/~\* POSAVSKI t"W T ObzorniK Leto V, številka 45, avgust 2001 graf ični studio AdaiaiSava 1, Novo jftestö: telsfon; O?/S$8 0 358, O?/«3S-0-3S& priprava za tisk oblilcovanje osvetljevanje B2 S3HBHWHHH^<> now podobe..' "Wmmmr_____f' ___ Prwi kora^i «7 iWrtfetm ¦ iTiB üTiTh t L-.'itlnWmiiTiffi^^lwj iitewiilMii, ? ISDN TemelJ dlgitabilh komunlkacJJ Prenovili smo ISDN pakete in Vam omogočili, da sami izberete dodatno opremo. Osnoyni ISDN paket že od Možnost plačila na 4 obioke biez obiesti • 2 ali več različnih telefonskih številk • prikaz telefonske številke klicočega • prenos podatkov 64 ali 128 kbit/s • brezvrvični aparti z možnostjo prevezovanja (idealna rešitev za dvodružinske hiše in male podjetnike) ISDN ISDN Prenos podatkov do 128 kbits NTenota */4 www.telekom.si Nasveti in brezplačne informacije na številki 07 333 7521 casino podj&tj& tmmm3!:oam ISOMOf Q*339 UREJANJE IN ASFALTIRANJE DVORIŠČ Vaše želje posredujte na tel. St.: 07/492 11 45 ali 07/492 25 75 (sektor Krško) ter GSM: 041/ 348 704 - g. Salmič Robert Ponudbo smo pripravili samo za prebivalce Posavja. Cestno podjetje Novo mesto Ljubljanska c. 47 - 8000 Novo mesto Št. 45, avgust 2001 tretia NESKONCNA LAHKOST NUKLEARKE (po ministru Janezu) Obiskov najpomembnejših mož naše države v naših krajih ni tako malo. Njihova frekvenca se sicer poveča pred takšnimi ali drugačnimi volitvami, a tudi takole vmes jih ne manjka. Eni se primerno najavijo in tudi pridejo, drugi se večkrat najavijo in sploh ne pridejo. Nekateri obiski pa nas tudi zmedejo ali celo zaskrbijo... Za ministra, ki smo ga, vsaj nekateri, do njegovega imenovanja imeli predvsem za fi- nančnega strokovnjaka, smo šele ob nje- govem imenovanju na položaj izvedeli, da se spozna tudi na urejanje pros- tora in okolja, na črne gradnje in čisto na koncu ali pa predvsem tudi na elektriko in elektrarne. Že na pomladanskem mednarodnem seminarju strokovnjakov za odnose z javnostjo s področja jedrske stroke, ki se ga je udeležilotudi nekaj slovenskih in posavskih novinarjevje minister nasto- pil tako »suvereno«, da je vsaj bližnjim prisotnim bilo na trenutke nerod- no, da so njegovi »rojaki«. Nato nas je presenečal celo poletje s svojimi izjavami o znamenitem holdingu in njegovem sedežu in si ob verjetni dosmrtni zameri Štajercem na trenutke pridobil simpatije Posavcev s pod- poro »našemu« kandidatu za direktorja in zelo redko slišanim opozo- rilom, da je Krško pravzaprav najbolj »energetska« občina v državi. Minuli torek pa nas je znova močno presenetil s tolmačenjem zapletov in razpletov okoli osnutka sporazuma med siovensko in hrvaško državo o ureditvi odnosov v zvezi Nuklearno elektrarno Krško. Bil je to, ne le po naši pač pa tudi po oceni lepega števila prisotnih novi- narjev, predvsem vzorčen primer javnega sprenevedanja (»...toliko za uvod, sedaj pa kar vprašajte, ker ne vem čisto dobro, kaj bi bilo tisto, kar bi vas najbolj zanimalo«). Seveda dopuščamo veliko verjetnost, da je minis- ter (tudi tokrat) le sledil navodilom predpostavljenih, kako mora pre- pričati predvsem lokalno javnost oz. ovreči razne »dezinformacije« medijev, med drugim tudi to, da predstavniki NEK niso bili vključeni v pripravo tega, ne le zanje, temveč za celo državo pomembnega sporazuma. Minister je namreč kar sumlji vo pretirano poudaril, da je direktor nuklear- ke na sestanku z njim in poslanci izrazil posebno zadovoljstvonadpriprav- Ijenim osnutkom sporazuma, pri oblikovanju katerega naj bi tesno sode- loval. Seveda je razumljivo, da so v dolgotrajnih, zdaj bolj zdaj manj zagnanih in tudi od Evrope priganjanih prizadevanjih za ureditev vrste odprtih zadev med državama potrebne podatke morale prispevati tudi strokovne službe elektrarne, vendar je bilo po reakcijah in (tudi neformalnih) infor- macijah ob objavi novice o »zgodovinskem« dosežku čutiti, da niso bili upoštevani vsi, ki so, vsaj doslej, imeli veliko in največ opraViti z objek- tom. Če pa bi ministrova trditev morda držala tako, kot jo je predstavil na tisk- ovni konserenci, bi se pač morali sprijazniti, da je direktor elektrarne vse dotlej trdil drugače zaradi višjih (državnih, poslovnih, strateških, evröp- skih, varnostnih in še kakšnih?) interesov. In morali bi biti zelo zaskrblje- ni. Sporazum je namreč tako nedorečen in obravnava, tudi po prepričanju posavskih poslancev, probleme elektrarne in njenega obratovanja never- jetno poenostavljeno, predvsem pa pušča v negotovosti prebivalce iz njene okolice ter odmika rešitve v daljno prihodnost. Čeprav bi bilo na- jbolj normalno, nam tega vprašanja ni bilo mogoče preveriti, saj (po d- gavi odločitvi?) gostitelja srečanja ni bilo poleg. Pač pa je bil pred nami samo (vsevedni) minister, ki nam je natrosil toliko biserov, kot je ta, da si bosta slovenska in hrvaška stran v skrajni sili odpeljali polovico odpadkov in polovico same nuklearke ter polovico reaktorja vsaka na svojo stran (več o tern na strani ...), da si od pretirane metaforike nismo opomogli še ves večer... In prav to je tisto, kar (nas) mora skrbeti. Ne toliko jedrska elektrarna in njeno obratovanje samo po sebi, pač pa ljudje, ki od daleč in s tako lahkoto odločajoo njeni in naši in naših potomcev usodi. Toje trebapovedati, četu- di je srečanje z ministrom za dvojno ograjo, kot se je izrazil sam, »poteka- lo v prijetnem vzdušju«... ^______^_________________________________ Vrednik. Foto meseca GRADOVI OŽIVIJO POLETI Poletno mrtvilo poskušajo v številnih slovenskih mestih odgnati s prirejanjem kulturnih prireditev, na katerih prev- laduje glasba; enega takih festivalov imamo zdaj vsako leto priložnost sprem- ljati tudi na grajskih prizoriščih v Posavju - v Brežicah, Kostanjevici ter na gradovih Pišece, Sevnica in Rajhen- burg. Na slednjem se vrstijo prireditve pod naslovom Poletje na gradu Rajhen- burg, na katerem pa so letos prvič gostili tudi udeležence Poletne mednar- odne glasbene sole saksofona (na sli- ki), ki jo namerava tudi v bodoče orga- nizirati krška glasbena sola. ÄJ^deset dni 4 ^rogovor z Marjanom Šunto 6 # Minister na obisku 8 # Raziskovanje mlinov na vodo 12 # Infonmacije Obcine Krško 13 # Osmo srečanje upokojencev 17 # Krško se (jih) spominja (4) 20 # Ob pobudi za izločitev Krškega 22 # Mirela četrtič na svetovno prvenstvo 27 # Posavski plesni klub Lukec vabi 28 # Ivana, Rebeka in Ana v velikem finalu 31 /Va naslovnici: Rebeka Dremelj, Ana ZajeLšnik in Ivana Salomon; foto: B. Mavsar D ObzorriiK posavski utrip____________________________________________________________________________________________št.45,avgust2ooi I TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI VIZJAK VODJA POSLANSKE SKUPINE SDS Na predlog predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janšeje Izvršilni odbor te stranke na mesto vodje parlamentarne poslan- ske skupine SDS potrdil mag.Andreja Vizjaka iz Brežic. Vizjak je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljen v Državni zbor kot eden izmed dveh predstavnikov SDS iz Posavja in je poleg dveh poslancev LDS četr- ti in po letih najmlaj.ši posavski poslanec, vsekakor pa prvi, ki je imeno- van na pomembno funkcijo vodje poslanske skupine v državnem zboru Republike Slovenije. POOSTREN NADZOR NAD YOZNIKI HOLES Z MOTORJEM Policisti PU Krško so prvi petek v avgustu od 14. do 20. ure popoldne opravili poostren nadzor nad vozniki motornih koles in koles z motorjem. V času izvajanja nadzora so ustavili 87 in ugotovili deset prekrškov, zaradi katerih so podali predlog za uvedbo postopka o prekršku in izrekli 12 man- datnih kazni, od katerih jih je bilo deset zaradi neuporabe zaščitne čelade voznika ali sopotnika. Med vozniki motornih koles v prvih sedmih mesecih na posavskih cestah sicer ni bilo mrtvih, bili pa so udeleženi v petnajstih prometnih nesrečah, vozniki koles z motorjem pa so bili udeleženi v devet- najstih nesrečah. Največ nesreč se je zgodilo v naseljih, med cestami pa izs- topa glavna cesta Vrhovo - Drnovo, najbolj pogosta vzroka nesreč pa sta prevelika hitrost in nepravilno prehitevanje. HARMONIKARKE SO SE POMERILE ČETRTIČ Turistična agencija BooM Krško in Turistično društvo Brestanica sta v soboto, 18. avgusta na gradu Rajhenburg organizirali 4. državno prven- stvo harmonikark z diatonično harmoniko. Na tekmovanju je ponovno zmagala Indira Simunuč, za najbolj prik- upno glasbenico s harmoniko pa so gledalci izbrali Petro Simonišek. SEVNIŠKO GRAJSKO POLETJE SE NADAUUJE Javni sklad RS za kulturne dejav- nosti - Območna izpostava Sevnica prireja nove prireditve pod skupnim imenom Sevniško grajsko poletje. Tako je od petka, 17. avgusta, do nedelje, 19. avgusta, na sevniškem gradu potekala likovna kolonija Ar- SPEKTAS 2. Delovni naslov leto.šn- je kolonije je AKT (ikonografski motiv človeškega telesa). V petek, 17. avgusta, so priredili koncert skupine Caminoigra, ki iz- vaja etno-jazz glasbo z vplivi glasbe Latinske Amerike, zahodne Afrike in Indije. Koncert je bil ob 20. uri na sevniškem gradu. MARINČ BO RAZSTAVLJALV DORTMUNDU Slovenski in kostanjeviski slikar Jože Marine bo v mesecu septembru razstavljal svoja dela skupaj s hr- vaškim likovnikom Plamenkom Čengičem v nem.škem Dortmundu. Razstavo bodo odprli 7. septembra v. galeriji Gerda Türke na Johan- nesstrasse 8 a, odprta pa bo do 3. no- vembra2001. PORASLE POTREBE PO DELAVCIH S POKLICNO KVALIFIKACIJO Po podatkih Zavoda za zaposlo- vanje - območna služba Sevnica so delodajalci posavskc regije v ob- dobju do konca maja letos prijavili 1.972 potreb po delavcih in pri- pravnikih, kar je 183 manj kot v enakem lanskcm obdobju. Pri tern pa so potrebe po delavcih s poklicno kvalifikacijo porasle za 12 %, po- trebe po delavcih z visoko strokovno in univerzitetno izobrazbo pa so os- tale na ravni preteklega leta. Za tretjino manjše povpra.ševanje pa na zavodu ugotavljajo po delavcih z višjo izobrazbo, 23,5 % je manj po- treb po nekvalificiranih in priučenih delavcih, za petino pa je tudi manjše povpraševanje po delavcih s štirilet- no srednjo solo. KUSELJDRUGIVAVSTRIJI Štirje člani Radiokluba Krško so se udeležili 9. mednarodnega sreča- nja radioamaterjev - radiogoniome- tristov, ki je bilo 11. avgusta v avstr- ijskem Weinebnu. Vidnejšo uvrsti- tev je z 2. mestom v kategoriji veter- anov dosegel Janez Kuselj. NUKLEARKAVJULIJU NE Krško je v juliju letos proizvedla 506 450 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja oziroma je oddala v elektroenergetsko omrežje 483 244 MWh električne energije, ob tern pa je bila načrtovana proiz- vodnja v juliju presežena za 0,89 odstotkov. Razpoložljivost elek- trarne je bila 100 odstotna, izko- riščenost pa 99 odstotna. Elek- trarna je po poročilu splošne službe NEK obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij. Reka Sava se je zaradi delovanja NE Krško v juliju segrevala pov- prečno za 1,3 stopinje Celzija, največ pa za 2,6 stopinj Celzija. Delež največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočin- skih izpustih je v juliju znašal za tritij 0,71 % in za ostale dopustne radionuklide 0,05 %. V juliju so vskladiščili 15 sodov z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki. Obisk ministra Kovača v NE Krško je vzbudil veliko pozomosti novinarjev. ObzorniK D Št. 45, avgust 2001 RIDESET DNI TRIDESET DNI TRIDESET DNI SVETPOKRAJINEPOSAVJE V četrtek, 30. avgusta 2001 se je v Krskem sestal Svct pokrajine Posavje v ustanavljanju v razširjeni sestavi in v zvezi /. izgradnjo hidroelektrarn sprejel naslednje sklepe: »Vladi Republike Slovenije predlagamo, da pospeši konslituiranje »Holdinga slovenske elek- trarne«, ki naj čimprcj pričnc /, aktivnostmi za izgradnjo HE na spodnji Savi. MOP - Urad za energetiko naj do končanega konsti- tuiranja »Holdinga slovenske elektrarne« zadolži scdanjega koncc- sionarja SEL, da izvaja vse aktivnosti za čimprcjšnji pričetck pripravljalnih del za izgradnjo HE Boštanj. Vladi Republike Slov- enije, MOP-u in »Holdingu slovenske clektrarne« predlagamo ustanovitev »Družbe za izgradnjo HE na spodnji Savi« s sedeŽem v Sevničj. Posebna pogajalska skupina Posavja za izgradnjo HE na spodnji Savi mora v pogajanjih o vsebini koncesijske pogodbe za izkoriščanje cnergetskega potenciala spodnje Save vztrajati na »ei- ementih za vključevanje lokalnih skupnosti Posavja v koncesijsko pogodbo za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save«, ki so bili pisno dostavljeni na MOP - Urad za energetiko. NEVIODVNVM NEVIODUNUM«ZAVOD ZA KULTURO IN ODNOSE ZJAVNOSTMI SP0MINSK0 SREČANJE NA PLANINI Organizacijski odbor Planina 2001 vabi na tradicionalno spo- minsko srečanje ob 59. letnici tragičnih dogodkov na Planini pri Podbočju, kjer bodo v soboto, 9. septembra 2001, ob 11. uri pri- pravili slovesnost s kulturnim programom in družabnim sre- čanjem. Pokrovitelj srečanja je Občina Krško, slavnostni go- vornik pa bo župan občine Krško Franc Bogovič. SREČANJEVDOMU STAREJŠIH Dom starejših občanov v Krškem tudi letos pripravlja srečanje s svojci in prijatelji, ki bo tokrat žečetrtič, in sicer v soboto, 15 septembra 2001, ob 14. uri v domu. V programu srečanja so nanizali predstavitev novih dejavnosti, pozdravni govor župana Franca Bogoviča, kulturni program in družabno srečanje ob glasbi. Vabilo pošiljajo z nasledn- jim motom: »Samo ena je pot do človeka: pot do srca. Vse drugo so ovinki...« VEČ POVPRAŠEVANJA P0 PRODAJALCIH Kot smo že poročali, je po podatkih Območne službe ZRSZ Sevnica v obdobju januar - maj 2001 upadlo povpraševanje po delavcih v primer- javi z enakim obdobjem lani, precej pa se je spremenila tudi struktura povpraševanja. Močncje je poraslo povpraševanje po »poklicih za nein- dustrijski način dela in po »poklicih za storitve in prodajalcih«, medtem ko je povpraševanje po preostalih glavnih poklicnih skupinah upadlo. Zlasti močno je znižanje deleža potreb po »upravljalcih strojev in naprav in sestavljalcih ter po »poklicih za preprosta dela«. Tudi po potrebe po »strokovnjakih in »uradnikih« so zastopane z nižjim deležem, v man- jšem odstotku jc zajcto tudi povpraševanje po tretji (tehniki in drugi strokovni delavci« in šesti (kmetovalci, gozdarji, ribiei, lovci) glavni poklicni skupini. Delež »poklicev za storitve« je glede na leto 2000, ko so ti poklici predstavljali 15,3 % vseh potreb, porasel na 21,1 %. Med poklici te skupine je bilo največ povpraševanja po prodajalcih (kar 41 % vseh potreb), 6 % pa po trgovskih poslovodjih) ter gostincih (31 % vseh potreb po natakarjih in 10 % vseh potreb po kuharjih). SpotjSiania Tisti, ki it nekaj let spremljamo dogajanje v posavskem političnem prostoru, nikakor ne moremo mimo ugotovitve, s katero se srečujemo iz leta v leto, da se naši politični predstavniki ne znajo, ne upajo ali pa pre- prosto ne čutijo potrebe, da bi svqje in interese tistih, ki jih zastopajo, bolj odločno izpostavili. In to tako v nastopih ob sicer bolj redkih obiskih pred- stavnikov državne oblasti, še manj, ko uspejo morda celo priti do njihovih stolčkov in foteljev, prav tako pa tudi v korespodenci, ki potuje iz Posavja do bele Ljubljane in ni zgolj formalne narave. Ta medlost pri pisanju protestnih not, odprtih pisem in drugih zahtev, ki so včasih javno dovolj kritično izrečene, ima seveda tudi svoje rezultate, saj so bile le redke posavske želje in zahteve uslišane, kaj šele izpolnjene. Kot da se bojimo, da ne bomo preglasni, da ne bomo koga prizadeli, da bi morda po mirni poti kaj lažje dosegli. Žal doslej temu ni bilo tako, kljub temu da so naš že v šoli učili, da lepa in prijazna beseda vedno pravo mesto najdeta. Veliko je bilo obljubljenega, pa ne samo verbalno. Nekateri ministri so cejo s svojimi podpisi jamčili, da bodo določene projekte in prizadevanja Posavcev podprli. Da ne omenjamo predvolilnih obljub strankarskih pr- vakov in njihovih kandidatov, ki vsakemu obljubljajo to, kar si pač želi, potem pa seveda najdejo tisoč razlogov, zakaj tega ne morejo izpolniti, ali pa na svoje obljube preprosto pozabijo. V tej samooklicani regiji, katere rok trajanja še ni odtisnjen na embalaži, seveda ni potrebno biti velik poznavalec, da bi našteli, česar vse nismo dosegli. Omenimo le tako opevano in večkrat obljubljeno ekološko rento zaradi prisotnosti nuklearke, kje je odškodnina za njene nizko in srednje radioaktivne odpadke ter iztrošeno gorivo, ki se v elektrarry ko- pičijo že leta, namesto, da bi jih odpeljali na trajno skladišče. Tega seveda nimamo in vse kaže, da ga kmalu niti ne bomo dobili. Kljub temu, da je Posavje največji slovenski energetski bazen, z jedrsko, vrhovško in brestaniško elektramo, se Se menda edini v Evropi zavzemamo za gradn- jo verige hidro elektrarn, sami bi radi postavili svojo komunalno odlagal- išče odpadkov, pa nam spet mečejo polena pod noge, od obljubljene avto ceste imamo samo vse daljše kolone tovornjakov in drugih vozil, ki se vije- jo proti in iz Balkana, grozijo nam s cestninsko postajo, pa še bi lahko naš- tevali, kar pa prav gotovo ni bil namen tega pisanja. Zakaj je temu tako, bo težko ugotoviti, se težje dokazati. Seveda ne mis- limo, da bi morali za vse te zahteve na ulico, protestirati, zbirati podpise, zahtevati odgovornost ministrov in vladnega premiera - nikakor. Lahko bi ubrali tudi manj revolucionarno, a demokratično pot, izrabili medije in druge pritiske. V Posavju nimamo skoraj nobenih nevladnih organizacij, tu ni družbenih gibanj, niti posameznikov, ki bi znali reči bobu bob in napisati vsaj kakšno kritično besedo v rubriko »pisma bralcev«, da bi odgovornim povedali, kar jim pač gre. Nekaj kritičnosti premorejo le redki novinarji. Pa še teh kot tudi drugih politični in gospodarski predstavniki ne znajo poklicati, da bi jim pred- stavili svoje probleme, dabi jih ti lahko v medijih podprli. Novinarji pona- vadi tudi med zadnjimi zvedo, kdaj kakSno pismo roma proti Ljubljani, kaj Sele, kaj v njem piše. Še manj vedo, kdaj je nanj morda kdo celo odgo- vorilinkajjenatvezil. Tudi posavskih poslancev doslej še nismo znali prav izrabiti za dosego svojih interesov. Kot da bi ti morali kar sami zvohati, kaj tare voli vce, ki so jih izvolili, čeprav po izvolitvi več časa preživijo v prestolnici kot pa v svoji regiji. Tako se vse bolj oddaljujejo od dejanskih problemov in se vse bolj ukvarjajo sami s seboj in svojo stranko, katere cilj pa je seveda čimdl- je ostati na oblasti in se od nje tudi čimveč okoristiti, tako ali drugače. A ni že skrajni čas za bolj odločne? Rog D ObžorniK pokraiina posavje__________________________________________________________________________________št.45,avgust2ooi Marjan Šunta, direktor GZS OZ Posavje V REGIJI SE MORAMO DOGOVORITI, Letos pomladi je bil na mesto direktorja Območne Gospodarske zbornice Posavje imen- ovan magister Marjan Šunta, ki je na to delovno mesto prišel iz Ljubljane, vendar je domačin, Krčan. Osnovno šolo je namreč obiskoval na Vidmu, srednjo solo pa v takratnem Šolskem centru Krško, nadaljeval je na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, ki jo je končal leta 1983. V letu 1991 je vpisal specialistični študij managementa na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki ga je dokončal z magistrskim študijem. Sicer pa delovne in življenjskeizkušnje pridobiva že od leta 1983, ko je začel kot pripravnik projektant v Kov- inarski, nato kot vodja vždrževanja elektronike v podjetju Videm, celuloza, papir in papirni izdelki, zadolžen za vzdrževanje, nabavo rezervnih delov in spremljanje ter vodenje inves- ticij na podrocju elektronike, delal je tudi kot projektni vodja v Videm papirju Krško, v podjetju DEJ Ljubljana je bil direktor projektov kot upravljalec premoženja na področju vodenja projektov, ekonomskega svetovanja, nakupov in prodaj podjetij, pred vrnitvijo v Krško pa se je kot pomočnik direktorja podjetja Delo Tiskarna ukvarjal s prevzemi pod- jetij, strateškim razvojem, razvojem organizacije in poslovno odličnostjo. i Kdo vas je opozoril na sedanje delovno mesto in zakaj ste se odločili zanj? Jeseni 1993 sem se zaposlil v tedaj majhnem družinskem podjetju DEJ pri dr.AIenki Žnidersič Kranjc, ki mi je ponud- ila nove izzive in možnosti na podrocjih, ki jih takrat v Krškem oziroma okolici ni nihče razvijal. Odločitev za delo v Ljubljani oz. za terenskodelo po Sloveniji je bila te/.ka, saj sem se zavedal, da bom velik del časa neproduktivno prebil za volanom. Tedaj sem mislil, da se bom po nekaj letih lahko vrnil, a je do ustrezne priložnosti za delo v dornačem okolju. kibi minudilotudi ustrezne izzive, minilokardobrih sedem let. Za prosto delovno mesto sem izvedel iz dnevnega časo- pisja. Prijavil sem se na razpis in s soglasjem predsednika GZS Slovenijc gospoda Čuka sem bil na Upravnem odboru GZS OZ Posavje izbran za direktorja območne zbornice. Tako se mi je uresničila želja po primernem delu v okolju, v katerem živim in v katerem imam rad kraj in ljudi. Kateri so vaši najpomembnejši cilji na tem mestu? Moji cilji se ujemajo s cilji organizacije, za katero delam. Ti pa so poleg izpolnjevanja poslanstva GZS še krepitev njenega ugleda in izgradnja prepoznavnosti GZS v ciljnih javnostih. Poleg tega si želim, da hi v okviru območne zbornice aktivirali delo komisij upravnega odbora GZS OZ Posavje, s posebnim poudarkom na delu Združenja podjet- nikov Slovenije, zagotovili osebni razvoj zaposlcnih, se us- posobili za podjetniški pristop, sodelovali pri usmerjanju delovanja regijske razvojne agencije in učinkovito izvajali poverjena javna pooblastila. Da bomo dosegli zastavljene cilje, bomo osebno komunicirali s pomembnimi zbornični- mi članicami, ki so mnenjski vodje in oblikovalci razvoja regije, sodelovali pri vodenju programskega odbora regijske razvojne agencije, informirali zbornično članstvo z aktualn- imi temami, promovirali gospodarstvo regije, usposabljali zbornično članstvo za prilagajanje spremembam ter sode- lovali, koordinirali in komunicirali pri skupnih nastopih zainteresirane gospodarske javnosti pri reševanju nasprotij z lokalno in državno upravo. Doseganje in izpolnjevanje ciljev je povezano z vrednota- mi tako organizacije kot tudi posameznikov, ki za to orga- nizacijodelamo. Pri vsem tem pastanam kristalnojasni dve stvari: ključ do uspeha in do boljših življenjskih pogojev v regiji so ljudje in njihova pripravljenost prevzeti odgovor- nost zase in bodoče rodove v svoje roke. Edino, karje gotovo v prihodnosti je, da se bo potrebno prilagajati spremembam. Pravijo, da je v politiki in upravi v Ljubljani premalo Krčanov in Posavcev. AM bi lahko morda govorili o posavskem (gospodarskem) lobiju? V parlamentu je delež poslancev, izvoljenih v Posavju 4,4 odstotka, kar ustreza deležu prebivalcev Slovenije v Posav- ju, ki znaša 3,5%, in prav tako ustreza deležu prostora Posav- ja v Sloveniji, ki znaša 4,4%. Delež posameznikov, ki izvi- rajo iz Posayja in so zaposleni v državni upravi ali paradržavnih institucijah, mi v popolnosti ni znan, zato že pripravljamo nabor imen posameznikov, ki nam bodo mor- da lahko pomagali pri uveljavljanju regijskega razvojnegd programa. Nekateri vplivni posamezniki iz slovenskega gospodarstva, ki izvirajo iz teh krajev, sodelujejo s podjetji in institucijami v Posavju in ti predstavljajo zametek posavskega gospodarskega lobija. Res je tudi, da bi vplivni posamezniki lahko pomembno vplivali na izvajanje ObžorniK D st. 45, avgust 2001_______________________________________________________________________________________pokrajina posavje regijskega razvojnega programa. Vendar je predpogoj, da znotraj regije najdemo skupni dogovor, kaj hočemo in kako bomo to dosegli. Nihče ne bo namesto nas razmišljal in do- local ciljev, §e manj pa se bo namesto nas usklajeval. Pomembno se mi zdi, da bi strukture državnih institucij na področju Posavja delovale, seveda v okviru možnosti, za dobro Posavja in posavskega gospodarstva. Kljub občasnim opredelitvam za »jug« države in nizki samooceni je Krško in Posavje na nekaterih področjih tudi širše pomembno, npr. kot energetski bazen... Res je, da je sociološka študija oziroma »Poročilo o človekovem razvoju« za leto 2000 pokazalo, da prebivalci Posavja nič kaj spodbudno ne ocenjujejo razmer, v katerih živijo, saj so se med vsemi slovenskimi regijami najslabše ocenili. Res pa je tudi, da nekateri ekonomski pokazatelji kažejo drugačno plat Posavja in zaradi teh nasprotij bo po- trebno izdelati širšo analizo vzrokov za nezadovoljstvo pre- bivalcev. Nezadovoljna in po lastnem mnenju brezperspek- tivna populacija pa zagotovo ne more biti generator hitrega razvoja regije. Posavje je pomemben energetski bazen, v katerem je poleg energetskih podjetij nastalo nekaj hitroras- točih uspešnih podjetij, ki konkurirajo na evropskih trgih. Poleg tega pa je v podjetjih s področja energetike še veliko znanja in izkušenj, ki jih bi veljalo izkoristiti pri realizaciji regijskega razvojnega programa. Ne smemo pa pozabiti na papirno predelovalno industrijo, kovinsko predelovalno in- dustrijo, tekstilno industrijo, lesno predelovalno industrijo in turizem, katerih tržni deleži v slovenskem prostoru niso zanemarljivi. Koliko uspevajo nova, mala podjetja nadomeščati praznino, ki je nastala s propadom nekaterih nekdaj uspešnih podjetij. Nastanek in propadanje podjetij sta v ekonomiji normal- na pojava. Vsak podjetniški subjekt ima svoj razvojni cik- lus, katerega sestavna dela sta ustanovitev in prenehanje podjetja. Kjer obstajajo podjetniške skupine, ki imajo prim- erne podjetniške ideje, znanje, hrabros» in nekaj kapitala, ki pa ni nujen pogoj za uspešnost podjetniške ideje, se ustvarijo nova, zdrava podjetniška jedra. Kakorkoli si propada določenih podjetij in podjetniških sistemov na čustveni ravni nekateri še danes ne morejo razložiti. pa se da na določenih primerih, tudi v Posavju, prikazati svetle zglede. Koliko in kako lahko pomagate novim pri zagonu in tudi že delujočim podjetjem, ko ne vedo, kako naprej? Članice zbornice lahko svoje interese uveljavljajo v območnih zbornicah, organiziranih po regionalnem načelu, v združenjih dejavnosti in v Združenju podjetnikov Slovenije. Strokovno podporo nudijo strokovne službe, ki opravljajo različne storitve za potrebe član- stva in izvajajo pomembna javna pooblastila. GZS deluje na podrocjih poslovnega in- formiranja, gospodarske promocije, poslovnega svetovanja, izobraževanja in na podrocju reševanja sporov iz poslovnih razmerij v obliki stalne arbitraže. Zainteresiranim za navede- na podrocja so na voljo informacije na naši zbornici v Krškem. Prebrali smo očitek, da ste ob obisku češke gospodarske delegacije nekako protežirali krška podjetja, kljub temu da ste posavska zbomica... Res je, da so bila ob obisku češke gospodarske delegacije na srečanju s posavskimi gos- podarstveniki v večini podjetja iz krške občine. Tudi sam bi zelo rad videl, če bi bilo možno poiskati v brežiški in sevniški občini primerne sogovornike najavljeni češki delegaciji. To smo ob pripravi na srečanje tudi želeli, vendar v podjetjih, ki bi lahko imela interes preko razgovorov s češko delegacijo, le-tega ni bilo. Potrebno pa je povedati, da so bili poleg gos- podarstvenikov na to srečanje povabljeni tudi vsi trije župani. ki so se tega srečanja tudi udeležili. Kljub temu, da sem Krčan, sem prepričan, da Območna gospodarska zbornica Posavje ni mesto, s katerega bi ugotavljali, od kod je kdo doma. Vseh skupaj v Posavju nas je manj kot 70.000, zato se mi zdi bolj pomembno da se osredotočimo na razvoj in izzive prihodnosti. Koliko je sploh povezovanja na področju gospodarstva, koliko skupnega nastopanja... Gospodarski subjekti v Posavju medsebojno sodelujejo. V preteklosti je bilo nekaj kap- italskih in interesnih povezav med podjetji v Posavju, prav tako pa postaja zanimivo oblik- ovanje t.im. grozdov. Povezovanja je vsekakor premalo, vendar je to stvar interesov in odgovornosti posameznih poslovodstev oziroma uprav v podjetjih. Možnosti povezovanja so številne, bodisi v dobaviteljski verigi, kot tudi horizontalno za morebitne skupne tržne nastope ipd. Vendar pa je potrebno poudariti, da se je potrebno ozirati po širšem sodelovan- ju in prevzemih podjetij, saj postaja svet iz dneva v dan manjši. Nekatere naše članice so izpeljale nekaj uspešnih prevzeinov in imajo številne interesne povezave v poslovnem svetu, ne le v Sloveniji. S temi svojimi uspehi se ne pohvalijo, a bi se v urejenem poslovnem okolju morali. Žal je pri nas še vedno tako, da kdor izstopa s svojimi uspehi iz povprecja, za to ni motivirdn - nagrajen, ampak kaznovan. Kako sodelujete z lokalnimi skupnostmi, združenji, strokovnimi in morda neformalnimi skupinami? Z lokalnimi skupnostmi zaenkrat dobro sodelujem. Prepričan sem, da bomo to sodelo- vanje v prihodnosti še izboljšali. Bil sem prijetno presenečen, kako sem bil dobro sprejet pri vseh treh županih in v samih občinskih upravah, saj smo ustvarili dokaj kooperativno vzdusje. Sodelovanje s formalnimi in neformalnimi skupinami, predvsem tistimi, ki imajo vpliv na gospodarstvo Posavja, pa je moja trajna naloga. Katera od t.im. velikih priložnosti je po vašem najrealnejša kot priložnost za vključitev posavskih podjetij, npr. elektrarne, avtocesta, meja...? Vprašali ste me o realnosti za vključitev posavskih podjetij. Sigurno je to meja, saj je danes tukaj. Kljub temu, da predstavlja meja določene ovire, predstavlja tudi priložnosti, ki jih nekatera podjetja znajo dobro izkoristiti, nekateri pa se bodo tega še naučili. Tudi posavska zbornica se bo vključila v proces izkoriščanja priložnosti, ki jih nudi meja, z or- ganizacijo posveta na temo: »Priložnosti in nevarnosti izvajanja šengenskega sporazuma na slovensko - hrvaški meji z vidika lokalnih skupnosti (občina Brežice)«, ostale velike priložnosti pa so obremenjene s političnimi odločitvami in odmaknjene v prihodnost. Koliko se posavska podjetja ozirajo na jug, na nekdanja tržišča in koliko se vi (lahko) vključujete? Na trgih nekdanje skupne države ustvari posavsko gospodarstvo 3,3 odstotkov sloven- skega izvoza in 4,2% slovenskega uvoza. Izstopa trgovanje z Jugoslavijo in Hrvaško. Ob- D ObzorniK gOSpOdarStVO____________________________________*_______________________________________________________Št.45,avgust2001 močna zbornica se vključuje z izvajanjem javnih pooblastil, s potrjevanjem povabil za poslovne obiske, ki so potrebni za pridobitev vstopnih vi- zumov za državljane držav nekdanje skupne države, razen državljanov Republike Hrvaške. Zbornica sodeluje s Hrvatsko gospodarsko ko- moro Zagreb, obnavljamo stike z užiškim ob- močjem v Jugoslaviji, navezati pa želimo stike tudi s primerljivimi in interesno združljivimi zborni- cami v BiH in Hrvaški. In katere so vaše najpomembnejše trenutne aktivnosti? Ta seznam paje kar dolg: vodenje programskega sveta za pripravo Strategije razvoja regije Posavje, članstvo v strokovni skupini za pripravo konc- esijske pogodbe za izgradnjo HE na spodnji Savi, projekt »Novice GZS OZ Posavje«, projekt: Kata- log gospodarstva Posavja, anketni listi, navezava stikov z Regionalno privredno komoro Užice (YU), organizacija poslovnega srečanja, sodelo- vanje na Obrtnem sejmu v Celju - Komisija za tur- izem in Občinska turistična zveza Brežice, sode- lovanje v projektni skupini za spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov, slavnostna podelitev priznanj GZS OZ Posavje za gospodar- ske dosežke v letu 2000 in za najbolje urejene prodajalne v Posavju, seje predsedstva in upravne- ga odbora GZS OZ Posavje, razgovor gospo- darstvenikov Posavja, predstavnikov GZS in županov ter direktorjev občinskih uprav, že omen- jeni posvet o priložnostih in nevarnostih izvajanja šengenskega sporazuma na slovensko - hrvaški meji,itd. Predsednik vaše zbomice je nedavno postal v.d. direktorja holdinga, po mnenju nekaterih največjega slovenskega podjetja... Vesel sem bil, ko je postal mag. Fabijan v.d. direktorja holdinga. To je dokaz, da se da z dobrim in uspešnim delom napredovati tudi iz sredine, kakršno je Posavje. Vsekakor bom vesel, če bo postal tudi direktor holdinga, želim pa si, da bi os- tal še naprej predsednik GZS OZ Posavje, saj se da z njim dobro sodelovati. In za konec povejte še kaj o väsem prostem času, hobijih... Kolikor morem sem rad z družino, otroka me ved- no znova presenečata s svojimi domislicami, potre- bami in željami. Šport paje bil vedno sestavni del mojega življenja - od klasičnih krških športov, kot sta plavanje in rokomet v šolskih časih, do re- kreativnega igranja tenisa v sedanjem, zrelejšem obdobju in seveda »rostfrei« (tisti, ki morajo to ve- deti, vedo) igranja nogometa in še kakšnih neum- nosti s prijatelji zraven. Voda, predvsem morje je medij, na in v katerem se zelo dobro počutim. Sicer pa mi precej prostega časa vzame prostovoljno delo v teniškem klubu. Bojana Mavsar Minister Janez Kopač na tiskovni konferenci v NE Krško POTEM VSAKA STRAN Minulo toplo in sušno poletjeje bilo še posebno vroce za slovenskega ministra za okolje in pros tor Janeza Kopača, zlasti zaradi njegovih stališč in odločitev glede holdinga slovenskih elektrarn, pred- vsem pa zaradi podcenjujočih izjav o stqjerskih strokovnjakih. Najesen se ministru in vladi obeta nova vroča tema, kije povezana tudi z našimi kraß, to je sporazum o meß in o nuklearki s sosednjo hrvaško. Prvi torek v septembruje nenadoma in le dan pred zasedanjem zunanjepolitičnega odbora drtavnega zbora minister obiskal nuklearko, kjer sta z direktorjem Stanetom Rožmanom organiz- irala razgovor sposlanci, predvsem s člani odbora za zunanje zadeve in z drugimiposlanci in z iupani posavskih občin o vsebini sporazuma oz. osnutka sporazuma o ureditvi odnosov z NEK. Kotjepoved- al minister na novinarski konferenci po srečanju, so govorili najprej o vsebini sporazuma, izmenjali mnenja o bodočem poslovanju v okvirih, kißh predvideva ta sporazum, tako z vidika komercialnega poslovanja oz. komercialnih tveganj kot z vidika zagotavljanjajedrske varnosti. Več v zvezi s tem povzemamo iz ministrovih odgovorov na vprašanja novinarjev. Minister o nesporazumih in jamstvih V sporazumu je predvideno, da z elektriko iz NEK tržita podjetji, ki sta lastnika solastniških deležev, t.j. na slovenski strani podjetje ELES GEN, na hrvaški strani paje to HEP. Na ta način Nuklearna elektrarna Krško ne bo več v stalnem konfliktu med minimiziranjem stroškov in mak- simiranjem profitov, v kakršnem je bila v pretek- losti. Toje prvotakojamstvo, sicer paje predvide- no, da bo vsakdo od solastnikov odprl ustrezno bančno jamstvo za plačilo dobave električne en- ergije, v kolikor bi ne prihajalo do sprotnega in rednega plačila. Kot veste, je v preteklosti nastajal spor tudi zaradi tega, ker ni bil predviden meha- nizem za reševanje sporov. Dosedanji sporazum, ki še vedno velja ta hip, predvideva, da je arbitraža, pristojna za reševanje sporov med pogodbenica- mä, institucija z imenorn YUGEL, ki je že od leta 1991 dalje sploh več ni. Sporazum predvideva arbitražo za reševanje sporov med državama po- godbenicama, za reševanje sporov med podjetje- ma, ki sta solastnika oz. nosilca solastniških vlog v NEK in pa mehanizem za t.im. »arbitražo« za razreševanje sporov v sami NEK. Poleg tega so predvideni mehanizmi, ki jamčijo za to, da ne bo prihajalo do konfliktov, do kakršnih je prihajalo v preteklosti tudi to, da ima predsednik uprave NEK pravico preglasovanja pri sprejemanju določitev v treh primerih. Najpomembnejša od ten primerov je seveda pravica do preglasovanja vsakič, ko pri- haja do diskusije oz. vprašanj, ki se tičejo jedrske varnosti. To pomeni, da v tem primeru mora priti oz. ni nujno da pride do soglasne odločitve in tudi naknadna razprava o tem na samem nadzornem svetu, ki je v osnutku sporazuma predvidena, morebitnega preglasovanja ne more preprečiti, kajti preglasovanje je predvideno samo v odnosu predsednik uprave in clan uprave, ni pa predvide- no pri razpravi oz. odločanju na nadzornem svetu. Minister o Skladu za razgradnjo NE Krško Vsekakor bo Sklad za razgradnjo funkcioniral na slovenski strani tako kot do sedaj, sporazum pa predvideva tudi obveznost Republike Hrvaške in da tudi sama ustanovi svoj Sklad za razgradnjo, ki bo seveda dolžan zbirati sredstva na hrvaški strani za financiranje programa razgradnje po koncu obratovanja NEK. Sporazum tudi predvideva, da bi, v kolikor program za razgradnjo ne bil financir an v zadostni meri s strani obeh Skladov za razgradnjo, za obveznosti teh Skladov jamčili državi podpisnici sporazuma.To je pomembno zaradi tega, oz. ne samo zaradi tega, ker obstaja ra- zlika med višino sredstev, ki jih je zbral že dosc- danji Sklad na slovenski strani, na hrvaški pa ga ni bilo, ampak tudi zaradi izogibanja morebitnim nevšečnostim v prihodnje, ko bi, toje teoretično vedno možno, en ali drugi Sklad zaradi odločitev vlade in ene ali druge države ali zaradi drugih poslovnihdogodkov, izgubil del ali celomorda ves svoj kapital. Skratka, predvideno je državno jam- stvo. Sedež Sklada ni tema meddržavnega spora- zuma oz. se meddržavni sporazum s tem vprašan- jem ne ukvarja. Toje interno vprašanje RS in ta hip seveda ostaja v veljavi Zakon o Skladu za razgrad- njo takšen, kakršen je. V zakonu je seveda predv- ideno, da je sede/. Sklada v Krškem. Minister o zahtevah okoliških prebivalcev Sporazum predvideva, da obveznosti NEK os- tanejo takšne, kakršne so v času podpisa* spora- zuma, pri čemer je seveda mišljeno, da ostane ob- stoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki se ta hip plačuje v višini približno 4 milijone ameriških dolarjev letno v proračun občine Krško. V zvezi s tem sta vodji pogajalskih skupin g. Korže ObžorniK Q št. 45, avgust 2001_________________________________________________________________________________________________gospodarstvo toPEUE POL0VICO NUKLEARKE... in g Nota, naknadno podpisala še posebno izjavo o razutnevanju tega člena, ki govori o tern, da je mišl- jena ta obveznost kot skupni znesek obveznosti. To jc narcjeno za primer, ko bo verjetno nekoč Slöveni- ja nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč za- menjala z davkom na nepremičnine ali s kakšno drugo dajatvijo, kar pomeni, da sporazum na nek način jainči, da Slovenija, ali je to občina Krško ali jc to država Slovenija. lahko zaračunava NEK za te lokalne potrebe po 4 tnilijone dolarjev lctno ves čas obratovanja. Kako se to distribuira znotraj občinc Krško ali znotraj RS, je navsezadnje naše interno vprašanjc in sporazum s tern nima nobene nep- osredne zveze. Minister o dogovarjanju z občino Krško Ta hip je nadomestilo za uporabo stavbnm zem- Ijišč opredeljeno v Zakonu o stavbnih zemljiščih pa v Zakonu o graditvi objektov. Kolikšen del tega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč pa šteje za izvirne prihodke, je, lahko rečem. ne ravno dogovor, ampak je neka odlodtev, sprejeta na rel- aciji med ministrstvom za finance in občino Krš- ko, pri čeiner, seveda, je ministrstvo za finance bol j odločilnega pomeoa pri določanju višine tega zneska, ki se šteje kot izviren prihodek občine. Tudi z drugimi zahtevami obČine smo seznanjeni in smo imeli že več sestankov z vodstvom občine oz. županom Bogovičem in te sestanke še pred- videvamo. Predvidevamo. da bomo imeli tudi sk- upno okroglo mizo v Krškem. Prvotno je bilo predvideno, da bi jo imeli že kar danes, ampak smo potem s pripravljanjem tega dogodka nekoliko za- mudili in ni bilo ravno pravega časa da bi oba do- godka organizirali isti dan. Minister o radioaktivnih odpadkih in pobudi za odškodnino zanje Radioaktivni odpadki se skladiščijo v začasnem skladi^ču na območju NEK. Ne poznam te pobude, o kateri govorite, zato vam težko odgo- vorim nanjo, ker ne vem za njeno vsebino. Se opravičujem. Seveda je bilo veliko vprašanj po- slancev na temo odlagališča jedrskih odpadkov. To je ena od najbolj zanimivih tern oz. ena od tern, ki zbuja največ pozornosti pri tern sporazumu. Udeležencem današnjega razgovora je bilo pojas- . njeno. da sporazum seveda predvideva nadalje- vanje točno tak.šne rešitve, kot je ta hip že veljovna, to pa je skladiščenje nizko, srednje radioaktivnih odpadkov in iztrošenega jedrskegagoriva v začas- nih skladiščih, ki so seveda na lokaciji NEK. Do- El Ob/orniK gOSpOdarStVO ____________________'______________________^___________________ Št.45,avgust2001 ločba, da se te odpadke skladišči na obstoječi lokaciji v teh začasnih skladiščih, je bila predv- idena že v gradbenem dovoljenju v osemdesetih letih, ko se je nuklearno elektrarno sele gradilo. Takrat je bilo določeno, da se ti odpadki skladiš- čijo v začasnem odlagališču v času obratovanja NEK. Obratovanje je bilo res že v tem času en- krat podaljšano in določba iz gradbenega dovol- jenja seveda velja še naprej. Povzel jo je tudi os- nutek meddržavnega sporazuma, pri tem pa je potrebno poudariti, da dosedanji sporazum z Iz- vršnim svetom Socialistične republike Hrvaške p reševanju odpadkov oz. njihovem začasnem ali trajnem skladiščenju niti ne govori. Tako lahko rečem, da je R Hrvaška pravzaprav s tem osnut- kom. sporazuma prvič prevzela obveznost ravnanja z jedrskimi odpadki, kajti, to je potreb- no posebej pojasniti za hrvaške bralce, prvotni sporazum med obema Izvršnima svetoma je predvideval,.da bosta R Slovenija in R Hrvaška zgradili dve nuklearni elektrarni, eno v Krškem, drugo v Prevlaki, pri čemer je bilo seveda na nek način samoumevno, da bi v takem paketu R Slov- enija sama skrbela za odpadke iz NEK, R Hrvaš- ka pa bi sama skrbela za odpadke iz nuklearke na hrvaškem teritoriju. Ker do do takšnega paketa izgradnje dveh nuklearnih elektrarn ni prišlo, je bilo torej treba na novo urediti odnose v tej polov- ici paketa, če mu lahko tako rečem. Sicer pa, kot je verjetno obče znano, navsezadnje, predlog sporazuma je javen, vtadaje umaknila oznako zaupno že koncem julija in samo besedilo spora- zuma lahko najdete tudi na spletnih straneh, je v sporazumu predvideno, da se po končanju začas- nega skladiščenja oz. skladiščenja v začasnem skladišču, se to preseli v trajno odlagališče. To ne pomeni šele leta 2025, kot je to bilo večkrat v jav- nosti poudarjeno, ampak je letnica 2025 samo skrajni rok Sicer pa je predvideno v sporazumu, da obe strani v enem letu po podpisu tega spora- zuma oz. v 60 dneh, če se ne motim, ustanovita bilateralno komisijo, ki bo izdelala program razgradnje NEK in določitev lokacije za trajno odlaganje odpadkov in da mora biti ta program sprejet v enem letu po podpisu sporazuma. V tem enem letu bo torej čas iskanja variant, lokacij ali končne variante, morda v obliki nekega izvoza. V kolikor pa nobena varianta, ki bo predvidena v tem enem letu, ne bo v resnici realizirana v nekem v naprej dogovorjenem roku, pa potem ostane kot skrajni izhod ta varianta, ki je bila večkrat poudarjena ali ki je na nek način edi- no znana, to pa je, da potem vsaka stran odpel- je polovico odpadkov in polovico same nuklearke, polovico reaktorja, vsaka na svojo stran, najkasneje leta 2025. Minister o zbiranju denarja v Skladu za razgradnjo Če se ne motim, bom pa zelo približen, je do sedaj v Skladu za razgradnjo NEK zbranih približno 130 milijbnov DEM, če lahko upora- bim to valuto. po predvidenem programu razgradnje pa bi bilo potrebno zbrati do konca obratovanja oz. do konca /ivljenjske dobc približno milijardo DEM (po izjavi ministru Ko- pača mora zbrati vsaka stran toliko, po izračunih posebne študije iz leta 1996 pa je to približna vi- šina vseh stroškov, op.ur.). Že prej pa sem omenil da je potrebno program razgradnje v resnici na novo definirati in ga tudi bilateralno potrditi, namreč osnutek meddržavnega sporazuma po- leg tega predvideva, da se bo, sicer v enem letu sprejeti program razgradnje, potem pa tudi vsak- ih pet let, na novo revidiral. Znanost oz. tehnika napreduje, skratka, porajajo nove rešitve in zato je predvideno, da bi vsakih pet let pogledali ta program razgradnje in ga na novo ovrednotili oz. ocenili njegovo realnost ali pa potrebne morebit- ne spremembe. Minister o posledicah predčas- nega zaprtja nuklearke Predčasnost je mišljena zaradi ukrepov, ki bi jih sprejeli organi oblasti. Ni mišljena zaradi morebitne višje sile. Morebitna visja sila je rizi- ko obeh pogodbenih strank, če pa bi R Slovenija, tako predvideva osnutek meddržavnega spora- zuma, zaradi nekega sklepa vlade ali parlamen- ta, zaradi morebitnega nasprotovanja energiji, proizvedeni v jedrskih elekjrarnah, ali zaradi kakšnega drugega političnega razloga želela predčasno zapreti jedrsko elektrarno, je predv- ideno, da bi morali škodo, ki bi bila s tem pov- zročena drugi pogodbeni stranki, R Hrvaški, nadomestiti.Mislim, da je taka zahteva, ki jo je uveljavila RH v tej meddržavni pogodbi, povsem razumna. Tudi če bi mi bili v njihovem položaju, bi zagotovo želeli imeti tako klavzulo. Minister o komercialnem tveganju Omenjal sem, kako je predvidena bančna ga- rancija za redna plačila dobave elcktrične en- ergije in kako je predvideno, da je v primeru, če ne bilo ne bančne garancije ne rednih plačil, možno brez kazni oz. pomišljanja odklopiti dobavo električne energije eni ali drugi strani. tisti, ki pač ne bi plačevala. To predvideva po- godba in Vse te določbe so zelo natančne in izhajajo iz slabih izkušenj iz preteklosti, da bi se ne ponovili ti konflikti, ki so leta 1998 vodili do odklopa hrvaški strani. Za take določbe je bila zainteresirana tudi hrvaška stran, ker je tre- ba poudariti, da je bila tudi slovenska stran v preteklosti zelo nereden plačnik elektrike in da se danes sicer vjavnosti veliko ve o tem, da Hr- vaška v letu 1998 ni plačevala elektrike. nisern pa slišal veliko poudarkov s hrvaske strani, v katerih letih pa slovenska stran ni plačevala. Res pa je, da R Hrvaška ni bila v stanju oz. ob- jektivno ni mogla izvest takšnega ukrepa, kot gaje Slovenija leta 1998. Minister o samostojnosti vodst- va podjetja pri upravljanju To bo družba z omejeno odgovornostjo, ki posluje po Zakonu o gospodarskih družbah. Uprava ima seveda povsem samostojno od- ločanje v zakonskih okvirih in v okvirih tega meddržavnega sporazuma. Pri tem naj pov- em, da je direktor Rožman danes izrazil pred poslanci veliko zadovoljstvo, da je priš- lo do takšnega sporazuma kot je. Izrazil je svojo veliko podporo temu besedilu spora- zuma, takšnega kot je, povedal je, kako so v času nastajanja tega sporazuma sodelovali s pogajalsko skupino, kako so se usklajevali in poskušali izboljševati tekst in, skratka, vsa- ko novo verzijo sproti prediskutirali. Vse to pa zaradi tega, ker se je na odboru za mednar- odne odnose v parlamentu nekoč pojavila, še v juliju mesecu, teza, da je bil ta sporazum nare- jen v neki zaprti skupini, mimo vednosti vodst- va NEK. Temu ni tako in danes upam. da so vsi, ki so bili, kar se tega tiče skeptični, iz List direk- torja Rožmana seveda slišali oz. natančno, kako je to usklajevanje potekalo in da so se o tem lahko prepričali. Sporazum je nastajal zelo premišljeno na slovenski strani in je bila vanj vkljucena vsa stroka oz. vsi, ki so lahko kako- rkoli prispevali h kvaliteti določb tega spora- zuma, seveda v slovensko korist. Kot je povedal minister Kopačje bil ses~ tanek »na lieu mesta, o katerem sporazum ' govori«, iTJemno koristen in bo zaradi tega tudi razprava v parlamentu tekla mnogo bolj gladko. Pripravila: B.M. ¦¦¦¦¦¦> P #S AVSKE nsvice na internetu: s^______________________________________________________________________________________ ObzorniK ID Št. 45, avgust 2001____________________________________________________________________________________________________________________(JsUŠtVa ZOISOVISTIPENDISTINA BOHORJU Območna služba Zavoda RS za zaposlovanje iz Sevniceje tudi letos na- menila najbolj nadarjenim učencem ustvarjalno in zabavno enotedensko druženje, ki pa je tokrat potekalo v izvedbi Ljudske univerze Krško na Bo- horju. Organizatorji so poskušali združiti prijetno s koristnim,zato so izbra- li take delavnice in izvajalce, ki so poskrbeli za dodatno promocijo tega razmeroma malo znanega območja, kar potrjuje tudi naslov poletnega tabo- ra - »Odkrijmo skrivnosti Bohorja«. Trideset udeležencev tabora, od kat- erih jih je bilo trinajst iz Posavja, je lahko izbiralo med etnološko. fotograf- sko, geološko, botanično in jezikoslovno delavnico, v okviru le-teh pa so odkrivali posebnosti Bohorja. Zaključna prireditev tabora, na kateri so 25. avgusla pod večer svoja do/.ivetja in odkritja predstavili tudi staršem, pri- jateljem, predstavnikom organizatorjev in sponzorjcv ter novinarjem, je pokazala, da je tabor dosegel svoj namen. V Ljudski univerzi Krško imajo bogate izkušnje z organiziranjem in iz- vajanjem različnih oblik izobraževanja in delavnic, zato so se toliko lažje odločili, komu zaupati vodenje posameznih skupin. Vodstvo tabora je bilo v rokah izkušenega pcdagoga in krajevnega aktivista (tudi predsednika KS Senovo) Toneta Petroviča, ki mu je bilo seveda še posebej v veliko veselje in zadovoljstvo, da je bil letošnji tabor prav na Bohorju. Petrovič je vodil tudi etnološko delavnico, v kateri so se mladi seznanili z dediščino okoliškega podeželja in nekdanjim življenjem v ten krajih. Mentor botanične delavnice je bil Dušan Klenovšek, angleško jezikoslovno skupinoje vodila Andreja Raletič. geološko pa mag. Bogoljub Aničič, ki je tudi znani mentor in sodelavec senovskih osnovnošolcev. Da bo spomin na zaključek letošn- jega poletja v okrilju bohorskih gozdov in prijetnega druženja mladih iz vse Slovenije ostal trajno živ. je pOskrbela fotografska skupina pod vodstvom dobrega poznavalca posavskih naravnih lepot in fotografskega mojstra Hr- voja Oršaniča. V Posavskem obzorniku bomo nekaj teh utrinkov objavili v naslednji številki. S.M. Direktorica Ljudske univerze Krško Bernardka Zorko in vodja tabora Tone Petrovič na zaključnem večeru. Minulo soboto so se v počastitev 10-letnice osamosvojitvene vojne, na sicer tradicionalnem letnem shodu, zbrali pripadniki 174. proti-di- verzantskega voda občinskega štaba TerUoriälne obrambe Občine Brežice iz leta '91, ki so sodelovali v spopadu na Medvedjeku in v Krak- ovskem gozdu ter v še nekaterih mpesnih nalogah v Posavju. Srečanje, ki so organizirali v Sportno-rekreativnem centra Grič, so med drugim tudi nekoliko športno obarvali, pretelen del drulenja pa so, ob okusnopečenemjagenjčku in ilahtnidomačikapljici, namenili spominom na osamosvojitvene dogodke. V namen spomina na dogodke itpred desetih let pripravlja orga- nizacijski odbor enote izdajo predstavitvene računalniške zgoščenke s fotografijami bojev na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu ter utrinke s letnih sreeanj pripadnikov enote. BB foto Grmfotrg if.0.0. KRŠKO, C.4.julija. Tel.: (07) 49-05-100 BREICE, Cesta prvih borcev 46 ID Ob/ornik dsUŠtVa____________________________________________________________________________________________________________________Št. 45, avgust 2001 DOKONČANJE OSNOVNE ŠOLE ZA ODRASLE ROME Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je v letu 2000 začelo z projekti dela z Romi. Naše delo se nanaša na pomoč pri vključevanju v družbo, prizadevamo si, da bi integracija romske populacije potekala čim lažje in hitreje. Naše delo zajema psihosocialno pomoč družini, učno pomoč romskim mladostnikom in starejšim, ki so od decembra 2000 vključeni v program dokončanja osnovne sole pri Ljudski Univerzi v Krškem. Pri tem projektu zelo dobro sodelujemo še z Zavodom za- zaposlovanje, Drušrvom za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Ljubljana in Centrom za socialno delo v Krškem. Program prve in druge stopnje izobraževanja pri Ljudski univerzi je potekal od meseca de- cembra 2000 pa do srede junija 2001. Ob zakl- jučku programa je bilo v skupini 15 Romov, od tegajih je 7 napredovalo v 6. razred, ostali pa v druge stopnje. Nase delo se je nanašalo pred- vsem na motiviranje in učno pomoč, ki smo jo nudili vsem zainteresiranim. Učna pomoč je potekala individualno in skupinsko. Individu- alno pomoč smo posameznikom nudili v rom- skem naselju na domovih. Pri skupinski po- moči pa smo naleteli, na težave saj dolgo časa nismo mogli pridobiti prostorov, kjer bi le to lahko izvajali, saj v romskem naselju ni za to primernih prostorov in infrastrukture (elek- trike, vode,...). Kasnejenamjenanašoprošnjo v popoidanskem času, dala prostore na razpo- lago Osnovna sola Leskovec pri Krškem, kjer smo svoje aktivnosti izvajali do meseca junija. Vsem udeležencem programa, ki so vztrajali in dokazali sebi in nam, da zmorejo, čestitamo in jim želimo čim boljse nadaljevanje izobraževanja, katerega končni cilj je pridobitev poklica in zmanjšanje odvisnosti od socialnih prejemkov. Poleg že naštetega pa potekajo v največjem romskem naselju Kerinov grmjn izven naselja razne delavnice za romske otroke in mladostni- ke, ki so socialno - ustvarjalno obarvane. V leto- šnjem letu pa smo izvedli tudi počitniške ak- tivnosti za romske otroke, ki so potekale v Cerkl- jah ob Krki od 20. 08.2001 dalje. S starsi otrok smo se dogovorili, da so svoje otroke vsak dan zjutraj pripeljali na dogovorjeno mesto, kjer smo za njih pripravili različne delavnice; likovne, sportne, kuharske delavnice in socialne igre. Projekt počitniskih aktivnosti se nam zdi pomemben zaradi ohranjanja kontinuitete s šolskim delom in so tudi vmesna oblika dela med solo in prostim časom. Otroci veliko pri- dobijo in se naučijo novih iger, tehnik ust- varjanja, ki jih lahko uporabljajo pri svoji igri. Poleg vzgojnih in izobraževalnih ciljev pa take aktivnosti otrokom nudijo obilo zabave in možnosti za sprostitev. Na aktivnostih so nas obiskali tudi neromski starši in njihovi otroci. Pri delu je sodelovalo tudi več prostovoljcev in pa tudi staršev otrok, ki so veliko pripomog- li, da so bile počitniške aktivnosti za otroke pri- jetno doživetje. Olivera Mirkovič RAZISKOVANJE MLIN0V NA V0D0 Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je od 17. do 24. avgusta 2001 organiziralo prvi mednarodni mladinski tabor "Močnik", ki je potekal ob 200 let starem Rožmanovem mlinu v Zgornji Pohanci. Ideja za ta projekt se je ražvila iz želje, da mladi raziskovalci iz Nizozemske in Slovenije skupaj proučijo možnosti za revitaiizacijo Rožmanovega mli- na, s tem pa prispevajo k oživljanju in ohranjanju kulturne dediščine v Posavju. V obliki različnih delavnic, ki so se vsakodnevno vrstile na mlinu in njegovi okolici, so se udeleženci tabora med drugim seznanili z mlinar- sko dejavnostjo in njeno zgodovino v dolini potoka Močnik. Z razisko- vanjem na terenu so odkrili, da je svoj čas na območju od Osredka do Zgornjega Obrež.a delovalo 19 mlinov na strugi Močnik, od katerih obratuje danes samo še Rožmanov mlin. Vse lokacije nekoč delujočih rhlinov so vrisali v zemljevid, kar predstavljadobro izhodišče za eventu- alni razvoj turistične mlinarske pešpoti v tem delu Posavja. Z izmenjavoznanj, šeg in navad soudeleženci taboraspoznavali tradi- cionalne kulinarične dobrote iz moke, njihove ekološke akcije pa so prispevale k lepši podobi mlina in njegove okolice. Postavili so več mostičkov in poti od mlina do mlinščice, zbrali in sestavili so stara mlin- ska orodja in nenazadnje oblikovali logotip Rožmanovega mlina. Tovrstni projekt je zanimiv in poučen primer, kako lahko mladi v obli- ki mednarodne izkušnje sodelujejo pri ohranjanju kulturne dedisčine v našem okolju. Na tak način sooblikujejo ne samo turistično ponudbo nekega kraja, pač pa razvijajo zavest in pomen oži vljanja takšnih drago- cenosti, kot so med drugim tudi mlini na strugi Močnik. Tanja Kunej DRUŠTVO SONČEK ZBIRA SREDSTVA ZA UREDITEV PROSTORA Društvo »Sonček« za cerebralno paralizo Posavje si prizadeva, da bi za lažje vključevanje svojih članov v okolje in njihovo usposabljanje za bolj samostojno življenje uredilo svojo delavnico. V letošnjem letu so uspeli pridobiti prostor na Valvasorjevem nabrežju v Krškem, ki pa ga želijo primerno opremiti ter preurediti ter tudi odkupiti. Sredstva v ta namen zbirajo na /iro računu: 51600-678-72156 - sklic: 00 -750100 s pripisom »za Sončkovo delavnico«. \_____________________________________________j \ DAN KRŠKIH TABORNIKOV | I Taborniki rodu »Sivi dim« Krško so za soboto, 8. septembra 2001, na i . travnatih površinah pri stadionu Matije Gubec pripravili propagandni . ' tabor s predstavitvijo taborniškega življenja. Tisti z ustvarjalno žilico ' | lahko nekaj zase najdejo v likovni delavnici. Svoje orientacijske sposob- | I nosti malo mlaj.ši preizkusijo v »Lovu na lisico« in se razgibajo na progi I • preživetja. Pokažejo tudi, kako živeti v naravi in kako si postaviti bivak. . ' Zvečer pa prižgejo taborni ogenj, kaksno zapojejo in se zabavajo. Z ' I NARAVOKBOLJŠEMUČLOVEKU! I ¦ i ObzorniK IQ žt45,avast2001__________________________________________________________informativna priloga Občine Krško isrsofssmcijB občina krsko PRVIKORAKIV DEVETLETKO V ponedeljek se je začelo novo šolsko leto tudi za učence in dijake v Posavju. Medtem ko so v brcžiški in sevniški občini v minulih dveh letih na nekaterih osnovnih šolah že začeli uvajati program devetletne osnovne šole, sta Osnovna šola Leskovec (s podružnično šolo v Velikem Podlogu) in OŠ Adama Bohoriča v Brestanici prvi v krški občini začeli s tem novim programom izobraževanja. V petek, 31. avgusta, so v brestaniški šoli orga- nizirali ogled na novo urejenih in opremljenih prostorov, ki bodo namenjeni prvi skupini devetletkarjev. Krajše slovesnosti v brestaniški šoli so se udeležili tudi župan Franci Bogovič, prcdsednik sveta KS Miroslav Mikeln, predsednik sveta staršev Bojan Cižl in nekateri ravnatelji osnovnih šol.Ravnateljicabrestaniške šole Urška Übeleis je pohvalila prizadevanje kolektiva, staršev, krajevne skup- nosti in nekaterih sponzorjev, ki so pomagali, da je vse pripravljeno za prvi šolski dan devetletkc. Kot je ob tej priložnosti dejal predstojnik novomeške enote Zavoda za šol- stvo Ivan Mirt, ima nekoliko kasnejši začetek uvajanja programa tudi svoje prednosti, saj so se na omenjenih šolah lahko še bolje pripravili in pri tem uporabili izkušnje šol, ki so na to pot stopile pred njimi. Priprave na devetlet- ko so se tudi na omenjenih šolah začele pred dvema letoma, ko so vz- postavili stik in sodelovanje s starši, kar je bilo za začetek najbolj pomemb- no. Skozi odgovore na konkretna vprašanja in strokovne dileme je bila pripravljena pravilna strategija, pri čemer šolam pomaga tudi svetovalka zavoda Jožica Čampa, ki je s strani brestaniške sole dobila za svoje strok- ovno delo tudi posebno priznanje. Tudi v bodoče vodstev šol z devetletko ne bodo pustili samih, pač pa jim bodo pomagali neposred.no äli pa preko tako imenovane mentorske mreže. Dosedanje izkušnje kažejo, da so tako starši kot učitelji zadovoljni s tem programom, četudi zahteva več angažiranja in več dela od vseh, ki so tako ali drugače vključeni v takem vzgojnoizobraževalnem procesu. Naj- pomembneje pa je, da so otroci bolj sproščeni, samozavestni in predvsem radi hodijo v tako solo. Po poti devetletke pa so prvi šolarji brestaniške sole stopili. v ponedeljek, 3. septembra 2001, ob 9. uri, učenci leskovške sole pa v podružnični šoli v Velikem Podlogu ob 10. uri, nato pa še na matični šoli v Leskovcu ob 11.30 uri. Povsod so prvošolčkom in staršem pripravili prisrčen sprejem in priložnostni kulturni program. Informativna priloga Občine Krško______________________________________________________________št. 45, avgust 2001 i Obvestilo j 1 1 1 1 ! Občina Krško obvešča, da zbira prijave za oceno škode v ! [ kmetijstvu, kijojepovzročila letošnjasuša. J 1 , ¦ 1 1 > Prijave lahko oddate osebno ali po pošti, od 06.09.2001 do ¦ i 14.09.2001, na naslov: Občina Krško, Oddelek za ¦ | gospodarske dejavnosti, CKŽ 14,8270 Krško. I 1 1 1 V obrazcu se izpolnijo naslednje rubrike: i 1 Obrazec 1: osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu; • ! Obrazec 2,3,4: zapisnik, občina, datum, ime in priimek I [ lastnika kmetijskega zemljišča ali zakupnika, kultura, [ 1 katastrska občina, št. parcele, površina, prizadetost kulture J t in lastnoročni podpis lastnika; ¦ 1 Obrazec 5: podatki o sadovnjaku. ¦ 1 1 | Občani morajo biti pozorni, v kateri občini imajo zemljišča. \ 1 Škoda po suši se prijavi v tistih občinah, v katerih je ¦ 1 zemljišče. Vsi podatki se morajo ujemati s katastrom. V • \ primeru, da gre za zakup kmetijskih zemljišč, je potrebno ! [ izpolniti izjavo o zakupu kmetijskih zemljišč ali priložiti | [ zakupno pogodbo. [ ¦ Občani lahko dobijo obrazce v sprejemni pisarni Občine • ! Krško, na Kmetijsko svetovalni službi Krško, v KZ Bohor, KZ ¦ [ Krško in KZ Kostanjevica ter na krajevnih skupnostih. [ \ Občinska komisija prepozno prispelih prijav ne bo J • upoštevala. • Poletje med taborniki rodu Sivi dim Z zakljuekom šolskega leta smo tudi taborniki zaključiii s svojimi srečanji. Vendar najboljše, kar da piko na i celotnemu taborni- škemu letu, smo prihranili za konec. Najprej smo pripravili piknik na Libni, katerega smo se udeležili tako taborniki kot tudi naši starši. Na tem prijetnem druženju so mlajši taborni- ki pokazali, kaj so se naučili med letom. Seve- da brez iger, petja. smeha ne gre, da pa bi vide- li, kdo je bolj.ši, smo se s star.ši pomerili v štafetnih igrah in tako dokazali, da čez tabornike nas ni! Nekateri vodniki pa smo se s svojimi člani v vodu odpravili na vodovobivakiranje, ki ga imamo ponavadi ob zaključku vodovih srecanj. Tako se je na primer vod »Palčki« odpravil v Jablancepri Kostanjevici.kjersmo skupaj preživeli čudovite tri dni, ki smo jih popestrili s pohodi po gričevnatih Gorjancih, z vožnjo s kanuji po reki Krki okoli Kostan- jevice, s kopanjem, z »lovom na lisico« in družabnimi večeri. Najbolj težko pričakovan od vsega pa je bil tabor. Tako kot vsako leto, smo tudi letos postavili šotore v Soteski ob Krki pri Novem mestu. Na tej gozdni jasi krš- ki taborniki vsako leto do?.i vimo najlepše tre- nutke in si tako pričaramo nekaj nepozabnih dni. 14. julija 2001 smo dvignili taborniško zastavo na visok jambor, da zaplapola v nežnem vetru in tako s tern odpiii »Tabor Krka 2001«. Rdeča nit letosnjega taboraje bil velik pustolovec Robin Hood. Skozi njegovo zgod- bo smo tudi mi poskusili slediti njegovirn do- godivščinam, zato smo veliko časa preživeli v gozdu in si tarn postavljali vodove kotičke. Toplo sonce nas je pregnalo v rekoKrko, kjer smo se ohladili ali pa smo s kanuji zaveslali po tej zeleni reki. Gozdovniki in gozdovnice so se odpravili na dvodnevni hajk. Štirinajst pogumnih tabornikov je tako premagovalo strmo, naporno pot, ki je vodila skozi postav- Ijen križev pot do Sv. Petra. Poiskali so zavetje, nato pa pokazali svojo iznajdljivost pri postavljanju bivakov in kuhanju večerje. Na poli nazaj v tabor pa so si ogledali ruse- vine gradu Soteska. Domišljija naših najmla- jših, v kateri se pokaže mali otroški svet, se je lepo odražala v umetniSkih delavnicah, kjer so ustvarjali od zapestnic, različnih risbic, razglednic pa vse do majhnih pisanih vzglavnikov, ki so lahko služili, da so bile noči v šotoru mehkejše. Lepo je bilo in uživali smo in tako ima petdeset tabornikov spet kup lepih spominov. Zala Jeniur Informacije Pripravlja uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krškitt žrtev 14, 8270 Krško. Telefon: 07 / 49 81 100; el. pošta: občina.krsko@insBrt.si ObzorniK ED ži.45,a»eusi2ooi_______________________________________________________________Informativna priloga Občine Krško Podelitev koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov Občina Krško je na osnovi "Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe nadzorovan- ja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov« (Uradni list RS, 93/99) ter "Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledo- vanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov« (Uradni list RS, 93/99) opravila posto- pek javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje lokalne GJS nadzorovanja, pregledo- vanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov na območju občine Krško. V sredo, 29.avgusta 2001, je bila podpisana koncesijska pogodba z Dimnikarstvom Ivan Jelančič iz Sevnice. Koncesijaje bila podeljenaza celotno območje Občine Krškozadobo 10 let. Nekaj pogodbenih določil: Koncesionar je dolžan opravljati javno gospodarsko službo vestno ter strokovno pravilno in pra- vočasno v skladu z določili Zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74), Pravilnika o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter meritve dimne in druge emisije kurišč (Uradni list SRS, St. 1 /76), Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje gospodarske javne službe nadzorovanja, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Uradni list RS, St. 93/99) ter v skladu z drugimi predpisi, ki se nanašajo na opravljanje javne gospodarske službe. Koncesija za opravljanje dimnikarske službe obsega: • pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; • vodenje evidenc (katastrov) o kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah; • meritve emisije škodljivih snovi iz naprav in vodenje evidence emisije dimnih plinov; • izdelava strokovnih mnenj o skladnosti izvedbe s projektom in ustreznimi predpisi; • izdajanje soglasij k uporabi novih in rekonstrukciji obstoječih kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; • čiščenje in antikorozijsko zaščito na kurilnih napravah in izžiganje katranskih oblog v odvodni- ku odpadnih plinov in vezanih elementih. Koncesionar ima pri izvajanju dimnikarske siužbe pravico do vstopa v prostore zgradb, kjer se kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave nahajajo in sme, če je to potrebno, tudi pogledati v načrte zgradbe. Koncesionar ima pri izvajanju dimnikarske službe pravico in dolžnost pisno opozoriti uporabni- ke in upravljavca oziroma lastnika kurilne, dimovodne oziroma prezračevalne naprave, če ugotovi tehnične ali druge nepravilnosti in pomanjkljivosti ter mu določi rok za odstranitev nepravilnosti. Koncesionar zaračunava svoje storitve pri opravljanju dimnikarske službe neposredno uporab- nikom, tako da izstavi mesečno (polletno, letno) račun. Cene dimnikarskih storitevza izvajanje dimnikarske službe potrdi Občina Krško (koncedent) na predlog koncesionarja, ki cene oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi. Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe opravlja občinski urad, ki mu je koncesionar dolžan po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, poslati pisno poročilo o poteku in izvajanju dimni- karske službe. Občina Krško lahko tudi vsak čas od koncesionarja zahteva informacijo o poslo- vanju v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe. Strokovni nadzor nad izvajanjem dimnikarske službe izvaja ustrezna inšpekcijska služba. Kon- cesionar je dolžan pooblaščenemu inšpektorju dovoliti pregled in omogočiti vpogled v poslovan- ie- Miloš Kukovičič Dimnikarstvo Jelančič Ivan, s.p. Ribniki 12,8290Sevnica Telefon: 07/816 20 60 Telefax: 07/816 20 61 PRIREDITVE V SEPTEMBRU 2001 Sobota. 8.09.2001 ob 11. uri SPOMINSKO SREČANJE NA PLANINI NAD PODBOČJEM Kraj izvajanja: Planina nad Podbočjem Občina: Krško Sobota. 8.09.2001 KONCERT: PEVSKEGA ZBORA SOLZICE IN POSAVSKEGA OKTETA Kraj izvajanja: Grad Rajhenburg Občina: Krško Organizator: JSKD 01 Krško Informacife: JSKD 01 j