IZVESTJE DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE KRALJEVIČA ANDREJA V PTUJU za Šolsko leto 1933-34 DRŽAVNE REALNE GIMNAZIJE KRALJEVIČA ANDREJA V PTUJU ZA ŠOLSKO LETO 1933-34 TISKALA LJUDSKA TISKARNA D. D. V MARIBORU Direktorju d r. J o s i p u Komljancu v slovo »Eheu, fugaces, Postume, labuntur anni . . .«Te besede stoično umerjenega rimskega pesnika so mi prišle v misel, ko smo se lansko leto zbrali profesorji in dijaki okrog Tete, da iz srčne potrebe proslavimo 6. decenij svojega osivelega direktorja, ki smo Te vsi ljubili kot voditel;a in tovariša, saj si dobro umel, da je treba mlado srce pridobivati in vzgajati le s srcem in iz srca. Kakor da bi slutili, da se bodo naša pota kmalu razšla, smo se Ti vdano zahvalili za vse dari, z besedo in cvetjem smo Te počastili . . Tako neslišno si odšel od nas. Rojen Dolenjec 16. marca 1873 iz prijaznega Škoci.ana si se posvetil po novomeških gimnazijskih letih na dunajskem vseučilišču študiju materinskega in slovanskih jezikov, svojo dolenjsko bistrost in šegavost pa si oplajal ob Homerju, Horacu i. dr. Po kratkem službovanju na sedanji II. dri. real. gimnaziji v Ljubljani si mladenič leta 1902 dospel semkaj v Ptuj, na najbolj ogroženo postojanko naše severne meje, v mesto, ki si mu v delu za blager naše mladine in naše domovine posvetil svojo mladost, možkost in starost. Ozki krog zavednih Slovencev, ki je ustvarjal podlage in ismer-jal poti našega javnega življenja v vseh panogah, je dobil v Tebi navdušenega in agilnega pomočnika v svojih plemenitih stremljenjih. Postal si stožer našega najstarejšega narodneiga društva, iz katerega so se ustvari’a in razvila nova in doprinesla največji delež za vstajenje slovenskega rodu v tem kraju; kot tajnik in predsednih tega društva, Narodne čitalnice, si bil boje ob njeni strani in za njo ter jo uspešno vodil vse do zadnjega. Z vso mladeniško silo si se udejstvoval v njenem dramatičnemu odseku: študiral si, vodil, igral in iskal igralcev, le da bi privabil čimveč naših, četudi še narodno mlačnih ljudi v Narodni dom, kjer bi naj čuli lepoto naše besede in godbo naše pesmi. Dobro vedoč, da je samostojno narodno življenje v ozki povezanosti z gospodarsko neodvisnostjo, si zastavil svoje sile tudi pri ptujski Posojilnici in s svojima prijateljema pok. dr. Fr. Jurtelo in pok. Fr. To-plakom pomagal, kjerkoli si le mogel, okoliškemu kmetu v 'borbi za. svoj dom in svojo grudo. Glavno torišče Tvojega dela pa je bilo v šoli. Mnogim rodovom tukajšnje gimnazije s.i bil blag učitelj, vzoren vzgojitelj in glasen narodni bu-ditalj, buditelj iz prepričanja, srca in golega idealizma. Ni bilo lahko Tvoje delo, ko sta morala s tovarišem konz. sv. prof, A. Kolaričem ma «docela nemškem, v izrecno protislovenski smeri delujočem zavedu braniti čast svojega jezika, slavo svojega naroda in ponos redkih slovensk;h di.akov. Z moško in prepričevalno 'besedo sta se postavila zanje v bran, z lastnimi in nabranimi sredstvi sta skrbela za njih materijelni obstoj, dobrodelni Dij. kuhinji sta posvečala največjo pazljivost. Tvoj pogLed je bil že takrat obrnjen na jug. Posvečal si pažnjo vsakemu pokretu med Srbi in Hrvati, pri katerih Te je seveda najboj zanimala književna produkcija. Nisi obogatil le svoje knjižnice z dragocenimi srbskimi in hrvatskimi knjigami, temveč si to poznavanje tudi širil in prevzel poverjeništvo nele Slovenske temveč tudi Hrvatske matice, V zasebnem življenju si utrpel marsikako nevšečnost, usoda Ti je namenila krepkih udarcev, ali v svojem optimizmu si zmagal. Doživel si naše ponižanje leta 1908, doživel težke dni v svetovni vojni, oboleval si, a klonil nisi. Ne, ob iradosti polnih prevratnih dneh si ozdravel, si se pomladil, ker se je uresničil Tvoj dolgoletni sen — mesto, za katero si živel, ie bilo vpleteno v venec svobodnih slovenskih mest v naši lepi Jugoslaviji. Prej nemški aarod je postal narodova laist, naša last, Tvoja last. Stopil si mu na čelo in se boril zanj, krepko si ga vodil in privedel — upajmo — na varno. »Zapisano je Tvoje ime v hladne črke mrzle plošče spodaj v veži, zapisano pa je še globlje v topli ljubezni v naših srcih,« je rekel govornik ob Tvoji 60 letnici. Veruj, da je tako! Ko je Ptuj ob jesenski proslavi 25 letnice septembrskih dogodkov valovil v navdušenju, ki je z vso radostjo zajelo tudi Tebe, ko si videl, da je kronano tudi Tvoje delo — si odšel. Naj doživi rogozniški gospod na svoji Trefovini še mnogo s srečoi ožarjenih let! Er. Alič. Profesorski zbor I. Izpremembe v učiteljskem zboru. Odšli so: 1. Dr. Komljanec Josip, direktor, upokojen, S. n. br. 36.916 10. X. 1933. 2. Jirak Karel, profesor, premeščen na drž. realno gimnazijo v Mariboru, S. n. br. 25.535, 3. VIII. 1933. 3. Jurko Stane, učitelj veščin, premeščen na drž. realno gimnazijo v Novem mestu, S. n. br. 25.535, 3. VIII. 1933. Vstopili so: 1. Dr. Kovačič Maks, referent ministrstva prosvete, dodeljen kot vršilec dolžnosti direktorja, P. br. 37.470, 9. X. 1933, imenovan za direktorja tega zavoda, S. n. br. 45.437, 8. XII. 1933, službo nastopil 16. X. 1933. 2. Fon Danilo, učitelj veščin na drž. real. gimnaziji v Novem mestu, premeščen na drž. real. gimnazijo v Ptuju, S. n. br. 25.535, 3. VIII. 1933, službo nastopil 4. IX. 1933. 3. Rus Vilko, suplent drž. real. gimnazije v Bjelovaru, premeščen na drž. real. .gimnazijo v Ptuju, S. n. br. 25.535, 2. VIII. 1933, službo naslonil 5. IX. 1933. 4. Košir Franjo, učitelj veščin na I. drž. real. gimnaziji v Ljubljani, premeščen na drž. real. gimnazijo v Ptuju, S. n. br. 25.535, 31. VII. 1933, službo nastopil 3. IX. 1933. 5. Dular Jože, diplomirani slušatelj filozofije, postavljen za honorarnega suplenta na tem zavodu, S. n. br. 11.101, 24. IV. 1934, službo nastopil 11. V. 1934. II. Profesorski zbor koncem > u IME Glavna (a) in Koliko let učiteljske Skupina (in stopnja), po Skupina (in stopnja), v ka- >U1 ji V E- in PRIIMEK Zvanje vzporedna (b) stroka službe ima 1.VII. 1934 kateri prejtma plačo in datum, ko jo je dobil doval, a plače še ne prejema, let mes. dni in datum 1 Dr. Kovačič Maks direktor a) Slovenščina, nemščina 15 7 — IV/2 26. IV. 1933 IV/l 8. XII. 1933 2 Holeček Peter profesor a) Latinščina, grščina b) slovenščina 24 4 3 IV/1 10. XII. 1931 3 Alič Fran profesor a) Latinščina, grščina b) slovenščina 19 2 10 IV/2 10. XII. 1931 4 Vodnik Hinko profesor a) Prirodopis b) matematika, fizika 20 5 27 IV/2 29. III. 1932 5 Stiplovšek Franc profesor a) Zemljepis, zgodovina 9 9 13 VI 3. XII. 1932 6 Dr. Žgeč Franjo profesor a) Pedagogika, filozofija 9 8 4 VII 8 X.1930 7 Molinaro Ivan profesor a) Matematika, fizika 6 5 3 Vlil 14. II. 1931 VII 17. IV. 1934 8 Fon Danilo učitelj veščin a) Telovadba 14 3 4 IX/1 12. VII. 1933 VIII 5 VIII. 1933 9 Burg Rajko učitelj veščin a) Petje 7. 11 13 IX. 10. X. 1931 ' 10 Košir Franjo učitelj veščin a) Risanje 5 1 20 IX 29. V. 1933 11 Cajnkar Stanislav suplent a) Verouk 4 9 — urad. pripr. 12 Rus Vilko suplent a) Francoščina, latinščina » 4 7 25 »> 13 Dermanovid Zora suplent a) Kemija, fizika b) fizikalna kemija 3 3 23 »» 14 Onič Franc suplent a) Botanika, zoologija b) geologija in biologija 3 3 ;i8 M 15 Onič Slava suplent a) Francoščina, vzporedna književnost b) jugosl. književnost 3 1 17 » 6 šolskega leta 1933-34. « Kaj je učil, v katerem razredu in po koliko ur Skupno ur na teden Razrednik Druge šolske dolžnosti OPOMBA 1. X. 1929 priznanih shs V/4, ne VI/3, od 5. marca 1934: ne VIII/3 7 10 nadzornik dijaške literarne družine .Kultura* 10 let 10 mes. sl III a/4, III b/4, ne III a/3, la VII/3, zg IIa/2, IIb/2, V/3 21 III. a varuh shs dijaške knjižnice 19 let 7 mes. 3 dni sl Ila/4, II b/4, ne IV/3, la VI/4, VIII/3, od 5. marca 1934 še ne VII 3 20 21 VI. poslovodja, varuh podporne knjižnice 14 let 5 mes. 10 dni pr Ia/3, Ib/3, VI/3, VI1/2, ma Ia/4, III b/4 19 III. b varuh prirodo-pisne zbirke 15 let 8 mes. 27 dni ze Ia/2, Ib/2, V/2, V1I/2, VII1/2, zg III a/3, 111 b/3, V11/3, VIII/3 22 VII. varuh zgodovinske in zemljepisne zbirke, II. poverjenik JS 5 let 13 dni Do 5. marca 1934: sl I b/5, IV/4, ne V/3, VII/3, VIII/3, filozof, prop. VI1I/2 20 I.b varuh učit. in nemške dij. knjižnice Od 5. marca 1934 na bolezenskem dopustu ma IV/3, V/3, VI/3, VI1/4, VIII/4, od 5. marca 1934: fi V/3 17 20 V. te I—V/2, VI/1, VII/1 in v ženskih oddelkih. Od 6. XI. strnjena I a in I b v en oddelek in oddal te ženske v 11 a 24 20 poverjenik FS., varuh telovadne zbirke pe I— II/2 v moških in ženskih oddelkih, neobvezno pe 111—VIII/2, cerkv. pe/1. Od ti. XI. 1933: IInji ženska te. Od S. III. 34; ne IIIb/3 19 21 varuh pevske zbirke ri I—V/2, VI/1 17 I.b od 5. III. 34 varuh risarske zbirke, poverjenik PRK ve I—VIII/2 22 Do 6. XI. 1933 : fr 1 b/3, llia'3, Vl'3, VII/3, ni 111 b/3, la V/4. Od B.XI.33 do 5.111.34: fr lili 3. IV/3. VII/3, Vlil 3, ns lil b/3, la V/4. 0dS.lll.34: ft IV 3, VII/3, VIII/3, ni V/3. Jl IV/4, la V/4 19 20 IV. varuh franc. dij. knjižnice sh I—IV/2, fi III b/2, ke VIII/2 18 pr II a/3, II b/3. V/2 ma I b/4, II a/4, II b/4 20 II. a poverjenik skavtov Do 6. nov. 1933: fr 1 a/3, II a/3, II b/3, III b/3, IV/3, V/3, VIII/3. Od 6. XI. 33 do 5. III. 34: Ir la lla, II b, III b. VI/2. Od 5. III. 34 do 30. IV. 94: fr la. Ib. lla. Ilb. lila, lllb. VI/2 21 v ' Od 1. maja 1934 na bolezenskem dopustu 7 Tek. štev. IME in PRIIMEK Zvanje Glavna (a) in vzporedna (b) stroka Koliko let učiteljske službe ima 1. VII. 1934 Skupina (in stopnja), po kateri prejema plačo in datum, ko jo je dobil Skupina (in stopnja), v katero je()napre* doval, a plače še ne prejema, let mes. i dni in datum 16 Bermanovic Miloš suplent a) Fizikalna kemija, fizika b) osnove višje matem. in kemije 2 7 18 urad. pripr. 17 Ingolič Anton suplent a) Zgod. slov. knjiž. z juinoslov. knjiž., zgod. slov. jezika b) narodna zgod. in franc s knjiž. 1 3 18 »* 18 Veselko Franjo suplent a) Narodna zjjod. z bi-zantinnko, občna zgod. b) zemljepis 1 3 11 M 19 Dular Jože honor. suplent a) Francoščina, nemščina • ' 20 Šedlbauer Vida honor. učitelj. 21 Dr. Vrečko Vladimir honor. nast. Služitelja: 1. Senčar Josip, 19 let, 2 meseca službe, I. polož. skupina, 8. V. 1933. 2. ICrapša Ivan, 14 let, 9 .mesecev službe, II. polož. skupina, 2. period, povišek. 1 Kaj je učil, v katerem razredu in po koliko ur Skupno ur na teden Razrednik Druge šolske dolžnosti OPOMBA 1. X. 1929 priznanih fi III a/2, IV. 2, V1I/3, VIII/3 ke IV/3, ma lIla/4 17 VIII. varuh fizik, in kem. zbirke sl I a/5, sh VI '4, VI1/4, VUI/4 od 5. III. 34 še: sl Ib/4 17 20 I. a namestnik varuha prof. knjižnice ze IIa/2, lIb/2, IIIa/2. IIIb/2 IV/2, VI/2, zg IV/3, VI/3 18 II. b I. poverjenik JS 1 Od 15.V. 1934: frIa/3, Ib/3, IIa/3, IIb/3, lila 3, IIlb/3,VI;3 21 ženska ročna dela I—1II/2 6 1 Učiteljica meščanske šole v Ptuju hig IIIa/1, IIIb/1, IV/1, VI/1 VII/1 5 Sreski sanit. referent \ / B. Šolski letopis 5. julija 1S33: Na vabilo sreskega načelnika sta zastopala zavod pri slovesni isluižbi božji v čast slovanskima svetnikoma sv. Cirilu in Metodu v mestni proštijski cerkvi direktor dr. Jos. Komljanec in profesor Fr. Alič. Od 18. julija do 22. avgusta 1933 je bil na dopustu direktor dr. Josip Komljanec, nadomeščal ga je profesor Fr. Alič. .(Odi, banske uprave IV. št. 9606/20 od 18. VII. 1933.) Od 24. do 31. avgusta so bili popravni izpiti. Popravni izpit so napravili: I. a razred: Kozel Hedviga, Kreft Hinko, Lah Marijo., Persoglia Marija, Sancin Anica. I. b razred: Belšak Martin, Erjavec Ignac, Kmetec Franc, Rot Branko, Ve- senjak Franc, Zorčič Otmar. Privatni učenec I, razreda: Sagaj Stanko, II. a razred: Kranjc Anton, Majcen Zdenka, Milič Egon, Potočnik Nada, Sagadin Anton, Šegula Stanko, Vodnik Franc. II. b razred: Pernat Janez, Vrabič Karel. III. razred: Hočevar Antonija, Muisek Antonija, Pavko Drago, Pogorelec Anton, šober Karel, Zorčič Alojz. V. razred: Alt Ivan, Bac Konrad, Čuček Dušan, Domajnko Gizela, Gla- vač Viktor, Hernja Stanko, Kasper Karel, Kosi Zdenka, Luthar Tibor, Rusjan Albert, Salaj Lovrenc, Sipoš Aleksander, Tamm Edita. VI. razred: Cestar Franc, Hegediiš Franc, Ilec Rudolf, Kuhar Marko, Legvart Marija, Poznik Ana, Simonič Franc, Štajte Herbert, Turk Marij, Velkavrh Janez. VII. razred: Kolarič Konrad, Sorec Herbert. Popravnega izpita niso napravili: I a razred: Grivec Darinka, Osole Jelka. I. b razred: Ozmec Jožef, Zorčič Otmar. II. a razred: Kolarič Ciril, Koželj Stanko, Ogorelec Mirka, Pešl Friderik, III. razred: Lajh Mara, Maroh Aleksander. VI. razred: Belšak Josip. VII. razred: Drofenik Josip, Centrih Friderik. K popravnemu izpitu niso prišli: I. a razred: Furek Marija. II. a razred: Majhen Franc, Simonič Otilija, Volmy Franc. III. b razred: Marin Vida, Plohl Jakob. 30. avgusta so se vršili popravni nižji tečajni izpiti, ki so jih napravili vsi v junijskem roku zavrnjeni kandidati razen tragično preminulega četrtošolca Pavka Antona (gl. str. 42), in isicer: Bauer Pavla, Kocmut Milica, Krivec Jožef, Kveder Marjan, Lipič Ernest, S.elinšek Adolf, Sterk Dušan in Vidovič Anton. 30. avgusta se je vršil pismen', 31. avgusta pa ustni popravni viSji tečajni izpit, ki so ga napravili vsi v junijskem roku zavrnjeni kandidati, in to: Lajnšček Ludvik, Pintarič Franc, Strasser Herbert in Vedernjak Marija Izpitu je perdsedoval direktor dr. Komljanec Josip. 1. septembra se je pričelo šolsko leto 1933/34. Poslovodske posle v tem šolskem letu je prevzel profesor Alič Fran. 6. septembra, ob rojstnem dnevu Nj. Vis. kraljeviča Petra, se je zavod udeležil po zastopstvu službe božje (dir. dr. Komljanec Josip, prof. Alič Fran). 7. septembra je bila otvoritvena služba božja. 8.—10. septembra je Ptuj v zanosnem navdušenju praznoval ob spominu 25 letnice trpkih dogodkov svoje vstajenje. 8. septembra je bil dan mladine vseh šol, ki je v dolgem sprevodu po mestu manifestirala za naše pravo. G. sreski šolski referent L. Cepuder j,i je z magistratnega balkona predočil temno preteklost in ji obrazložil dobrine svobodne države. Popoldne so nastopili dijaki(-nje) pri telovadbi na letnem telovadišču Sokolskega idruštva. 9. septembra so se po vseh šolah vršila predavanja o pomenu ptujskih dogodkov leta 1908, nakar si je mladina ogledala sokolsko razstavo v Mladiki. Dan je bil pouka prost. 10. septembra je bil vrhunec svečanosti, ko so tisoči in tisoči zagrnili mesto Ptuj in je šolska mladina ob živem vzgledu starejše in mlajše generacije sodoživljala prestano gorje pa tudi vso radost svobodnih dni. Pri veliki skupščini C M družbe je zastopal prosvetnega šefa banske uprave v Ljubljani g. Mazija Josipa direktor dr. Komljanec Josip. 11. septembra se je ipričel redni šolski pouk. I., II. im III. razred so se razdelili v po dva oddelka, tako da je bilo skupno 11 oddelkov. Šolnine se je nabralo 49.232 Din 50 p, iza zdravstveni fond pa 7940 Din. Sokolskemu društvu v Ptuju se je dovolila uporaba gimnazijske telovadnice štirikrat na teden, 21, septembra je bila otvoritvena seja. 28, septembra. Šesti razred je imel celodnevno ekskurzijo v Varaždin—Čakovec. 29. septembra. Osmošolci so imeli celodnevno ekskurzijo' v Haloze (Sv. Trojica—Sv. Duh—Sela), 2. oktobra. Celodnevna ekskurzija I. a razreda na Polenšak. 3. oktobra. iPoLdnevna ekskurzija II. a in II. b razreda v mestni Ferkov muzej ter k mitrejema na Bregui in Hajdini. 4. oktobra. Celodnevni ekskurziji IV. razreda v Ivanjkovce—Sveti» nje—Jeruzalem—Vrazov in Miklošičev dom—Ljutomer in V. razreda preko Ormoža in Sv. Miklavža v isti smeri. 7. oktobra. Celodnevna ekskurzija I. b razreda čez Bori k Sv. Barbari v Haloze. Istega dne je predaval zadnjo učno uro g. san. sv. dr. Vrečko' Vladimir o pomenu uživanja sadja in grozdja. 9. oktobra. Celodnevna ekskurzija VII. razreda k Sv. Trojici v Haloze. 15. oktobra. Prevzem poslov po novem ravnatelju. 17. oktobra. Nastopna seja z novim vodjo zavoda. 20. oktobra. Popoldan skupna izpoved, 21. oktobra. Zjutraj skupno sv. obhajilo in pouka prosto. 23. oktobra. Celodnevna ekskurzija VII. razreda k Novi cerkvi, Sv. Duhu in Sv. Trojici v Halozah. 28. oktobra. Proslava čsl. državnega praznika: prof. Veselko Fr, je imel predavanje. Mešani pevski zbor je pod vodstvom prof. Burga R. zapel 3 pesmi. 31. oktobra, Dan štednje: v nagovorih se je dijaštvu obrazložil pomen štednje. 11. novembra. Dan miru in poljski drž. praznik: prof. Stiplovšek Fran je predaval o poljski republiki, maršalu Pilsudskem, o sklepu svetovne vojne ter rapalske pogodbe. 12.—18. novembra. Spominski nagovori v telovadnici ob 60 letnici Engel-berta Gangla. 14. novembra. Proslava Petra II. Petroviča Njegoša. 18. novembra. Ustanovni občni zbor dijaške literarne družine »Kultura«. 1. decembra. Svečana proslava državnega praznika s tem-le sporedom: 1. Kraljevo kolo. 2. Slavnosti govor. 3. Hajdrih: Mladini. 4. Chopin: Valček. *>. Dvorak: Humoreske. 6. Prelovec: Moja kosa je križavna. 7. Mokranjac: Biljana platno brljaše. 8. Proste vaje učencev I. razreda. 9. Premrl: Smrečica. 10. Jobst: Pozdrav Adriji. 11. Ocvirk: Obmejna. 12. »Jugoslavijo, oj!« 13. Jereb: Jutranja. 14. Državna himna. 9. decembra. Udeležba na koncertu sloven. pevcev iz Koroške. 13. decembra. Cankarjeva dijaška proslava v Mestnem gledališču z igro »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. 15. decembra. Na zavodu je pel hercegovski narodni pevec Ilija Vukovič. 17. decembra. Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja; dan pouka prost. 20. decembra. Redovalna konferenca ,za sklep I. polletja, 23. decembra 1933 do 9. januarja 1934. -božične počitnice. 14. januarja 1934. Predavanje »Mladina in Sokolstvo«. 27. januarja. Proslava sv. Save: predavanje prof. Aliča Frana in petje svetosavske himne. 3. februarja. Celodnevna ekskurzija VIII. razreda v Trbovlje. 4. februarja. Proslava Strosmajerjeva: predavanje sedmošolca Jos. Hedeta. 15. februarja. Proslava 130 letnice Karadordeve vstaje: predavanje p;of. Veselka Frana. 6. marca. Akademija gimnazijskega »Podmladka Jadranske Straže«. 16. in 17. marca. Velikonočne duhovne vaje. 29. marca do 11. aprila. Velikonočne počitnice. 14. aprila. Spominska slavnost na vstop prvih rekrutov iz južne Srbije v srbsko vojsko: predavanje prof. Dermanoviča Miloša. 15. aprila. Predavanje »Sokol in njegove stanovske dolžnosti«. 25. aprila. Celodnevna ekskurzija VIII. razreda v Vurberg. 30. aprila do 5. maja. »Jadranski teden«: prof, Stipovšek Fr. in Veselko Fran govorita med poukom o pomenu Jadranskega morja. 1. maja. Poldnevna ekskurzija I. a razreda na Mestni vrh in Gomilo pri Ptuju. 2. maja. Kanonik dr. Jože Mirt inspicira pouk veronauka. 3. maja. Poldnevna ekskurzija III. a razreda: iPodvinci—Velovlek— Kicar. 4. maja. Celodnevna ekskurzija II. a razreda na Ptujsko goro. 6. maja. Udeležba dijaštva na jurjevanju ptujske vojaške posadke. 8. maja, Poldnevna ekskurzija I. b razreda na Mestni vrh. 11. maja. Skupna izpoved. 12. maja. Skupno sv. obhajilo. 14. maja. Spominjanje materinskega dne. 14. maja Celodnevna ekskurzija VI. razreda: Donačka gora—Rogaška Slatina—Boč. 15. maja. Zaključek pouka za IV. in VIII. razred. 16. maja. 'Celodnevna ekskurzija II. b razreda na Ptujsko goro in v Majšperg. 17. maja. Celodnevna ekskurzija VII. razreda na Bo5. 19. maja: Predavanje san. svet, idrja Vrečka Vlad. o pobijanju! jetike. 21. do 27. maja. »Teden narodnega zdravja« s primernimi nagovori o pomenu zdravja, 21. do 27. maja. Nagovori v razredih ob 200 letnici Antona Janše. 24. maja. Dan majskih izletov. 22. in 23. maja ter od 28. maja do 3. junija inšpekcija po ministrskem odposlancu drju Antonu Meliku. 31. maja. Šolska javna telovadba v Lkitdskem vrtu. Spored: 1. Državna himna. 2. Kralj'evo kolo. 3. Proste vaje dečkov I.—III. razreda. 4, »Devo-jačko kolo«. 5. Proste vaje dečkov IV.—VIII. razreda. 6. Nagovor po rav-nateliu. 6. Igre, 7. Orodna telovada. 8. Štafeta, lahka atletika in odbojka. 9. »Hei Slovani« 10. Mimohod, 2. in 3. junija. Razstava risb in ženskih ročnih del. 5. junija. Zaključna pevska produkcija. Spored: 1. Gostinčar: Neka živi Jugoslavija! 2. Adamič: Ura, 3. Adamič: Pomladna, 4. Šonc: Jezdec. 5. Adamič: Tri pure. 6. Jenko: Naprej zastava Slave! 7. Jenko: Na tujih tleh, 8. Tomc: Cvetke in žarki, 9. Adamič: Da mi biti je drevo. 10. Adamič: Pod zelenim oknom. 11. Adamič: Jurjevanje. 12. Cesar Cui: a) Ariette. b) Rondinetto. 13. Adamič: Ciganska. 14. Adamič: Da sem jaz ptičica. 15. Vodopivec: Dobra žena. 16. Vodopivec: Roža. 17. Foerster: Planinska. 18. Dev: Sem šel na gmajnico. 19. Vodopivec: Ob večerni uri. 20. Jereb: Moj deklič. 21. Vodopivec: Žabe. 6. junija. Zaključek pouka za I.—III. ter V.—VII. «razred. I.—8. junija. Privatni izpiti. II. junija. Pismeni nižji tečajni izpit. 13.—16. junija. Ustni nižji tečajni izpit, 14—16. junija. Pismeni višji tečajni izpit. 20.-—23. junija. Ustni višji tečajni izpit. 25. junija. Sprejemi izpiti za I. razred. 26. junija. Zaključna konferenca. 28. junija. Zahvalna služba božja in razdelitev letnih izpričeval. C. Seznam učbenikov v šolskem letu 1933/34 Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski iezik: Zemljepis: Matematika: Prirodopis: Petje: I. razred. Levičnik, I. del, Zgodbe sv. pisma stare zaveze. Katoliški katekizem, jezik: Bajec, Sovre. Slov. čitanka in slovnica I. Rupel, Srbskohrvatska vadnica I. Južnič R., Francoska vadnica I. letnik. Radivojevič, Osnovi geografije za I. razred. Kocen-Šenoa, Geografski atlas za I.—VIII. razred. Kunc, Aritmetika za I. in II. razred. Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred, 3. izdaja. Verbič-Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednje šole. Kozina, Botanika za I. in II. razred srednjih šol. Kramolc, Pesmarica za nižje razrede. II. razred. Verouk: Levičnik, II. del Zgodbe sv. pisma in cerkvena zgo- dovina. Katoliški katekizem. Srbohrvat.-sloven. jezik: Bajec, Kolarič, Slov. čitanka za II. razred sred. šol. Rupel, Srbskohrvatska vadnica II. .del. Južnič, Francoska vadnica II. del. iPrijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis, II. razred. Atlas kakor v 'prvem razredu. Bučar, Zgodovina starega veka. Stanojevič, Historijski atlas za opču i narodnu istoriju. Kakor v prpem razredu. Kapus, Prirodopis rastlinstva za nižje razrede. Kakor v I. razredu. Francoski iezik; Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Prirodopis: Petje: Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski iezik: Nemški jezik: Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Fizika: Higiena: Verouk: Srbohrvat, \ III. razred. Stroj, Liturgika, izdaja 1933. Katekizem, jezik: Wester, Slovenska čitanka, III. del. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Rupel, Srbskohrvatska vadnica, III. del. Sturm Franc, vadnica, II. del. Piskernik, Učbenik nemšk. jezika za sred. š,, I. del. Prijatelj-Bohinec-Savmik, Zemljepis za srednje šole, II. del. Atlas kakor v I. razredu. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, I. del. Atlas kakor v II. razredu. Kuno, Aritmetika in algebra za III. in IV. razred. Geometrija kakor v I. razredu. Kunc, Fizika za nižje razrede. Ivo in Bojan Pirc, Higijena za III. in IV, razrp^ IV. razred. Mlakar, Verouk za IV. razred srednjih šol. -sloven. jezik: Wester J., Slovenska čitanka, IV. del. Francoski iezik: Nemški iezik: Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Fizika: Kemija: Higiena: Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski jezik: Nemški jezik: Latinski jezik: Zemljepis: Zgodovina: Prirodopis: Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski iezik: Nemški jezik: Latinski jezik: Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Prirodopis: Higiena: Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski jezik: Nemški jezik: Latinski jezik: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Rupel, Srbohrvatska vadnica, III. del. Sturm, Francoska vadnica, III. del, 2. izdaja. Dr. Piskernik, Učbenik nemškega jezika, I. del. Orožen, Zemljepis kraljev. Jugoslavije za IV. razr. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov, II. del. Kakor v III. razredu. Matek-Mazi-Jeran. Geometrija za IV. in V. razred, 2. izdaja. Kakor v III. razredu. Medakovaič, Kemija za nižje razrede srednjih šol. Kakor v III. razredu. V. razred. Svetina, Katoliški verouk za višje razrede, I. del. Resničnost katoliške vere. jezik: Breznik, Slovenska slovnica. Poljanec, Istorija srbohrvatskog književnog jezika. Djordje-Andljelič, Teorija književnosti, IV. razred. Popovič-Trivunac, Francoska čitanka, I. del. Medenica, Nemačka čitanka za V. razred. Pipenbacher, Latinska slovnica. Pipenbacher, Latinska vadnica, I. del, Radivojevič, Osnovi fizičke i obče geografije za 5 razred. Atlas kakor v I. razredu. Bučar, Obča zgodovina za V. razred. Atlas kakor v II, razredu. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred. Bevk, Botanika za višje razrede srednjih šol. VI. razred, Pečjak, Resnice sv. vere. jezik: Poljanec, Istorija stare in srednje jugoslov. knjiž. Djordje-Andjelič kakor v V. razredu. Kakor v V. razredu. Medenica, Nemačka čitanka za VI. razred. Pipenbacher, Latinska slovnica. Pipenbacher, Latinska vadnica, II. del. Sovre, Lanx satura. Radivojevič Osnovi kosmografije za 6. razred. Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede. Atlas kakor v II. razredu. Kakor v V. razredu. Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razred. Sodnik, Logaritmi. Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede, 2. izdaja. Dr. St. Ivanič, Higijena za VI. razred. VII. razred. Pečjak, Življenje po katoliški veri. jezik: Žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike. Grafenauer, Zgodovina sloven. slovstva, 2. izdaja. Popovič, Jugoslovanska književnost. Popovič-Trivunac, Francoska čitanka, 2. del. Medenica, Nemačka oitanka za VII, razred. Pipenbacher, Latinska slovnica. Sovre, Lanx satura. Zgodovina: Matematika: Fizika: Prirodopis: Filozofija: Higiena: Verouk: Srbohrvat.-sloven. Francoski iczik: Nemški jezik: Latinski jezik: Zemljepis: Zgodovina: Matematika: Fizika: Kemija: Fil. prop.: Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede. Škreblin, Aritmetika i algebra za VII. razred. Matek, Geometrija za VI., VII. in VIII. razred Sodnik, Logaritmi. Reisner, Fizika za višje razrede, 2. izdaja. Dolžan, Mineralogija in geologija za višje razrede, Veber, Očrt psihologije. Dr. St. Ivanič, Higijena za VII. razred, VIII. razred. Medved, Zgodovina katoliške cerkve, jezik: Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 2. izdaja. Žeželj, Antologija novije jugoslovenske liTike. Popovič, Jugoslovanska književnost. Poljanec, Istorija srbohrvatskog književnog jezika. Kakor v VII. razredu. Medenica, Nemačka čitanka za VIII. razred. Vulič, Latinski spisi za VIII. razred, Pipenbacher, Latinska slovnica. Orožen, Zemljepis kraljev. Jugoslavija za VIII. razr. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Jugoslavije. Orožen, Zgodovina najnovejše dobe za VIII. razred. Škreblin, Infinitezimalni račun za VIII. razred. Geometrija in logaritmi kakor v VII, razredu. Kakor v VII. razredu, Prezelj, Anorganska 'kemija za višje razrede. Ozvald, Logika. c Pismene naloge iz srbskohr-vatskoslovenskega jezika v višji gimnaziji V. razred. Dr. Komljanec Josip, direktor (1). Dr. Kovačič Maks, direktor (2—8). 1. Kaj so mi nudile velike počitnice? (Pripoved.) Š. n. 2. Moje misli nekega jesenskega popoldne. D. n. 3. Samo mir omogoča ustvarjajoče delo naroda. Š. n. 4. Kratka vsebina pripovedke o kralju Matjažu, nje razlaga in označitev. Š. n. 5. Kaj sem si zapomnil iz teorije o jugoslovenski pripovedni narodni pesmi. Š. n. 6. Naš razred — kakšni smo, kaj delamo in za kaj se zanimamo'. Š. n. 7. »Kdor se veliko roti, le tistemu malo verjemi!« (Valjavec, Volk in pes.) D. n. 8 a) Ne le od Drave do Sotle — od Triglava do Egejskega in Črnega morja nam je domovina. Š. n. b) O pomenu morja v zgodovini narodov splošno, za naš narod še posebej. Š. n. VI. razred. Ingolič Anton, suplent. 1. a) Ptuj pred 25 leti in danes. (Razmišljanje ob 25 letnici ptujskih dogod- kov.) Š. n. b) Vzel sem palico v roke in se napotil. (Vtisi s počitniškega potovanja.) Š. n. 2. a) Začetki naše pismenosti. (Razprava.) Š. n. b) Kako si pridobim lep knjižni jezik. (Razmišljanje.) Š. n. c) Moja knjižnica. Š. n. 3. Samo mir omogočuje stvariteljsko delo naroda. (Razprava. Po ministrskem odloku.) D. n. 4. a) Življenje v Ptuju za časa Rimljanov, Š. n. b) Današnji Ptuj in negovo življenje. Š. n. f c) Kako si zamišljam Ptulj in življenje v njem čez 2000 let. Š. n. 5. a) Človek, ki ga poznam. (Karakterizacija.) Š. n. c) Moja soba. (Opis.) Š. n. 6. Iz dijaškega življenja. (Prosta tema.) D. n. 7. Na katerih etičnih osnovah morajo temeljiti mednarodni odnošaji? (Po odi. min. prosv.) Š. n. 8. Moji vtisi z našega Jadrana. Š. n. h) Kakšna naj bo današnja mladina, da bo- res up in cvet Jugoslavije. Š. n, c) Vloga »južnoslovanskega protestantskega knjižnega zavoda« v razvoju jugoslovanske ideologije. Š. n. 9. a) Dogodek letošnjega leta, ki me je najgloblje pretresel. Š. n. b) Moj najsvetlejši doživljaj v šesti šoli. Š. n. 10. Odkad Te, majko, nišam video, nikakva dobra nišam video ... D. n. VII. razred. Ingolič Anton, suplent. 1. Ne za red in priznanje — za življenje se učimo, (Govor sošolcem in sebi ob ipričetku šolskega leta.) Š. n. 2. a) Naši pr.eporoditelji. (Podajte duhovni obraz jugoslovanske književnosti v 2. polovici 18. vekal Razprava.) Š. n. b) Očrtajte delo in ipomen enega izmed jugoslovanskih preporoditeljevl (Razprava.) Š. n. 3. Samo mir omogočuje stvariteljsko delo naroda. (Razprava. Po min. odi.) D. n. 4. Reka resnice teče po prekopih zmot. (R. Tagore.) Š. n. 5. Delo iz jugoslovanske književnosti, ki sem ga v zadnjem času prečital. (Literarna analiza.) Š. n, 6. Dokažite veljavnost Levstikovih besed: Pevčevo delo mora .biti ogledalo svojega časa. (Razprava.) D. n, 7. Na katerih etičnih osnovah morajo temeljiti mednarodni odnošaji? (Po min. odi.) Š. n. 8. a) Kako naj dijaki pomagamo pri dograditvi močne in enotne Jugosla- vije? Š. n. b) Domovina, ti si zdravjel Š. n. c) Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur ploidiš. {0. Zupančič.) Š. n. 9. a) Drevo v cvetju. Š. n. b) Pomladne noči. Š. n. c) Moje izvenšolsko udejstvovanje. Š. n. 10- a) Al' te je treba bil6 al' ne, vedno bom srčno ljubila te, (Fr. Prešeren, Nezakonska mati.) D, n. b) A jaz sem se spominjal Vas, o mati, in mater vsega sveta in hljih bolečin, ko so jim sinovi krvaveli in mrli po daljnih bojiščih. (Iv. Zorec,) D. n. VIII, razred, Ingolič Anton, suplent, 1. Levstikov literarni program iz leta 1858. Š. n. 2. Prosta tema. Š. n. 3. Samo mir omogočuje stvariteljsko delo naroda. (Razprava. Po min. odi.) D. n. 4. a) »Usode ni! Usoda tvoja to si til« (S. Gregorčič.) Š. n. b) »Sin tvoj zaril se je živ pod zemljo — v Ameriki koplje, v rovu še zarja poljan mu mračne misli obseva, sin njegov več ne bo jih poznal, ne sanjal o njih.« (O. Zuipančič: Duma.) Misli ob izseljeniškem tednu. Š. n. 5. a) Prikažite pisateljske posebnosti L. Lazareviča na njegovi noveli: »Na bunaru.« (Razprava.) Š. n. b) Kako si zamišljam svojo bodočo življenjsko' pot? š. n. 6. Katere velike osebnosti so vplivale na potek zgodovine Jugoslovanov? (Razprava.) D. n. 7. Poskusni maturitetni nalogi: a) Križem naše države. (Mo>ji vtisi s potovanja,) š, n. b) Pomen morja za našo državo. (Poskus nacionalno-gospodarske razprave.) Š. n. 8. a) Prikažite nekaj krepkih umetniških likov matere v jugoslovanski knji- ževnosti! Š. n. b) Prikažite nekaj krepkih umetniških likov matere v sloven. književ. Š. p. c] Utemeljite tele besede, ki jih je pisal Iv, Cankar Ani Luišinovi o svoji povesti »Na klancu«: »To je spomenik moji materi — ,in takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati. Postavil sem ga z veliko ljubeznijo.« Š. n. D. Zveza med šolo in domom Društvo »Šola in dom«, ustanovljeno v lanskem šolskem letu in včlanjeno v »Zvezi« društev »Sola in dom«, je tudi v tem letu gojilo tesne stike s starši, da bi se izmenjale obojestranske misli v cilju večjega umstvenega napredka in gojitve srčne izobrazbe naše mladine. Odbor je v svoji 1. seji 7. oktobra 1933 razpravljal o veliki zmedi, ki je nastala začetkom tega šolskega leta glede novih učnih knjig. Ker je ta preobrat (prepoved nekaterih slovenskih knjig) povzročil precejšnje težave, se je društvo obrnilo na »Zvezo« v Ljubljano, da se zavzame za uvedbo slovenskih učnih knjig nele iz pedagoških ozirov in principa enakopravnosti temveč tudi z mate-rijelnega stališča. Na občnem zboru 29, oktobra 1933 je bil izvoljen tale odbor: Cepuder Leon. sreski šolski referent, predsednik, Šalamun Jelka, soproga odvetnika, podpredsednica, Alič Fran, prof., tajnik, Osolč Franc, nadgeometer, blagajnik; odborniki: dr. Remec Alojz, odvetnik, Musek Ljudevit, š. upravitelj, Pertot Janko, strokovni učiteli, Brečko Karel, posestnik, Operman Marija, soproga privatnega uradnika, Milič Vilma, soproga bančnega uradnika. Pri občnem zboru se je poudarilo, da je društvo doseglo vsaij delen uspeh v svojih težnjah, n. pr. v vprašanju učnih knjig, .potrdil o oddaljenosti kraja dijakov potnikov od Ptuja in poldnevnega pouka. Podčrtalo se je, da je društvo predvsem humanitarnega značaja, vendar pa naj se ne izloča pri obravnavanju šolskovzgojnih problemov. Nato je prikazal gimn. direktor dr. Kovačič Maks v lepem predavanju, kako nujna je potreba socialne vzgoje, ki se lahko vrši pri vsakem predmetni. Na roditeljskem sestanku 3. decembra 1933 je predaval san, svetnik dr. Vrečko Vladimir o dolžnostih, ki jih nalaga zakonodaja šoli in domu v zdravstvenem oziru, in obrazložil, kaj je treba staršem ukreniti ob težjih otroških obolenjih (škrlatinka, davica, mumps). Društvo je izposlovalo, da je sprejela Dijaška kuihinja tri revne dijake v prehrano, in ji naklonilo zato 1000 Din. Na' roditeljskem sestanku 25. februarja t. 1. je upravitelj mešč. šole Kveder Dragotin v poljudnem predavanju o mladini in avtoriteti utemeljeval svoj nazor, da bodi vzgojitelj mladini bolj vodnik kot sodnik. Odbor je imel v tem šolskem letu pet sej in tri roditeljske sestanke. Podporno društvo Podporno društvo, ustanovljeno leta 1870., podpira siromašne in pridne dijake z izposojevanjem Učbenikov, pa tudi z obleko, obuvalom in zdravili. Ptujčani, starši i«0 M Ü H Ime kandidata Dan, mesec, leto in kraj rojstva Ime očeta (matere) in njegov poklic Delal izpit Uspeh izpita Namer, poklic l Andreč Karel 2. maja 1915, Kupšinci, Prekm. Ivan, kmet prvič prav dober kemija 2 Benedik Marjan 8. sept. 1913, StražiSJe pri Kranju Franc, trg. in gostiln. prvič dober agronomija 3 Bidovec Arnold 25. nov. 1914, Trbovlje Franc, rudn. urad. prvič zavrnjen za eno leto visoka šola za telesno vzgojo 4 Breznik Bogum. 30. dec. 1911 Ptuj Jožef, davč. ur. v p. drugič dober gozdarstvo 5 Ciglar Martin 17. avg-. 1912, Sv. Marko ni2e Ptuja Jakob, kmet prvič zavrnjen do jesenskega roka bo iskal službe 6 Čuček Franc 17. maja 1915, Ptuj Franc, trgovec drugič dober živino- zdravništvo 7 Dular Drago 13. junija 1913, Novo mesto pok. Karel, trgovec prvič zavrnjen do jesenskega roka modroslovje 8 Dular Slavko 10. sept. 1914, Sinac, sr. Otočac ■ drugič zavrnjen do jesenskega roka bo iskal službe 9 Erjavec Janez 22. marca 1912, Satahovci, Prekm. Anton, kmet prvič prav dober bogoslovje 10 Fermevc Dana 29. maja 1916, Ptuj Ivan, odvetnik prvič zavrnjena za eno leto umetno vrtnarstvo 11 Habjanič Marija 16. avg. 1916, Ptuj pok. Matej, davč upr. v p. prvič dober Dečji dom 12 Kafol Ciril 28. nov. 1915, Dunaj Ciril. učitelj prvič dober bo iskal službe 13 Kukovec Igor 5. marca 1914, Ljutomer pok. Fedor, posestnik prvič zavrnjen do jesenskega roka ne bo študiral dalje 14 Kunst Ema 6. sept. 1915, Ptuj Karel, klobučar prvič zavrnjena do jesenskega roka zobotehnika 15 Malovrh Vinc. 17. julija 1915, Predoslji pri Kranja Franc, ekonom prvič prav dober slikarska akademija 16 Novak Franc 29. jul. 1913, Maribor Franc, pošt. zvan. drugič dober bo iskal službe 17 Novinic Tomisl. 11. dec. 1914. GornjiŽtbsnBC sr.Üakovet Andrej, poljski del. prvič prav dober modroslovje 18 Pihler Franc 31. okt. 1913, Slovenj Gradec pok. Franc, davč. upr. drugič zavrnjen za 1 leto (po slabih piim. nal.) živino- zdravništvo 19 Polič Miloš 12. maja 1914, Ajdovščina, Ital. Anton, žel. urad. prvič prav dober prometna šola 20 Rožmarin Franc 27. nov. 1912, Stojnci, sr. Ptuj pok. Franc, posestnik prvič dober ne bo študiral dalje 21 Rusjan Gojmir 3 aprila 1914, Hudajužna, Ital. Ambrozij, šol. upr. prvič zavrnjen do jesenskega roka slikarska akademija 22 Šafar Franc 4. dec. 1914, Nova vas p. Ptuju Marija, šivilja prvič dober slikarska akademija 23 Zagoršek Stan. 17. nov. 1913, Žabjak pri Ptuju Anton, ban.tislninadz.v p. prvič zavrnjen do jesenskega roka vojna akademija 24 Zorec Herbart 27. avg. 1914, Sela pri Ptuju Karel, šol. upr. prvič zavrnjen za eno leto bo iskal službe 25 Župec Jožef 7. sept. 1914, Zagajiči, ar. Ptuj Franc, posestnik prvič dober bo iskal službe H. Privatni izpiti K privatnim izpitom so se prijavili: 1. Hunkar Gabrijela, hči Aladarja, ministr, svetnika v Budimpešti, 2. Debenak Andrej, učitelj pri Sv. Marjeti niže Ptu^ja, 3. Huter Helmut, sin Franca, tovarnarja iz Ptuja, 4. Prapotnik Cvetka, učenka 4. razreda meščanske Sole v Ptuju, 5. Slek* .. V*‘ * ' ’ t : m - ’ • ■ * . 'c** .}.* ••". •/. 5 • • ,» . *• J-. .•*;'*■'• ' * ”• ■ ■,r;' - . ;:; .• • ',, •. “^(aV#V • t ' : .O*/ ^vV-Vi-T •; .-* . . •.,; *V>•-:!• >•*;• v VrfV.V>'-: ■ V,->V '‘ v ' *- *'• ' V* .c - r*< i.' • ■ Jr » , .% • • «.-»J» ' *», .. V *4--. r.,/ *5«.,.' ... ■- - •.... • . . ■ ."; V ■'..' .-*»«•. C’*'"* '• *- * j£* *' -* *"■ * ... - . . ' ••r.-.?-.' -/.^V- l;' i'' ■\v '■ ," '•■ ■■■;„'.-'•■•/• v v v. -•• * ■• .*»•-.• • »'•**■{}{ ■ : . .. • r ■ •' • ■ " V .‘lü I-' ■ ;• '■>• «*•'> >V -j* L v ’ 'Jv* ' wSsrJ m W0-