 minut, in po cup-sistemu. Zmagovalca odigrata finale med seboj isti dam. Ako ostane tekma v določenem času, dvakrat po 30 minut, neodločena, žreba zmagovalca tekmo-vodeči sodnik takoj po odigranju iste ob prisotnosti obeh kapotanov in c vrnit, funkcionarjev vodstva nogometne sekcije 2SK Hormesa. Cl. 7. Zmagovalec vsakega turnirja »prejme v last pokal, kakršnega bo določil ŽSK Hermos, ostnM soude-ležniki turnirja pn plakete. Cl. 8. Te propozicije veljajo za vse tri turnirje, ki j.ib priredi 2SK Hermes ob priliki proslave svoje l.i letnice in si pridržuje pravico event. spremembe im tolmačenja teh propozicij. — 2SK Hermos. Maratonci in športna propaganda Maribor, 1. oktobra. Mariborski športni blubi se vsi omejujejo le na domače nastoi>e; edino SSK Maraton je doslej pokazal, du ima razumevanje za pravo poslanstvo športa ter je že nekajkrat napravil tudi ua deželi propagandne nastope. Zadnji je bil preteklo nedeljo v Šmarju pri JotSah, kjer m> nastopni maratonski lahko a tleti i« teikoatleti s propagandnimi točkami. Lahkoatlotoka prireditev ae je vršila na travniku poleg Društvenega doma. Privabila Je ir.redno veliko ljudi, zlasti mladina, ki Jo z napetostjo spremljala potek tekmovanj ter strmela mul dobrimi rezultati, ki »o plod sistematične vzgoje. Prav tako občudovanje so želi težkoatletl, ki »o nastopili v llaibjaoovi dvorani z rokoborbo in bo-kisom. Pred lalukoatletskiiu kakor tndi tež.kotttletakini nastopom Je obrazložil znani športni delavoc Kranj« Krambergej navzočim gledalcem bistvo športa in glavne posebnosti obeli športnih panog ter urrduševal mladino, da se oprime športa kot najidenl:nt\išega sredstva za krepitev telesa. Pokazalo Be Je, da Je imel nastop Maratoncev popolni uspeh, ker so »e ljndje na ravnost navdušili za šport. Maraton« zaslužijo ia svojo požrtvovalnost, ki Je »druiana tndi i občutnimi materialnimi žrtvami, pač vse prir.n&nja. Lahkoatletshi dvomatseh Maribor-Celje je potekel zelo lepo. Obe reprozentaaici sta postavili svoje najboljše moči in boj za točke je bil do zadnjega negotov. Od 12 disciplin s« odnosdi Mariborčani 4 prva mosta, Celjnirii 8. Mesta »o se ooanjevala s 1, j, 2 in 1 točko. Po tej razdelitvi Je amagalo Celje 84:80. Oe štejejo mestu 5, 3, IJo v rammerju M:53 aa Celje. Najboljši atlet je bil Martini, ld je startal v 5 di solpllnah in odnesel 4 prva mesta. Keznltati: Tek 100 m: Urbančič (C) 11.6, Monderor (M) 11.5 za prs« zadaj, Venulii (M) 11.8; tek 200 m: Monderer (M) 34.1. Urbančič (C) J4.5; tek 100 m: Uorfiek (C) 55.S, Kisnov4č (M) 57.4; tek 1500 m: Ooršek (C) 4.28.5, Murans (M) 4.34.9; tek 5000 m: Kangler (M) 17.4«, Podpečan (Ml 18.13.4; štafeta 4 krat po 100 m: Maribor 4«. Skok v višino: Martini (C) 1.87 m, Marek (C) 1.62 m; skok v daljino: Martini No, naj me že enkrat uslrele, to bo boljše ko neprestano mučenje! Kaj i>a hočejo V Vae moje živ- ljenje je jasno, ko na dlani razprostrto, in neprestano vohajo v njem kaikor svinje v močvirju. Kaj pa hočejo?« Oče je hodil po sobi razburjeno sem ter tja in je tako vpil, da se je otrok zlbudil in začel vekali. Tudi mati je bila silno razburjena. »Ljova,« je rekla, »pomisli vendar, da imaš družino! Molčati moramo! Kaj naj sicer storimo?« »Ne moreni molčati! Ne morem molčati!« je vpil oče dalje. Ko se je imalo pomiril, se je ulegel na blazi-nja'k, ei sakrfl »braz z blazino, kar je pri njem znamenje največje razburjenosti, itn je kmalu zadremal. 25. aprila 1922. Ze štiri ali pet dni mi ni dobro. Glava me hudo boli, udje so mi težki ko svinec, moje prejšnje prožnosti in energije ni več. Delam sicer ko doslej, toda vsaka kretnja zahteva silen napor volje. Ne tožtai, saj mi nikdo ne more pomagati. Otrok rase in uspeva vidno. Od dne do dne postajajo ročice in nožice bolj okrogle in polne, dočim jaz hujšam in slabim. Zelo sem vesela, d« meje slabo zdravje ne more več vplivali na otroka, toda zelo se bojim, da ga ne boon mogla več dolgo dojiti. In kaj potem? 27. aprila 1922. Lenin 6e baje zelo slabo počuti; na strankinem kongresu ga nI 'bilo. 9. maja 1922. Moj deček je vesel in živahen. Nesla sem ga pod milo nebo; na rokah, zakaj vozička nimam. V vsem R. sedaj ni dobiti otroškega vozička. Grič, ki s svojimi pobočji gleda v naše okno, se je pokril z lahnim zelenjem in mlade, vitke breze delajo sočne brate. Dolgočasno sivi plot iz desek, ki se mi je v zadnjih dneh Bdel najbolj bistveni del pokrajine, je danes za me le še majhna, neznatna riža, ki se čeznjo pretaka do mene modro, mehko, svetlo nebo v svoji neskončni polnosti. Pomlad! Moj fantek grbanoi nosek ko mačica, ki se solnči, in potem polagoma mirno zaspi. Dolgo, dolgo sedim tako, z otrokom v naročju in strmim v morje svetlobe in pomladi. Topa, ohlapujoča trud-noet mi lese v ude, ne mislim nič, ne vem ničesar. >Enoroka« gre mimo. Občudovanja vredna žena; vedno sem vesela te pristne ruske žene it naroda. S sivomodrimi očmi te gleda naravnost v obraz, kadar s teboj govori; beli, zdravi zobje pričajo o energičnoeti in živnosti; pepelnatoplavo glavo, pokrito z rdečo ruto, nosi nekoliko nazaj upognjeno, ko da 6e zaveda, da ne nastopa sama zase, ampak da predstavlja ves tip. Oblečena je v svetlosivo bluzo in temnomodro katunasto krilo, vse čisto in zlikano, čevlji se ji svetijo. V današnjih časih zanemarjenosti in brezbrižnosti 7,a estetične vrednote vzbuja občo pozornost. >Zdravstvujte, Aleksandra Lvovna!« me je pozdravila prijazno. »Ali 6e smem usesti k vam? Ste šli s sinčkom na sprehod? In lep dan imamo danes!« Z edino, levo roko boža moje dete, ki se je nenadno zbudilo dn se začelo smejali. Nekaj časa sediva molče druga poleg druge, potem pa je rekla in zardela do ušes: »Aleksandra Lvovna, moj se Je zopet pojavil!« »Kaj, vaš mož se je vrnil?« Vedela sem, da je služil najprej v beli armadi in potem izginil brez sledu. Ostala je takrat sama /. dvema malima otrokoma in kmalu nato jc izgubila desno. roko. Bila ie krelnicarka pri železnic', in ko ie priSla v drugi stan, so ji je nekoč, ko je prtbučal vlak, zvrtelo v glavi, da je padla z roko čez tir. Zaradi moilhega telesa je prestala grozne poškodbe in Je celo še nadalje opravljala svojo službo. Mene je vedno močno ganilo, da ni nikoli tožila, ker je postala pohabljenka. Pripovedovala md je 6tvarno, določno in nar/.or no, kakor ima navado, o svidenju z možem: Da, tako je, včoraj se je aopet pojavil. Takoj bi s»pet rad pokazal svojo moč nad menoj, pa seni nru junaško pokazala, kje je pragi ,Tepec.' sem dejala, ,ko so mi je tako slabo godilo, te je vrag nosil po vsem svetu, in zdaj, ko sem se zopet popravila, te je prinesel semikaj! Toda, sedaj te ne potrebujem, lahko se ipobereš, odkoder ei se pri vlekel!' Najprej je neumno bolščal v me, potem pa je rekel nenadno: ,Odkod pa je otrok?' ,No, kaij pa tebe briga? Kje si bil vsa tri l-eteZakaj nisi pisal? Si mar pošiljal denar za otroke? Niti počenega groša, hel In zidaj bi rad prišel 'i»i napravil red tukaj? Zdaj je konec,' sem rekla, ,sedaj scni postala komunistika in sem se dala ločiti od tebe. Bil ei sploh vedno nezanesljiv mužik, pijanec in babjak; sedaj sem v«sela, da sem se te iznebila.' Tedaj bi hibi morali videti, kako je šel nad mel Kur rova! bi ee rad z nvemcujl Toda potisnila scint ga čez prag ki mu pred nosom zaloputnila vrata! Tedaj je ipa poslal drugačen; začel je moledovali, da se Bogu usmili. Poboljšal se bo, priden bo, je rekel. Tako-le majčken je postal. Spuslila .•Mm« mm —__t ~- U M kubany-jev mate čaj brani ter KrepCa živce In mišice. Hospe-a Suje prebavo, dela apetit, regulira delo-" vanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Leustek, Ljub-liana, Resljeva c. 1, ako poSljete v naprej Din 15--. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol + V GLOBOKI ŽALOSTI NAZNANJAMO, DA JE NAŠ LJUBLJENI OČE, SVAK IN TAST, GOSPOD IGNACU MERCINA TRGOVEC, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK DANES, PO KRATKI, MUČNI BOLEZNI, V 71. LETU STAROSTI, S TOLAŽILI SV. VERE, BOGUVDANO UMRL POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V SREDO OB 4 POPOLDNE IZPRED HIŠE ŽALOSTI ZG. KAŠELJ 14 NA FARNO POKOPALIŠČE PRI DEVICI MARIJI V POLJU SV. MAŠE ZADUŠNICE SE BODO BRALE V FARNI CERKVI DEVICE MARIJE V POLJU MARIJA MERCINA, ŽENA; KAROL, SIN; ROZA, KRLINCA, ANICA, HČERE; ' BOŽENKA, ZLATI, VI*A, FRANCI, CIRIL, DRAGEC, JOŠKO, TONČEK, PAVLI, FRANCI, VNUKI IN VNUKINJE IN OSTALO SORODSTVO ZG. KAŠELJ, DEV. MAR. V POLJU, DNE 2. OKTOBRA 1934