Partizanski iabcr na- ..milici-preslani PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE kkjX. . Ste v. 210 (2520)________________________ TRST, petek k. septembra 1953 borbe Ceno 20 lir V obmejnem pasu krši Italija vojaška določila mirovne pogodbe foSijo fp 17}ir?vne pogodbe z glasi: ttr&be ■ ® ^a^jianske stalne ttdnif J7}.. vojaški objekti site me'lalVansk°-jugoslovan-ln njihova oboroži-etranitj orajo uničiti in od- hoiiin1 ,Utrdbe xn objekti se- -..Jbo samo iz Kljub prepovedi v členu 4S mirovne pogodbe gradijo bunkerje In druge stalne utrdbe v 20-kilometrskem obmejnem pasu - Vojaški zasedbi Beneške Slovenije se pridružuje povečan trikoloristični teror - Tanki ob jugoslov. meji pri Doberdobu - Vsa Kanalska dolina polna vojaštva SLOVENCI V TRSTU PO OSMIH TAKTIH ZVU Narodna neenak xz topniških in •kih k Ji UtTdh: tak° skupin- hnkerZ07 -tudi posameznih, (Blacki!nV ,tn utrjenih stavb t*Po kakršnega koli ^Dštun £ nih objektov za '» 2» L, terial za preskrbo tiic in iz °Pazoval- I!?oue‘i“je se obnova «— tnenienih utrdb in na- Ptaa 4. 'ko.iJl-^.tPtdno od italijan-mJJ^fooontke meje se »je- u}eJO naslednje qrad-\ stalne utrdbe, v ' katerih orožje, ki lat*olks°trJ°stavi *k0 n>prli- na jugoslovan-,lce terit a!i v jugoslovan- v°jaške alne vode; stalne 8o'e L?“pra?e. ki jih je mo-?li k0o^0ristiti za vodenje 90slosnn iran5e ognja proti Isoti . utkeniu ozemlju ali rio!njm 9°sJ°uansfcim terito-*t«a 2 v°dam; stalna sred-'frnestitFres^rl,ovanje in za '^hitin V zal°P> postavljena utrrJK20 Potrebe omenje-h) T 'n naprav, N n? PrePoved se ne na-N*t„i°Sta*e urstc utrdb, ki ali’ na nadzemske naPruve name-?nieun vno Potrebam 110-n^aoaja in krajevnih meja. 1951 je Ita-a z akcijo revizije Pogodbe; na njeno >nfh ■"iti froi :°vne , ttib * A1 CA IftJ ?>snic -;!e °d 20. ostalih podalo samo 7 odgo- ^0| koliu no. 'n še to sa- ^losa,. r se tiče njihovih Jugoslavija .jansko prošnjo še ni (Od našega posebnega dopisnika) VIDEM, 3. — V pričakovanju kdo ve česa so italijanske čete še vedno na ((položajih« ob jugoslovansko-italijanski meji. Vsa Beneška Slovenija je polna vojaštva, prav tako tudi Kanalska dolina, medtem ko so na Goriškem ob meji ostali v glavnem le tankisti. Vojaki so si v zadnjih dneh nekoliko opomogli, kajti končno so le uvideli, da ne gredo na «fron-to», kot so spočetka mislili. V naših prejšnjih poročilih smo že navedli nekaj primerov poslavljanja z zaročenkami itd., ko so bili prepričani, da bo «šlo zares«, zato naj danes le še omenimo značilen primer, ko je skupina italijanskih vojakov pred dnevi ((vkorakala« v Doberdob. Vojaki so korakali postrojeni po cesti proti Doberdobu, ko se je četa ob prvih hišah nenadoma pričela ustavljati, in to kljub temu da ni padlo nobeno povelje prisotnega častnika. Vojaki so se končno ustavili, se nekam preplašeno ozirali in niso hoteli več naprej. Sele po krajši diskusiji so se zopet postrojih in nadaljevali pot, vendar jim je moral častnik pred tem dopovedati, da je napis «Tukat je Jugoslavija« ostal še iz leta 1946 in da lahko zato brez skrbi korakajo, ker so na italijanskem ozemlju. Ob cesti, ki vodi z bloka pri Medji vasi proti Gorici, ni več toliko vojaštva kot V začetku tedna, zato so pa ob vaseh za cesto nastanjeni tankisti. Več tankov je na Vrhu, v Dolu pri Doberdobu, na Selcah in drugod. to je v krajih, ki so le ki. lometer ali dva oddaljeni od jugoslovanske meje. Največ jih jfe na Selcah. Kjer je vse 1 naokrog zastraženo, vendar je kljub temu izpod nasekanih vej videti ogromne silhuete ameriških «Shermanov». Položaj v Beneški Sloveniji pa je dosti slabši. Vojska je zasedla vse najbolj oddaljene kotičke ob jugoslovansko-ita-lijanski meji ter za obronki ^5|K0VPRAŠANJE pred varnostnim svetom Večina zavrnila ?!jbsko-azijsko zahtevo IHIitioM.a. Q {rancoS|(j p0|itiKi v Severni Afriki pil izjavil, da upa, da bo Faure uspel rešiti gospodarska vprašanja Francije. AmerišHa gomoc Iranu NfiVv v_ *Vet 0?\r . ’ — Varnostni zavrnil zahtevo i.tay'iatiiP skupine za ražnju 0 maroškem vpra- vt,- S*1' deleoL Vasovalo samo So,u°V Pakistan, Liba-zveza, Cile r ‘i na J anški predstavnik); fMija ° 8‘asovali Francija, gasita’ r ?- ’ Kolumbija in ^ 5*-B\. rciia se je vzdržala. ie potrebnih sedem «ov, SbredloD tu,di libanon- i!.ere ?a) b' poslušali ne- 'tske ,i,fe akupme hltskiri2a Ovijajo, da je ml-(K(Pr®(isedP'k Laniel ^nda vko ministra Mit- V t!i',erand ^ svojo ostavko je Dornavi S ,iziavo, v ka-tia "'kU, Ha “Poštenost nalaga Vu^trini- Kaoar se Vi “ staliscem svoje li4?a bi bi?«?’ ^odaia v izja-l IS lini 1 t,reba določiti po. kal Pozri; Se Preden se po. ■ Pa - v D--- hribov, ki mejijo na Jugoslavijo, postavila zasede. Povsod je videti šotore, ki so pokriti z vejami, med njimi pa se sprehajajo vojaki, oblečeni v močeradaste obleke z varovalno barvo, vedno z orožjem pri sebi, a v okolici so postavljene straže. Po cestah patruljirajo po trije vojaki s čeladami na glavi in brzostrelkami čez prsa, kar vse daje videz r,.sne zadeve. S tanki seveda niso mogli v beneške hribe in so se zato ustavili v dolinah. Tako so v Nadiški dolini prišli do Stubcev, 15 tankov je v Tajpani, okoli 20 tankov je prišlo v Tersko dolino do prelaza Tanameja, videli so jih v Sv. Lenartu, Zamirju in drugod. Motorizirane in oklopne edinice so nadalje še 500 m za hribom Hum pri Srednjah, pri Dreki, Mažeroli, Ceneboli, Su. bidu, Cezplatišču, Polavi itd. Prisotnost tako ogromnega števila italijanske vojske v hribih Beneške Slovenije so seveda izkoristili trikoloristi, ki so že pričeli pritiskati na terorizirano prebivalstvo. Prva njihova poteza je bila ta da so začeli razširjati govorice, da bo italijanska vojska prekoračila jugoslovansko mejo ter razširila meje v korist Italije-Govoricam so ljudje seveda nasedali, saj bolj otipljivega dokaza, kot je bila prisotnost čet v bojni opremi, ni bilo mogoče najti. Sedaj pa, ko je vojska že več dni na ((položajih«. je bilo treba najti nekaj drugega, kar bi za «vse večne čase« obdržalo terorizirano prebivalstvo v strahu. In po dolinah Beneške Slovenije se je zopet pojavil znani polkovnik, vrhovni komandant trikoloristov, šef proti-vohunske. službo na področju Beneške Slovenije in celo pokrajinski poslanec, izvoljen na listi Krščanske demokracije, verjetno zato, da laže opravlja svoje pravo delo. «Colonello» hodi po vasehv zbira svoje ljudi in jih uči. Tako je bil prejšnji ponedeljek sestanek triko-lorističnih voditeljev v Kozici, kateremu je poleg_ drugih prisostvoval še domači italijanski duhovnik (ki je prišel na mesto prejšnjega slovenskega) in drugi. Po sestanku je imel polk. Olivieri govor na javnem prostoru in sicer v domači cerkvi kjer je pridigal, da je minula doba strahu itd. ter dejal- «Leta 1945 in 1946 smo vam dajali orožje (trikoloristom -op ur.) sedaj pa tega ni več treba, kajti brani nas naša slavna vojska...... Polk Olivieri je na ta nscjn potrdil kar že toliko let pišemo- da so trikuioiistične bande dobivale orožje, da so z o-rožjem terorizirale prebivalstvo ter pri tem izvršile več zločinov. Čeprav jim po zatrdilu polkovnika orožja ne bodo več dajali, pa ga še vseeno i-majo ter je vse skupaj le pretveza za nadaljnje akcije r . . i .... »rlVinrln troiclro nri. zastražen, kajti tudi utrdbe še niso gotove, kar sodimo po orodju, ki leži v bližini. Nedaleč od teh skalnatih bunkerjev ali bolje rečeno trdnjav pa je na travniku tik pred Ovčjo vesjo napravljen še velik «travnat» bunker, to je bunker. ki je prekrit z gomilo zemlje, na kateri raste sočna trava. Vsi bunkerji so napravljeni v smerj proti jugoslovansko -avstrijski meji. Glede zasedbe obmejnih ((položajev« je stanje v Kanalski dolini podobno kot v Beneški Sloveniji. Na cesti med Ponte-bo in Naborjetom stalno patruljirajo j>o trije vojaki v bojni opremi, in sicertako, da se srečajo na pol pota. V Ponte-bi in drugod so vojaki še sedaj zaprti po vojašnicah, tako da se na cestah vidijo v glavnem le častniki, ki so oboroženi z revolverji. V bližini jugoslovanske meje. in sicer ob cesti, ki vodi iz Trbiža k Beli peči, so postavljena šotorska taborišča, medtem ko je v okolici videti veliko število vojaštva, predvsem alpincev, v bojni opremi. K taboriščem so napeljani poljski telefoni, v okolici pa postavljene straže. C. Z. Valjkov pri Beblerju BEOGRAD,, 3. — Včeraj in predvčerajšnjim je sovjetski veleposlanic v Beogradu Valjkov obisikal državne podtajnike za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja, Bogdana Crnobr-njo in Veljka Mičunoviča v zgradbi državnega tajništva za zunanje zadeve. Pred poglobitvijo balkanskega sodelovanja BEOGRAD, 3. — Kakor se je zvedelo ,bo prišlo v kratkem do poglobitve v trojnem sodelovanju med Grčijo. Turčijo in Jugoslavijo. Načrt sporazuma o delovanju stalnega tajništva balkanskih držav, ki je bil pred kratkim izročen zastopnikom treh držav, sedaj proučujejo v Ankari in v Atenah. V Beogradu pričakujejo, da bodo iz Aten in Ankare v kratkem poslali pripombe in predloge k načrtu sporazuma, da bi se lahko zamisel o ustanovitvi tajništva uresničila in začela svoje delo. Ta organ balkanskih držav bo obsegal ne samo politično, kulturno in drugo sodelovanje, temveč tudi vojaško sodelovanje. Dejstvo, da Jugoslavija pripisuje tako velik pomen stalnemu tajništvu, tolmačijo beograjski politični krogi kot željo Jugoslavije, da bi se trojno sodelovanje razširilo na vseh področjih. LJUBLJANA, 3. — Pod predsedstvom Mihe Marinka se je danes sestal Izvršni svet Ljudske skupščine Slovenije v Ljubljani. Proučevali so predloge za spremembo nekaterih členov ustave Ljudske republike Slovenije in načrtov zakona o pravicah in dolžnostih državljanov ,o volitvah, o ljudskih poslancih in nekaterih drugih zakonov, ki jih bo obravnavala na prihodnjem za- 2. Oglejmo si sedaj, kakšno je stanje pri sodnih oblastnih v coni A. V Trstu imamo naslednja sodišča: apelacijsko sodišče, glavno državno tožilstvo, civilni in kazenski tribunal, državno tožilstvo, preturo, sodišče za mladoletnike, spravno sodišče, zemljiškoknjižni urad, odsek za sodne zapore in zapore, in tako imenovano državno okrajno advokaturo. Apelacijsko sodišče, katerega en odsek deluje cel o kot ■najvišje kasacijsko sodišče in sicer samo za civilne zadeve, je med neštetimi sodniki imelo tudi enega samega, ki je bil Slovenec in ki je bil letos upokojen, tako da sedaj pri tem sodišču ni nobenega Slovenca več. Vse sodnike pa pošilja v Trst rimsko pravosodno ministrstvo, ki jih tudi razvršča. Razume se, da ne smemo niti pomisliti na možnost, da bi bil prvi predsednik tega visokega sodišča Slovenec, kakor tudi ne posamezni predsedniki njegovih treh sekcij ali pa, da bi bil Slovenec na. pr. šef kanclistov, kajti niti med njimi ni prav nobenega Slovenca. Glavno državno tožilstvo (Procura Generale di Stato) sestoji iz enega predsednika in dveh namestnikov, enega glavnega tajnika in dveh sek-cijskih tajnikov. Nobeden izmed njih ni Slovenec. Civilno in kazensko sodišče sestoji iz predsednika, pred- sedamju Ljudske skupščine slo- j sednikov dveh sekcij', predsed-venije. | nika porotnega sodišča, šestih RAZVOJ TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA PO ITALIJANSKIH PROVOKACIJAH STALIŠČE ZDH IZ LETH1948 ni nespremenljivo. Izjavila Dulles Veleposlanik FLRJ VI. Popovič pvi Posterju Dullesu - Jugoslovansko mnenje o neodgovornih ialsifikatih italijanske vlade in tiska-Izjave predstavnika italijanske manjšine v Jugoslaviji Protestna zborovanja v jugoslovanski coni STO v vlado. Rav- it J! Prav nasprotno m°)em mnenju ne- p«tKd^bfm iz.iav'ia Mit- Sa unaProti ,m°ra Franc'ia tičfi Jbdstv;, Vpailiu maroške-5indikMa?U *'«le poli Po£bnmh in to» «FV=>: bnernu ufa»(l w?lce Soir« e Rjavil* »tj * ' i~ Jjbtiči ah)'aviK 'f° tJ°iem je bavzoCnncT t, Se za' Stt(k?’ Afru, Francije v Po mo- S kak™ *eže a° Pomije mnenju z poštovan;l za ba se do- in socialnih dopisniku WASHINGTON. 3, — Danes so uradno javili, da bodo ZDA dale na razpolago Iranu 23 milijonov in 400 tisoč dolarjev v sedanjem poslovnem letu za nadaljevanje programa tehnične pomoči v okviru četrte točke. Predstavniki obeh vlad se razgovarjajo tudi o posebm gospodarski pomoči, ki naj bi po trditvah nekaterih znašala okoli 100 milijonov dolarjev. Ti krediti spddajo v okvir ameriške tehnične Porr!°9*’ 0 kateri se je že dogovorila Mo-sadekova vlada, in ne predstavljajo nobene dodatne pomoči Vsekakor je mogoče, da bo na podlagi sedanjih razgovorov dovoljena dodatna pomoč Iranu O tem bo prihodnji teden objavljeno novo ameriško poročilo, potem ko bo ameriški predstavnik v Teheranu končal proučevanje iranskih gospodarskih in finančnih načrtov. Iranski finančni minister Amini je na tiskovni konferenci izjavil, da potrebuje Iran 300 milijonov dolarjev ameriške pomoči, zato da «:zopet spravi v tek zarjavela kolesa industrije«. * Boitazvpi narkrt a upošte' & k t&bpo »ov- V bistvu ^ N aeiK pohtlk°. ki Htiutal'u Paa®‘b pr°ti bivše-Ni °A >abko nUkp' s tako fe 4 z,ki 25 let tlm° V Se' k-1formi• J- P°fre-k 'ahk razvitih severno-S viadlu razredov, ki deželi, ka-(5*ki)1le.,p obdržaV, avt°nomijo, Niti dipi„atl vodstvo VO-^°ramn _,a'skih zadev. Zn° politiko K zUi>aMkhčku poh?tikPraviči ia‘ ar!kih refo^ciatnih se odstavi-. opraviči sa. Sil. - abčtlig°yoricar^sn‘kariem da bo tudi r aure odisto- še trije namenski eoini ujeti pri nezakonitem lovu BEOGRAD, 3. — Jugoslovanski patrolni čolni so ulovili preteklo nedeljo v jugoslovanskih teritorialnih vodah ob Črnogorskem Primorju še tri italijanske ribiške ladje, ki so nezakonito ribarile. Od začetka leta je 48 italijanskih ribiških ladij iz Barija, Ankone, Molfette in Pescare prišlo brez vsakega dovoljenja ribarit v jugoslovanske teritorialne vode. Jugoslovanski patrolni čolni so nekatere teh ladij tudi po trikrat zajeli v jugoslovanskih vodah. Italijanski ribiči so pri zasliševanju izjavili, da vlada med njimi veliko nezadovoljstvo zaradi stališča italijanske vla^e, ki ni pokazala nobene pripravljenosti, da bi z jugoslovanskimi oblastmi rešila vprašanje ribolova v jugoslovanskih teritorialnih vodah. ki bodo po odhodu vojske prišle na vrsto predvsem zato, da ljudstvo ne bi pozabilo na »nepremagljivo« silo italijanskega orožja. Poleg zaenkrat moralnega terorja pa morajo kmetje prenašati še druge materialne težave Tanki so jim pomendrali koruzna polja, travniki so uničeni drva zgmjajo. Ze itak revni ljudje trpijo škodo ki ie za razmcre v Benes&i Slo-veniji še posebno velika. Pravzaprav je res čudno, da ni doslel nihče opazil, kaj počenjajo italijanski vojaški strokovnjaki v Kanalski dotol. Kot ie znano spada vse področje, £ gre od Naborjeta v Kanalski dolini ali pa še morda bliže Pontebi, do jugoslovanske meje rBel. Pepi- v cono’ kl f" m0' rala biti Pp določbah mirovne pogodbe neutrjena. Toda v zad- p?*“ /asu so zgradili in se "SL? nič koliko utrdb, tako 5a so vznožja hribov na tem nodtočju skoraj dobesedno pre-poarotj IJtrdbe so izredno spremo maskirane, tako da jih večtna ljudi sploh ne opazi, ce-J na kakšnem mestu le PrtVi metrov oddaljene od oekaj ™ ,e ponteba-Trbiž ali slav r/do tik ob njej. Da gre b* s0,aiie objekte, opozarjajo V? ve fabie na katerih piše le velike tamc BEOGRAD, 3. — Agencija Jugopress je izvedela iz zanesljivega vira, da je bil namen včerajšnjih razgovorov državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja s tremi zahodnimi veleposlaniki želja jugoslovanske vlade, da bi vlade treh zahodnih velesil vplivale na italijansko vlado, naj ukine posebne vojaške ukrepe na jugoslovanski meji. WASHINGTON, 3. — Danes popoldne je ameriški državni tajnik sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Vladimira Popoviča, Do razgovora je prišlo na zahtevo jugoslovanskega veleposlanika. Po razgovoru, ki je trajal nekaj več kot pol ure, je veleposlanik Popovič izjavil, da je z Dullesom govoril o tržaškem vprašanju in o ameriških dobavah žita Jugoslaviji. Popovič je izjavil, da je z razgovorom zadovoljen in dejal, da se je prepričal, da ZDA ne vidijo v tristranski izjavi edine možne rešitve tržaškega vprašanja. Veleposlanik FLRJ je tudi poudaril, da je bila Jugoslavija vedno pripravljena miroljubno rešiti tržaško vprašanje, da pa v nasprotju z italijanskimi novinarji se v Jugoslaviji pod svobodo tiska istočasno razume popolna moralna in politična odgovornost na netočnost vesti. Dejstvo je, da so odgovorni italijanski funkcionarji, italijanski listi, radijske postaje in uradna agencija napravili grob falsifikat, ko so pretvorili vsebino poročila Jupo-pressa. Tako ravnanje, poudarjajo v Beogradu, je v popolnem nasprotju z načeli svobode tiska, ki so jih sprejeli Združeni narodi. Združeni narodi so stalno poudarjali veliko odgovornost posameznih držav pri tolmačenju, razlaganju in obveščanju svetovne javnosti o raznih dogodkih v svetu. Italija so njena prizadevanja stalno pa se teh načel ne drži, kar h f. tukaj prepovedano foto-da / Jr Rimati itd. V glavnem Rra,,ra/'Jomne bunkerje, ki so gre za p*r0'"P,eo ter med seboj vsekani v * h s0 naPrav- poveza vna» za lahko in težko IJenaJ n Ta tiokna«, ki so za-topništvo la italijanske voj- radi pr ijrtne meje na neka-ske na vzhodne m J pa čeprav terih mestih topovske se ?Z "J skSpno z bunkerjem cevi, so skup da bj človek napravljena ^ ?a velikan. cevje, (■<*'" kih v skaio vse-Cela vrsta ta masklranih kanih in nato ^ R. se od bunkerjev je n vesj Ukev odcepi P . kjer zač-Pred začetkom hriba. Kjer ^ nat opremi v tor Jasno je, da je v« v naletela na gluha ušesa pri italijanski vladi. Na vprašanja o nedavni jugoslovansko - ameriško - francosko - angleški vojaški konferenci v VVashingtonu se je Popovič omejil na izjavo, da je dala zadovoljive rezultate. Državni tajnik John Foster Dulles je na svoji današnji tiskovni konferenci praktično najavil, da utegneio ZDA spremeniti svoje uradno stališče do tržaškega vprašanja, ki je slonelo doslej, kot je znano, na tristranski izjavi iz leta 1948, čeprav v zadnjih letih z dodatkom formule neposrednih razgovorov Ko je neki novinar vprašal, ali je politika do tržaškega vprašanja, ki so jo zahodne države izrazile leta 1948, še vedno veljavna, je Dulles odgovoril, da ZDA niso mnenja, da je njihovo stališče iz leta 1948 nekaj nespremenljivega, in da vlada ZDA ne namerava ((posnemati nespremenljivih zakonov Medijcev in Perzijcev«. Dodal je, da ZDA proučujejo razne alternative, ki so možne za njihovo politiko glede Trsta, da pa niso sprejeli še nobenega sklepa in da uradno niso sprejeli še nobene nove alternative. Dulles je dejal, da so ZDA od leta 1948 proučevale razne nove alternative in da ne gledajo togo na tržaško vprašanje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — s falsifici-ranjem vesti Jugopressa, da bi na ta način prevarala svetovno javns mnenje ter škodila ugledu Jugoslavije in dosegla svoje zahrbtne namene, sta italijanska vlada kakor tudi tisk pokazala, da ne spoštujeta osnovnih načel svobode tiska, poudarjajo v Beogradu Jugoslavija je vedno smatrala, da je svoboda tiska važen činitelj političnega razvoja in demokratičnih svoboščin Toda lijanska nacionalna manjšina v Jugoslaviji/je poudaril Mario Jedreicich, prav dobro pozna vso hinavščino in zvijačnost italijanske diplomacije, ki skuša na razne načine odvrniti pozornost italijanskih delovnih množic, ki živijo v veliki bedi in pomanjkanju, od perečih notranjih socialnih vprašanj in usmeriti njihovo pozornost na vprašanje Trsta. Italijanska nacionalna manjšina ter vse ljudstvo Istre in Trsta zahtevajo da se celotno Svobodno tržaško ozemlje osvobodi in priključi k Jugoslaviji, ker je to edino jamstvo, da se fašistična drhal ne maščuje nad ljudstvom v teh krajih. «Zato mislim, je zaključil Mario Jedreicich, da bi bilo pravilno, če bi naše državno vodstvo zahtevalo, da se celotno Tržaško ozemlje priključi k Jugoslaviji. V tej zahtevi bo jugoslovansko vodstvo imelo vso podporo vse italijanske manjšine«, je Jedreicich. poudaril Mario B. B. KOPER. 3. — Ogorčenje delovnega ljudstva koprskega o-kraja proti izzivalni gonji italijanskih imperialistov, ki so v zadnjih dneh celo začeli rožljati z orožjem na jugoslovansko-italijanski meji, še ni prenehalo. Prebivalstvo obeh narodnosti je na delovnih mestih spontano reagiralo na italijanska imperialistična izzivanja ter na posebnih zborovanjih sprejelo resolucije, s katerimi obsoja vojnohujskaško politiko italijanskih oblastnikov. Taka protestna zborovanja so bila tudi v Dekanih, Cežarjih in Pobegih in drugih krajih koprskega okraja. Protestna zborovanja so bila tudi v Kopru in drugih obalnih mestih cone B; z njih so poslali resolucije Zveznemu izvršnemu svetu v Beograd. sodnih svetnikov, dvanajstih sodnikov, predsednika sodišča za mladoletne, dveh začasnih sodnikov in nekaterih drugih uradnikov. Od vseh teh je danes Slovenec samo en sodnik in en kanclist. Vsi ostali so italijanske narodnosti. Državno tožilstvo (Procura di Stato di Trieste) sestoji iz državnega tožilca, njegovega pomočnika in petih namestnikov državnega tožilca, glavnega tajnika, treh sekcijskih tajnikov treh prvih tajnikov enega tajnika, in nekaterih drugih uradnih moči. Zopet nikjer nobenega Slovenca. Okrajno sodišče (Pretura U-nificata di Trieste) ima 16 sodnikov, od katerih je slovenske narodnosti samo eden. (Tudi ta podatek ni popolnoma gotov). Sodišče za mladoletne ima poleg predsednika še dva sodnika in dva tako imenovana privatna člana ter enega kan-clista. Nobenega Slonenca. Spravno sodišče (Ufficio di conciliazione) ima poleg predsednika še devet spravnih sodnikov in enega kanclista. Noben Slovence. Zemljiškoknjižni urad (Uffu cio Tavolare) sestoji iz enega sodnika, sekcijskega kanclista in treh nestalnih kanclistov. Zopet nobenega Slovenca. Isto stanje je pri odseku za zapore in v zaporih samih, kjer so nameščeni štirje vodilni uradniki. Okrajna državna advokatura je podrejena direktno rimskemu predsedstvu vlade. Sestoji iz državnega odvetnika, treh namestnikov, štirih uradnikov v arhivu in dveh vratarjev. Nikjer nobenega Slovenca. Nadvse poučno je stanje pri tako imenovani «Začasni upravi železnic STO». Seveda postavlja vse železničarsko osebje Rim. Vseh železničarjev od . uradnikov pa do stalnih de-! lavcev je za pičlo dolžino tr-‘ žaških železnic abnormalno mnogo-okrog 3000 oseb. Med uradništvom. ki ga je nekaj sto, preštejemo lahko uradnike slovenske narodnosti na prste obeh rok. Prav letos so jih začeli premeščati v Italijo. Med ostalim nižjim osebjem, sprevodniki, delaoci. pa je morda od vseh treh tisočev samo nekako 100 Slovencev. Vsi ostali železničarji so pripeljani iz Italije in služijo hkrati kot sredstvo za raznarodovanje, kar najbolje pričajo številne železničarske stanovanjske hiše ne samo v nekaterih zahodnih predmestjih Trsta, temveč tudi na Opčinah. Znano je, da je Italija po prvi svetivni vojni premestila v Italijo, v notranjost države, skoraj 1000 slovenskih železničarjev, od katerih je večina prosila za premestitev v svoje domače kraje. Znano je. da je bilo Še pred nedavnim takšnih nerešenih prošenj za vrnitev skoro 400. Kot rečeno, se namesto tega še tisti, ki jih fašizem ni premestil, sedaj premeščajo v Italijo, da bi se tako do kraja uresničila namera fašistov. Nobenega Slovenca ni tudi pri (iNadzorništvu civilne motorizacije«, pri uradu za registracijo motornih vozil in pri zavodu za transport. Na prste ene roke lahko preštejemo uradnike in ostale u-službence tudi pri ravnateljstvu za pošte in telekomunikacije, ki ima štiri urade, od katerih ima prvi 12 oddelkov, je jasno razvidno tudi pri nedavnem tolmačenju napačnih vesti Jugopressa. Italijanski tisk je prav tako popolnoma popačil vsebino članka dr. Aleša Beblerja v ((Mednarodni Politiki«. Dr. A-leš Bebler je v članku pod naslovom «Ob obletnici ustanovitve IX. korpusa« poudaril, da je edina pot, ki vodi do rešitve tržaškega vprašanja, zaustavitev italijanskega ekspanzionizma in ((vrnitev Italije v njene naravne in zgodovinske meje«. Italijanski tisk trdi, da dr. Aleš Bebler zahteva, naj se Italija vrne na mejo na Soči, toda Bebler ni zahteval, naj se Italija vrne na Sočo, temveč v svoje «naravne in zgodovinske meje«, ki jih v Italiji* nedvomno prav dobro poznajo. Poslanec italijanske nacionalne manjšine v hrvatskem Saboru in bivši komisar italijanskega bataljona «Pino Bu-dičin«, Mario Jedreichich je v izjavi radiu Beograd in ((Politiki« poudaril, da so stalne provokacije in manevri rimske vlade pokazali, da se po vojni italijanska vlada ni naučila pravil o spoštovanju suverenosti in da nadaljuje z imperialistično politiko, da bi si prigrabila ozemlja, ki ji niso nikdar pripadala. Ljudstvo Istre in Trsta je pokazalo, kaj misli o Italiji in njenem režimu, saj je v 20 letih terorja, preganjanja in zapostavljanja doživelo mnogo grozot. S splošno ljudsko vstajo je istrsko ljudstvo izgnalo s svoje zemlje zatiralce in vzpostavilo ljudsko oblast. Istrsko ljudstvo je ustanovilo 43. istrsko divizijo, ki je dala nad 10.000 žrtev za osvoboditev svoje domovine, je poudaril Mario Jedreicich. Sedaj je istrsko ljudstvo jasno pokazalo, kako «ceni» razne - fašiste, bersaljerje, karabinjerje in drugo fašistično drhal, ki je dolga leta iztrebljala slovenski in hrvatski narod po Istri. Ita- Polemika Zahoda s SZ pred volitvami v Zahodni Nemčiji Zahodna nota naj bi bila le poizkus vplivanja ne volivce -Izjave Foslerja Dullesa in reakcija socialnih demokratov WASHINGTON, 3. — Na današnji tiskovni konferenci je ameriški državni tajnik John Foster Dulles prečital vnaprej pripravljeno izjavo, ki zatrjuje, da ZDA upajo, da bodo dobile od ZSSR ugoden odgovor na zahodno vabilo na udeležb bo na konferenci štirih zunanjih ministrov, da bi razpravljali o nemškem vprašanju, v prvi vrsti pa o ustanovitvi vsenemške vlade, ki bi izšla iz svobodnih volitfcv. V izjavi zatrjuje Foster Dulles, da zavlačevanje razdelitve Nemčije «ni samo škandal, temveč tudi zločin«, in nadaljuje, da sovjetski voditelji niso pokazali nobene resne želje, da se obnovi nemška enotnost. «ZSSR je na primer pred. lagala, na; se posvetovanj zunanjih ministrov o vprašanjih kot nemška enotnost udeleži tudi pekinška Kitajska. Težko si je zamisliti bolje preračunan predlog, da se prepreči vsak konstruktiven rezultat. Vsekakor pa je gotovo, da rešitev nemškega vprašanja ne bo podrejena rešitvi kitajskega vprašanja.« ((Odgovor ZSSR na tristran. ski predlog — zaključuje izjava — bo pokazal, ali ZSSR v dobri veri želi rešiti resna vprašanja, ki ogrožajo medna' rodni mir in ki ustvarjajo v svetu hudo napetost. Mi upamo v ugoden odgovor.« Na vprašanje novinarjev je državni tajnik izjavil, da bi imel poraz Adenauerjeve koalicije na bližnjih nemških vo- litvah katastrofalne posledice za možnost združitve Nemčije in bi ustvaril zmedo, ki bi zavlekla vsako razumno rešitev nemškega vprašanja. Dullesova izjava o posledicah morebitnega Adenauer-jevega poraza na zahodno-nemških volitvah je povzročila živahne proteste v nemških socialdemokratskih krogih. Načelnik tiskovne službe zahodnonemške socialdemokratske stranke Fritz Heine je izjavil; ((Dullesova izjava je nezaslišano pačenje resnice in pomeni poskus vmešavanja ameriške vlade v nemške volitve.« Heine je poudaril, da bo njegova stranka protestirala proti temu ameriškemu poskusu vplivanja na nemške volivce. «Ce bodo ZDA poskušale podpirati volilno politiko kanclerja Adenauerja, je dejal Heine, bo Nemčija odgovorila: Volimo Ollenhauerja.« Washingtonski diplomatski opazovalci sodijo, da je bil glavni namen zahodne note vplivati na zahodnonemške volivce, ki bodo v nedeljo šli na volitve. Namen note naj bi bil dokazati Nemcem, da odgovornost za delitev Nemčije pade na Sovjetsko zvezo in ne na zahodne države. Diplomatski opazovalci v Moskvi so mnenja, da bo Sovjetska zveza zavrnila predlog za konferenco štirih, na kateri naj bi razpravljali samo o Nemčiji in Avstriji. Z druge strani pa ugotavljajo v Washingtonu, da je zahodna nota, Jci j® bila iz- ročena Sovjetski zvezi samo štiri dni pred volitvami v Zahodni Nemčiji, spravila Sovjetsko zvezo v zadrego. y glavnem pa sodijo, da se zadeva ne bo premaknila z mrtve točke, ker niti Sovjetska zveza niti zahodne države nočejo opustiti svojega stališča. To potrjuje tudi današnji komentar vzhodno-berlinskega radia, ki je poudaril, da zahodna nota ne more' veljati kot odgovor na sovjetske predloge, ter je zaključil, da je bila nota poslana nekaj dni pred volitvami, da bi pokazali. da zahodne sile podpirajo združitev Nemčije. «Gre za manever, ki so si ga izmislili, da pomagajo Adenauerju, čigar položaj je omajan.« Medtem se volilna kampanja v Zahodni Nemčiji približuje koncu. Včeraj je Adenauer na volilnem zborovanju v Hage-nu pozval sovjetsko vlado, naj sprejme zahodni predlog in naj «odpre pot za svobodno združitev Nemčije«, Socialnodemokratski voditelj Ollen-hauer je v Hannovru izjavil, da cilji njegove stranke, t. j. ((svobodna, mirna in združena Evropa«, morajo nadomestiti «iznajdbo majhne klerikalne in konservativne Evrope, ki jo želi zvezna vlada«. Število volivcev, ki bodo v nedeljo šli na volitve, da izvolijo 484 poslancev, znaša 33 milijonov, in sicer 15 milijonov moških in 18 milijonov žensk. drugi 8, tretji pa je razdeljen na 15 sprejemnic. Nikjer nobenega Slovenca. Pri uradu eTelves. ki oskrbuje in upravlja telefonsko omrežje v naši coni, prav tako ni nobenega Slovenca. Zelo veliko število uradnikov in uslužbencev je pri finančnem ravnateljstvu. Tudi tu postavlja vse uradnike in namestnike Rim. Med vodilnimi uradniki, ki jih je skoraj 100, ni nobenega Slovenca, niti med tajniki intendanta niti med raznimi direktorji in inšpektorji. Pri nižjih uslužbencih pa Slovence naštejemo lahko na prste ene roke in še ti se ne smejo javno pokazati kot Slovenci, ker bi sicer izgubili službo. Sem spada nadalje nadzorstvo za neposredne davke, okrajni urad za neposredne davke, pokrajinski zakladni urad, nadzorništvo za takse in indirektne davke, kol-kovni urad davkarije za dohodninski davek, tako imenovani registrski urad, zapuščinski urad, tehnični erarski u-rad, katastrski urad, tehnični urad za davek na proizvodnjo, kemijski laboratorij za carinarnico in indirektne davke, tržaška carinarnica in končno finančna straža. Lahko rečemo, da pri vseh teh uradih z izjemo kakšnega finančnega stražnika ni nikjer nobenega Slovenca. Zopet bi na prste ene rok.e lahko prešteli Slovence, ki so zaposleni pri višjem ravnateljstvu državnega monopola STO. Prav taicšno je stanje v petih uradih za javna dela, in sicer pri tako imenovanem tehničnem uradu (Genio Civile), pri odseku za pristanišča, pri generalnemu nadzorništvu, pri hidrografskem oddelku in pri posebnem cestnem uradu. Zdravstvene oblastvene u-stanove spadajo tudi med tiste javne ustanove, ki zaposlujejo zelo mnogo osebja. Sem spada tako imenovana Croce Rossa Italiana, velika bolniš« niča v središču Trsta, bolnišnica pri Sv. Mariji Magdaleni in bolnišnici Prijateljev otrok, pomožna bolnišnica pri Sv. Ivanu, umobolnica, bolnica za kronične bolezni, medicinsko-pedagoški zavod in ostale zdravsvene ustanove, ki smo jih našteli že včeraj. Za vse te zavode in ustanove velja tisto, kar smo že poudarili; med u-pravnim osebjem ni nobenega Slovenca, med zdravniki so menda trije ali štirje, le med bolničarji m bolničarkami, zlasti med tistimi, ki opravljajo najtežja in najnehvaležnejša dela, je nekaj večje število Slovencev in Slovenk, za vse pa je vedno odprta nevarnost odpusta iz službe če javno povedo, da so slovenske narodnosti Naravnost vnebovpijoče je stanje pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ki ima poleg predsednika še: odbor, tajništvo, gospodarsko ko nzulto s trgovskim, industrijskim kmetijsko - gozdarskim, pomorskim, kreditno-zavarovalnim in obrtniškim odsekom. Nikjer ni nobenega Slovenca, niti v odseku za kmetijstvo in gozdarstvo, kjer bi jih moralo biti vsaj 90 odstot-kov saj so kmetje v naši coni skoraj stoodstotno Slovencil Moral pa bi biti zastopnik Slovencev tudi v odboru Zbornice ter tudi v vseh ostalih sekcijah, saj dobro vemo, da je v Trstu mnogo trgovcev, obrtnikov pa tudi malih industrij-cev in pomorščakov slovenske narodnosti. Prav tak kričeč primer najdemo tudi pri kmetijskem nadzorništvu, kjer bi morali biti vsi uradniki Slovenci s šefom vred. Dejansko pa je šef ItalL jan, a od ostalih nameščencev je en sam Slovenec. Ravno tako je pri važni ustanovi «Tržaška borza«, kjer med številnimi člani njenega vodstva ni nobenega Slovenca. Enako stanje je pri komisariatu za likvidacijo jusarskih zadev, pri konzorciju za melioracije, pri arbitražnem sodišču Trgovske zbornice, pri raznih drugih manjših uradih. Med javne ustanove, ki zaposlujejo mnogo osebja, spada tudi pristaniško podjetje tržaških javnih skladišč (Azienda Portuale Magazzini Generali di Trieste) Tu imamo; generalnega direktorja, šestčlanski upravni svet, upravno službo, skladiščno službo, železniško službo in že šest drugih odsekov. Razen dveh ali treh n* nikjer nobenega Slovenca. Nobenega Slovenca ni tudi v vodstvu ustanove za tržaški velesejem, centru za gospodar_ ski razvoj, avtonomnem zavodu za ljudska stanovanja ter pri neštetih (čez 50) odborih, komisijah in podobnih organih z delnimi oblastvenimi funkcijami posvetovalnega in izvršnega značaja. Edinega Slovenca najdemo v ustanovi za tržaško industrijsko pristanišče v Zavljah, ki je hkrati tudi poveljnik tržaškega pristanišča. kar predstavlja danes najvišjo stopnjo državnega uradnika med vsemi Slovenci v Trstu sploh. (Nadaljev. prihodnjič) NOVI DELHI, 3. — V obveščenih krogih izjavljajo, da je indijski odgovor na zadnjo spomenico pakistanskega ministrskega predsednika o Kašmirju pripravljen in da bo jutri Izročen y Karačiju. »EUMORSKI DNEVNIK SPOMKNKI I>\F,V1 Na današnji dan 1. 1834 je bil v Ljubljani rojen Fran Erjavec, prirodosloven in pisatelj. "T/ j j? ( lil - Danes, pelek 4. septembra Rozalija, Nedeljka Sonce vzide ob 5.28 ini z®RtonLuna 18.39. Dolžina dneva 13.08 Uk* vzide ob 1.16 in zalde Jutiri, sobota, 5. septembra Lavrencij, Nedamlsei _ OB ODVRAČANJU DELAVCEV OD SINDIKALNE BORBE Zaostritev gospodarske krize terja enotno borbo delavstva Delavci zahtevajo zvišanje mezd, predujme na bodoče poviške, zaporo nad odpusti in sklenitev nove pogodbe o delovanju tovarniških odborov Poslabšanje gospodarskega položaja je ponovno postavilo pred delavce vprašanje izboljšanja njihovih prejemkov, Ze večkrat smo poudarjali, da so cene stalno rasle, da pa se niso osnovne mezde in plače nič spremenile, tako da se je realna mezda dejansko vedno nižala. Višanje draginjske doklade pa ni nikoli dohajalo višanja cen življenjskih potrebščin. K temu je treba še dodati raztegnitev trošarine na nove predmete, zvišanje trošarine na električni tok. povečanje prispevkov za najemanje javnih prostorov ter povečanje prispevka za odnašanje smeti. Vse to je seveda vpliualo na gospodinjske bilance. Ti poviški so takoj naleteli na proteste potrošnikov in trgovcev na drobno, kar je pač najboljši dokaz da se vedno širše plasti tržaškega prebivalstva zavedajo nevzdržnega gospodarskega stanja in potrebe po korenitih ukrepih. POKLONITEV BAZOVIŠKIM ŽRTVAM V nedeljo 6. septembra, na obletnico mu-čeniške smrti »Bazoviških žrtev« se bo posebna delegacija ob 7.30 uri poklonila pred spomenikom v Bazovici in položila venec. Ob 10-30 uri bo v farni cerkvi spominska maša. Isti dan ob 9; uri bo delegacija položila venec tudi v Trstu ma grobove mučenikov na pokopališču pri Sv. Ani. Prihodnjo nedeljo 13. septembra ob 11.30 uri se poklonijo pevci društva «Lipa» iz Bazovice skupno s pevci iz Lokev, ki bodo gostovali v Bazovici. Ze danes vabimo občinstvo k u-deležbi teh spominskih svečanosti. Vzporedno s slabšanjem tega položaja pa se tudi krepi borbenost delavstva, kj zahteva oživljenje sindikalne akcije. Znake, te razgibanosti delavstva smo videli ob stavki vozačev in sprevodnikov ACE-GAT, ki so pokazali mnogo samoiniciativnosti in ki so pravzaprav potegnili sindikalna vodstva za seboj, namesto da bi imela ta vodstva v rokah iniciativo. Prav tako se odločnost in strnjenost delavstva kaže tudi v sedanji stavki v rafineriji Standard pri Sv. Soboti. Spričo oživljenja sindikalne zavesti delavcev so se morale tudi sindikalne organizacije zganiti, tako da so sklicali skupščine sindikalnih ak tivi-stov Delavska zbornica in E-notni sindikati, prav tako pa so Enotni sindikati že pred temi skupščinami predlagali Delavski zbornici skupen nastop v zahtevi po izboljšanju prejemkov delavstva. Delavska zbornica je sklicala člane notranjih komisij in odborov strokovnih zvez že pred tremi dnevi, Enotni sindikati pa so sejali na sinočnjem plenumu v domu pristaniških delavcev. Doslej pa smo opažali povečanje aktivnosti le od spodaj, medtem ko sindikalni vrhovi skušajo zavirati akcijo in vzeti delavskemu gibanju vsako o-strino. To se je nazorno pokazalo že ob stavki uslužbencev ACEGAT. Medtem ko aktivnost delavstva in tovarniških odborov narašča, se na primer vodstvo Delavske zbornice u-k var ja z visoko politiko in skuša odvračati delavstvo od njegovih življenjskih problemov z razpihovanjem protijugoslovanske mržnje. Tako opravlja Delavska zbornica v maletn isto delo kot Pel la v Italiji, kjer rešuje gospodarsko in socialno krizo z rožljajem orožja na jugoslovanskih mejah. Taka politika pe je samo v interesu kapitalistov in reakcionarnih krogov katerih interesi so z delavskimi v popolnem nasprotju. Namesto da bi se Delavska zbornica zanimala za reševanje gospodarske krize, sestavlja in pošilja protestne resolucije proti namišljeni jugoslovanski nevarnosti in na-podalnosti. Podobno politiko podijo kominformisti. Važna življenjska vprašanja tržaškega delavstva puščajo vnemar, vso aktivnost pa posvečajo hujskanju proti Jugoslaviji in prav tako kot vodstvo Delavske zbornice odtegnje pozornost delavstva od konkretnih problemov. Zato je tudi njihova politika dejansko v interesu industrijcev, pa naj so njihove besede še tako polne skrbi za delavske interese. Ce proučimo poročilo Delavske zbornice o skupščini njenih aktivistov in članov notranjih komisij, tedaj vidimo, da sploh ne marajo nobene lokalne akcije za izboljšanje delavskih mezd. Skupščina je sicer poudarila, da je treba doseči združenje in poenotenje mezdnih postavk ter izboljšanje pregibne lestvice (draginjske doklade), toda hkrati je nasprotovala samostojni borbi in je prepustila vso pobudo Zvezam svobodnih italijanskih sindikatov, katere bodo člani Delavske zbornice po potrebi samo podprli. Skratka, tržaški delavci naj čakajo s prekrižanimi rokami, da pride man a iz Italije! To ne pomeni dejansko nič drugega kot ovirati uresniče- nje delavskih zahtev in s tem varanje delavstva. Sedanji položaj zahteva akcijo, kar kažejo tudi zadnji sindikalni dogodki. Delavci zahtevajo, zvišanje plač, predujme na bodoče poviške, zaporo nad odpusti in sklenitev nove pogodbe o delovanju tovarniških odborov, ki bo upoštevala dosedanje pridobitve na tem področju ter ne bo le prepis italijanske pogodbe o notranjih komisijah, katere italijanski industrij« niti ne spoštujejo, kot kaže zadnji primer v podjetju Fiat v Turinu. To so osnovne in minimalne zahteve vseh delavcev, pri čemer so tudi vsi složni.'Dolžnost sindikalnih organizacij je, doseči uresničenje teh zahtev, ki so realne in ki jim industrijci ne morejo u-pravičeno ugovarjati. Zato naj sindikalne organizacije za dosego teh zahtev mobilizirajo vse delavstvo ne glede na politično in sindikalno pripadnost, kar je edini porok za uspešno borbo Spcrečilc udeležencem paritumskega la bera na Okroglici Za odhod vlakov iz Trsta na Okroglico v nedeljo 6. tm. je bil določen naslednji umik: PRVI VLAK 3.50 DRUGI VLAK 4.30 TRETJI VLAK 5.00 Vsi vlaki odhajajo z glavne postaje. Ker prometni urad železniške direkcije v Trstu doslej še ni mogel dati dokončne odobritve, pozivamo vse udeležence, naj sledijo dnevnemu tisku in radijskim poročilom, zlasti v soboto, da bodo dobili točna in dokončna obvestila. One, ki so se prijavili za odhod iz Trsta v soboto popoldne, obveščamo, da je bil iz tehničnih razlogov ta vlak ukinjen. Vsi vlaki bodo odpeljali iz Trsta v nedeljo zjutraj. Udeleženci iz Trsta bodo torej potovali z vlaki v, nedeljo zjutraj po razporedu, ki bo sporočen jutri. __ ZVEZA PARTIZANOV ZA STO Važno opozorilo za motoriste! Stab za promet pri odboru za proslavo na Okroglici obvešča vse udeležence iz Slovenije in zamejstva, ki so se nameravali udeležiti proslave dne 5. in 6. septembra z motornimi kolesi, da se pravočasno vpišejo za prevoz z drugimi prevoznimi sredstvi. Zaradi varnega in nemotenega prevoza udeležencev, je bil namreč štab prisiljen prepovedati promet z motornimi kolesi, da bi na ta način preprečil preveliko natrpanost ter s tem zmanjšal možnost prometnih nesreč. ŠOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, na sledeče: 1. Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 traja do dne 25. septembra 1953. 2. Nižji tečajni izpit bo v ponedeljek, 7. septembra 1953 ob 8. uri in 30 minut. 3. Popravni izpiti čez I. in II. razred v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri. Vpisni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni des-ki v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. • * * Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: 1. Na Državni slovenski viš. ji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim na. Črtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vec-chio št. 9, II. nadstropje. 2. Začetek- pismenih poprav, nih in drugih izpitov, razen zrelostnih, bo v ponedeljek 7. septembra 1953 točno ob 8. uri 30 minut. Vsa nadaljnja navodila in IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA S prevaro do denarja da bi vnovčil iznajdbo Svoji žrtvi brez stanovanja obljubljal udobno stanovanje, češ da ima stike z oblastmi.,. REZULTATI ANKETE ZVU O STANJU DELOVNE SIL E V CONI A Vpliv na za izobrazbe in 1 poslenosl in b kval »rezf ifikacije »oselnosl Največji odstotek brezposelnih je pri analfabetih, izredno visok pri ljudeh s srednješolsko izobrazbo - Brezposelnost v industriji raste, v javni upravi pada 43-letni Albino Cappellina iz 01. Coppa je dolgo časa premišljeval, kako bi prišel do potrebnega denarja s katerim je hotel spraviti v promet dve svoji iznajdbi. Sreča mu je prišla na pomoč, kajti njegov znanec Mario Novi, natakar v neki gostilni, mu je nekega julijskega dne predstavil Ricčar-da Cecchija iz Ul. Rossetti, ki je iskal stanovanje zase in za sostanovalko Alvaro Merchetti por. Iarz. Cappellina se je takoj pobahal, da njemu to ne bo težko, ker pač pozna več višjih funkcionarjev na sodišču in na predsedstvu cone. S temi on lahko dela kar hoče, je nadaljeval mož, vendar brez denarja s katerim bi jim kupil kako darilo, bi ne mogel ničesar. Cecchi je pristal in izročil možu več kot 50.000 lir. Kasneje je Cappellina ponovno naprosil Cecchija za denar in sicer tokrat kot posojilo. potreboval je namreč 200.000 lir za svoji iznajdbi. Cecchi mu je posojilo odklonil tudi ko ga je ta naprosil samo za 100.000 lir. Odklonitev je Cappellina zelo razburila ter je brez obotavljanja izjavil da se za njuno zadevo ne bo več brigal. Sele s to grožnjo mu je uspelo, da mu je Cecchi posodil 86.500 lir pod pogojem seveda, da mu jih v 7 dneh vrne skupno z vsoto, ki jo je prejel za darila. Ker pa po sedmih dneh Cappellina ni bilo na spregled, se je Cecchi pozanimal zanj pri ženi, toda ta mu je odgovorila, da je mož odpotoval in da bo nekaj dni odsoten. To pa ni odgovarjalo resnici kajti Cecchi je z druge strani zvedel, da je Cappellina v Trstu in da se skriva. Njegova sostanovalka je tedaj izgubila potrpljenje in Cappellino prijavila policijskim oblastem. Policiji je po dolgem iskanju končno uspelo ujeti Cappellino, ki se je skrival v kle-ti hiše, v kateri stanuje. Pri-javili so ga sodišču, kjer se je moral zagovarjati. Cappellina je priznal, da se je ponudil Cecchiju in Marche-settijevi, vendar z edinim namenom, da si sposodi nekaj de- narja ki mu je bil nujno potreben za registracijo patentov v trgovski zbornici in za njihovo uveljavitev na trgu. Denar je nameraval vrniti po zaključku tržaškega velesejma, kjer je hotel prodati svoji iznajdbi in sicer elastično žico za likalnike in ženske etuije in torbice z avtomatično notranjo razsvetljavo. Kar se tiče stanovanja se zanj sploh ni pobrigal, ker je bila zahteva Cecchija absurdna. S takim pomanjkanjem stanovanj kot v Trstu sta Cecchi in Marchesettijeva zahtevala stanovanje, ki ne bi bilo niti v pritličju in niti v prvem nadstropju. Stavba bi morala biti v ravnini in nikakor ne na položnih cestah in vrhutega še v središču mesta. Pri conskem predsedniku, katerega je nekega dni obiskal, se ni pozanimal kakor ga obtožujejo za stanovanje, pač pa ga je naprosil da bi Cecchiju, o katerem je izjavil, da je njegov svak, preskrbel mesto čuvaja. Kljub izredno ostri kazni, ki jo je za obtoženca zahteval tožilec je sodišče spoznalo Cappel-linija za krivega ter ga obsodilo na leto in 2 meseca zapora ter na 30.000 lir globe. Preds. - Ostoich, tož. - Vi-salli, zapis. - Petrocelli, obramba - odv. DelTAntonia. V teh dneh je urad za popis prebivalstva in ankete ZVU dokončal proučevanje po. datkov o tretji proučitvi stanja delovne sile v Trstu. Tudi ta anketa je bila vzorčna, to se pravi, da so rezultati izračunani na osnovi proučevanj stanja 3.814 družin cone. Družine so izbrali na osnovi popisa prebivalstva izvršenega v novembru 1951 in so tako uradniki omenjenega urada obiskali 3.530 družin v tržaški in 284 družin v vseh ostalih občinah. Popis je bil izvršen v tednu okrog 15. oktobra 1952 in se vsi podatki nanašajo na stanje 8. oktobra 1952. Kot že oba podobna prejšnja popisa je imel tudi ta popis za cilj ugotoviti dejansko stanje delovne sile, število zaposlenih in brezposelnih in položaj v družinah. Statistični material, katerega je zbral omenjeni urad, bo v kratkem postal dostopen tudi javnosti, ker so vse podatke izdali v obsežnem zborniku na 105 straneh in 29 prilogah. V omenjenem zborniku so objavili samo rezultate popisa o stanju delovne sile, brezposelnosti in zaposlenosti, medtem ko bodo objavili rezultate popisa o družinskem stanju pozneje. Rezultati so zelo obširni in zanimivi, zato se bomo ustavili pri njih v veg člankih. Oglejmo si za danes, kako je z brezposelnostjo in zaposlenostjo glede na poklic in stro. kovno usposobitev. Brezposelnost je zelo visoka pri osebah, ki nimajo nikake izobrazbe in znaša pri analfabetih kar 133 odst. Vendar pa brezposelnost ne pada niti pri osebah, ki imajo srednješolsko izobrazbo, saj je kar 11,6 odst. oseb s spričevalom o dovršeni nižji srednji šoli brez dela. Najvišji pa je odstotek oseb brez dela med tistimi, ki so sicer obiskovali nižjo srednjo šolo, a je niso dovršili, ko doseže 14.3 odst. Tudi dovršena srednja šola ne daje večjih jamstev za zaooslitev in v tem primeru znaša odstoten 9,8. Najnižja pa je brezposelnost pri osebah, ki so obiskovale višje šole. kjer pade odstotek na 4,3 za tiste, ki so obiskovali višje šole in na 5,1 za tiste, ki so diplomirali. Zgornji odstotki govore o dveh važnih pojavih; brezposelnost je višja med osebami z nizko ali nobeno izobrazbo in brezposelnost je izredno vi. soka med mladino. O brezposelnosti med mladimi ljudmi govore tudi drugi podatki, na katere se bomo še povrnili, zato se ustavimo le pri vprašanju izobrazbe. Podatki dokazujejo, da je zelo težko dobiti zaposlitev vsem tistim, ki niso dovršili niti nižje srednje šole in da je tudi srednja šola le zelo šibko jamstvo za zaposlitev. Krivda tu prav gotovo ni ne na mladih ljudeh niti na šoli, temveč na splošnem gospodarskem stanju, ker je izredno težko dobiti za. poslitev. Zanimivo je tudi. da je odstotek brezposelnih z univerzitetno diplomo višji kot tistih, ki so univerzo samo obiskovali. Med drugim bo vzrok najbrž v tem, da so med osebami. ki so univerzo samo obiskovali, v pretežni večini starejši ljudje, ki so si že pred leti dobili zaposlitev, medtem ko študentom sedaj ni ravno z rožicami postlano. Posebno pozornost zaslužijo podatki o zaposlitvi v raznih panogah tržaškega gospodarstva, v upravi in ostalih aktivnostih Ti podatki so toliko bolj pomembni, ker se nanašajo na celotno prebivalstvo in so vključeni tudi svobodni po- i klici, kot trgovci, odvetniki itd., medtem ko podobni podatki objavlieni v statističnih zbornikih ZVU obsegajo le podatke tistih, ki so v službenem razmerju. V kmetijstvu je bilo, po ugo. tovitvah ankete, v oktobru 1952 zaposlenih 2,1 odst. prebivalstva, v industriji 35.7, v prometu in zvezah 13,4, v trgovini, kreditu in zavarovalnicah 21,1, v javni upravi 12,8 in v ostalih aktivnostih 14,9 odst. Ce primerjamo te odstotke s podatki iz podobnega proučevanja, nanašajočimi se na marec 1952, ugotovimo, da se je relativno znižal delež kmetijstva, industrije in prometa, medtem ko je narastel delež kredita, javne uprave in ostalih aktivnosti. Zanimiv je tudi pregled zaposlenih v raznih panogah gospodarstva Najvišji odstotek brezposelnosti je zabeležila industrija (8,5 odst.) in trgovina, kredit in zavarovalnice (7.2 odst.) medtem ko je število brezposelnih v kmetijstvu skoro nepomembno in izredno nizko v javni upravi (4.5 odst.) in v prometu ter zvezah (5.2 odst.). Ti podatki odražajo splošne težnje razvoja tržaškega gospodarstva, sai dokazujejo, da se je kljub veliki reklami število oseb zaposlenih v industriji relativno znižalo in da je kljub pomoči brezposelnost v industriji izredno visoka. Delež javne uprave pa, kot je znano, rase in je tukaj brezposelnost nizka. Odnosi med brezposelnimi in zaposlenimi raznih poklicev so v odstotkih taki: neodvisni (0,3) (številka v oklepa, ju se nanaša na odstotek brezposelnih oktobra 1952), osebe v službenem razmerju (7,7) od tega uradniki in vodilno os.l.je (7,6), poljedelski delavci (7,6), delavci in ročni delavci (8,9), pripadniki kulta (0,0), ostali (9.9). Skupno je torej od vseh za delo sposobnih ljudi v Trstu 6,8 odst. brezposelnih. Značilno je, da je najvišja brezposelnost prav med delavci in med njimi posebno visoka za tiste, ki nima. jo strokovnih kvalifikacij. Med specializiranimi delavci je tako 6,0 odst. brezposelnih, med kvalificiranimi 8,3, med kvalificiranimi ročnimi delavci 9,2, med ročnimi delavci 10,8 in med vajenci in ženskami brez kvalifikacije 14,3 odst. Nadaljevanje stavke v rafineriji Standard Včeraj so delavci rafinerije Esso Standard ves dan stavka- li in je bila njihova udeležba v stavki zopet stoodstotna. Do. poldne so se predstavniki delavcev in podjetja pogajali na sedežu Zveze industrijcev. PISMO KMfTOVilCEV ŽUPANU občinskega sveta v Nabrežini Kmetovalci Slovenske skupnosti občine Devin-Nab rezina so poslali 2. septembra sledeči dopis gospodu Josipu Trčonu, županu občine Devin-Nabre-žina: sVljudno Vas naprošamo, da bi sklicali v času in na način kot predvideva občinski zakon in naš notranji pravilnik, izredno sejo občinskega sveta s sledečim dnevnim redom: 1. Gospodarski načrt za dobo od 1.7 do 31.12.1953; 2. Gradnje begunskega naselja v naši občini in v coni A; 3. Gradbeni pravilnik; 4. Obnova požganih uasi; 5. Slučajnosti. pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim 1X1. razredom javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 8. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpiSejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. * * * Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25-septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. P 'pravmi izpiti se začnejo 7. septembra, uspo-sobljenostni pa 21. septembra. Podrobnosti na oglasni deski v Ul. Lazzaretto Vecchio 9/II. * * * Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1953-54 trajalo do 25, septembra 1953. Popravni izpiti se pričnejo 7. septembra 1953 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državnega strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom javlja, da se vršijo popravni izpiti v jesenskem roku 1953 po sledečem redu: 1 Popravni izpiti za nižji tečajni izpit: v ponedeljek 7. septembra 1953. 2 Popravni izpiti čez I. m 11. ’ razred: v četrtek 10. septembra 1953. Razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski na sedežu openske šole. * * * Ravnateljstvo strokovnega industrijskega tečaja v Dolini javlja, da se prične v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure vpisovanje učencev za vse razrede. . Vpisovanje bo trajalo od 1 do 25 septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I razred, morajo predložiti na-slednje dokumente: krstni list potrdilo o cepljenju, potrdilo očesnega zdravnika, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. ■ Popravni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1952-53 se začnejo v ponedeljek 7. septembra 1953 ob 8.30. OBVESTILO Višja šolska uprava v Trstu sporoča, da so v dnevih od 3. do 12 sept. 1953 vključno, od 10. do 13 ure. na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu. Ulica della Scuola Nuova št. 14-11. objavljene dokončne prednostne lestvice prosilcev za poverjena i,n nadomestna mesta na Movenskih srednjih šolah za šolsko leto 1953-1954. Ravnateljstvo Slovenskega kmetijsko - strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše in d‘jake, da je vpisovanje v I. ter II. razred od T do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 7. septembra ob 8 s pismenim izpitom iz slovenščine. tržaškim " 1 za nastop na Okroglici 1. Pevci naj potujejo na Okroglico že v soboto 5. t. m. ter z vlakom v nedeljo zjutraj. 2. Vsak pevovodja naj združi svoje pevce v enotno skupino. Z železniške postaje na Okroglici naj odidejo pevci skupno na krai nastopa. 3. Posebne značke za pevce bodo prejeli na izhodni postaji. 4. Skupna pevska vaja bo v nedeljo ob 7. uri zjutraj. Vaja je obvezna za vse pevce. SHPZ Ljudska prosveta POUK GLASBE V BARKOVLJAH Pod okriljem Prosvetnega društva v Barkovljah »e bo pričel 15. septembra pouk glasbe. Vpisovanje starih in novih gojencev 7., in 9 t. m. (ponedeljek, torek in sredo) od 16. do 18. ure v društveni sobi pri Gregoriču (Franklovo). NEVERJETEN A RESNIČEN! DOGODEK V ML. P1EJ3 Padel s 5. nadstropja in se le malo potolkel 5-letnt otrok se Je igral na terasi, ko so se pod njegovo težo udrla steklena tla - Ozdravel bo v 20 dnen - Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v šolo Glasbene Matice je od 1. do 12. septembra od 9. do 12^ ure dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Poučuje se solopetje. klavir, vsi orkestralni inštrumenti ter teoretični predmeti. Opozarjamo na ponovno uvedbo soiopetja; poučevala bo priznana pedagoginja iz Ljubljane. Pričetek pouka bo 15. septembra. V letošnjem šolskem letu bo prof. Boštjančič Karl vodil mladinski zbor šole, ki bo imel vaje vsak četrtek zvečer. Poleg rednih gojencev šole se lahko za mladinski zbor javijo tudi otroci, ki sicer ne hodijo k pouku na glasbeni šoli. Požar na Repentabru Včeraj popoldne nekako ob 16.30 je v nekem gozdiču v bližini Repentabra izbruhnil požar, ki se je takoj razširil in v kratkem zajel 2.000 kvadratnih metrov površine. Na mesto so pridrveli gasilci, ki so takoj začeli gasiti, kar se jim je posrečilo šele po enournem delu. Med bežnim pregledom so ugotovili, da je požar uničil precej mladik ter poškodoval okoli 300 smrek. Gozd je last repentaborske občine. Ni še točno ugotovljena škoda. ZA OOMKHO PBPŽmSKK«a PAVKA Zaključeno razdeljevanje formularjev za prijavo dohodkov Kdor ni prejel loriiitilar}a na dom, ni ga je dolžan *am preskrbeti Kdo bi si sploh upal misliti, da se bo otrok P° padcu iz petega nadstropja v prvega rešil skoraj brez resnih poškodb? Nihče in še najmanj starši in očividci, katerim se je že zdelo, da je komaj 5-letni Carlo Beato iz Ul. Pieta 35 že mrtev. Toda k sreči nič hudega razen seveda, da se bo moral otrok zadržati v bolnici v skrbni zdravniški negi 15 ali v naj- ^------------ _ ^ slabšem primeru največ 20 dni. nimi poškodbami Kaj pa se je pravzaprav zgo- j dilo? Mali Carlo se je, skupaj s I svojo sestrično 81-letno Marijo Voltan, stanujočo istotam, odpravil na teraso petega nadstropja stavbe kjer se je hotel nekoliko na zraku poigrati. Nekaj časa sta se oba veselo grala in tekala sem in tja po desnem licu in na kolenu ter udarce in podplutbe na rokah in nogah. Kakor kaže je razbito steklo fantu več škodilo kakor pa padec iz petega v prvo nadstropje. Veselja staršev, sestrične in drugih sorodnikov ni bilo konca ko so iz zdravnikovih ust izvedeli, da se je Carlo rešil kljub silovitemu udarcu ob padcu le z manjšimi in nevar- TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rde« kr«; 88 8« Gasilci: 2 - 22 Policija 2 • 23 Po več kot 14-dnevnem razdeljevanju se je sinoči zaključilo dostavljanje na dom formularjev za prijavo dohodkov za odmero družinskega davka. Skupno je bilo dostavljenih nad 77 tisoč formularjev. Vendar pa pristojni občinski urad opozarja vse davkoplačevalce, da so sami dolžni preskrbeti si formularje, če jih niso dobili na dom. Formularje je mogoče dobiti v Ul. Malcanton 3 na vsak način pred 20. septembrom, ko zapade rok za prijavo dohodkov. Izpolnjene formularje se lahko odda v Ul. Malcanton 3 ali pa tudi v Ul. Procureria 1, kjer je bil te dni odprt pomožni urad. Opozarjamo davkoplačevalce, da morajo biti formularji pra- vilno izpolnjeni. Kdor želi kakršnih koli pojasnil, v tej zvezi se lahko obrne na pooblaščene urade v Ul. Malcanton 3 in v Ul. Procureria 1. Našim kmetov'alcem pa je za pojasnila na razpolago tudi Kmečka zveza kar javljamo na drugem mestu. Olajšave v Avstriji za avtomobiliste iz Trsta Avstrijsko trgovinsko ministrstvo je izdalo odredbo, po kateri lahko prihajajo avtomobilisti iz cone A Tržaškega ozemlja v Avstrijo brez vsakih posebnih formalnosti. Dovolj je le dokument, ki dokazuje bivališče v coni A, terasi, ki je delno pokrita s cementnim delno pa » steklenim tlom in to zaradi tega, da svetloba lahko prodre do stopnišča, Ta steklen del, bolj podoben večjemu podstrešnemu oknu z debelimi z železom ojačenimi šipami pa je postal usoden za malega Carla. Med tekanjem je namreč fantek skočil na stekleno okence, ki se je vdrlo in pogoltnilo otroka. Nekaj trenutkov kasneje je Voltanova, ki je z grozo prisostvovala nesreči, zaslišala votel udarec. Prestrašena in misleč da bo našla svojega bratranca že mrtvega je dekle stekla po stopnicah, kamor so pritekli tudi drugi ljudje in opazila, da je otrok padel na stopnišče prvega nadstropja. Fantka so takoj odpeljali z zasebnim avtom, ki je stal pred hišo. v bolnico. Iz sprejemnega oddelka bolnice so fantka odposlali na II. kirurški oddelek, kjer ga je primarij prof. Caravetta takoj natančno pregledal in istočasno izvedel iz'ust malega Carla, ki je medtem že prišel k sebi, o nezgodi, ki se mu je pripetila. Primarij se je po pregledu oddahnil, kajti ugotovil je, da otrok nima hujših poškodb ter da ni v nevarno-sti. Ugotovil mu je namreč samo majhne rane na bradi, na 4. statistično proučevanje stanja družin v coni A Uradni, list Zavezniške vojaške uprave objavlja 1. septembra 1953. ukaz o novem statističnem proučevanju položaja družin v naši coni, To je že četrto tako proučevanje in o zadnjem, ki se nanaša na stanje 8. oktobra 1952, poročamo na drugem mestu. Tudi najnovejše statistično proučevanje bodo napravili na osnovi proučevanja stanja izbranih družin in bodo tako dobljene podatke posplošili. / Proučevanje se prične 15, t.m.' Danes začetek v Ul. Miramare štev. 47 je našla v kuhinji na stolu poleg števca za plin 30-letnega Gma Cappellarija, stanujočega v Ul. S. Vito štev. 1 s plinsko cevjo v ustih. Cappellari je bil s starši gost Quarantottijeve od 13. ure do večera. Mladeničevi starši so odšli iz stanovanja še pred Quarantottijevo. Prest gospa je takoj poklicala zdravniško pomoč a dr. Alu, ki je pregledal mladeniča, je ugotovil smrt, ki je nastopila ob 20.30. Vzroki samomora še niso znani. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. MOTOKLUB JADRAN z Opčin priredi dne 13. t. m. motociklistični izlet v Opatijo. Vpisovanja na sedežu od 19. do 21. ure do vključno danes. MOTOKLUB »SKEDENJ« obvešča vse, ki so se vpisali za izlet na Okroglico, da se zglasijo na sedežu med 16.30 in 20.30, kjer bodo dobili listke za prehod meje. Listke lahko dobijo izletniki še danes. MOTOKLUB «AMATORI» organizira 13. septembra izleta v Tolmin in na Reko. Vpisovanje samo za člane še danes med 17. in 19.30 na sedežu kluba v Ul. Alfieri 8. PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH pripravlja izlet na Bled. Prijave sprejema tov. Tedy v drogeriji. MOTOKLUB »SKEDENJ« Motoklub «Skedenj» organizira 20. septembra izlet na Reko v Opatijo 'in Crikvenico. Vpišejo se lahko člani in simpatizerji na sedežu društva in sicer 7., 8., 9. in 10. t. m. med 19.39 in 20.30 uro. Cena izletu 450 lir. IZLETI PDT Planinsko društvo Trst priredi 12. in 13. septembra izlet na Mangart, v Bovec in v Trento. Vpi sovanje še danes. Dne 20. septembra izlet v Idrijo kjer si bomo ogledali rudnike in Divje jezero. Vpisovanje do 11. septembra na sedežu Planinskega društva v Ul. Machiavelli 13-11. od 16. do 17. ure. 27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo Vpisovanje do 18. septembra. 4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje do 25, septembra. Razna obvestila ZAPRTA CESTA Od 7. t. m. dalje bo za promet zaprta Ul. Locchi iznad šole Mor-purgo do križišča z Ul. Carli in zgornji del Ul. Carli od tega križišča navzgor. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Aurora. 16.00: »Gunga DinJ, Grant. D. Fairbanks, V. Lagien. deSe. Garibaldi. 15.30: »Zaseda ^ k(5žcev»: «Lov na pume«, gi smučk«. Ideale. 16.30: »Telefonsko erS| čilo trem ženami), 5. B. Davis. c1k, Impero. 16.00: «Prvi gren*, j ton Webb, Mr. Belvedere, w ger Rogers. Ter{. Italia. 16.30: «Beg ob čas«’ sa Wright in David Niven. Viaie. 16.00: «Buffalo BU>». ^ Mc Crea, Maureen OHar«, da Darnell. ... o. Kino ob morju. 16.30: : »N ^ potice«, Gerard ne Carol, Gina Lollobr«** Massimo. 16.00: «Rasclom Moderno. 16.00: »Srebrne P' g Vvone De Carlo. Brien, Barr.v Fitzgerald, ni film. 11(gjS Savcna. 16.00: «Alkohol», Cagney. man. o Vittorio Veneto. 16,00: »D” ,, millo«. Fernandel, G■. £* — Azzurro. 16.00: «Bela k • J/, dette Colbert, -Jack H Anthony Steel. aA Belvedere. 15.00: «Bese£ !“■ ba», J. Leigh, T. nj Ig Roony, Y. Allison. Barvi*# «Pustolovec iz Macaa*. Mitchum. Jane Ruseii. Marconi. 16.30: (Pol'1"' > «Neka ženska je ubi*a»> Cirillo, Frank Latimo"- U Novo cine. 16.30: »AL, 9$ grof«, Charles Laughtoo. Karlofif. , .. (M Odeon. 15.00: “Jantar», Jg* Darnell. Cornel Wilde, Greene, George Sander«, Radio. 16.00: »Samotna 1CJ#, Ava Gardner. Claris Broderick Cravvford. KINO NA PROS®*® ,► Arena dei fiori. 20.00: «Ta i£, les», film režiserja L>e ^ Grad sv. Justa 20.30: hajajoi), Walter Chian. uri«, Massimo Girotu, i Bose. ji PETEK, 4. septembra .1 K.OS i,ovaS»Jt CONA TB»T* 254,6 m ali 1178 kc ^ 7.00 Poročila. 7.10 JutranW; ba. 13.30 Poročila. 144» W nik: Mladina med NOB Vi«” morskem. 14.40 Beethov« ~,(ir v F-durU slov^S linska sonata v danska). 17.30 Pojo pevski zbori. 18.15 15’ b valčkov. 18.30 MendelsjLarjP scenske glasbe za Shako «Sen kresne noči«. i9.„ra-ne vesti. 21.00 Slušna. 'J1,;' virk «Ko bi padli ožlV®. ipa * Site z nami. 23.10 , lahko noč. 23.30 Zadnja IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODISCA Še en «junak» s Korza pred sodnikom Po skoraj sedmih mesecih so včeraj obravnavali primer enega izmed fašističnih razgrajačev ki so 8. marca insceni-rali gnusno manifestacijo po Korzu. Je to 25-letni Raimon-do Meloni iz Padove, katerega je tukajšnja policija takoj po demonstraciji iskala, a ga ni mogla aretirati Dne 3. septembra 1953 se je v Trstu rodilo 12 otrok, porok je bile 7, umrle pa so 3 osebe. POROČILI SO SE: uradnik Marino Tassinari in dijakinja Use Rossi, tesar Salvino Fragiacomo in šivilja Enrichetta Stropnich. uradnik Josip Grilanc in uradni-prestrašena ca Maria Braicovich, uradnik Giuseppe Messina in gospodinja Margherita Brecevich, geometer Stelio Borri in knjigovodkinja Flavia Pergolis, kaplar amer. voj. ske Richard Neumann in gospodinja Giuseppina Rahle, pravnik Ferruccio dr. Stradella in gospodinja Luciana Cenci. UMRLI SO: 53-letna Carolina Husel por. Pontiroli, 81-letna Glo. vanna Javernik por. leranko, 21 letna Maria Zammatteo. Tit NT' li- 306.1 m ali 980 KC'5*^ p 11.30. Lahki orkestri JLb>Jli vsakega nekaj. 13.00 yl nvEvS željah 14.15 Čajkovski- , 189 ra 1812. 17.30 Plesna i« Elgar: Koncert za vio'mHje kester, 19.00 Kraji in UJLjo' Pestra operna glasba. 2v- g) ceri mezzosopranistke p »j r« lovac. 20.22: Liszt: Madžar« sodija št. 2. 20.30 TržašK ni razgledi. 20.45 Uino-Jv Ji--teov: Španski capric'1 j8y|r Gershvvin: Koncert za orkester. * T,lST '* RUftf 11.30 Peto nadaljev. *wfjf vega romana »Lorenzo. p 12.00 Igra godba na P'"aoriA Mozart: Prvi kvartet ‘L, in klavir v g-molu (K * gal® Z glasbenega festivala v d|r» gu simfonični konceri Bruno VValter. N L O V K N 1 J A 327,1 m, 202,1 m. 2l2’* jjJj 12.00 Opoldanski k°"?ejn’ Poročila. 13.30 V pesrni,i oA po Jugoslaviji. 18.00 7 ( n**« predigre. 18.20 Zdravst iB)i ti. 18.30 Pol ure z ma^trl.i» velikimi zabavnimi ouL. V6 Radijski dnevnik. 2°-W feffi! orkestralni spored. ftj skl zunanjepolitični Pr 3ije$( Zabavne in plesne me* rjp0 Poročila. 22.15 Marjah Druga suita za godala- ADEX 1Z.L , Meloni je izjavil, da se je zdravniškega kongresa j »^7 Danes ob 9. uri se bo začel išče. Od koga je zvedel pa fant z uvodnimi svečanostmi v konferenčni dvorani glavne bolnice mednarodni zdravniški kongres pod imenom »Zdravniški dnevi«, ki bo že Sesti te vrste v Trstu. Kongres je pod pokroviteljstvom univerze. Ob 11. uri se bo začel delovni program, ki obsega znanstvene razprave na temo «Mrša-vost in debelost«. Vzporedno s kongresom bo odprta tudi razstava farmacevtskih proizvodov. Samomor s Plinom Ko se je včeraj ob 21. uri vrnila 60-letna Gaspara Gua-rantotto, vdova Ragano na dom ni povedal. Dejstvo je, da je Meloni po manifestaciji odšel na postajo in z vlakom odpotoval v Italijo. Ker je bil ranjen zaradi eksplozije bombe, je v Tržiču izstopil in se zatekel v bolnico. Melonija. kar je zelo čuden postopek, so kljub temu, da nima stalnega bivališča v Trstu, izpustili na začasno svobodo in ga bo neki agent spremljal po mestu, dokler si ne bo našel prenočišča. Tja mu bodo tudi dostavili vabilo na razpravo. Možno je, da bo ta v kratkem, kajti že danes bi moral maj. Grabb, ki je bil med preteklimi razpravami proti demonstrantom tožilec, nastopiti službo Rossetti. 16.30: »Zelena rokavica« Glenn Ford, Geraldine Brooks, Ekceisior. 16.30: »Iluzija«, Marta Toren, Claude Ralnc. Nazioiiale. 16.30: «Pot v sramoto«, Peter Lawford. Richard Greene. Janiče Rule. Arcobaleno, 16.00: «Casablanca», Ingrid Bergman, H. Bogart. Astra Roiano. 16.30: «Ni prostora za zaročenca«. Tony Curtis, Pi-per Laurie. Grattacielo. 16.30: nDlva«, Bette Davis. Alabarda. 16.00: »Naboj za Rova«, Humphery Bogart, Ida Lupino Ariston. 16.00: #Pustoiovka», Gre-er Garson. Dvodnevni 'zl<1 y 19. in 20. septemW ŠTANJEL BRANIK (Rihemberk) ZALI HRIB (Oornberg)^_ , ,zie* Eno in Pol<,"evnl.ra v 19 in 20. sep‘e,n MATE«> PODGRAD v 20. seplei»wa - POSTOJNSKO r*i -at Vpisovanje za ,^j0- >em. vedene izlet^ d eSs»' 43. pri «Adria-EXP‘te^ tfl’ F. Severo 5-b * IZLET NA OD 19. DO 21. SEPTEMBRA 1»53 (Vpisovanje do 10. septembra) _ i »ADRIA - EXPRESS». Ul. F. Severo 5-b primorski dnevnik — 3 — dobrih^ Pl! Gasperi moral po Siškl l zapustiti predsed-til ,mesto, ,se je Jjekdo lzra- »»DaVHor"1 v,rgla’opozici;ia' k ? hahjansko siromaštvo. folttlemf drpSim, posledica «2 , zSr«ene italijanske «2 /rlke Polit'ke. Res je i, ' “abl se dalo tej trditvi ,Bi«i ^ d°dati, vendar je |, »Mnogo resnice. Italijan-la p'*0nomijs zares ni rožna- % P’ da.je tudi Ita‘ la niSitzlye a v°jne strahote POT PRIMORCEV VI. LOVSKI POLK JA BOGOmOLIU 16 Ml r°Csknnija' P tudi- nIeno su-haltpn. ^osastvo. ki je temelj PičloT gospodarstvu zelo Ha;' a ne rečemo kar siro-se Dri' Povsem razumljivo, da tudi em, . stanju morajo 'Mie kaP'- so na ob^asti, ft»0 v» lrr? -le zaupano vod-»tomf P_,drzavnega življenja Uti i, gospodarstva, rav-lUliiP a?meram Primerno. V Jiti „„ em Primeru torej pa-UDorai,- vsako malenkost, da vinar Star rek’ na vsak in sevnJ°da. v Italiji ni bilo kajti u j.11' n'ti danes tako, so j. tucI]e, ki so na oblasti, 5sl°man?fn prevzeti z ono meno JP I ’ kl je prišla poseb-‘1 skns -aza 8e v oasu dučeja, vsaknn,a30.tekmovati prav z n> sredstva" u‘° tudl ne glede go. ir • Y , ki so na razpola- v na;J. c.u?a torej, če gredo ®li cein-, ,iae nepotrebne di *.£t. škodljive namene tu- iijarde ' m i°ni ali celo mi- Primeru bomo na-Utošev V en .tak nepotreben če ba ’ pa je zelo značilen, frusim St?iemo k številnim Kak pod°bnim primerom, 'ialiianri berem° v poročilu bila dans,e^a Parlamenta, je )°nov li 'epa vsota 23 milini® k°t «podpora» raz- jih n0,‘Ianskim Skupinam, ki viste» j. ?.0 P°d imenom «ri-Po ra k' Pogosto nastopajo VPrizari _{k gledališčih, kjer Ce in nJJVazne baletne ške-2 ometnut611 Program, ki je navadi n, ?ga gledišča po bosti. ecei dvomljive vred- Ta' 'orni uar so oago- 'iili s -i I?n,ski krogi uteme-*kuPine . eco trditvijo: «Te Mo „1,1.0 Prenehale s preži-kmeljii, Podajanja, ki je Mniseir na. vulgarnosti in Jjena , -°841 in bila navdah-'iro#. zal] ivo snokosri cen dar so odgo- politično sa- Pri tei ■ sebi I^.otjvaciji se samo latslši v1t,Sj . ie sledeče: Itali-Iali zavoa ?•' krogi- bi se mo- »' jih pLdati' da so sredstva i s° Sre/I0 na razpolago in D$S& >? - » trn 2. >*‘l.Se danes »■ biilir* cer> da bi fene .J.°n!.vse u.',’ Zeln davkoplačeval- ca®; bfsorazmerna s pote' ■bnogeT, kajti mn0gi i: šoln • S1 so n- Pr- se tj1,' žive c?10 mnoge dru-je sir.«- danes v jamah. bi se s temi nMfaem, to Poniarijka- atno go 4°da če k temu italijan- *• «• h« 7"» ki e« —-c.it im «ui ui* kn* i° dv ukyarjajo z umet- raznim «druž- kot dv Vic omljive vrednosti, za u!?4nj»” Primer družbe ri„rr,ih» zimskih «dokumen- iMilic m0V ni o mani krit. manj kot ;r°i jasno In po1 lir' nam Ie VjJ katerimi uS0 t0 ze vso' be! - Odpravi se v nekaj ftln e vPra5 ■ tudl t0 tako T,. .ra VednQ -nle' Ce je res, da ^rati Povsod država di . ne m0r^e st* ker se sa-tai- s’ da 1 Vzdrževati, je tu-skP-s umetnrT°Ta-biti nmetnost «kJ ali Pro-r m ne navaden Propana °/na demokrščan-pa eoganda ni«' ^žemeH®^ bi rekli k te-"d PodporeVanaje ^rei ome' »bk a si Kkf- -am -l^no pn-«ki, b te ,sal° italijanske t>rt,?di*, ker. da"8ke družbe MalVel° obliv050 Prenehale s z A- «niSo ve0-”'" ln n-iihova e vo noi;7?c navdahnjena Pomeni, .ono satiro«. Kaj to^'vo‘ d°hii IReni? „ Vezal.°P°ro b« ho da Ansambel, ki je se je s tem ob- 8yoji «umetnosti» 'i*ji'1 djegovtv, režima, ne bo J* a*j*® bik "a"aV " napak, in tako <■-'m z -vseljudskim , ri>ost iee 0vi1 svojo oseb-V tem Pogledu, amo stvari do v^glted v i*0- Po !r° i16 bo prav nič *a jfkovi itana fašizma so li, k 'ienja ,,'{ar!skega javne-'tifeži na li oliko zamenja-2^est0 starih faši- t. “da" de^okJnr- so stopiH Ji * zamenjali ministri >4 , e. Pa drugjS0- se- le vrh°- ftdMi^nerff^ P.nmeru je 4 P '»ko di i^liške^Sl direktor za P4«i, 'zma n- I7e ie bil v je n»NlC,0la De Pirro i funkcionarji, m eralni bil resorni zame- -lal -vr se ie8del 1 Lda s® fudi rp^amynial’ bti ,t>e Pirrn °.rn* Podtajnik i* Ham j'b snr36 0Stal- Tudl k z l^zeč nePrnemembah, ko L tQ> odletSatSpfri odletel, 'o čun °e Pit ‘udl Andreot-Ottai? bega 5‘rro je o m„>di ic i? z njim & je ostal in star- ’ je z njim bile - viti n^a”11501"054' kl dobe a V g o drugačna, kot Ko' Mussolinijeve S« kl?1« bitf V M^J^to tako nekoliko V svojih spominih bi rad na kratko opisal pot slovenskih Primorcev v prva dva letalska polka, ki sta bila ustanovljena v Afriki po dogovoru med štabom in zahodnimi zavezniki. Takoj potem ko je afriška fronta razpadla in ko so za-padni zavezniki zasedli Sicilijo, smo Primorci iskali možnosti, da bi se ločili od italijanskih ujetnikov. Ko so nas za-padni zavezniki pripeljali meseca junija 1943. leta kot vojne ujetnike iz Sicilije v zbirno ujetniško taborišče Bizerta v severni Afriki, smo prosili komando taborišča, da dajo nas Slovence v posebno taborišče, ker imamo glede na naš položaj posebne pravice in drugačne cilje kot Italijani. Pokazali smo, da smo bili prisilno mobilizirani v posebne delavske bataljone in da nismo redna italijanska vojska. Komandant taborišča nam je dovolil. da se Slovenci zbiramo posebej. Štirje naši fantje so ob vsakem prihodu novih ujetnikov v taborišče stali ob vhodu in pozivali Slovence, naj stopijo na levo. Zvečer pa smo novincem pojasnjevali, kaj je naša dolžnost. Nekateri smo imeli brate in sestre pri partizanih in tako smo bili že prej v stikih z NOV in smo vedeli, kaj nam je storiti, če pridemo v ujetništvo. Nekega dne nam je kpman-dant taborišča ukazal, riaj se vsi Slovenci zberemo pred barakami, ker da sta prišla dva jugoslovanska častnika iz Kaira. Takoj smo vedeli, da so to častniki kraljeve vojske in da nas hočejo snubiti za svojo vojsko. Eden izmed oficirjev nas je svečano nagovoril in nas vabil, naj se jim pridružimo. Njegove obljube so bile tako razveseljive, da smo_ bili prepričani, da bomo v štirinajstih dneh že v domovini. Ko sta častnika odšla, smo se posvetovali, kaj nam je storiti, in sklenili, da nam je glavno, da pridemo v domovino oboroženi. Po enem tednu so nam ukazali, naj se pripravi tri sto Slovencev na odhod. Dejali so nam. da se pripravljajo v Konstantini čete za Jugoslavijo. Štirje smo ostali še dva meseca in zbirali Slovence ter jih odpremljali naprej v Konstan-tino. Nato pa smo svoje delo zaupali novim tovarišem in zaprosili, naj dovolijo tudi nam oditi v’ Konstantino, ker bi radi v domovino. V Konstantini smo' opazili, da velikodušna oficirja nista držala obljub. Ustanavljali so neke vrste delovne čete in jih pošiljali na razna težaška dela v pristanišča, posvetovali smo se, kaj storiti. Obrnili smo se na KP Francije. Takratni sekretar. Ue Andre nam je sicer želel mnogo uspeha in nam čestital k našemu sklepu, da bi radi pomagali domovini, toda vetoval nam je lahko le to naj gremo v Alžir, kjer bomo dobili zvezo s sovjetskim veleposlaništvom. Kmalu nato smo zbirali četo, ki naj bi delala v Alžiru v avionskih re^ montnih delavnicah. Ko smo prišli v Alžir smo bili sprejeti pri veleposlaniku Bogomolo-vu Na široko in dolgo .smo mu povedali, da nas je okrog 4000 Slovencev ki hočemo oditi Jugoslavijo v NOV. Obljubil nam je, da bo poskušal dobiti zvezo z NOV in nas bo o tem prihodnjič obvestil. Od tega dne smo bili štiridesetkrat na sovjetskem veleposlaništvu zaželenega odgovora pa še vedno ni bilo. Medtem smo delali delavnici za obnovo avionskih kril in krmil. Sef delavnice se nam je sprva zdel zelo vsiljiv ker je hotel zvedeti od kje smo, kakšen je naš cilj. Spočetka mu nismo zaupali, ko smo pa zvedeli, da je elan KP, smo si bili dobri prijatelji. Na veleposlaništvo sem hodil jaz ko sem bil dvajsetič, me je ' sprejel veleposlanikov pomočnik Guzovski in hotel je zvedeti vse podrobnosti o moji preteklosti o mojih tovariših, o mojem mišljenju in prepričanju glede vstopa v NOV. Nato mi je dejal, naj pripravim prošnjo na Vrhovni štab NOV za vstop v NOV, podpišejo naj jo vsi, ki želijo vstopiti v NOV. Zbrali smo več ko 1000 podpisov. Zopet smo čakali. Ko sem šel spet k Gu-zovskemu, mi vje dejal, naj pripeljem vse ožje sodelavce Ponudil nam je da bi šli Sovjetsko zvezo. Na to pa nismo pristali Na našo prošnj za vstop v NOV ni bilo še nobenega odgovora. Meseca januarja je prišel k nam neki angleški kapetan od Intelli-gent Servicea, ki nam je dejal naj skličemo zbor vseh, da se bodo lahko vsi naši ljudje izjavili, kam hočejo. Takoj smo napravili neke vrste volitve. Za NOV se jih je javilo 70. Vse te so odpeljali zastražene ” neko taborišče, kjer so ostali do pravih volitev, ki so bile šele maja 1944. Ko sem Guzovskega o vsem obvestil, mi je dejal, da nas bodo Angleži vse postrelili če bodo zvedeli za našo namero. Zopet nas je navduševal, naj gremo v SZ, vsaj tisti, ki smo o stvari bolje seznanjeni. Nekega dne meseca februarja pa nas je obvestil, da je v Alžiru delegacija NOV, ne ve pa še, kje je. Slednjič sem delegacijo našel in spoznal generala Velebita in spremljevalca majorja Rudolfa. Skupaj smo šli h Guzovskemu; oba tovariša sta mi namreč obljubila, da besta pogledala, kaj je s prošnjo za vstop v NOV. ki smo jo že zdavnaj vložili, in da bosta poskrbela, da bo vse v najkrajšem času urejeno. Tisti večer je bilo v našem taborišču posebno veselo; pogovarjali smo se o domovini, o tem, kako jim bomo pomagali, da bo čimprej osvobojena. Pne 10. maja 1944 je bil za nas največji praznik v Afriki. Imeli smo volitve, na katerih smo se izjasnili, kdo je za kralja, kdo za Tita. Od vseh, bilo nas je približno 1200. jih je glasovalo za kralia 72. Nekaj časa smo še delali, nato pa nas je naša komanda začela razmeščati po raznih enotah. S tridesetimi tovariši sem prišel v I. lovski polk JLA v Bengasi, kjer smo ostali nekaj časa na vaj ah. To je le nekaj spominov na vstop v I. lovski polk J'LA. CIRIL SOTLAR Ivesti čuvar našpritlvltilev tr* HM Dr. Lavo Čermelj: Slovenci v coni A STO" Dokaj obsežni literaturi o tržaškem vprašanju se pridružuje zdaj tudi brošura dr. Lava Čermelja «Slovenci v coni A STO«, ki je pravkar izšla v Beogradu v izdaji Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. Na 80 straneh zgoščenega, pregledno in zelo mirno pisanega besedila je dr. Čermelj obdelal zgodovino nastanka STO in deloma korenine številnih težav, ki so se nenehno pojavljale z različnih strani na poti reševanja tržaškega vprašanja. Posebej so v brošuri navedeni podatki o obsegu in etnični strukturi cone A, o ustroju Zavezniške vojaške in lokalne uprave v anglo-ameriški coni, o kulturnem življenju Sibvencev in razmerah v njihovem šolstvu, o do-izkusih, da bi jih raznarodili, na njihovi zemlji pa kolonizirali italijanski, zelo pogosto- SPOMINI NA BORBENO POT IU. PREKOMORSKE UDARNE BRIGADE Od Makarske do Tržiča ga Su se nam Sstv'^ ie itab KIiub yezano I,ansko gospo-V; te Be it-,,?® zelb slabe t\<^akoralJian!k‘ vodilu, Vroče poletje se je poslavljalo. Med borovci na Visu ni bilo nikjer več videti sledov šotorov, nikjer več čuti običajnega vrveža enot. Vrhovni štab in vlada sta se selila v Beograd. Casi, ičo smo dobivali pol-slano vodo in 7 del vina dnevno, ko smo obiskovali znance in prosjačili cigarete, zasedali in zborovali ter občudovali nastope kulturnikov z Janezom Vrhuncem na čelu, vsi ti lepi časi so bili za nami. Ladje so plule skozi noč. Ob štirih zjutraj 10. oktobra 1944 smo .se izkrcali pri Makatrski. Sovražnik je pobegnil. Odganjale so salve dalekometnih topov Brača in pa bojazen, ki je zlezla Nemcem v kosti ob porazih na Braču in drugih otokih. Komandant brigade Bogdan Viskič je že narekoval v stroj povelje. Po morski poti smo dospeli do rta D-ugi rat krenili v hrib. Kmalu za vasjo Tugaro, smo zavili po razporeditvi bataljonov na pot proti Zmovnicj. Brigada je začela borbo za Split in pri Solinu napadla iz Splita bežeče Nemce. Pri tej bitki so sodelovali že naši tanki ter je bila prva skupna borba Preko-morcev in tankistov. Skozi vinske gorice Sedmih Kaštelov so naši borci s puškami in minometi ter težkimi mitraljezi preganjali sovražnika do Tro-gira, kjer smo borbeno linijo predali Dalmatincem. Naša brigada je krenila čez Borajo do Vrhpolja. Četrti bataljon je na črti Jadrtovac—Mandalina prodiral skupaj z dalmatinskimi brigadami proti Šibeniku, večji del brigade pa je šel na bojno črto Konjevrate—Zitnič ter z boka napadel umikajoče se Nemce. Tega napada sovražnik ni pričakoval. Zato so postale kraške vrtače grobnica sovražnikovih vojakov in živali. Pre-komorci smo zaplenili vsakovrstno orožje in med drugim tudi dalekornetni top, k-i smo ga pozneje imenovali «Dolgi Tom». Brigada je nadaljevala pohod brez prestanka in počitka skozi Drniš, Razvode in Ohlaj do Lukara. Dne 7. novembra 1944 je začela odločilno bitko za ključ Dalmacije in Like, za Knin. Naši borci so prodirali levi strani ceste Ohlaj Knin. Za nami je bil masiv Promine. Na levi je prodirala prva Proleterska dalmatinska brigada, na desni IX. dalmatinska udarna brigada. Smrt Vojke Šmuc Knin je bil močno utrjena trdnjava. V njem je bilo okrog 40.000 vojakov, Nemcev, četnikov popa Dujiča in domobrancev. Zavarovali so se krog in krog z žico in minskimi polji. -Nič ni pomagalo, če smo razbijali -gnezda in bunkerje, vedno so prihajali na položaje novi in novi branilci. Pred nami je bila Rulajuša. za zgodovino III- prekomorske brigade nepozabno ime. Kolikokrat smo jurišali nanjo, koliko mrtvih tovarišev prešteli, dokler je ni zavzel naš prvi bataljon. Tudi z drugih strani so naši stiskali obroč okoli Nemcev. Dne 3. decembra je bila bitka končana. Plen je bil izredno velik, prav tako izgube sovražnika. 12.000 mož nemške in kvislinške posadke je bilo mrtvih ali ujetih. Zelo oslabljene so bile seveda tudi naše enote. Z žalostjo smo se spominjali padlih. Dne 27. novembra 1944 smo izgubili sanitetnega referenta Vojko Smuc, doma iz znane slovenske družine iz Trsta. Hotela je po- magati komandantu čete Mohorčiču iiz Sežane, pa jo je zadel strel v glavo. Tovarišica Nada Žagar, sekretarka SKOJ v brigadi, se je nad gomilo s toplimi besedami oddolžila njenemu spominu, predzadnji dan -bitke pa je tudi njo zadela dum-dumka v čelo. Tako smo izgubili še drugo znano borko, kajti po štirinajstih dneh hudih muk je umrla v Šibeniku. Spominjam se še njenih besed, ko smo sedeli pri njej: «Bova šla na Triglav?« — «Oh, saj ga ne bom več videla!«. Srdita, a zmagovita borba je zapustila hude sledove tudi v vrstah vseh bataljonov. Ranjence je referent sanitete Vuk -komaj sproti obvezoval. Največ mrtvih so šteli v črnogorski četi prvega bataljona, ki je ■jurišala na Bulajušo. Drugi bataljon, sestavljen skoraj iz samih primorskih Slovencev, je bil tudi močno prizadet. Zelo smo pogrešali naše tovariše, toda zavedal; smo se, da brez žrtev ni zmage. Prav v tej bitki je naša brigada, ki je že po zmagah na otokih prejela naziv udarne, še enkrat dokazala, da je zaslužila priznanje, ki ji ga je dal Vrhovni štab NOV in POJ. Vsa brigada je začasno prišla v osvobojena Kaštela, da si odpočije. Zadnji dan januarja 1945 smo spet krenili naprej. Na zaplenjenih kamionih smo pustili za seboj Split. Zadvar-je, Sestanovac, Imotski, Posuš-je. Gradac. Z nami so bile tudi dalmatinske brigade in tankisti. V Kušerinu smo se ločili ter šli na sever, medtem ko so ostale enote prodirale proti Mostaru. Naša naloga pa je bila, da v Cmih Lokvah zavarujemo bok glavnine pred napadajočimi ka-mišari. Za- H « fc? m: - m -viL ^ j, n m* , % j JlppM ■ ; -iz :< f? :i-;, , *V *■'*J' ‘‘V11:M -, Ranjeni partizanski borci zapuščajo bolnico na bazi Jugoslovanske armade Pri Bariju. sredi dr. Finderle z Reke. plamtela je bitka za Mostar, -ki so ga Nemci silovito branili. Za nas je bilo še posebno težko, ker je visok sneg oviral -prenos municije in ranjencev. Naša brigada se je borilo pod Cabuljo. Človek proti človeku — to je bil zakon tega goratega sveta im marsikje je ležal v bunkerju mrtev Nemec, na njem pa mrtev partizan. Več kot 80 prekomorcev. po večini Slovencev iz Primorja in Istre, je tu pustilo svoja mlada življenja. V gorečem Mostaru Dne 14. februarja smo vkorakali v še delno goreči Mostar. Po kratki paradi vseh enot. ki so sodelovale pri osvoboditvi Mostara, smo krenili čez Ljubuško na Prolog, odtod pa v južnodalmatinsko mestece Gradac. Nato nas je ladja «Lj-ubljana» odpeljala na sever Sukošan, kjer smo pred novim pohodom užili nekaj dni počitka. Vrste starih prekomorcev so bile precej zredčene. Veis čas naših borb mo sicer dobivali jačenja, vendar je bilo potrebno nove, borce - mobilizirance nekoliko «aklimatizirati*. Ko. mi s ar ji in komandanti pa tudi s-tafi borci so imeli dosti opravka. Politično delo je bilo v brigadi enako živo v borbi kot pri počitku Kljub pisanim oblekam, ki so na zunaj kazale silno neenotnost, je bila brigada po svojem notranjem ž.v-ljenju tesno povezana med seboj, v mnogih borbah prekaljena. Borci so se zavedali, da bo treba streti še marsika-k trd oreh in da bo moralo pasti še precej postojank, preden bo fašizem na tleh, a pravilno so presojali, da take težke naloge kot je bil Knin, ni več pred njimi. Nihče v dolgi koloni ki se je pomikala na nov pohod sredi marca, ni bil presenečen, ko je zvedel, da se odpravljamo pred Lapac, dobro utrjeno postojanko v Liki. Tisto noč. ko smo skozi Gračac, Srb in Savuj prišli prenočevat v Dobro selo, so Nemci zadnjikrat prespali v Lapcu. V zgodnjem pomladnem jutru so doneli topovi. Pri napadu so pre-komorcem pomagali tankisti. ; Kljub temu je bitka trajala vse j dopoldne, ob enih pa smo vko-j rakali v Lapac, kjer so Švabi kaj slabo pospravili za seboj. Preveč se jim je mudilo. Del garnizona se je skušal- prebiti proti Bihaču. Toda na tej poti so jih ustavile partizanske enote. Naša, tretja prekomorska, pa jih je sledila po levem bre-,gu Une in pri Bihaču smo se znova udarili. Za silo smo si zgradili brv čez Uho pri Golubiču in nekaj d-ni so trajajle hude borbe. Pobitih in ujetih Nemcev in Čerkezov je bilo veliko in Nemci so poznali samo še pot proti severu na svojem nepretrganem umiku. Tam so jih sprejele druge naše armade, medtem ko je III. prekomorska mimo razrušene in požgane Udbine že korakala nad ustaško-nemško gnezdo Gospič. Na čelu brigade. Na pohodu smo bilj en dan ter smo s pomočjo artilerije v enem dnevu zavzeli postojanka. Bile so -hude poulične borbe in še do zadnjega so -se nam upirali v cerkvenem stolpu. Od te postojanke dalje je bil sovražnik na svojem begu večinoma hitrejši od nas ter nam je malokdaj uspelo napasti umikajočo se kolono. Sli smo mimo številnih vasi po opustošeni Liki zašli v gozdove Velebita, bili smo v Krasnem in Samardžiji, toda le redkokdaj smo naleteli na bežeče Nemce. S tem, da smo zavzeli Lapac, Bihač in Gospič, smo namreč uničili najjužneje segajoči nemški klin v smeri proti Jadranu, onemogočili smo. da bj pričakal oja-čenje iz Karlovca in prav tako preprečili odpor večjih sovražnikovih sil, ki so bile za borbo še sposobne. Nemci, pomešani z ustaši in četniki, po se pomikali proti severu, drugi pa proti obali. Bitka pri Klani Le malo municije smo porabili na naši poti do Senja. En del prekomorcev Ste je mimogrede odpravilo na otok Rab, naša nadaljnja pot pa je peljala preko Novega, Grikveni-ce in Kraljeviče na Cavlje in od tam na Jelenje ob Rečini. Na Reki so se zbrale močne sovražne sile. Sem so pribežale nemške formacije, pripadniki izdajalskih domačih skupin in na Reko sta se premaknili za ojačenja celo dve spočiti diviziji iz Udin. Ubežnikom se je pridružila tudi s-kupna «De-cima Mas«. Silovito so tolkli še iz stare trdnjave, uporabljali iso obalne topove ter nam skušali na vsak način zabraniti pot proti Istri in Slovenskemu Primorju. Dne 20. aprila 1945. smo zamenjali 35. primorsko -goransko divizijo nad IJlano. Na ta pohod smo moral; brez komisarja Staneta in brez nekaterih borcev iz prištabskega voda, kajti sovražnikova artilerija je iščoč cilj enkrat udarila v polno — v štab prekomorcev. Borba pri Klani je trajala osem dni in noči v gostih bukovih gozdovih in na čistinah. Tu sem se je nateplo okrog 45.000 sovražnikov, ki niso šte-dili z ljudskim materialom. Po trdih -borbah smo prepustili ■sektor drugim ter v hitrem nočnem in dnevnem pohodu prišli na črto Prem—Ilirska Bistrica, -kjer je grozila nevarnost, da bodo Nemci uspeli pobegniti. Reka bežeče vojske se je valila proti nam. Borba z njimi je bila poslednja večja bitka preden je bila db kraja pokončana fašistična zver. Nemci so se zagrizeno borili. Mogoče so nas hoteli zadržati na stari italijan-sko-jugoslovanski meji, kljub temu, da je bil tačas Trst že osvobojen. Tržič in Gorica pa tudi že v naših rokah. Četnega komisarja Zdenka Zorča, prvoborca Marušiča in- še precej drugih je strel podrl še te zadnje dni pred svobodo. Od 5. do 7. maja 1945 se je prekomorska na Pivki na Krasu pripravljala na svojo novo nalogo: braniti Slovensko Primorje. Toda hudo prizadeti smo morali 11. junija zapustiti Tržič. Tako je bila pot III. prekomorske brigade potem ko se je je-seni 1944 izkrcala na dalmatinski obali, medtem ko je bila osvobodila dalmatinske otoke že prej. Neštetokrat smo se prekomorci spominjali te poti in tega, kako smo se zbirali in kako ustanavljali brigado v Južni Italiji. Prav bi bilo, če bi razne dogodke iz zgodovine naše brigade nekdanji borci opisali dokler so spomini še sveži, da ohranimo spomin na težke in slavne dni našemu mlademu rodu. ing. BOJAN DRŽAJ krat tudi fašistični elementi. Aivtor te brošure je uredil in na nekem mestu navedel številne podatke, ki niso sicer ne naši ne svetovni javnosti neznani. so pa velikega pomena, kajti iz njih izhajajo med drugim tudi dejstva, da je cona A del ozemlja jugoslovanskega ljudstva, odtrganega v preteklosti, kot se je to zgodilo v večjem ali manjšem obsegu tudi s številnimi drugimi našimi ozemlji, in drugič, da izvajajo nad njo ter njenim prebivalstvom tudi danes predvsem zaradi nepravičnih sklepov mirovne konference in po. l:tike Zavezniške vojaške u-prave raznarodovalno nasilje, ki se ne razlikuje mnogo cd terorja iz fašističnih časov. To raznarodovalno nasilje skušajo celo z zakoni Zavezniške vojaške uprave opravičiti in pojasniti deset let po zlomu Mus-solinija(J). Natančnih podatkov o narod, ni strukturi te cone ni dal noben uradni popis. Fašistični Italiji je bilo do tega, da zločin raznarodovanja v jugoslovanskih krajih prikrije z lažnimi statističnimi podatki. Tu. di prejšnji popis pod Avstro-Ogrsko, ki so ga sicer morali naknadno popraviti v korist slovenskega dela prebivalstva, je daleč od tega, da bi dal natančne podatke. Povojni podatki anglo-ameriške vojaške uprave, izdelani na podlagi fašističnega popisa iz leta 1936 in prvih povojnih občinskih volitev ter na liniji že znanega stališča te zavezniške ustanove v zvezi s tržaškim vprašanjem, dalje rimskih iredentističnih prizadevanj in tripartitne deklaracije, niso prav niS verodostojnejši niti uporablji-vejše gradivo ^ stališča, koliko ustrezajo resnici Toda brošura navaja tudi te podatke. Niti takšni, kakršni so bili, umetno prikrojeni, ne morejo zanikati tega, da so v coni A popolnoma slovenske občine Zgonik, Repentabor in Dolina, da ima občina Devin-Nabrežina pretežno slovensko večino in da imata samo občini Trst in Milje italijansko večino, ki dejansko živi strnje. no na dveh popolnoma osamljenih etničnih otokih sredi čisto slovenskega ozemlja. Polovico občine Trst — 46,04 kvadr. kilometrov tvorijo vasi S Križ, Prosek, Kontovel, Opčine. Bani, Trebče, Gropa-da, Padriče in Bazovica, ki so izključno slovenske. Pet šestin preostalih kv. km tržaške občine tvori predmestje, v katerem je tudi po popisu iz leta 1910 večina slovenska in le na 5,45 kv. km živi prebivalstvo, v katerem imajo Italijani večino. Zraven tega je slovensko prebivalstvo tukaj tudi avtohtono- bilo je tu naseljeno že v osmem stoletju naše dobe. Cermeljeva brošura _ navaja podatke o tem, da je imelo to prebivalstvo zelo razvito politično, gospodarsko in kultur, no življenje in številne svoje organizacije, ki so jih fašisti z nenehnimi napadi med obema svetovnima vojnama uničevali in dušili. V tistem delu brošure, ki se nanaša na ustroj Zavezniške vojaške uprave in na lokalno upravo cone A, poudarja dr. Čermelj razen številnih drugih podobnih momentov tudi dejstvo, da so v aparatu vojaške uprave dajali vodilna mesta izključno Angležem in Američanom, nato Italijanom, medtem ko so za Slovence v najboljšem primeru rezervirali le nepomembna mtesta v uradniškem aparatu: mesta prevajalcev ali začasnih nameščencev. Postopoma je postala Italija v nasprotju z voljo velikega dela prebivalstva te cone, dejansko soudeležena pri uprav, lianju anglo-ameriške cone, s čimer niso niti Slovenci niti Hrvati niti demokratično prebivalstvo Trsta sploh pa tudi samo tržaško vprašanje dobili nič dobrega in koristnega. Kot paradoks, pa tudi kot še ena svojevrstna obtožba učinkuje stvarnost, ki jo osvetljujejo zelo konkretizirani podatki v noglavju o povojnem de. lovanju starih fašističnih zakonov, ki so tu, v coni A, preživeli svojega tvorca Mussolinija Brošura je polna teh podatkov in podatkov o diskriminaciji proti Slovencem n* vseh mogočih področjih, o poizkusih raznarodovanja in u-metnega spreminjanja etnične sestave s kolonizacijo Italijanov v coni A. Morda ne bi bilo odveč, če bi te podatke prevedli na njihov jezik in jih dali nekaterim izmed tistih, ki so za take razmere tudi sami do neke mere odgovorni. Toda ta brošura je obenem — čeprav je sicer zelo mirno pisana — tudi opozorilo, še en memento na tisti velik zločin, ki je preživel svoje fašistične začetnike. B. LAZIČ C"*..: ki Nepoznani junaki illo*bo Vsak mil^Sak v’nar- ne Sn-Sarno tert 3-0n- To H v]uUje w?aj’ fe so ‘taajPočejo Poznajo in ki, f0r>!ber Ker 0a a,at' dejansko | l>a je | na ob- K, ieClltlih JJldilno d "avedenem i, hiestih 't da so na od-l ysiavne.. vedno ljud-S s° ie bila i^“s.sol.inijeve «im- *v, ih v»em“Velikim kol°nijami, s ^ \1*4 Cesa^c-4------ «;>0 Ustre^n jrrice,s?_rst vom » e'CrnhPirfaW,,kifenv ne V,*. ltni ?'Cer Je r nikakih 4»le W'ia svm res' da >ma 8eaana.nial kornParlament- tc/aje J!, rimski ac'je' to" hj .t>olei zlvlja v Parlament >oi?' *amka pusumtrjanju lo> Ra j« ii i)b stra- I. V mrtvašnici je ležal mrlič. Na golih deskah, kamor so polagali samo berače, lei so zašli umirat v ta zapuščeni gorski kot, je bilo nepokrito truplo moža ali morda fanta. Smrt je teinu obrazu, ki je bil, kakor da počiva po dolgem naporu, izbrisala starost, gkozi priprte veke se je svetlikala steklena belina oči, usta so imela začuden izraz, kakor da je presenečen nad smrtjo, ki ga je zatela tako nenadoma — ali kakor da je tam onstran temne meje srečal nekaj nepričakovanega. Ena roka je bila položena preko trupla, oble-.Čenega v siv vetrni jopič, dru- ga se je čez rob ozkega odra Iztezala v prazn.no. Nespoštljiva roka je mrtveca sezula da so se videle blede, togo izteg- njene nope. Okrog mrliča se je gruča ljudi. StrmeU so vanj, kakor da je sanjska pr,kazen. Drobna, zgrbljena starka, tz-flubljena n obsežnost, svojega prazničnega krila, si je z vogalom starinske rute br,sala vnete solzne oči. Obraz, naguban kakor velo jabolko, ji je tre~ petal n živčnem drgetu in tanke, sinjkaste ^ntce so mon, Ijale vase: uJezus, J • leten možak korenjaske po leten mo*» mu skoraj stane, z brk , ki za zakrivali usta, se je njo; arak božiči* Ljudje so se zganili, kakor da so te besede pregnale neviden čar, ki jih je uklepal. Nekdo je spregovoril: «Zdaj se je torej začelo!« S temi besedami je izrazil tesnobno in vznemirljivo čustvo vseh. Veliko dekle, skoraj moške postave in kretenj, je dejalo z obžalovanjem v glasu: aNiti rož nimamo, da bi mu jih dale!), Možak, ki je rahlo šepaje stopical okoli mrliča, ji je od-zbrala i govoril: «Kaj bi z rožami! Saj bi jih itak pobrali fašisti in še sitnarili bi zaradi njih». Ljudje so ga očitajoče pogledali. Zato se je umaknil v ozadje, kjer je stala bleda, suha žena v žalni opravi, «Si videla?» je vprašal. Molče mu je prikimala. Razumela je njegouo misel, ki je hotela povedati veliko več od skopih besed. V njej je bila obtožba, žalost in ponos in tisto neizrazno, ki je ležalo nad vsemi. »Gospod gre», je zašumelo med ljudmi. Razmaknili so se in naredili prostor župniku, ki je stopil k mrliču. Prekrižal se je in spregovoril z visokim, ženskim glasom: «Ubogi mla- denič! Bog bodi milostljiv njegovi duši!« Vsi so se pokrižali in obmolčali kakor zatopljeni v molitev. Župnik je vprašal: «Kdo je?« Ljudje so skimavali in nekdo je odgovoril: «Ne more biti doniačs. Stari cerkovnik, ki je vstopil obenem z župnikom in je pazljivo o-gledoval mrliča ,se je oglasil s svojim počasnim glasom, zaradi katerega so ga vaški paglavci radi oponašali: iiZdi se mi, da je Zajčev z Reke. Tisti, ki je bil v Jugoslaviji». Ljudje so se zganili jn nekateri so mrtveca zdaj prepoznali. nUbogi fant, samo umret je prišel domov«. »Da, da, tako povsod umirajo naši ljudje. Streljajo jih in zapirajo, toda plačali bodo za to. Bog je pravičen«. Župnik ni povedal, kdo so tisti, ki bodo plačali, toda ljudje so ra- zumeli in mu pritrjevali. Zaradi tega se je razvnel in nadaljeval: «V,endar to ni dobro, ni dobro — ta upor. Ubogi fantje so v zmoti, čeprav se borijo za pravico...«. Nenadoma je med njim in ljudmi zazijal prepad. Čutil je to in od razburjenja zaripnil v lica. Glas mu je postal vreščeč. »Treba se je vdati v božjo voljo. Slišite vi, tesla! Pravica bo zmagala, kadar bo hotel Bog in ne kadar boste hoteli vi. — Zdaj pa pomolimo očenaš za dušo tega nesrečneža in onih treh, ki ležijo v Cerknem1» Pokrižal se je in začel glasno moliti. Ljudje so mu odgovarjali nekam s težano in ne voljno; bili so užaljeni. Navadno župniku niso zamerili krepkih izrazov, s katerimi jih je obkladal v cerkvi in izven nje, saj je bil kljub nekaterim slabostim vendarle poštenjak in kadar so se v bolezni zatekali k njemu, jim je dajal zdravilnih čajev. Toda na tem me- stu vpričo mrliča se jim je to zdelo neprimerno. 2upnik je to čutil, zato je naglo odmolil in odšel — težka, črna gmota na tenkih nogah, ki so molele izpod duhovniškega plašča. Tudi ljudje so se začeli razhajati. Moški so odšli proti cerkvi, ženske so se zaustavljale ob grobovih, zatopljene v misli in mrmrajoč molitve. Cez pokopališče sta prišli, držeč se roke, dve dekleti. Svetlolasa, večja in močnejša od svoje prijateljice, je bila oblečena v dolgo jopo in temno krilo nerodnega kroja, ki pa vendar ni moglo zabrisati lepote njene postave. Druga je stopala ob njej s prožnim korakom, ki se je že od daleč razlikoval od težke, okorne hoje domačinov. Na pragu mrtvašnice sta se dekleti srečali s temnooblečeno ženo in se u-stavili. uKako je. Emica?« je nagovorila svetlolaso. Tako je namreč običaj med domačini. Na- mesto pozdrava sa nagovorijo, ali si, če so pri delu, želijo srečo, Nato se je obrnila k drugi: «Raje ne hodi notri, Maja«. Dekletu so ustnice komaj vidno vztrepetale. Glas ji je bil rahlo hripav, ko je odgovorila: sZakaj ne, teta? Vse je treba videti, če je še tako bridko. Kako pa je bilo tem, ki so jih pobili? Kako...«. Glas se ji je prelomil, a žena je vedela, da je hotela reči: «Kako je bilo tvoji sestri, moji materi, ko so jo ustrelili«. Videla je divji, trpeči blesk, ki se je užgal dekletu v očeh in je dejala: «Vse bo še dobro. Maja«. Dekle je trdo odvrnilo: «TO ne bo nikoli dobro. Mrtvih tudi vaš dobri Bog ne bo več obudil». Zgoč posmeh, ki se ga je sama prestrašila, je bil v njenih besedah. Sklonila je glavo in ti ho dejala: «Opro-sti, teta. Težko mi je, da sama ne vem, kaj govorim«. V Ženi se je dvignilo nekaj, kar ni bilo ne žalost in ne sovra- štvo in vendar je bilo oboje. Pomislila je: «0 prekleti,’ kaj so naredili iz nas. Saj je še skoraj otrok, a govori, kot bi nikoli ne poznala mladosti. In jaz sem stara, stara in utrujena, kakor bi živela sto let«. Stopila je za dekletoma v mrtvašnico. Emica je nekoliko sklonjena obstala tik za vrati. Njene kot plani ca modre oči so motrile mrliča s sočutjem, kateremu je bila primešana radovednost . Maja je šla počasi po mrtvašnici. Pogled ji je kakor uročen visel na mrličevem obrazu. Nenadoma so se ji prsti dotaknili nečesa mrzlega. Ozrla se je navzdol in ugledala mrtvo roko, ki se je iztezala proti njeni. Zdrznila se je ter se umaknila k zidu. Tam je obstala negibna, togo vzravnana. Sončni žarek se ji je ujel c bujne kostanjeve lase, ki so rdečkasto zasijali. (Nadaljevanje sledi) RADA JELINČIČ Vc JN , Vremenska napoved za danes: * ^ Jasno, lepo vreme. — Vče- rajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 27,5 stopinje; najnižja pa 19.8 stopinje. TRST, petek 4. septembra 1953 PRIMORSKI DNEVNIK Opozarjamo vas na sledeče gl? R. PP oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00: . Tprf n.: Slušna igra: Ocvirk: «Ko bi padli oživeli«. 20.30: Tržaški kulturni razgledi. — Trst I". lz' -j godba na pihala. — Slovenija: 18.00: Tri operne igre. 21.15: Zabavne in plesne melodije. SIS — rr>V""'[ . ... x ■- POTBEBMH JF. POMOČ ME Pfl ROŽLJMIJE Z OROŽJEM Veliko število meničnih protestov zgovorna priča gospodarskega propadanja Povprečna vsota protestiranih menic je 5 milijonov lir na mesec Uradne številke o brezposelnosti v goriški pokrajini so ena izmed najzgovornejših prič zastoja goriškega gospodarstva. Ta zastoj je opaziti tudi v trgovini, kjer je položaj porazen in se iz dneva v dan slabša. Gorica je bila včasih ne samo upravno in uradniško, temveč predvsem trgovsko središče Primorske, kjer so se z zaledjem sklepale kupčije na debelo in na drobno. Goriški trgovci in profesionisti so živeli od prebivalstva iz zaledja, od katerega so danes odtrgani. Mesto je zaradi tega obsojeno na počasno smrt, če ne pride do ukrepov, ki ga bodo pravočasno rešili. V kakšnem stanju je goriška trgovina, in s tem pravzaprav gospodarski položaj mesta, nam zgovorno pričajo mesečna poročila Trgovske zbornice. V njih lahko vse prebivalstvo, zlasti pa trgovci, vidi dolgo vrsto imen ljudi, ki svojih obvez do goriških trgovcev ali industrijcev niso mogli izpolniti pravočasno. Iz poročila Trgovske zbornice za januar je razvidno, da je bilo takrat protestiranih v Gorici nič manj kot za 4,655.928 lir menic. Od tega časa pa do danes se ta vsota sploh ni zmanjšala, marveč je celo narasla za 200.000 lir. Te menice, ki so jih razne banke predložile sod. nijskim oblastem, so najčešče izterjali z zaplembo najpotrebnejših stvari pri ljudeh, ki jih niso mogli iz različnih razlogov pravočasno plačati. Skoraj za 5 milijonov lir meničnih protestov beleži naše mesto vsak mesec. To je dokaz, da je kupna moč prebivalstva iz dneva v dan manjša in stanje trgovine skrajno slabo. Iz vsega tega se lahko sklepa, da so družine, v katerih je morda zaposlen samo po en član, ali niti ta, primorane kupovati hrano, obleko, obutev in vse tisto, kar je najnujnejše, na obroke. Zgodi se, da pride do nepričakovanih težkoč, ki povzročijo, da ljudje svojih dol- gov pravočasno ne plačajo in nosijo zato hude posledice. Tu je potrebno upoštevati tudi tiste ljudi, ki si radi privoščijo marsikaj, kar si ne bi smeli. Sicer so ti ljudje večinoma tujci, kar vedo povedati trgovci sami. Ce pogledamo vsako menico posebej, bomo ugotovili, da jih je zelo malo izpod 5.000 lir, največ od 5.000 do 10.000 lir; precej pa jih je tudi od 20.000 do 50 000 lir. Celo tistih po 50.000 ali 100.000 lir je dovolj. Nekaj je oseb, ki imajo v protestu skoraj za 500.000 lir menic ali pa še več. Ti so predvsem propadajoči trgovci, ki so jim posli od časa priključitve šli vedno slabše in so danes v zelo hudem položaju. Prav zaradi tega niso še zgornje številke točna slika stanja goriške trgovine. Mnogo je namreč trgovcev, lahko bi rekli večina, ki prodajajo svoje blago na obroke brez menic, kar na besedo. Seveda je to za vsakega trgovca tvegano, toda brez tega ne bi bilo v Gorici skoraj mogoče trgovanje na drobno, pa tudi ne na debelo. Iz takega stanja, ki ga vsi imenujejo mrtvilo, si goriška trgovina lahko opomore le, če pride do korenitega preobrata v splošnem gospodarstvu goriške pokrajine, ki zahteva radikalnih ukrepov, za katere morajo poskrbeti centralne ob. lasti. Med temi naj bi bilo tudi povečanje trgovskih izmenjav s sosedno državo, kar bodo prej ali slej morali odgovorni krogi v Rimu tudi storiti, če jim je kolikor toliko do blagostanja goriškega prebivalstva Iz beneških vasi Preštint 20. in 21. septembra bodo v r.aši vasi izredne svečanosti. Ta dva dni bomo imeli srečo-lov v korist župnišča, in sicer za plačilo stroškov nakupa novega zvona in popravila orgel, Jasno je, da bo prišel ob tej priliki k nam tudi videmski nadškof msgr Nogara. ki zlasti v zadnjem času zelo pogosto obiskuje vasi v Beneški Sloveniji. Vsa ta nadškofova vnema izvira iz želje, da čim bolj podpre raznarodovalno delovanje tukajšnje italijanske duhovščine. Roleg tega pa služijo pastirski obiski tudi za nadzorovanje tistih maloštevilnih duhovnikov, ki še ne mislijo po «italianissimo». Seja pokrajinskega odbora Pokrajinski odbor v Vidmu je na svoji zadnji seji potrdil naslednje sklepe občin Beneške Siovenije: Neme: določitev števila avtomobilov, ki jih bodo dajali na posodo; Prapotno; davek na živino za leto 1954. Torjan: zvišanje davka za leto 1954; Gorjani; davek na živino za leto 1954; Fojda: ureditev nakupa občinskega zemljišča, prodanega podjetju Luigia Pe-rabo Tarčent Italijanski tisk v Vidmu je pisal, da so imeli v Tarčentu letos izredno dober pridelek. Posebno poudarjajo dobro letino češpelj in pravijo, da bi lahko služile za kuhanje slivovke. Ljudje se vprašujejo, ali niso morda časopisi začeli peti hvalo dobri letini samo zato, da bi pozabili škodo ki jo je povzročilo letos pridelku neurje ter tako tudi delni odpis davkov. SEJA POKRAJINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA Zgraditev električne instalacije za javno razsvetljavo na Vrhu sv. Mihaela Odobritev posojil »pokrajini« za kritje primanjkljaja obračunov za leti 1950 in 1952 Pod predsedstvom prefekta dr. De Zerbija je bila v sredo zvečer seja pokrajinskega u-pravnega odbora na kateri so proučevali in sprejeli naslednje sklepe: Občina Gorica: nagrada za delavnost delavcema Onorinu Simonettiju in Antonu Maregi, prispevek za popravilo zvona štandreške župnije; nagrada za delavnost delavcu Jožefu Brumatu: prispevek mestni knjižnici za leto 1953; prispevek padovanski univerzi za nabavo znanstvenega materiala; nadaljevanje razprave proti Margeriti Perco; nagrada za delavnost šolski sluginji Eufe- if kamelo Križišče Majnlca. Čeprav so naredili prometni otok, je še vedno nevarnost velika, saj Je vsak teden mnogo nesreč zla-•ti med kolesarji in motoristi. Prav bi bilo, da bi na tem križišču postavili semafor. Lepo je urejena cesta pri naselju za istrske begunce; za ceste po slovenskih krajih pa se oblasti preveč ne zmenijo, kakor priča druga slika iz goriškega predmestja (Standrez). miji Scapin; nagrada za delavnost vrtnarju Alojzu Tuba-ru; razlastitev zemljišča na vogalu Ul. Donizetti in Alfieri; pomoč dedičem čistilke Marije Turus; poroštvo na posojilo 50.000.000 lir za goriško mestno bolnico; pogodba z mestno bolnico za poroštvo posojila 50.000.000 lir; povišanje posojila 30,000.000 lir za gradnjo šole v Stražicah. Občina Gradez: tarif si ”ža lepljenje lepakov in objav; dovoljenje za oddajo v najem po-kopališčnih zemljišč posojilo 65.000.000 lir za gradnjo obrtno-trgovske šole; zvišanje stroškov za pogozdovalne delovne centre; pogodba z INGIC za poroštvo posojila 25,650.000 lir za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš; pogodba z INGIC za jamstvo posojila 8,700.000 lir za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. «Pokra]ina», nakup površine t ureditev cestnega križišča pri Ponte di Sagrado; pristop k ustanovi «Friuli nel Mondo«; posojilo 78,858.000 lir za kritje primanjkljaja obračuna za leto 1950; posojilo 64,500.000 lir za kritje primanjkljaja obračuna za leto 1952. Občina Tržič: ustanovitev občinske obmorske kolonije; oddaja občinskega zemljišča gospodu Eustacchiju D’Angelu, ustanovitev živinozdravni-škega konzorcija med občinami Doberdob-Starancan-Ronke. Občina Ronke; določitev tarife za mesarske takse. Občina Hapriva-Krmin: nakup zemljišča za ureditev Ulice D’Annunzio v S. Lorenzu pri Moši. Občina Sovodnje ob Soči: gradnja električne instalacije za javno razsvetljavo na Vrhu sv. Mihaela; pogodba z družbo TELVE za gradnjo električne instalacije na Vrhu sv. Mihaela. Občina Foljan; oddaja zemljišča za prostor pred spomenikom v Sredipolju. Pokrajinski upravni odbor je nadalje proučil nekatere prizive zaradi odklonitve trgovskih dovolilnic. Sprejeti so bili prizivi Friderika Ticozzija, Petra Lovlščka in Ane Marije Buzzi iz Gorice. Zavrnjeni pa so bili prizivi Adelme Tomma-sini iz Gradiške, Ane Pomi-nutti iz Starancana ter Ivana Brica iz Gorice. liju je bil torej: 81 letal, 397 potnikov, 3629 kg prtljage, 843 kg blaga in 1638 kg pošte. Glasbena šola v Gorici Vpisovanje za šolsko leto. 1953-54 je dnevno od 9. do 12. ure v šolskih prostorih na Komu št. 8. Pouk se začne v sredo 16. septembra. Učenci, ki pridejo v Gorico po tem roku, se lahko vpišejo tudi naknadno. ■te. več tednov brni mlatilnica. Njen lastnik je mlatijo pa žito iz vseh okoliških vasi. Ločnika, Promet na letališču v mesecu juliju Na goriškem letališču v Ul Trieste se je promet znatno povečal. V mesecu juliju so zaznamovali sledečo statistiko: Letala: pristalo jih je 41 odšlo pa 40. Od teh je bilo 28 italijanskih trgovskih, 10 italijanskih zasebnih in 3 tuja zasebna. Potniki: izkrcalo se je 195 potnikov, vkrcalo pa 202; prtljaga razloženih je bilo 1684 prtljag naloženih pa 1945; blago: razloženega je bilo 448 kg blaga naloženega pa 395 kg; pošta: razložena 445 kg, naložene pa 953 kg. Skupni promet v mesecu ju- Povrafek otrok iz kolonij Zadnja izmena otrok (dečki) iz kolonije Dijaške Matice v Ukvah, se vrne danes ob 16. uri. Starši naj otroke počakajo pri pevmskem mostu za Oslavje in Pevmo, ali pa pred Dijaškim domom v Gorici. Število živine v goriški pokrajini V zadnji številki «Notiziario della Camera di Commercio« je pokrajinski urad za statistiko priobčil točno število živine v goriški pokrajini. V letu 1952 je bilo 12.684 goveje živine, od katere je bilo 7518 krav, 1862 konjev, 60.008 prašičev, 729 ovac in 1289 koz. Najvišje število goveje živine je dosegla občina Skocijan 1650 glavami goveda; na drugem mestu je občina Gorica s 1415; tretje mesto je dosegla občina Romans s 1113 in četrto občina Krmin s 1086 glavami goveda. Od leta 1949 do 1952 se je število goveje živine zvišalo v vseh 20 občinah goriške pokrajine, medtem ko se je znatno znižalo število konj, prašičev, ovac in koz. Seja občinskega odbora V torek zvečer je bila seja občinskega upravnega odbora, kateri je predsedoval župan dr. Bernardis. Na seji so proučevali večji del upravne zadeve. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo enotni urnik v občinskih uradih v veljavi še do sobote, 5. t. m. V ponedeljek, 7. t. m. pa bo vzpostavljen spet deljeni urnik, in sicer od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18 30. Urnik za občinstvo od 9. ho 12. pa ostane nespremenjen. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Ra-štel št. 26, tel. 33-49. KINO VERDI. 17: «V podzemljih Los Angelesa«, D. Powel in R. Flemmings. CENTRALE. 17: «Strelec puščave«. G. Cooper. VITTORIA- 17: «Tujska legija«, W. Romance. MODERNO. 17: «Moj mož si ti«, E. Feuiilere in P. Bras-seur. LETNI. 21: «Ce bi Camillo vedel«, Fernandel. :• .: : :::: •• :::::........................................... ŠAHOVSKI TURNIR V NEUHAUSENU JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO VPLAVANJ? Prva Keresova zmaga iša Lidnrin iz najbolj vsestranska jugoslovanska plajjgjjg Gligorič je remiziral tudi z Najdortom. - V vodstvu še vedno Euvve. - Kotov v obeh prvih dveh kolih poražen NEUHAUSEN, 3. — V tretjem kolu na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo so se sestali naslednji pari: Naj-dorf - Gligorič, Petrosjan -Bronstein, Averbah - Reshevv-sky, Szabo - Keres, Euwe -Smislov, Stahlberg - Geller, Boleslavski - Kotov. Prost je bil Tajmanov. Ob času poročila so bile dokončane le štiri partije, in sicer so Gligorič in Najdorf, A-verbah in Reshewsky ter Petrosjan in Bronstein remizirali, medtem ko je Keres po enem remiju in enem porazu danes beležil svojo prvo zmago v igri s Szabom; madžarski velemojster je doživel tako že svoj drugi poraz. Prekinjeni partiji iz drugega kola sta se končali tako, da je Kotov doživel svoj drugi poraz na turnirju v igri s Stahlbergom, medtem ko sta Reshewsky in Petrosjan remizirala. Stanje po III. kolu: Euwe 2 (1); Bronstein in Averhah 2; Najdorf, Stahlberg, Reshewsky, Keres, Petrosjan 1,5; »Gligorič, Smislov (1). Geller (1) 1; ‘Boleslavski (1), »Tajmanov, Szabo 0,5; Kotov 0 (1). (Z zvezdico označeni so odigrali partijo manj). Paul Keres Izpiti na srednjih Šolah Sprejemni izpit v I. razred nižje srednje šole (gimnazije) in popravni izpiti na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici se pričnejo 7. septembra ob 8.30 po vrstnem redu, ki je naznanjen na razglasni deski vsake šole. Licejska in učiteljska matura se pričneta 23. septembra ob 8.30 ure. Vpisovanje na srednjih šolah Vpisovanje na vseh srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Gorici bo od 1. do 25. septembra. Podrobnosti o načinu vpisovanja so razvidne z razglasne deske vsake šole. Ker rok za vpisovanje ne bo v nobenem primeru podaljšan, se vsem prizadetim priporoča, naj ne odlašajo do zadnjega, da ne bo prevelikega navala in da ne bodo primorani izgubljati časa z dolgim čakanjem. Suroveži Prav te dni pišejo vsi italijanski listi, da so Jugoslovani tisti, ki iščejo prepire, da pa so oni nedolžna jagnjeta, ki ne morejo niti muhi storiti kaj slabega. Oni so bili vedno nedolžni, o kakih zapostavljanjih Slovencev ni niti govora, vse si izmišljujejo samo vročekrvni Slovenci, ki živijo na tej a-li na oni strani meje. Vsa izzivanja prihajajo vedno in samo od naše strani. Seveda oni ne bi bili nikoli zmožni kaj takega, kajti človek z dvatisočse-demstoletno civilizacijo ne more tega napraviti, balkanski «barbar)> pa lahko in prav gotovo. V planine gredo povečini meščani na kratek izlet, da se odpočijejo, da pozabijo za dan ali morda več vse skrbi, ki jih tarejo. Nekateri izmed teh izletnikov se povzpejo tudi na visoke gore, po nevarnih stezah tn po skalah, kajti nič' ni lepšega kot razgled naokoli z osvojenega vrha. Pri tem jih vodi šport, jih vodi sprava med ljudmi, kajti mnogokrat so ravno vrhovi postavljeni za mejnike med dvema državama. Zdi se pa, da ljudje z dva-tisočsedemstoletno civilizacijo te sprave, tega mirnega sožitja ne poznajo. V kočo (iGilber-ti» pod. Kaninom na italijanski strani je prišla dne 21. avgusta t. I. skupina slovenskih taboriščnikov iz Trsta., katero je vodil dr. Oton Berce in ki so letovali na Neveji. Jasno je, da so se mladi slovenski fantje podpisali v spominsko knjigo koče, še bolj jasno pa je, da so se podpisali po slovensko in da so napisali tudi naziv svoje organizacije v slovenščini. Do tu nič slabega. Kulturna roka civiliziranega človeka pa je poleg podpisov teh taboriščnikov napisala krasno kulturno besedo ((Por-cHn. Prav tako je skupina italijanskih izletnikov napisala nekaj ostudnih in nesramnih besed na račun Slovencev in Jugoslavije v spominski knjigi SPA-Bovec na vrhu Kanina, katera je na jugoslovanskem ozemlju. Enake kulturne o-pombe najdemo v spominski knjigi na vrhu Viša (Jof Fuar-ta) kjer so p odpisani nekateri Člani slovenskih planinskih društev iz Gorice in iz Trsta. Seveda so to dejanja neodr- govornih posameznikov, ampak krivdo za to je treba iskati v vzgoji in v ščuvanju k sovraštvu. ki jo lahko zasledimo dan za dnem, in ne samo v teh dneh napetosti, v vseh italijanskih listih. Mogoče bodo italijanski listi molčali o teh naših izvajanjih, mogoče pa bo kateri odgovoril, da na italijanske planine gredo samo Italijani, kar bi bilo seveda zelo bedasto. Časnikarje in ljubitelje resnice pa pozivamo, naj se osebno prepričajo o resničnosti teh naših trditev, da ne bo zopet govora o novi slovenski provokaciji. Pri marsikaterem kandidatu za svetovnega šahovskega prvaka bi morali poseči za uspehi pred drugo svetovno vojno. Toda za sliko današnje moči so gotovo zelo važni uspehi zadnjih let. Velemojster, ki vam ga bomo danes predstavili, je zablestel na šahovskem nebu z 21 leti z zmago v Se-meringu - Badenu leta 1937. Leto pozneje je v družbi treh bivših svetovnih prvakov Casablance, dr. Euweja, dr. Aljehina in sedanjega svetovnega prvaka Botvinika in še Finea, Flohra in Reshewskega odnesel brez poraza odlično zmago na AVRO turnirju na Nizozemskem. Od tedaj dalje je dal neštetim znanim in neznanim šahistom v študij in uživanje številne prelepe šahovske umetnine. Ta izredni šahovski talent, skoraj stalni kandidat za svetovnega prvaka, je estonski (sedaj sovjetski) velemojster Keres. Paul Keres se je rodil 7. januarja 1916 v Narvi. Njegovi najpomembnejši uspehi po o-svoboditvi so; 1947: Deli VI.—VII. mesto na Cigorinovem spominskem turnirju v Moskvi; Pjarno: I. mesto, Leningrad: I. mesto. 1948: Match turnir za naslov svetovnega prvaka deli III.— IV. mesto (I. Botvinik, ki od tedaj nosi naslov prvaka). 1949: Moskva: VII. mesto (šampionat SZ). 1950: Moskva I. mesto (šampionat SZ); Budimpešta: turnir kandidatov za svetovnega prvaka — IV. mesto. 1951: Moskva; šampionat SZ I. mesto. 1952; Budimpešta: I. mesto; Moskča; šampionat SZ deli X. do XI. mesto. Ce bo razpoložen, bo 37-letni kombinatorik Keres nevaren konkurent za I. mesto. Američanom Da\visom: 6:3, 6:2, 6:3. Brown-Garett 8:6. 6:3, 6:2. Nielsen-Paton 2:6, 6:3, 6:4, 2:6, 6:4. Rosewall-Reyes 6:4, 4:6, 6:1. 6:2. V četrtfinale so se doslej plasirali Mulloy z zmago nad Ulrichom 3:6, 6:3, 7:5, 6:2; Pat-ty-Rose 7:9, 6:4, 6:2, 6:3; Seixas-Talbert 6:2, 6:0, 6:0 (najbolj «gladek» poraz Talberta v zadnjih 15 letih); Davidson-Larsen 1:6, 3:6, 6:1, 6:4, 6:4. Barozzi pred Coppijem v San Marinu SAN MARINO. 3. — Na kolesarski dirki v 40 krogih (72 km) je zmagal Barozzi (Atala) v 2.9:6, povprečno 33,480 km na uro. Ostali vrstni red na cilju: 2. Coppi (Bianchi) zaostanek 36”; 3. Carrea (Bian-ohi) 1’17”; 4. Giacchero (Bianchi) 1’17”; 5. Minardi (Legna-no) 2’24”; 6. Martinini (Neodfr.) 2’24”; 7. Bartali (Bartali) 2’54”. Po nekaj sekundah še ostalih 17 tekmovalcev, med katerimi so bili: Bobet, Magni, Astrua, Conrieri, Bresci. Rivola itd. vsi v skupini. Škanata prvak na 100 m prosto in hrbtno Na jugoslovanskem plavalnem prvenstvu so bili postavljeni naslednji rezultati: MOŠKI: 7.500 m prosto: Finci (Mladost) 19:54,4; Stipetič (Mladost) 20:03,2; Zuvela (Mornar) 20:24,2. 100 m prosto: 1. Skanata (Mo) 1:00,2; Jeger (Naprijed) 1:01,0; 3. Frankovič (Mo) 1:01,8, 4. Hafner (Ilirija) 1:02,6. V predtekih so plavalci dosegli boljše čase: Skanata točno eno minuto, Frankovič 1:01,4, Hafner 1:01,8. 200 m prsno: 1. Pandur (Mo) 2:48,3; 2. Bajc (Ml.) 2:52,2; 3. Kvadranti (Primorje) 2:53,9; še štirje tekmovalci pod 3 minute. 400 m prosto: 1. Finci (Ml.) 4:51,8; 2. Stipetič (Ml.) 5:06,6; 3. Silovič (Ml.) 5:06,5; 4. Zuve-la (Mo) 5:07,0; 5. Ježič (Ml.) 5:07,2. 100 m hrbtno: 1. Skanata 1:08,6. 4 krat 100 m mešano: 1. Mornar (Skanata, Pandur, Ra-donič, Frankovič) 4:44,3, nov. jugosl. rekord; 2. Mladost 4:52,5 ZENSKE: 100 m hrbtno: l. Eša Ligorio J 1:18,2; 2. Popovič (AKP, Bgd) LAHKOATLETSKI DVOBOJ V STOCKHOLMU ŠueflsHa-Uela Britanija 109-103 Gordon Pirie je dosegel na lOOOO m drugi najboljši čas na svetu 29:17,2 STOCKHOLM, 2. — Samo z dvema točkama razlike — 54:52 — vodijo Švedi po prvem dne vu lahkoatletskega dvoboja med Anglijo in Švedsko. Pričakovali so da bodo danes dosegli večji naskok, kajti v jutrišnjih disciplinah je favorit Anglija in tako je zmaga Švedov ogrožena. Današnjemu tekmovanju je prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Na rahlo je deževalo in ni bilo pričako-vati"p6šebnih rezultatov. Tekmovalo se je ob reflektorjih Vendar so doseženi rezultati v glavnem zelo dobri: HO m zapreke: 1. Parker (V, B.) 14”6, 2. Hildreth (V.B.) 14”7; 3. K. Johansson (S.) 15”, 4. R. Lundberg (S.) 15”1. 200 m: 1. Shenton (V. B.) 21”5; 2. Jones (V.B.) 21”8. 3. Braennstroem (S.) 22”; 4. Jan Karlsson (S.) 22”2. Daljina: 1. Cruttenden (V.B.) 7,17 m; 2. Magnusson (S.) 7.10; 3. Israelsson (S.) 7,02; 4. Wha-ley (V.B.) 6.76. Kopje: 1. Bengtsson (S.) 71,53; 2 Sjoestroem (S.) 65.76; 3. Tucker (V.B.) 58,89; 4. Fla-naghan (V.B.) 56,95. 800 m: Erfelt (S.) 1’50”0; 2. Aaberg (S.) 1’50”2; 3. Scott (V. B.) 1’52”1; 4. Hewson (V.B.) 1’53”3. 5.000 m: 1. Green (V.B.) 14’27”6; 2. Albertsson (S.) 14'30”0; 3. Eyre (V.B. 14’31”4; 4. Lund (S.) 14’36”2. • Disk: 1. Pharao (V.B.) 47,96 m;; 2. Arvidsson (S.) 47,82; 3. Lindman (S.) 47,52; 4. Savidge (V.B.) 44,51. 3000 m zapr.: 1. Soederberg (S.) 9’8”4; 2. Aasbrandt (S.) 9’16”4; 3. Johnson (V.B.) 9’18"0; 4. Brasher (V.B.) 9’35”0. Višina: 1. Nilsson (S.) 1,96; 2. Svensson (S.) 1,96; 3. Cox (V.B.) 1,90; 4. Pavitt (V.B.) 1,75. Štafeta 4 krat 100: 1. Velika Britanija 41”6 (Ellis, Jack, Jones, Shenton); 2. Švedska 41"9 (B. Andersson, J. Karlsson, Palm, Trollsaas). STOCKHOLM. 3. — Švedska je uspela premagati Veliko Britanijo v lahkoatletskem dvoboju, ki se je končal danes. Od včerajšnjega dne je razlika v točkah celo narasla od 2 na 6; končni rezultat: 109: 103. Gordon Pirie je nameraval rušiti svetovni rekord na 10 tisoč m, toda nekoliko razmo- čena steza je povzročala dvom, da bi taka namera lahko uspela. Pirie s svojo namero res ni uspel, vendar pa je dosegel nov britanski rekord in drugi najboljši čas sploh na tej pro. gi za Zatopkovim svetovnim rekordom; ki znaša 29:02,6'. Današnji rezultati: 400 m zapreke: 1, Ylander (S.) 52”2; 2. Eriksson (S.) 52”8; 3: Whittle 53”6: 4. Gracie 62”2. 400 m; 1. Fryer (V. g.) 48”3; 2. Smith (V. B.) 48"4; 3. Wolf-brandt 48”6; 4. Braennstroem 48”9. Krogla: 1. Savidge (V. B.) 15,82; 2. Soenegaard (S.) 15,25; 3. Edhlund (S.) 14,71; 4. Pha-raoh (V. B.) 13,64. Troskok: 1. Norman (S.) 14,72; 2. Eriksson (S.) 14,70; 3. Wilmhurst (V. B.) 14,67; 4. Platt (V. B.) 13,50. 1.500 m: 1. Karlsson (§.) 3'45”8; 2. Nankeville (V. B.) 3’46”6; 3, Scaman (V. B.) 3’49”; 4. Lundberg (S.) 3’49”. 100 m: 1. shenton (V. B ) 10"7; 2. Jones (V. B.) 10"8; 3. Trollsaas (S.) 11”0; 4. Carlsson (S) 11”1. Kladivo: 1. Asplund (S.) 54,28; 2. Douglas (V. B.) 52,78; 3. Ringstroem (S.) 52,45; 4. Anthony (V. B.) 47.74. Skok s palico: 1. Lundberg (S.) 4,20; 2. Elliott (V. B.) 4.00; 3. Allard (S.) 3,80; 4. Ward (V. B.) 3,60. 4 krat 400 m; 1. Švedska 3‘15”0; 2. Velika Britanija 3’15”8. 10.000 m: Gordon pirie 29’17"2. pl/ 1:27,5; 3. Felan (II,) l;27’6'd| gorio je postavila nov v tej disciplini je dom konkurence, zato je m borba šele za drugo r"e^ 200 m prsno: 1. Je ..j, 3:04,9; 2. in 3. Korpes Madžarev (Pr.) 3:12,4; teku je Jeričevičeva 3:03,9. . - jkl 400 m prosto: L Esa (Jug) 5:36,8; 3. Glavan« > dost) 6:0,8; 3. Popovič. j grad) 6:03,2; 4. Barbien 6:04,3. - 100' m metuljček: L j, Najhard (Mladost) Eša Ligorio (Jug. D"«" f, 1:30,9; 3. Korpes (Mlad« greb) 1:32,2. („; 1. 4 krat 100 m J* j# Jug 5:04,4; 2. Mladost; Ostale rezultate bomo vili. * * * , Ki TURIN, 3. — Stafetirescid' jo sestavljali Cavari, eS p Piana in Paliaga, J® “ ^ stavila nov italijanSKi & na 4- krat 100 m meša" som 4:46,7. Plavalci fi športnega društva pn 19. IN 20. SEPTEMB8* ETAPNA DIRKA Od Triglava do Ja€ za državno orveo* Jugoslovanska !c0‘ei‘*r'^! $ za je sklenila, da bo di ^ jo Triglava do Jadrana«. ,r,», prireja list Slovenski štela namesto razvelja . državnega prvenstva. S ke bo v Bovcu 19. sep tega dne bodo tekmova ^jedli etapo do Postojne. - ^j)i njega dne bodo kot poletapo progo od po-do Sežane na kronome ^ tem pa od Sežane m'nl?0pj-a 1 Bistrice, Kozine in K $ Portorož, kjer bo cilj dolge dirke. Genoa-Rapallo 8:0 RAPALLO, 3. — Da[‘reD“,! Genoa odigrala se pri' tekmo pred bližajočim 0pie1-četkom italijanskega n nega prvenstva. Čeprav še ni doseglo zaželene je vendar pokazalo zboljšanje v primeri š P ^ ,3«- skimi tekmami, ki 't tr* njem času odigralo, bila igra dobra, Pa J flef tudi upoštevati skoraj ^;11r membnega nasprotnUm^ por vežani so zabili v vsa času po 4 gole. * * * -(l Ob 10. obletnici ustanovitve primorskih Part'^pjeldi’ brigad najiskreneje pozdravljamo vse delovne » tef ve. ki se borijo za dvig in izboljšanje proizvod") > za uveljavljenje socialističnih načel. kolektiv . ** d. DELOVNI RUDA* I Z O V A DELOVNI KOLEKTIV LADJEDELNIC Boris Utr, ^ Qi vabi delovni ra/.red na vel H*0 fi/.ansko zborovanje na Ob? Ob prazniku 10. obletnice ustanovitve primorskih brigad P° ijeV Tel. 92 KOPER pozdravlja vse bivše borce in aktiviste ter klice i VSE ZA IZGRADNJO SOCIALlZ** Odsovontt urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO. ULICA MONTELCHJ JK SOB - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 -73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vtSIne v Strini 1 stolpca tr sbmpca za vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn ULICA MUNTECCHI it. 6 III. nad. — Telefon številka «3-808 Ul 14-638. Po&nl Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15-18 - TeL stolpca trgovski 60. finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm 5‘rlne^ 1 Gorica Ul. S. Pelllco 1-11. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. ——'———■e————— “ . 1 četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10. nies*®11 11,01 Z NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, poštni tekoči račun za STO ZVU iSaložntStvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega t Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska &