200 številka. Trst, v petek dne 4 septembra 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: za vse leto 34 K, za pol leta 12 K. za Četrt leta 6 K in za en mesec 2 K — Naročnino ;e plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tohakarnah v Trstu se prodajajo posamične 5 evilke po 6 stot (3nvć.|; izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. Edinost glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo v ulici Molin plccolo št. 3. II. nadstr. 25 aročnino in oglase je plačevati loco Trst. Urednlitvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12. Prevarjene lile plemeniti! mož. Oz rom La sla v n ost v Dol ni piše »Naša Sluga« : »Na gitsovitem taboru leta 1878 v Dolini pojavi.a se je prvikrat sloga in pobratimstvo med Slovenci in Hrvali v obče, a v naši b r.mssui Istri še posebe. Na taboru se je govoriio hrvatski in slovenski pred ogromno množico £*)00 poslušilcev, ki so navdušeno pozd avljad tedacje govorni se. O .i teh je m« d žvimi ed .no še naš velezaehižoi rodo-l,ub od sv. Ivsna, tr. Anton Trobec. Ostale govornike, to je, Viktorja Dolenca, Jurija Jana, Petra Perš ča io Ljtidevika Vulicevie* ie davno pokriva črna Kemija. Tudi teb mož treba da se spom mjstm povodom prešla ve 25 ietn'ce tabora, ker njihcva zaBiuga je, da se je v teb krajih pričelo vzdramljati narod. Ako danes č I^ibo gov< T3 teh m opažamo nj hovo plemen to prizadevanje, da bi »e osiromašenemu in zapt.ščenemu narodu pomoglo do tioljee in ereČn«j bodočnosti. Ali opažam » se nrkaj dru&ega: k a k-o so se ti možje varali v svojih nadah, i« o s o pričakovali podpore in pomoči v naši narodni borbi za obstanek — od e. k r. o U a s t 1 ! Ako bi danes vstsji it temnih grahov — ki-ko ljulo bi se kesali, da so prenaglo verovali n m, ki imajo sladkih na jezikt*. a žolč na prcu. Ali, ee po t-e oni dali zavesti ali prevariti po sladkih obe ta njih, mora m o biti mi mlaj: oprezoeji ter ne zaupati nikomur drugem n, nego sami sebi in svojim istokrvnim bratom! Pogreške, ki «*o jih naši očetje napravili nehoJ.£f naj bodo i^rn v fctrešilo ra bodo*~'n<,*!t. L~zi*joao se u se i svo'e kijuse !« Z eno veliko in krepko črto je »X«ša Sloga« nacrtala tu vso nevsptšnost dosedanje slovenske politike. A kdo ne občuti ravno eedsj, pod *e ianjo vkd), vse amdoe resniČ-nos i izpovedbe v p-uljskem 1 stu, da imajo namreč oni, ki ims:o za nas sladkor na jeziku. grenak žolč v treu ?! Na v-sako rekri-urnacijo potom naš h ra^topnikov odgovarjajo vladn< ljudje s sladkorjem na jež ku, da j« našd pravo neoporečno in da se vlada zaveda v p< ln: meri svoje dolžn< sti, da čuva n. še prave. Ali ob vteh U h zagotavlja ni i h &r>ramo gledati, fcfcko nam dia zi cneaz, uro e uro ne-uemiljeno i rš to ntše pravo in se nam krati, kar Di m tre p« tem pravu. Budi pa, da to delo krivce n neusni jenja opravljajo državni organi sami, ali pa je vrše drugi cb nemi azisten-ciji teli organov. Povodom tabora v D< lini je b la z Dunaja doli izrečena iz vladaij^vih ust tolsžilna, nadobudna beseda. Zadovoljstvo je pr šlo do :'zraza ra ;z avi udanosti tacega naroda, ks-Koršen je neš hrvatsko slovenski narod v Istri. S tem je bilo zadobilo najvišjo sankcijo vee uv š:D3 delo pemenitih m; ž za povzdigo tega naroda, je bilo priznano, da jc v interesu države, ako se ta narod oja-či ia okrepi, fi« čao in psihično. Cvetoče fo bile nade. ki so jih te besede s prestola doli vzbudile v srcih tedanjih naših mož voditeljev. A sporočilo teh možje razlilo svit lepih aad na vsa erca našega naroda, ki so vsklikala v uverjen u : napočil je vstajenja dan, din osvobojenja iz spon, v katere je vse življenje Danega na-roda v tužni I*tri, ukovaia kruta latinska oligarhija. Od tedaj, ko je tako lepo vzklilo cvetje lepih nad, je raino(<» eao oetrtstoletje. —» A kako je uprava države postopala v vsej tej Na ruševinah starih praznih nad naj vfeklije modro, kritično, /.intematično delo — BsmopomoČi ! Politični pregled. V Trstu, 4. septembra 1903. Jugoslovanski glas o krizi. Dunajska »fjfurmalion« priobčuje daljši dopis iz peresa enega jugoslovanskih poslancev. Avktor se bavi z ogrsko krico in sosebno z delovanjem iste na naše tostranske politične razmere. 1'vorloma pravi, da potrtost v odločilnih krogih vzbuja izlaati zavest, da so sedanji dogodki le posledica njihove dosedanje po- Kar se dostaje gospodarskega razmerja med obema polovicama, meni avktor, da bo predstojeća nagodba absolutno zadnja, ali do te da pride še na vsaki način., ker krona ne dopusti, da bi se že eedaj izvršil neizogibni proces. Tudi Nemci bodo končno vitirali ;to nagodbo, samo da bodo o tem kuhali tudi svojo juhico. Ali sedanje ministerstvo nima na eni strani več mooi, da bi izposlovalo od Nemcev nekoliko orljenljivosti naspioti zahtevam Cehov, na drugi pa je izgubilo v^e zaupanje Slovanov. Moralo se bo torej umakniti ministerstvu, ki bo bolj energično nasproti Nemcem in ki bo uživalo več za upanja na strani Slovanov. Jesen mora pri pustljivosti nasproti radikalnim strujam na nesti zjasnjenje. Mora priti mož, ki se ne bo Ogrskem. Potem pe bavi avktor z vedenjem eem-ških strank nasproti dogodkom na Ogrskem. Sc-daj so te stranke kar naenkrat v s&rahu *a jednotnost vojsk« in položaj monarhije izrabljal s hipnimi skrbmi in zadovoljeval s hipnimi vspehi, ampak ki prinese seboj poli-tiski program v velikih potezah na podstavi enakopravnosti in enakoveljavnoati vseh narodov in ki bo izvajal ti program z železno konsrkvenco. S pravim možem pride strezne- kakor velevlasti. Alt njih ne bi skrbelo to- dobi z našim naro— drugače pa se bližamo temni bodoč- nosti. Kriza na Ogrskem. Casar biva krati, kadar koli >e prert la nevarnost, zvala polovici. Hinc illae lacnmae- za nemško oa pomoč : v njegovem, v naroda nafivladJe v teJ poloviei «e j-eziku milo a p elu j oč a na njegaboje! bi ne biio 46 hoj8550', b'i se naši vsikdar s i j a j u 9 izkazanozve- ^'-e11161 kmalu sporazumeli z Madjari, pa bilo z0Pet v Budimpešti. To pomenja, da se s t o b o ! ! io ob materijalnih žrtvah za našo po- Prične nadaljevanje s prizadevanji za rešitev fi . - . . lotripo j krize. Položenje jeisto, kakor emo ie označili Ce bi hoteli primero označiti in ožigosati ! J J } . • - . - j 1 • j - , 1 • t1 i -i l i s* včeraj, k večemu bi bilo prinomaiti, da ee postopanje v vsej tej doM od strani oaih, ki in začenja dopisnih govoriti o stalisču, k 1 » laiajo — kakor je izborno povedala -»Našaj^i .je imamo mi Slovani zavzeti nasproti do- Slrvga< — za nas sladkor na jeziku in žolč godkom na Ogrskem. Oo meni, da moremo v «ieu, morali bi tuii mi pom+kati pero v i mi ostajati razmerno hladni. T« pa se stri-1 kareibodi, kar bi bilo stokrat grenkeie, nego njarao žojim in se ne strinjamo. Strinjamo , ; ^ ■ ■ t 1 -1 - . ^ i 1 1 - 1 j j . . se za sedaj odtegnila zuhteva po madjarskem e zotc. r»t ječi cb zeklju ku tega četrt-itc- ^ znjrm, ko obsoja, da se je dosedaj v voj-; . . .. 1 J letja stojimo ob gromadi strtih nad, kriviS- j ski dušil narodni čut in ako se hcee le v Pov€.U8tveaein jeziku. Sedaj pa se jaL j muože razpoloženje v opoziciji vidi za eno nijanso poslabšano, poojtrano. Te dni so se bili oglašali v opoziciji posamični glasovi, ki so bili ; za to, da bi op zicija odjenjala v toliko, da bi nosti in zavralnosti o.i strani drugih in samo- j neociekem poveljstvenem jeziku videti moč prevar sa naši lastni strani ! j vojske. Ne strinjamo se pa, ako meni, da Naši lahka vera. naša zaupljivost — moremo uai Slovani ostajati hladni nasproti ta je naš j>odedovani greh radi katerega trpimo. 1 zahtev: Madjarov pa madjarskem poveljstve- jIzla8fci Je 8€ . ^ , . . : čilno, kajti on je bil ravno, ki se ie bil prvi iS peroni v dusi izpovedujemo danes ta nem jeziku. 10 zahtevo moramo odklanjati > j j » ji glasovi, ki hj pruti veaki odjenljivosti. A važno je, da se izjavljata za nadaljnjo neizprosno borbo voditelja Košut in Bara bas. greh našega roda. Ali č?» bi se smeli nadejati, da sa izpolni že*ja »Naša Sloge«, to je, da si bomo znali odslej erpiti pouka iz grehov naš h očetov, ali grehov, storjenih z najplemeaitejimi nameDi ia v zoanem slov. po- ravno v ime narodnega Čuta ! Saj Madjari ne zahtevajo madjarskega poveljstvenega jezika samo za res madjarske polke, ampak ga zahtevajo za ogrske polke ! Pojm »madjarske« je etaograiičen ia ni nikakor identičen šttnju — potem se nam ob 25-Ictoiei v Dolini « pojmom »ogrsko«, ki je geografičen. Ma-ogrenela čustva os ade zopet in reči bomo smeli : djarsko pleme ne sestavlja niti polovice prebila je to sicer doba grenkih skušsnj, bila je bivalstva na ogrski zamlji. Če odklanjamo to doba mučeništva za naš narod in doba germanizovanje v vojski, moramo istotako divjih političnih orgij rjegovih nasprotni- odklanjati madjariziranje v vojski : Romunov, kov*, ali nismo jo ž veli zastonj ! Nemcev, Slovakov, Srbov in Hrvatov. PODLISTEK. Jutri pričetek velezanimivega francoskega romana Ženska tridesetih let" katerega je spisal Honore de Balzae. Ljubezen. Spisal R. Franov. Zunaj je cvelo in živelo. Narava se je ▼zbujala. B la je pomlai. Vabilo in m;kalo je človeka, naj pride ven, naj si o Ipočije sred zelenja od vsakdanjih sirhi. Vendar ni zapustil Slavko svoje sobice. Do mraka je eloael nad knjigam; in še le ko je zahajajoče ftolnce ndečilo nebo, je sei v božjo naravo, da ee sprehodi, da se nivžije svežega zraka. Iz okolice so se vračali izletniki s šopki pomladanskih cvttlic v mesto. Vsi so bili glasno veseli, ve-»elo govoričenje se je razlegalo. Počasi 83 je razvedril tudi on, tudi njemu j«» odprlo veselje srce in zaželel si je cstst' delj časa v prirod-. Krenil je v stransko st€z co. Ravno je ztbsjato soloc-e, ptički so peli svojo večerno peFem, a mlade cvetlice so se prigibale trudne k tlom. »Ab, glej ga eamotar a !c Ve?elo se mu je nasmejal prijatelj Milan, ki se je vračal s sestro, krasnim idealom Črnolaske, v mesto. »Da Vaju predstavim. SiavKo Kri van, O3mošolec — »noja sestra Milena«. Slavko se je malo neokretno priklonil in prijel ponujeno roko. Prijetna zadrega ga je objela, pogledal jej je v zorno lice. Milena je povesila krasno glavico, a Slavku je zaliia rudečica obraz. Milan je zapazil smehljaje prijateljevo zadrego in ga iz same hudomusn03ti povabil naj gre ž njima. — O i onega časa je postal Slavko zamišljen. Će je pisal, če je čiral, vedno mu je silila Djeca angeljska glavica pred oč:. Izkusal je pregnati si misel na njo iz glave, ali čim več Be je trud 1, tem bolj se mu je usiljevals. — Kar nevede je urezaval, kamor je le mogel, ljubljeao ime. V šoli s, frtari profesorji zmajevali glave. »Kaj Vam je Krivili? Šteli bolan? Z laj ste pred maturo, a vedno tako zamišljen«. Sošo!cl so se mu smehljali hudomušno. Ah, ta Milan. Slavko se za vse to ni zmenil. Ljubezen do Mil ene mu je p >ptdjala vedno bolj nekaka življenska potreba. Da bi jo večkrat videi.je začel zahajati k Milanu. »Pri prav ljajva se za maturo«, mu je dejal. In Milan ga je razumel. Slavko je i*kal priložnosti, da bi govori, £ Mileao na štiri oči. Videval je, kako zaru-deva pod njegovimi pogledi, vedel je, kako dobra mu je in v njegovem srcu ga je nekaj sililo k njej. S hrepenenjem je čakal trenutka, ko jo bo mogel prvič poljubiti, ko jej bo mogel dejati: ,Ljubim te, ljubim tako strastno \* j Slikal si je ljubavne prizore in sanjal o belem dnevu ura in ure o njej. Od Milana je izvedel, da pojde on z Mileno na ples v kazino. Vedel je, da bo puatil brat sestro večinoma samo in norel za svojimi. Oh, ko bi mogel biti tedaj sam z Mileno ! Oiločil se je, da pojde na ples. Povedal j© to Milanu, a Mileno je poprosil za en valček. Milan se je pomenljivo nasmehljal, a Milena ga je ljubko pogledala : »Tudi več nego enega, če Vam bo ljubo.« # * * Ples je bil brilanten. V omamljajočih akordih so se vrteli pari po gladkih parketih in pozabljajo na skrbi in tuge življenja so pili iz očij v oči ljubezen. Tisoč lučie je razlivalo svetlobo po dvorani, tiseč lučic je grelo in marsikateri parček je tožil, da je neznosno gorko in iskal si je v temnem vrtu hladila. Slavko je vstopil nocoj prvič v veliki svet. Elegantna postava, v črnem fraku, brčiće zavihane ponosno navzgor, je vlekel pozornost 'marsikatere gospe in gospice nase. A tega ee začel pogajati z grofom Khuenom Hederva-rvjtsm. Poslanec Barabas se je izjavil včeraj I kar naravnoBt, da bodo Košutovci nadaljevali boj tudi proti eventuvelni izrecni volji monarha. »Mi ne moremo nikakor odnehati od minimuma svoj,h zahtev. Mi ne postanemo mehki in ne bomo omahovali ; in če tu li (kakor se govori) cesar ne odjenja, pa ae bo ne davkov, ne novincev.« Tako je govoril včeraj Barabas. Košut pa je menil v pogovoru z nekim podancem niti zavedal ni. Pohlevno, nekam neokretno se je vedel. Osko3rčnost ga je navdajala napram tako živemu valovenju življenja. Le zdaj pa zdaj se je tudi on udaja 1 sladkim akordom, a svojim damam je bil sicer lep, a ne zabaven kavalir. Vedno mu je uhajalo oko poželjivo k vratom, in dolgo časa je čakal zaman. — Slavko je bil ubogih starišev nadarjen sin. Do svoje ljubezni do Milene živel je iz-klučno le knjigi. Življenje, kakoršao so živeli njegovi prijatelji, mu ni ugajalo. Ogibal se j h je, bili so mu prelahkomi^elni. Živel je večinoma od svojih instrukcij, ker ni hotel biti svojej stari mamici, ki je živela na deželi, v breme. Slavk > je moral dolgo časa Čakati, predno je prišla zaželjena dvojica. Krasna je bila Milena, ko je vstopila. V zali plesni obleki se mu je zdela v Čarobnem svitu še lepša, kot navadno, vesel jima je hitel nasproti. — »Zdravo, prijatelj«, ga je pozdravil Milan, a Milena je le koketno aagnila glavico. »Ti, prijatelj, bodi tako dober, zabavaj Mileno, jaz ne utegnem«. Kdo bi bil srečnejš', nego Slavko ? Odpeljal je Mileno in kmalu sta valovila v prijetnem valčku. Sltvko je mislil, da je v raju. Ćutil je, kako utriplje Djeno srce, čutil njen gorki vzdih, prvič v svojem življenju ji je bil tako blizu. Ples na ples je sledil. Slavko Be je osrčil, Vedno bolj očitno jej je odkrival svoja čustva in v polnem soglasju s tovarišem mu Bara- meščen v Brgud, a iz Brguda odhaja na basom : »Jaz nisem odobraval nadaljevanja njegovo mesto Kazimir Mandič. Kapelan boja. Ali od tedaj so se razmere spremenile, ljudovik Sonc je premeščen iz Hrušice za Boj se mora nadaljevati in ga duhovnega pomočnika k sv. Jakobu v Trstu; ne smemo zaustaviti, dokler ne Josip Gortan je premeščen iz Žminja kakor bo trumfiral madjarBki jezik Sploh so vsi madjarski listi vseh strank duhovni podočnik v Bueet. Od novomašnikov eo imenovani : Josip jako nejevoljni, ker so se razne avstrijske, a mej Mandič duhovnim pomočnikom v Zminju ; temi tudi nemške stranke, jele oglašati proti za- Ivan Mandič duhovnim pomočnikom v Lo-htevam Madjarov. Pravijo, da je tako ume- j vranu, Ivan Olić duhovnim pomočnikom v suvan ;e v ogrske stvari nedopustno. To je Hrušici in Anton Pernarcichdu s cer malce drzna trditev, če*, da je vpra- j h o v n i m pomočnikom v Rojanu. sanje uvedenja madji.rakega i^veljstvenega ' Žal, da vrsta teh premeščenj in imeno jež ka, kar je to iBto kakor uvedenje madjar-jvanj zaključuje tako — žalostno, ske samostojne armade, le notranja stvar i Slavnosti v Vidma. »Soča« priobčuje Odrske, dokler Ma Ijari reflektirajo na to, ta-le zanimivi dopis iz Vidma: da h naša polovica pt magala vzdrževati to Ves čas slavnosti sem opazoval, da mi madjarsko vtin. Poslužuja se v veliki meri naše simpatije. topništva. Turšiee 1Z št. Petra ob Na- Nikoiaja Cvetko ta, iz Drinopjlja, agenta diii> še pred kratkem ,menovanega : Št. Pe- maeedonskega < dbora, ki je nabiral prinose ter slovenski (San Piero degli Slavi). Gospa za usajo. V enem samem meeecu da se mu Musoni je poklonila kraljici prekrasen šopek je posreč.lo nabrati 35.000 frankov. cvetlic, a z njega so viseli v prelepi slogi trobojni trakovi : italijanski in slovenski a na slovenskem traku je bil slovenski napis : »Svoji kraljici prebivalci Preiaešeeiij« in imenovanja duhov- Št. Petra ob N a d i ž i.« — Kraljica se nikov T tržaško koperski škofiji. Kapelan je neizmerno razveselila tega šopka in M hatl Carb c. do sedaj v Poljanah, je pre- vse navzuče dame so opazile na njej neko _ —— —posebno ginjenost. — In tresočim a «.na je »lonela na njetr JVih ramah in mislila, giaBom je zahvali a Slovenke za dokaz lju- da ču e nebeško harmonijo. hezni in zvestobe. Govorila je pa itali- Končala je prva polovica zabave. Ple- janski. Tržaške vesti. salci in plesalke so se deloma razšli, nekateri so promenirali po dvorani. Stare matere so motrile skczi naočnike pazljivo svoje hčere in njih kavalirje in potapljale se v mislih v svojo mladost. Po kotih so tožile stare device, kako Profesor preč. g. Ivan T r i n k o je po zdravil kraljico — po srbski v imenu beneških Slovencev. Trije šopki : tržaški, goriški In s 1 o v e n-s k i so pozneje krasdi voz kraljice. Kralj je vtrgal iz slovenskega šopka cvetko ter si jo »terdirban« je zdaj svet, kako negalantni so zataknil na prsi, rekoč: To je cvet mojih nedanji gospodje. Slovanov. — (Ecco il fiore dei miei Miiena in Slavko sta stopila k oknu. — Slavi !) »Kako krasen večer«, je začela Milena. »Glejte Ali se ne glasijo Čudno te novice iz koliko zvezdic«. Italije ? D >ma ste slovenski Goričani in Tr-»Ce vam drago, gremo na vrt. Od tam žačanje v neprestanem ravsu in kavsu z iia-jih lepše vidimo.« lijanskimi go?podovalci, ki vam ne privosčajo Sklonila je glavico, želela je biti ž njim življenja ter preganjajo vašo narodno trobojna samem. Vzela sta ogrinjalo iz garderobe nico, — t«i v Italiji pa so se njihovi šopki in stopila na piano. B.l je res krasen večer. Z neba je razsipala luna mehke Bvite po nasadu. V mesečini so se svetili M lenini krasni črni kodri v temno modrem odsvitu. Na njeni beloži-dani obleki je nijansirala senca v modrih barbah. Stopala sta tiho drug ob drugem, zatopljena v svoje misli. Srce jima je drhtelo. A usti s? ostale zaprte, le oko je včasih pjčivalo na drugu. U ela sta se s pogledi. Ona je povesila glavico, a on se je sklonil nad njo in tiho šepetal : »Ah Milena, kako te ljubim !« (Pride še.) in grbi družili s sloveasko trobojnico, da, prišli so v družbo — slovenske besede na trobojnem traku Slovenk iz kraljestva. Ali ni to pomemben znak, kako mora kdaj prenehati boj med Slovani in Italijani?! Ja i sem uverjen, da se združita kdaj ves slovanski in romanski svet proti skupnemu sovražniku — Germanu ! Za pokoj duš« blagopokojne cesarice Elizabete bo v četrtek dne 10. t. m., kakor dan oblctnice cesarične pretragične smrti v katedralki sv. J usta zadušnica. In zopet ! ! Ko je bilo nedavno temu neko mesto na c. kr. okrajnem sodišču v slovenskem Bovcu razpisano v našem trža- škem vladnem listu samo v ital. jeziku, smo nastopili mi proti temu z glasnim protestom: proti takemu uradnemu zapostavljanju našega jezika. In povdarili smo, da tako postopanje involvira drzno kršenje načela jednakoprav-nosti, na katerem načelu slone avstrijska ustava in nje temeljni zakoni, a ob enem da znači tudi preziranje do slovenskih rtfl^k-tantov, katerih mora biti za mesto v izključno slovenskem kraju. Tako smo protestirali opravičeno nedavno t?mu. In ker se je temu našemu protestu pridružilo tudi ljubljansko in goriško slovensko novinstvo v takem soglasju, kakoršnjeje postalo silo redko v nas Slovencih, memli smo — da-si nas uče britke skušnje, da so ne udajamo radi dobrim nadam —, d* to pot vendar nekaj zla skupni slovenski glas io di n še sodue oblasti prenehajo s tak m slučaji kršenja enakopravnosti in naravnost žtlj-vega zapostavljanja jez ka večine prebivalstva v deželi. Gola in oč tna pravica je b i » to, čemur smo se nadrjal : p »s uUt t"gi, kar je javna uprava, ne izvzemšijustsČne, dolžna dajati v jednaki meri vsem d: žavljanom, naj-skr^mneja in najopravičei.e;a zahteva! Iu vendar : sinoćnji »O^servatore triestino« nas je zopet poučil črn » na belein, da smo tudi s to zahtevo predaleč segal1, in da smo bdi predrzni v svojih nadah, ako smo men li, da bo justiČna uprava u aževala g'as slovenske javnosti in da slednjič ven lar odneha od ab-surduma, da v svojih razpisih služeb z a slovenske kraje trmasto vzdržuje italijaniteto po večini slovenske dežele! Sinočnji »Osservatore« priaasa razpii službe — sodnt-ga sluge v Tolminu ! Tolmin je lep trg z romnntČuo lego ob zeleni Soči, ki je, ako se ne mu t mo — slovenski trg, središče solnega in pulitičnega okraja z i z kjučno slovenskim prebivalstvom. In sedaj išče c. kr. okrožno sodišče v G »rici za eo lišČ^ v Toiminu s xlnega s!u>£o, ki bo poznaval — italijanski jezik ! I nu, seveda: ako je razpis službe obja ljen samo v laškem jeziku, p^tem si zdravi človeški razum ne more tega tolmačiti drugače, nego da justičua uprava v Gorici vabi Italijane, naj zaprosijo za ono službo ! ! Velika in nepregledna vrsta izgledov, kako se c. kr. državne oblast — ne izvzemši jmtičnih — zagrešijo proti principu enakopravnosti, ker molijo malika italijanske hegemonije, je pomnožena torej še za en izgled. Tega najdete v »Osservatore tr;estino« od 3. septembra pod naslovom »Avviso di con-corsoc Praes. 1986 4/3 in podpisanega »Dalla Presiden/.a del«'i. r. Tribunale circolare, Go-rizia, 30 agosto 1903 « To vam je tako zopet mal izgled, kako se v izvestni klasični državi neverjetnosti morajo državljan; brezvspešno boriti in pehati za vršenje osnovnih zakonov iste države! Za danes dovolj do — prihodnjega slučaja. Sij dolgo ne bo treba čakati ! Slovenski jezik na tržaškem magistratu — zakrit. Neki mestni Slovenec nam piše : Te dni sem bil šel na davčni urad ca tukajšnjem magistratu, da bi Btoril svojo dolžnost. Nisem storil tega — o, to pripo-znavam lojalno — z Bog ve kakim navdušenjem, ali sem sel, ker sem moral, kakor mora vsakdo. H tal sem plačati osebni davek. Ne vedč, kam bi se obrnil, sem gledal razne nadpise nad vratini. Slednj č sem zalotil tablo z napisom »Tassa personale«. Vstopil sem in opravil tu svojo dulžnost. Potem pa so me še poslali, naj grem počakat k blagajni. Obrnil sem se in odšel na hodnik, kjer je nekaka čakalnica. Tu sem zazrl neko »Kundmachung«, poleg »Notificazione« in poleg te — kos privitega papirja. Ker me je stvar zanimala, sem se pobrigal, kaj je ; tam privitega. Ali uganete, kaj je bilo? Bilo 'je slovensko »Oznanilo« s tekstom one »Kundmachung« in one »Notificazione« ! Vidite, slovenski jezik je bil privit, da ni bilo čitati ni črkice. Oni sovražijo naš jezik in mu ne dovoljujejo mesta v svoji palači. Mene pa je popadla jeza in kipela je jeza v meni in govoril sem si : »Zovejo me sem, naj jim prinesem svoje žulje, mojemu jeziku pa ne privoščajo mrvice prava !« V tem me je pozval blagajnik in mi povedal v jeziku, ki ni moj : koliko mi je plačati ! In jaz sem molče segnil v žep in plačal svoj s slovensko roko in slovenskim trudom prisluženi denar ! Ali oni priviti in skriti slovenski tekst na tržaškem magistratu ne govori le o tem, kako gospodje na naši komunalni oblasti sovražijo naš jezik, ampak pravi tudi, kako se tam brijejo norci iz istih državnih oblasti, ki pošiljajo magistratu razglase v treh jezikih. Državni organi se ne razburjajo radi,[tega ali pa jim je tako postopanje cel<5 všeč; nas pa, od katerih se zahtevajo vse možne žrtve, nas razburja tako zapostavljanje in žaljenje! Ali državne oblasti naj Bi zapomnijo, da si mi ohranjamo dobro v sp >minu, da se nam take krivice morejo goditi v glavnem zato, ker — slavna c. k. vlada n >ča drugače ! Nas ne potrebujejo Uprava električne železnice Trsi-Opčine je dala napraviti in razobesiti po javnih lokalih urnik odhoda in prihoda voz<«v. Ta urnik je natisnen Bamo v laškem jeziku, iz česar bi m rali sklepati s pomočjo najnnstvo in njega denar. — Kakor z uriiikom, tako je tu li z vsemi nad-pisi na vo/.eh in na p >-tijah ! Kakor gg. na upravi te nove železnice nočfjo poznati našega jezika, tako bi marali mi — ne pos uževati se njih samolaških vozov ! Klm b klini m ! Crnverner Hilner na potovanju Vče raj zjutraj ob 7 55 uri se je gumeni- r kapske kolonije (v južni Af.-.ki) lorii Mlinar odpe ljal po južm železn c iz Trsta v Marijine toplice na Ćesko. Na kolodvora so se (oslovili od njega tu*ajsuji a gležki konzul s r Churchill ter dvorna svetn ka Schwarz in Strobacli. Nova industrija v Skednju G. Viktor Hugo Poutim pro-til je za dovolieoje, da sme na tabularni št. 161 in politični 410 v Šaeduju ustanoviti tovarno za milo (žajf>>) m 3tiskal nico za rastlinska olja. luteresiranci uložiio lahko pismene pri tožbe proti temu do 14 t. m. na magistratu ustmene pa dne 15. t. m. posebni komis ji, ki se tega dne sestane na omenjenem zemljišču. Znižanje cene sladkorja. Že ali jutri bo, če ne po vseh, pa vsaj po večini prodajalnic m >goče dobivati sladkor po znižanih cenah. Za se laj se cena zn ža le ueka-terim vrnt^m, a tekom meseca bo znižanje ce i že dovršeno. Kilogram sladkorja b> od sedaj naprej za kakih —16 Btotink ce nejši. Zanimiv slučaj. Kakor se qmd poroča od povsem zanesljive strani, je te dni tukajšnje c. kr. okrajno sodišče za kazenske stvari obsodilo dva mlada itoža, vstkega Da 12 ur zapora, ker sta se protivila zapretju uekega javnega lokala. Obsojena sta ua podlagi iz povtdeb d\eh c. k. redarjev. Dotičnika vložita priziv proti tej ob sodbi in dokažeta z mnogimi pričami, da niti n sta bila ne v omenjene n lokalu in ne v njega b ižini, v času, ko so redarji imeli tam posla ! Mi smo bili že obveščeni o postopanju redarjev v cm« njenem eluvaju, a smo in »l-čali v nadi, da se vsa ta zudtjva poz. bi. Ker je pa prišlo, česar nismo pričakovali, spregovorimo o tem kričečem s učaju obširneje tedaj ko po»eče s dnija zadnjo htgedo. Dr Krstić pred sodiščem. Dr. Kro ; in sicer tudi tedaj, ako so bili vsled bolezni takoj po zdrava pregledu z pet o Ipuščeni, oz roma ako so bili odpuščeni vsled že zadostnega števila noviLcev. Pr šnje za osv bojenje od kontrole merijo biti opri-m j ne s kob kom 1 kron**, naslovljene na pristojno poveljništvo nadomestnega okraja in se morajo vložiti (za one, ki bivajo v triažici e »č;ni) na mestni magistrat. K lor ne pride pravočasno na kontrolni shod, bo str g » k>zn<»van. Pripravnica za srednje šole na Proteku. .Na c. kr. pripravnici za srednje šile ■a Proteku b > vpis »vanje učencev dne 14. in 15. septembra ; dne 16. t. m. bo začetek so «kega leta s sv. m_š> in potem začne redni ^jiski pouk. Na vpisovsn e morajo privesti učence stsnii ali njihovi namestnik ; predi žiti morajo krsioi list, zlravnišk* spr Sevalo o cep-ij*-nju k oz in o zdravih očeh ter zadaje šolsko spričevalo. V odet/o c. kr. pripravnice za srednje šole. Prorek, dne 3. septembra 1903. Voditelj : Henrik Leban. Slavnost v Dolini. K v cera šnjemu pcit č lu d.»stavljano se, da sta ee za sode-1 vanje na slavnosti dne 13. septembra cg:a-«:li še siedeči dr uit vi : 11. Čitalnica pri sv. ^ikobu v Tr-tu. 12. Pevsko diuštvo »Slovenec« z H >rš a. 11 leten ubežnik. Minolega leta jo je popi-al it h<še očetove v Š.bemku 11-letni Anton G alittia in se je bil pridružil nekemu tr usu. Oo a-?ti so se seveda brigale za mla->ga ub-ioika in so ga s e ini č tudi iztak-nile v Coioaia Veneta. Izročile so ga avstro ogrskeo.ii konzulatu v Benetkah, ki ga je seveda naf>otil pri.ti domu v Šibenik. Večeraj je mladi ubežnik do-«|>el v Trat na par-aiku »Si tanu«. Prepuščamo fantaziji čitate-Ijev, d»j »i naslikajo prizor srečnega zopetnega - 'iden a med očetom in sinom — ubežnikom ! Samomor mladenke. 19-Ietna Geor-g na B^rtoli, stanu oča v ulici Torrente št. 1. e zavž la včeraj precejšnjo množino fe-& ne kisline z namenom, da si konča življenje J* š i z travnik je s cer upotrebil vsa primerna •re l-tv«, da bi mladenki rešd življenje, toda ova prizadevanja so ostala brezuspešna. - momorilka je umrla kmalo na to v bol-n ^n ci, kamor ao jo bili prenesli. Vzrok samomoru ni znan. Vremenski vest ni k. Včeraj toplomer r r> 7. zjutraj 20 8, ob 2. uri popoludne '••5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.3 - Danes plima ob 8.25 predp. in ob 6.54 pjp.; oseka ob 1.38 predpoludne in ob 1.12 popola ine. Vesti iz ostale Primorske. Občinske volitve t Boljnnu. Komaj je izvojevan boj v občini Zminj, že sa je zapričel sličen boj v drugi istrski občini, katero bi hoteli Karnjeii zopet dobiti v svojo peklensko oblast. Včeraj so se začele občinske volitve v Boljunu. A tu bo, kakor kaže, boj še huji, ker so tu italijanaši razvili še hujo agitacijo. Včeraj je torej volil tretji razred. Sinoči po zaključku lista pa smo dobili nastopno brzojavko iz Pazina : »Naših okroglo 130, nasprotnih 80«. Danes in jutri voli II. oziroma L razred. Hrvatski državni gimnazij v Pazinu. Šolsko leto 1903—1904 se prične 18. septembra s svečano službo božjo. Popravni izpiti se bodo vršili 16., 17. in 18. septembra, a vsprejemni izpiti za prvi razred dne 16. in 17. septembra. Vpisovanje novih učencev v više razrede bo 15., 16. in 17. septembra predpoludne. Vsaki učenec se mora oglasiti na ravnateljstvu, spremljan od stari-šev ali zakonitih zastopnikov. Dosedanji učenci zavoda se morejo prijaviti za vpis od 16. do 18. septembra. Po 18. septembru ne more biti ni kdo vsprejet brez dovoljenja c. kr. deželnega šolskega sveta. Uč3nci, ki žtle biti vspreje i v I. raz red, morajo prinesti seboj krstni list, s katerim dokažejo, da s_> dovršili 10. leto svo jegra življenja, ali da je dovrša do 31. dec. 1903. Ako so obiskovali ljudsko šolo, morajo predložiti spričevalo, predpisano po ministe-rijaln: naredbi. Oni učenci pa, ki 83 došli z drug h zavodov, morajo prinesti seboj krstni list in vsa cemesterska spričevala prejšnjih šolskih let, a zadnje s predp sani m dodatkom uprave tistega zavoda, katerega so obiskovali. X Pomanjkanje vode v Istri. V Rovinju je zavladalo veliko pomanjkanje na pitni vodi. V simčnji »Triester Zeitung« čitamo, da se v ponedeljek predpoludne snule na tukajšnjem namestništvu enketa, ki naj pogodi sredstva v lajšanje te kalamitete. »Giornaleta« pa brzojav jajo iz Rovinja da sj tam ljudje obupani radi pomanjkanja pitne vode in da so brzojavili v Benetke naj jim pošljejo vode! »TrieBter Zeitung« ne more prav verjeti tej vesti ter izraža svoje dvome z lepo zao kroženim« ? »Zakaj naj bi ne bilo res. Tudi sree ima Bvoj okus in vsakdo se najraje obrača tja, kjer je vse po njegovem oktnu ! Kdo fccče zamerjati Rjvinjcem če ravno v B netke hodijo po pitno vodo in druge — potrebščine življenja... idejalov?« X Samomor orožnika. V Tapoglianu na Furlanskem ustrelil ee je postajevodja orožniške postaje v Ajello, Anten Stok. Njegovo truplo so našli v gojzdiču poleg vasi. Puška je bila privezana na drevesu tako, da si je mogel Stjk nastaviti cev na sence in se ustreliti. Trdi se, da seje umoril radi nekega pre-topka v službi. Imel je namreč o bivanju italijanskega krala v Vidmu službo na italijanski meji in se je med službo odstranil se svojega mesta ter se podal v bližnjo krčmo. Ta prestopek je bil naznanjen S^okovim pred-stoj m kom, vsled česar se je proti njemu uveia disciplinarna preiskava. Pred smrtjo je Stok pismeno naznanil svoj konec orožniškemu po veljništvu v Gorici, odposlal je tudi 20 razglednic prijateljem in sorodnikom. X Nesreča v Nabrežini. Z južnega kolodvora telefonirali so sinoči, da seje z vlakom, ki prihaja v TrsL ob 8. uri in pol zvečer, pripeljal iz Nabrežlne neki delavec, ki je bil na delu težko ranjen. Zdravnik se zdravniške postaje se je takoj odpeljal na kolodvor, kjer je pričakoval na omenjeni vlak. Ranjenca so po prihodu vlaka prenesli v kočijo in ga odpeljali na zdravniško postajo, kjer so Konstatirali, da ima zlomljene člene prstov leve noge. Ko so mu podelili prvo pomoč, poslali so ga potem v kočiji na njegovo stanovanje na Greti št. 53. Ranjenec, 30-letni Henrik Kobau, ponesrečil je v nekem kamenolomu v Nabrežini, kjer mu je na nogo padel velik kos kamna. X Vladna podpora italijanskemu pa-robrodnemu društva. Italijansko paro-brodno društvo »Unione Istriana« je bilo že v skrajnih stiskah. Govorilo se je cel<5 že, da je družba že blizo tam — kjer je — polom. Sedaj pa javljajo italijanski listi, da je tej družbi prihitela na pom)č naša slavna c. k. vlada s tem, da jej je ministerstvo za trgovino podelilo iz državne blagajne letno podporo okroglih 18.000 kronic za vozno črto Pulj-Reka in druga pristanišča ob tej črti. In zopet imamo torej slučaj, ko so prihiteli na pomoč dobri prijatelji dobrim prijateljem! Ali smola za državo je ta, da ne more govoriti po znani prislovici : »Roka roko umiva !« Kajti roka naših signorov v Istri pač prejema rada iz roke državne, vrača pa jej — le z obiski v Vidmu ! Sicer pa nočemo posezati v to prijateljstvo, kajti nikomur ni smeti kratiti te pravice, da Bi prijatelje izbira tim, kjer — hoče! Vesti iz Kr^tnisK«. * Trutzburg t Ljubljani V »Slov. Narodu« čitarno, da se bo v nedeljo vršil v ljubljanski kazim ustanovni chod društva nemških delavcev pod imenom »Trutzburg«. — Društvo bo podružnica zveze nemških delavcev »Germania«. Ktiko provokatorično nastopajo Nemci v osrednji pokrajini slovenski, kaže že dejstvo, da so začeli dajati svojim društvom imena, ki zvene provokatorično. Na ustanovni shod pridejo na pomoč tudi Neme1 iz Celja. * Socijalno demokratični list »Naprej« v Idr ji bo še nada ;e izhajal, ker se idr.-ki sooijalni demokratje nočejo pokoriti sklepu vodstva jugoslovanske demokracije, ki je hotelo, da list »Naprej« preneha izhajati. Vesti iz Koroške. -f- Važna principijelna odločba. V trdem bo u za enakopravnost s> at n- li naši rojaki na Koroškem važen korak naprej, to jp, dotirali so na važne princ pijelne odločbe. Dne 31. avgusta se je višiia kazenska razprava proti zdiavniku dr.u Hudo.istu k^r je na god sv. Oriia in Met idija pr ž gal umetalen ogenj. Sodišče je obsodilo dr.a Hudolista. Obtoženec je vit žil priziv in prišlo le do vsilicne razprave in na razpravi do jezikovnega konti k t a. Koje tož^nčev branitelj, dr. Brejc, začel svoj obrambeni govor v slovenskem jeziku, je vstal zastopnik drživ nega pravdništva, črš, da on ne umeje slovenskega jezika ; zahteval je torej, naj so dišče zaukaže branitelju, da mora govoriti nemški. Na to se je vnela huda bitka med braniteljem in zasiopnikom državnega pravdništva. Ta poslednji se je postavil na absurdno stališče, da le za one stranke, ki ne znajo nemški, predpisujejo naredbe, da je po m o ž n o b t i j osiovtti žuj mi v njih materinem jeziku, Nikakor pa da to ne velja za stranke, ki znajo nemški. Dr. Brejc je imel lahek b^j proti takemu stališču in je stavil zahtevo, naj se sestavi takov senat, da bodo vsi sodniki z zapisnikarjem vred umeli slovenski obrambeni govor. Sodni dvor je sklenil na to, da se razprava preloži za toliko časa, da bo možno sestaviti tak senat, Če g a|r členi bodo vsi zmožni slovenščine. S tem smo dosegli v Celovcu lepo principijelno zmago. »Mir« opaža: »Tako smo zopet fct>pili za mogočen korak naprej na potu do jednakopravnosti našega jezika; g. državnega pravdnika namestniku pa svetujemo, da naj le hitro vzame slovnico slovenskega jezika v roke, ker jo : bo morda prav kmalu rabil ob sestavi — prve slovenske obtožnice!« Mi pa pridodajemo vsem Slovencem v svarilo in pouk, koliko se da doseči doslednim in odločnim nastopanjem v smielu veljavnih zakonov! -+- V Grlinjah so ustanovili pevsko društvo »Drava«. Udeležba na ustanovni slavnosti je bila nepričakovano velika. -j- Slovenska zmasa. V Beli pri Že lezni Kaplji se je vršila dne 24. avgusta občinska volitev. Izvoljeni so bili eami značajni Slovenci. Smrt poslanika. DUNAJ 4. (B.) Avstrijski poslanik v Londonu, Fran grof Deyaa, je včeraj v Eokersdorfu v pruski Sleziji umrl vsled bolezni na srcu. Odklonjene uniforme. PARIZ 4. (B) »Echo de Pariš« javlja, da se je vojaška komisija končnoveljavno izrekla proti uvedenju novih uniform, ki so se dne 14 julija prvikrat javno pomerile. Dogodki na Balkanu. SREDEC 4. (B.) Vebt, razširjena v inozemstvu, da je turšaa vlada izročila Bolgarski ultimatum, je neosnovana. ATENE 3. (B.) M nisterski predsednik Rallv je izročd tukajšnjim odposlancem velesil pri šnjo, naj bi isposlovali na turški vladi, da bi ista kaznovala guvernerja v Kruševu, Bahtvarja pašo, radi izgredov, ki bo jih uprizarjali tamkaj turški voiaki. Nesreča na morju. ATENE 3. (B) Neki parnik, bržkone egiptske piovenijence, se je razbil danes ob I otoku Santorino. Le 8 pomorščakov je rešenih. Podrobno-ti n so še znane. Požar v petrolejskih rafiuerijali. LVOV 4 (B) L ht j»vljajo iz Martjo-nop upornim načinom zahtevali kaznovanje onih častnikov, ki so bili udeleženi na zaroti proti kralju Aleksandru. Štrajk. NIZZA 3. (B) 500 nakladalcev tukajšnjega pristanišča, m-j t^rni tudi delavci pa-roplovnih družeb »F avcinet« in »Axilbu*t«, so stopili v štrajk. I » 34 > » » bolje.....» > 36 > » » najfiaeju II. . . » ■> 40 > » > » I. . . > > 44 > Namizno olje.......» » 48 * > » bol e.....» * 52 » » > :z Ženeve . . . > » 48 » » > iz I>ar . . . . » » 48 > > iz A xa ...» » 60 > » »iz Niče . . . . » » 68 » M lo za kuh njo.....od 18—22 nvp. » » pranje......» 26—30 » Vel»k "zbor toiletnih mil, škroba. sveč, kisa, vcsčila, vž g^lic, s;de ia drugih potreb ščin za pei cp. Pošilja tmli na deželo po poŠti ali železnici r.d 5 k'tr. napi ej. V 7mis'u gesa: Svoji k svojim! se priporoča IVAN MILLONIG Trst, Trg Barriera vecchia št. 2. Potnikom v Gorico in romarjem na Sv. Goro pri orofa se v predi mesta ležeča ne manjše od 10,00© krosi na hiše, zemljišče, dedščine KAROL OFNER Ulica Ca ser m a štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma št v. 6. (Posredovalci izključeni). — 11— W Rudolf Aleks. Varbinek naloga elasoviriev najboljših tu- in inozemskih tovarn ===== Borzni trg* št- 2 II. nadstropje ------= (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Na mili one dam rabi Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako ie-„Feeolin" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. Naj-' grši obraz in najostudnejše roke zadobe takoi aristo-! kratiČno finost in obliko z rabo „Feeolina". „Feeolin^ je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo „Feeolina" popolnoma odpravijo guba na obrazu, kožni črvi. ogorenja, rude-čice na nosu itd. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za ofišenje in vzdrževanje in olepianje lasi, zabranjenje iste proti odpadanju, plevami in boleznim v plava „Feeolin" je tudi najnaravnejSe in najboljše sredstvo čiSčenje vzdrževanje in olepšanje lasi j. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v glavi. „Feolin*' je tudi nainaravnejše in najboljše sredstvo za za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne S8 takoj denar, ak > bi „Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K, ti komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje »iO st. Povzetje BO st. več. Glavna zaloga .11. Feith, Dunaj, VII., Marialii 1 ferstrasse :*s. Zaloga v Trstu: L. Nairelselmiitl, zaloga in prodaja na drobno nI. S. Sel>ad:i:iiio 1., Ivan Angeli. ulica Canale ">, Ett. Zornitz ul. Stadton Jos. Ziiron ul. Caserma S, Airenzia Zullin, Corso 21, Ivan Cilia, ul. S. Sebastiano, M. 3Iaii-bin, A. Peruta ul. Geppa 14 II. >"a Reki : Braca Pavaefe, mirodiluiea. Tovarna za cementne plošče Trst. ANDREJ STOLPA ulica deirindiistria št. 1. - Trst. 00= i Prodaj alnica obuval Julij a Romanelii CORSO 8. Velikanski dohod za jesenski čas. Za loga ga loš. Obuvala za gospode Obuvala za gospe. črna, angleška po g I d 3.20, nimena, črni ali rumena, angleška po gltl. 3.30 > po g! d - 350 nizki čevlji lakirani ali teli po g Id. 1.80 Specijaliteta ubuval za dečke. Naročbe po meri. -— CENE MZKE. = Q= —QQ= O b na Travniku (tik cerkve) piazza granDe. Elegantna oprema. Najboljša kava. Velika zber le pristnih likerjev in desertnih vin. Tazl'ćni časopisi. Trije biljardi iz najboljše tvornice St. Martin v Parizu. Sestanek potnikov in kupčevalcev. Telefon. Kavarnar Filip Pečenko. Zahtevajte "I1 bogato ilustrovani cenik pariškega bNga od gumija ki ob^ga jako zanimive novo-sti t*r ee j»ošiija erat s in franko. 6nmmiwaaren Ctablissement)(. Schvarzmande I.. DUNAJ. Rothenthurmstras*e . FERDO GUŠTINČIČ klesarski mojster TRST m eiullani 11) — BARIOVLJE (zraven pokopAi Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cen« po pogodbi in Jako nizke. Priporočuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojster. Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „yilla citta 8i £ondra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša) -^- Izgotovljene obleke za moške, dečke in otroke. Moške obleke od *J.50 do 24 gld : za dečke od 4 do 12 gld. Jopiči is snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz snovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4-50 do 8 gld. Velik izbor finih površnikov v barvah od 8 do 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2.5U do 9 gld ; isti iz platna od I do 5 gli- Haveloki (Lodeo) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce (iz lastne predilnice v Korminu). Močne srajce lastnega izdelku po 1.2U gld. Zaloga jopičev Orleans, platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za moške obleke toli na meter koli za naročbe po meri, koje se izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. Cementne p!< šče umedene od 2o in 33 c:n, šeatvogalne plosr'e od 20 in 25 cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne hoji nik^.ke konkurence bod si glede cene ali kakovosti bla^a. 30 malih stanovanj kukinjo se takoj odda v ulici Industria in ul. Guardia v tišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I-na istr. od 1—2 in 5—7 i op. Urar F. Perioi Carintia. Prodaja »rebrne ura od 3 gl 1. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stvn-skih ur, regolfctoijev i. t. d. P .pravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ce li. ZALOGA USNJA IVI. Madriz Piazza Nuova 1 uhod ul. S. Caterina TRST. Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu in inozemskih tovarn. Tovarna nadplafov ter vseh pred-— metov te stroke. -- Ugodne cene. Lepa mebiiirana soba s prostim vhodom se odda takoj. Ob enem tudi mala sobica primerna za delavca. Več se poizve v tiskarni »Edinost«. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja TM Tiste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komuna^rih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promete izdaja k vsakemu žrebanju. Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papiije in vnovčuje zapale kupone. . - = Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni __izgubi ===== IStf Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eakompt in inksis&o menic. H naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim o bresti m. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do I —--- dne vzdiga. - Promet s Čeki in nakaznicami.