GOSPODfiRSTVO V  SVETU
TBGOVINSKl PBOBLEMI VZHOD-ZIBOD
Trgovinska zamenjava Sovjetske zveze s šterlinškim področjem
Povojaa trgovšna Sovjetske zveze z za-hodaimti državami je bila v znalaii mari dodo-čena s stanjem političnita odaošajev. Med korejsko vojno je bila trgovhna med država-mj vzhodnega dn zabodnega bloka nninimadinia. Siroike izvozne prapovedi v vzhodroevpopsike države, fai so jlh uveljaivle člatvice Atlant-skega pakrta, so zožile v najveejj meiri trgo-vino im splošne pipslovne stike.
Obsag trgovine s šterliinškim podiročjem je bil s ¦tem eimbargom posebno prizadet, keo: je Velifea Briitanija zelo pomembna za so-vjctsico e&onomiko fcot defoaviiteilj &broj&v in zei!o kvaliitetnih iffldustriijskih izdelkov, d:ruge države žterlinškega padra&ja Pa niiič manj pomembni dobavitelij surovin. V letu 1955 se je briitanski izvaz v ZSSR skrčil na mtnd-maLno šteivilko 3,3 miflidana funtov šterlingov. Izvoz eurcnviiin iz drugih držav štejilln&ega področja de biil sikaraij popotooima <p.re*rgaii.
Popuščamije mednarodne napeitastt, Jti jc pozn&je slediiAo, je biilo p^rvii pogo.j aa požlvitev trgavine med ŽSSR im šteirlinškim področ-jem. 2o leta 1954 je prišlio dio več po.meim:binih poslovnih stilkov. Skupiini angteškib. ioduatiri-Jalcev, kl so obislcalii Miosfevo, so predloždM listo iadalkiov, za katere ao se Busi ioiteiresn-rali. Ta lista je vsebovaila vireto izdelkov v skupni virediiioats okroig 400 mUiioinov dolair-jev. Slo je za ofoseg uvoza, loi bi ga bilo treba uresničiitl v razdobju 1. 1955 do 1957. Ta lista Pa je vsebovaJa veCino izdelkov, ?.& kaitere' j« tedaj že vedno veiljala prepoved iOTOza.
Hriitanisfcl invoe v ZSSR s© ije v 'etu 1954 poveSal tritoratno in diosegej rev«n 10,1 mili-jona fu.Titcw SterHmgioiv, lafca 1955 pa je znašal že 22,9 miillitiona funtov šteiridnigov. Leta 1956 se je iz-voz Velitee Btri.tairiSe še naprej pove-čevai. Samo v pirvem četrtleibju lainskega le-ta je doseg«! vrednost skoraij 9 miin.!:]onov funtov šterlingov. Iotoiz strojev iz Veljike Briitaind'je je porasel od 3,2 milvjon.a funitov v letu 1954 na 8,7 miliijonia fumtcv šterlingov v lefcu 1955. Najvefji skofe je bil dosežen v iizvozu tekstai-nih strojev (s 616.000 funtov na 4,4 miilliaoina funtov Starlinsov).
Zanimivo je, da je biila trgovinska bMainca ZSSR z Veliko Brntaniljo v zadinoih le*ih Stalno paztthma. Leta 1955 je 'znašal lzvoz ZSSR v Veiaro Briitanijo po vredftosti 62,8 mUijona funtav šterlingoiv :n to taga je izvii-raila poeiitivaa bilanca za okrog 30,9 miM|joina furatov šteirliiinigov.
Ta presežefc sredstev, ki ga je Sovjetska zveza dosegla v tngovini z Veliko Britaai|j'O. je delno uporabljaila za kntje defioita pri drugih državah šte.rlinšl«ga področja. Deficit v zameoijavi s šterliinškiim področjem — brez Velilce Britanije — prihaja do izraza že vrsto let caradi obsežnib nailciupov suroviin (kavčuk. volna in drugo). Leta 1954 je na primer znašal 22,6 milijona funtov štenlini&ov. Ceprav se je ta deficiit leta 19M naglozmanj-šal zaradi diTastičnega zmanjšanja uvoza iz Avstralia©, bo nedvomoo tudi v perspekitivi itmed svojo vlogo pri nadaljnjeim razvoju za-me^njjav« ie plačevanija.
Možnosti zamenjaivs med tem; dvemii po-dročji vseikafeor še dale-č niso iakorižčane. Ce-pnav se je, denimo, izvoz az Veliik« Britamid« v ZSSR v zadajih letih občuitmo povečal, še vedno ne predstavJoa več kakor 1 % skupaega izvoza te države. Dejstvo je, da Sovjetska zveza lcaže srtalBo zaiTiiteiresiiraniost za poveia-Hje tosovine takio z. Vediiko Britaoijo Jcakor tudi z drugimi državami šte-rfiinšikega področ-ja. Prav to pa 'je večinoma mogače reči tudi za briitanske poslovne kroige.
Ob obiisku Bulganimia dn Hruščova v Jjom-donu leta 1956 j© biilo govoira tudd o pove^a-nju nafcupov ZSSR v Veliikl Britaniji. S eo-
vjetske strani je hila podana ponudba, da bd kupili kapitialno opremo, paiizdeiike in siuo-vine iz štenlinškega podrcn6ja v višaai 800 do 1000 mili^oaov funtov šterhmgcv. Te naikuf» bi opravHj v nasSednj.ih 5 leitih. Bratanski poslovni ferogi ,pa izražajjo dodočen divom v možnost ureani^e-nja taikega obsega trgovine. VprašanJ© s« vsekakor postavlja tako z vidii-ka deiamsikih možniojti brjtaaskega izvoza kalaor tudi plačilnih siposobnosti SovjetSiie ztveze. Povpraševanje po določenih ang^e-ških izdelkih je aa svetovnem tržiiču (taio na priraec po trafctarjih) tolikšno, da bi ver-jetao   ne   mogil;   uatreči   sovjdiakiTn   ž&ljam.
S. B.
TBGOVINfi SOVJETSHE ZVEZE S BTERLINŠKIM POBBOCIEM
(v   mllijoniiv funtov  šterlingov)
Velika Britanija:
uvoz
izvoz
reekspori
trgovinska bilajica Glavne   države   šterlinškega  področja:1
UVM
izvoz
trgovinska  bilanca Skupna bilanca ZSSR in Sterlin.  področja
1952             1953             1954             1S55
58,1              39,9              41,8              62.8
3,9               3,3              10,1              22,9
33,6               9,0               4,6               9,0
— 20,6         —27,6         —27,1          —30,9
1,2               1,6               4,6               4,2
14,4              20,3              27,1               7,4
+13,1           + 18.7          + 22,6          +   3,2
—   7,5          —   8,9         —  4,5         — 26,7?
: Avstfaiija,  Nova Zclandija,  Paiistan, Isla.ndija, Ziata obala, Malaja. 2 Prvih  deset mesecev.