Iz Francije v Gorico z mamilom in nožema Neodgovorni pohodniki povzročajo težave gorskim reševalcem Danes priloga W^rkk^ JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 185 (21.422) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 11. AVGUSTA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 50 8 11 Vsi predlogi niso za v koš Dušan Udovič Senator Severne Lige Roberto Calderoli je znan po svojih teatralnih gestah in domislicah. Z nekaterimi izmed njih je nakopal državi kar nekaj problemov in naredil veliko škode. Znana je epizoda, ko je pred leti med televizijsko oddajo razkazoval majčko z nespoštljivo karikaturo Mohameda, s tem razkuril muslimane in Italijo izpostavil potencialnim terorističnim napadom. Potem je kot minister za poenostavitev zakonodaje na dvorišču ministrstva teatralno sežigal svežnje tisočih zastarelih zakonov, da bi dokazal svojo učinkovitost. Njegova »mojstrovina« pa je vsekakor volilni zakon, »svinjarija«, kot ga je sam poimenoval, ki je leta2005, tik pred odhodom Berlusconijeve vlade, dejansko pahnil državo v dolgoletno politično nestabilnost. Taisti Calderoli se je v teh dneh proslavil z novim podvigom, predstavitvijo nič manj kot 500 tisoč amandmajev k institucionalni reformi senata, ki bo v začetku septembra v razpravi v parlamentu. Amandmaje je zanj s posebnim programom izdelal računalnik, samo njihovo tiskanje pa bi stalo milijon evrov. Ligaški senator je z deklarirano destruktivnim namenom prototip političnega škodljivca in pričakovati je, da bodo njegovi izmišljeni amandmaji zavrnjeni. Le škoda bi bilo, če bi skupaj z njimi končali v košu tudi konstruktivni predlogi, s katerimi druge skupine, zlasti levica v Demokratski stranki, predlagajo izvoljen senat, glede na to, da bodo poslanci po novem volilnem sistemu večinoma imenovani. Renzi ima novo priložnost, da prisluhne levi komponenti svoje stranke in strne njene zrahljane vrste. milan - Po podatkih zavoda INPS Več zaposlenih za nedoločen čas MILAN - Družbena opazovalnica Zavod INPS je včeraj objavila podatke, iz katerih izhaja, da je po sprejetju reforme dela, tako imenovanega »Jobs Act«, za katero si je prizadevala Renzijeva vlada, v Italiji 952.359 novih zaposlenih za nedoločen čas v zasebnem sektorju. To je 36 odstotkov več kot v istem času lanskega leta. Dejansko je po tem porastu skupno 252.177 stalno zaposlenih. Porast je gotovo posledica fiskalnih stimulansov kot je triletna oprostitev plačevanja prispevkov za podjetja, ki sklepajo pogodbe za nedoločen čas. Predsednik vlade Matteo Renzi je ob takih podatkih izrazil zadovoljstvo, rekoč, da gre za očiten dokaz, da je bilo sprejetje reforme dela korak v pravo smer. Na 2. strani trst - Pribežniki V bivšem silosu 150 prosilcev za azil TRST - Kakih 150 prosilcev za azil iz Pakistana, Afganistana in Bangladeša zaradi pomanjkanja ležišč že nekaj časa prebiva v zapuščenem predelu nekdanjega tržaškega silosa. Čeprav jim Karitas in Italijanski solidarnostni konzorcij nudita hrano, možnost umivanja in dnevne storitve, ponoči nimajo kje spati, v silosu pa živijo sredi umazanije in odpadkov. Včeraj so za kakih 30 oseb našli dodatna ležišča, ostale pa bi želeli preseliti v kak drug kraj v FJK. Na 5. strani Tržaški Veliki trg je najlepši V anketi kulturne priloge dnevnika Corriere della sera je tržaški Veliki trg najlepši v Italiji, celo lepši od trga Piazza del Campo v Sieni. A se bo spletna anketa končala šele v petek. Na 4. strani romjan - Včerajšnja županova napoved Septembra v novo šolo Zunanjost še ne bo povsem urejena in ni znano, ali bo šola že takoj razpolagala tudi z lastno menzo RONKE - Da bo slovenska osnovna šola v Romjanu dobila z novim šolskim letom novo šolsko poslopje, je potrdil župan Roberto Fontanot. Sicer je bil glede tega vprašanja tudi včeraj - kot že ves poletni čas - redkobeseden, je pa kljub vsemu pred množico, zbrano na praznovanju vaškega zavetnika, napovedal, da bo čez en mesec uradno odprtje šole. Redkobesednost je bila povezana z negotovostjo okrog dokončanja del in zagotovitve primernih sedežev za italijanske šole v občini. Do uradne napovedi, da bo šolska stavba septembra predana namenu, bo prišlo v prihodnjih dneh, ko bodo tudi znane podrobnosti o razpoložljivih prostorih in selitvi. Na 17. strani tržaška Kakšen bo statut zveze občin? TRST - Bo statut nove zveze občin na Tržaškem napisan v italijanščini in slovenščini, ali pa le v italijanščini s priloženim slovenskim prevodom? O tem se bodo morali dogovoriti na konferenci županov šestih občin, ki mora do 21. avgusta pripraviti osnutek statuta. Danes se bodo sestali župani petih okoliških občin, jutri pa se bo konferenca županov sestala v popolni sestavi, tudi z županom tržaške občine. Statut pripravlja pravni urad tržaške občine. Na 4. strani kultura Sidrišče spomina Eveline Umek Nova knjiga z gosto mrežo medsebojnih odnosov med pripadniki različnih narodov in socialnih skupin - v katero so zajeti tudi znani in pereči problemi tako današnjega posameznika kot širše, zlasti slovenske skupnosti v Italiji, kjer pa ji odmirajo korenine, saj se njeni prebivalci odseljujejo bodisi v Slovenijo ali se utapljajo v italijanski večini: to je bržkone izhodiščno polje novega romana Sidrišče spomina Eveline Umek, v Trstu rojene, vendar že leta v Ljubljani živeče pisateljice. Na 8. strani Spor o teranu bo še dolga zgodba Na 3. strani V Gorici žalni shod za utopljenim beguncem Na 18. strani Pomoč potrebuje 400 goriških družin v stiski Na 18. strani V Sovodnjah prva dva »ležeča policaja« Na 18. strani Plavalno SP, končna ocena nastopov Na 20. strani <§ant'Anna Imprisa Traiporii Tunf&rt Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu 2 Torek, 11. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / milan - Po podatkih zavoda INPS Občuten porast števila zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas (+36%) Po 71 letih našla svojo mater RIM - Italijanka, ki so jo ob koncu druge svetovne vojne ločili od njene novorojene deklice, je po 71 letih naposled našla svojo hčer. Danes 92-letno Italijanko, ki izvira iz majhne vasi v deželi Emilia Ro-magna, so med drugo svetovno vojno poslali na prisilno delo v Nemčijo, kjer je leta 1944 zanosila s poročenim nemškim vojakom. Njegova družina ji je deklico odvzela takoj po rojstvu, Italijanka pa se je po vojni vrnila v domovino in ni nikoli izgubila upanja, da bo našla hčer. Deklici so sicer povedali, da je njena mati Italijanka, a je bila prepričana, da je umrla. Družina njenega očeta je poskrbela za to, da se mati in hči nista srečali. Po očetovi smrti se je tedaj 70-letna Margot Bachmann lani obrnila na Mednarodno agencijo za iskanje pogrešanih oseb s sedežem v Nemčiji, da bi karkoli izvedela o materi. Agencija je ob pomoči italijanskega Rdečega križa odkrila, da je njena mati še živa, zato sta se ženski srečali minuli konec tedna v kraju Novel-lari, kjer živi 92-letnica. Atentati v Turčiji ISTANBUL - V eksploziji ob cesti nastavljene bombe, ki jo oblasti pripisujejo kurdskim upornikom, so bili včeraj na jugovzhodu države ubiti štirje turški policisti. Eksplozija sledi dvema napadoma v Istanbulu, katerega tarča sta bila ameriški konzulat in policijska postaja. Bomba ob cesti je eksplodirala v provinci Sirnak, ki meji na Irak in Sirijo, poročanje tiskovne agencije Dogan je povzela francoska tiskovna agencija AFP. Kot še navaja Dogan, je poleg tega turški vojak izgubil življenje, ko so kmalu zatem kurdski uporniki obstreljevali vojaški helikopter, ki je prav tako v Sirnaku prevažal osebje. Do vala napadov v Turčiji prihaja v času naraščajočih napetosti, ki so posledica zračne kampanje Ankare proti borcem prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK) v Turčiji in na severu Iraka. Ankara napada tudi skrajneže IS, a je ta kampanja občutno manjšega obsega. MILAN - Družbena opazovalnica Zavod INPS je včeraj objavila podatke, iz katerih izhaja, da je po sprejetju reforme dela, tako imenovanega »Jobs Act«, za katero si je prizadevala Renzijeva vlada, v Italiji 952.359 novih zaposlenih za nedoločen čas v zasebnem sektorju. To je 36 odstotkov več kot v istem času lanskega leta. Dejansko je po tem porastu skupno 252.177 stalno zaposlenih. Porast je gotovo posledica fiskalnih stimulansov kot je triletna oprostitev plačevanja prispevkov za podjetja, ki sklepajo pogodbe za nedoločen čas. Predsednik vlade Matteo Renzi je ob takih podatkih izrazil zadovoljstvo, rekoč, da gre za očiten dokaz, da je bilo sprejetje reforme dela korak v pravo smer. Komentatorji sicer ugotavljajo, da se podatki ne ujemajo s tistimi, ki jih v javnost daje vsredžavni zavod za statistiko Istat. O tem se je kritično izrekel sindikat Uil, za katerega je treba sistem informacije uskladiti, kajti v resnici je Istat pred par meseci objavil podatke, po katerih italijansko gospodarstvo beleži rahlo rast, vendar temu Podatki o novih stalnih delovnih mestih so protislovni ansa ne odgovarja večje zaposlovanje. Medtem je včeraj v javnosti odmevala polemika v zvezi z visokimi prihodki nekaterih voditeljev sindikata Cisl. Podatke je v javnost razširil aktivist funkcionar sindikata, ki mu ni šlo v račun, da je eden izmed njih, Valeriano Canepari, zaslužil letno 289.241 evrov, bolj ali manj kot ameriški predsednik Obama, kot je bilo povedano. Drugi funkcionar, Antoni-no Sorgi, je v enem letu zaslužil 256. tisoč evrov, podobno še serija drugih. Finkcionar sindikata, ki je podatke dal v javnost, je bil takoj izključen iz organizacije, čeprav je dejal, da mu je šlo izključno za pravičnost in transpa-renco. Vprašal se je: lahko predstavlja delavce, ki zaslužilo 15. tisoč evrov letno nekdo, ki zasluži dvajset krat toliko? Včeraj je bila v vrhu sindikata Cisl očitna zadrega, čeprav je pred nekaj meseci izvoljena nova generalna sekretarka Annamaria Furlan že pred časom napovedala spremembe. Vodstvo sindikata je v zvezi z afero napovedalo pojasnila. do katerih naj bi prišlo v kratkem. hamburg - Afera Girone-Latorre Medsebojne obtožbe med Indijo in Italijo Sedež sodišča v Hamburgu ansa HAMBURG - Pravna »vojna« med Italijo in Indijo zaradi afere o italijanskih vojakih Massimiliana Latorreja in Salvatoreja Gironeja, ki sta med proti gusarskem službovanju v Indijskem oceanu s krova italijanske tovorne ladje ustrelila dva indijska ribiča, bo končno dobila svoj epilog. Na mednarodnem sodišču za pomorsko pravo v Hamburgu se je namreč začela razprava, ki naj bi postavila besedo konec že tri leta dolgemu sporu. Da gre za hudo rano, ki je zastrupila odnose med državama, je pokazal že prvi dan procesa, ki je minil v znamenju ostrih medsebojnih obtoževanj. Kljub temu, da so zagovorniki obeh strani uvodoma poudarjali »tradicionalno prijateljstvo« med državama, niso varčevali z nizkimi udarci. Italijanski ambasador v Haagu Francesco Azzarello je obtožil Indijo, da ima Gironeja za talca, Latorre pa zaradi zdravstvenega stanja resnično tvega tudi smrt, če bi se moral vrniti v Indijo. Italijanska stran meni, da je nedopustno, da ni Indija v treh letih sestavila nobene obtožnice, kljub temu pa ju ima vnaprej za krive, kar da je kršitev njihovih osnovnih pravic. Za Italijo se torej Indija norčuje iz mednarodnega prava in ga hkrati krši. Replika indijskih zagovornikov je bila enako ostra. Girone v Delhi-ju udobno živi v italijanskem veleposlaništvu, zato je žaljivo, da Italija trdi, da je tam talec, so povedali. Latorre pa se mora vrniti v Indijo, brž ko mu poteče dogovorjeni bolniški dopust. »Italijanska pripadnika vojne mornarice sta z avtomatskim orožjem neodgovorno streljala na neoborožena ribiča, ki sta bila na krovu indijskega plovila v indijskih ozemeljskih vodah. Indija se čudi, da Italija obravnava svoja vojaka kot žrtvi, ko pa je več kot očitno, da so žrtve ubita ribiča in njuni sorodniki,« je poudaril agent indijske strani Neeru Chadha. Ni pozabil tudi dodati, da je Italija v slabi veri in neverodostojna država, ker je leta 2013 kršila dogovor med državama, ko Gironeja in Latorreja, ki jima je Indija dovolila, da sta se udeležila volitev v Italiji, ni poslala nazaj v Indijo. Po ogorčeni reakciji indijskih oblasti ju je sicer poslala nazaj v Delhi. Sodišče naj bi razsodbo o tem primeru izreklo 24. avgusta. bruselj - Največ za obremenjeni Italijo in Grčijo Evropska komisija odobrila 2,4 milijarde evrov za azil migrantov BRUSELJ - Evropska komisija je v okviru sklada za azil, migracije in vključevanje (Amif) ter sklada za notranjo varnost (ISF) odobrila 23 nacionalnih programov v vrednosti 2,4 milijarde evrov. Denar bodo prejele članice, ki se soočajo s povečanimi migracijskimi tokovi, tudi najbolj obremenjeni Grčija in Italija. Slovenija bo prejela 41,2 milijona evrov.Slovenija bo sredstva prejela za izvajanje programa za obvladovanje migracij v obdobju 2014-2020, namenjena pa bodo predvsem nadzoru meja (30,7 milijona evrov) in policijskemu sodelovanju (9,9 milijona evrov), so sporočili včeraj iz Bruslja. Evropska komisija je sicer včeraj odobrila 23 večletnih nacionalnih programov za obdobje 2014-2020 v skupni vrednosti 2,4 milijarde evrov. Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Dimitris Avramopulos je ob tem izpostavil, da se članice soočaj o z izjemnimi izzivi na področju migracij in varnosti. Komisija deluje Dimitris Avramopulos v duhu solidarnosti, tako da jim z odobritvijo omenjenih nacionalnih programov zagotavlja pomembno finančno pomoč v soočenju s temi izzivi. Največ, okoli pol milijona evrov, bodo za nacionalne programe iz obeh skladov prejeli Grčija (okoli 474 milijonov evrov), Italija (okoli 558 milijonov evrov) in Španija (521 milijo- nov evrov). Med večjimi prejemniki v okviru sklada Amif je še Švedska (154 milijonov evrov), sklada ISF pa Romunija (98,4 milijona evrov) in Bolgarija (72,7 milijona evrov). Sredstva Amif podpirajo nacionalne ukrepe za izboljšanje zmogljivosti za sprejem, zagotavljanje skladnosti azilnih postopkov s standardi EU, vključevanje migrantov na lokalni in regionalni ravni ter večjo učinkovitosti programov vračanja. Financiranje ISF pa dopolnjuje nacionalna prizadevanja za boljše upravljanje in nadzor meja držav članic, zlasti z uporabo modernih tehnologij. Prav tako je podpora namenjena čezmejnemu sodelovanju organov pregona in obvladovanju tveganj, ki jih predstavljajo organizirane oblike kriminala. Sklada Amif in ISF, katerih skupni proračun za obdobje 2014-2020 znaša skoraj sedem milijard evrov, sta sicer glavna finančna instrumenta EU za naložbe v odprto in varno Evropo. I _ ZLATO (999,99 %%) za kg 32.199,01 +320,59 SOD NAFTE (159 litrov) 50,16 $ +3,19 EVRO 1,0960$ +0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 10. 8. 7. 8. ameriški dolar 1,0960 1,0941 japonski jen 136,67 136,43 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,034 27,024 danska krona 7,4619 7,4620 britanski fun 0,70710 0,70510 madžarski forint 311,27 310,35 poljski zlot 4,1968 4,1853 romunski lev 4,4118 4,4115 švedska krona 9,5958 9,5744 švicarski frank 1,0800 1,0738 norveška krona 9,0260 9,0410 hrvaška kuna 7,5310 7,5515 ruski rubel 70,4100 70,2133 turška lira 3,0591 3,0512 avstralski dolar 1,4884 1,4809 braziljski real 3,8559 3,8579 kanadski dolar 1,4884 1,4313 kitajski juan 6,8058 6,7940 indijska rupija 70,0028 69,8200 mehiški peso 1 7,7623 17,8180 južnoafriški rand 13,9475 13,8948 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 11. avgusta 2015 3 slovenija - Polne roke dela za gorske reševalce Pot na Triglav ni enaka poti na Šmarno goro lipica Bojijo se za usodo ureditve kobilarne LIPICA - V Kobilarni Lipica menijo, da gre pri sprožitvi revizije razpisa za izbiro izvajalca tretje faze projekta celovite ureditve območja kobilarne za neutemeljen zahtevek, sami pa obravnavo in odločitev državne revizijske komisije pričakujejo prednostno. Ob tem opozarjajo, da bi pritožba neizbranega izvajalca lahko ogrozila celoten projekt prenove.Revizijo nad izbiro izvajalca tretjega sklopa projekta celovite ureditve območja kobilarne, tj. revitalizacije kulturne krajine, je sprožilo podjetje Go-dina iz Hrpelj. Ker se sredi oktobra izteče rok za porabo evropskih sredstev, pa bi lahko bili v kobilarni ob velik del sredstev 5,6 milijona evrov vrednega projekta, je pred dnevi poročala Televizija Slovenija. V Lipici obravnavo in odločitev o reviziji, ki je po njihovem mnenju neutemeljena, pričakujejo prednostno, ob tem pa je vršilec dolžnosti direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak za STA opozoril, da v primeru, da ne bo mogoče skleniti pogodbe za izvajanje del predhodno, tj. pred dokončno odločitvijo revizije, sama izvedba ne bo mogoča. To bi ogrozilo celoten projekt celovite ureditve območja kobilarne, posledično pa bi lahko pomenilo tudi izgubo statusa izvorne kobilarne lipicanca. Pomen največje investicije v Lipici v zadnjih 40 letih je namreč tudi v obnovi kulturne dediščine, s katero bo naša država zaščitila javni in nacionalni interes do Avstrije, je navedel Bizjak. Severna soseda je po njegovih besedah namreč na Unes-cu pričela proces zaščite Lipicanca kot nesnovne kulturne dediščine. V primeru, da bo Avstrija prepričala pristojne na Unescu, da bolje ravna z snovno dediščino kot Slovenija, pa bi Kobilarna Lipica lahko izgubila status izvorne kobilarne lipicanca. Eden glavnih argumentov Avstrije v omenjenih postopkih je prav propadanje vitalne infrastrukture, ki neposredno ali posredno vpliva na rejo, predstavitev in ohranjanje avtonomne pasme. V Lipici zato upajo in želijo, da bi v času pred odločitvijo revizije prišlo do odgovornega in razumnega ravnanja vseh vpletenih. «Želimo si, da se na hrbtih lipicancev ne bi merile moči in spretnosti vpletenih, saj to lahko resno ogrozi nacionalni interes in povzroči nepopravljivo škodo Kobilarni Lipica,» je dodal Bizjak. KRANJ - Gorski reševalci v Sloveniji so minuli konec tedna znova imeli polne roke dela. Ekipa za helikoptersko reševanje v gorah je samo v nedeljo sodelovala v petih intervencijah. Kot opozarjajo policisti, se je letos že prevečkrat izkazalo, da nekateri planinci v gore hodijo neprimerno opremljeni, iščejo bližnjice in pri hoji niso zbrani. Reševalne akcije v gorah so se v nedeljo začele že zjutraj, ko se je pri zdrsu na strmi poti na Nanos poškodoval planinec, je razvidno iz poročila Uprave RS za zaščito in reševanje. Helikopter za reševanje v gorah pa je prvič poletel dopoldne, ko je na poti proti Okrešlju planinki na glavo padel kamen in jo huje poškodoval. Okoli poldneva se je na poti proti Češki koči na Jezerskem poškodovala še ena planinka. Kmalu zatem se je v severni steni Debele Peči nad Krmo poškodoval alpinist. Le uro kasneje je ekipa med Malim Triglavom in Kredarico neuspešno oživljala Novomeščana, ki ga je obšla slabost. Zadnjič pa je ekipa poletela okoli 17. ure, ko je pomagala planincu, ki si je na Komni poškodoval nogo. Gorski policisti so v nedeljo, na višku planinske sezone, na poti iz Vrat proti Kredarici izvajali tudi preventivne aktivnosti. Obiskali so planinske postojanke in se pogovorili z oskrbniki, da bi ugotovili stanje na področju javnega reda, poznavanja določil o prijavi prebivališča ter ukrepov in postopkov obveščanja v primeru gorskih nesreč. Kot so sporočili s Policijske uprave Kranj, so posebno pozornost namenili planincem in jih opozarjali na pomen ustrezne opreme, psihofizičnega stanja in na primernost izbire planinske ture. «Letos se je namreč že prevečkrat izkazalo, da nekateri planinci niso bili primerno opremljeni za pot v gore, niso hodili po poti temveč so bolj ali manj uspešno iskali bližnjice ali pa V nedeljo se je na Triglav podala tudi fizično povsem nepripravljena ženska so hodili površno in nezbrano,» ugotavljajo policisti. Nekateri za pot v gore tudi niso bili ustrezno telesno pripravljeni. Predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj Bojan Kos se iz prejšnjega meseca spominja primerna pla-ninke, ki je pri hoji s Pokljuke proti Kredarici zašla s poti. Klicala je 112 in zaprosila za intervencijo. Izčrpano so jo našli policisti in vojaki, ki so jo zadnji kilometer odnesli na Kredarico, od koder so organizirali prevoz v dolino. Planinka sicer ni bila poškodovala, ni bila pa telesno pripravljena na zahteven vzpon. Do intervencije je hodila skoraj 12 ur, ni poznala poti, med hojo pa praktično ni uživala tekočin. «Zaključek - pot na Šmarno goro pač ni enaka poti na Tri-glav,» opozarja Kos. Policisti zato planincem svetujejo, naj v gore nikoli ne hodijo nepripravljeni, upoštevajo naj dolžino in zahtevnost poti, vreme in zdravstveno stanje. Pripravijo naj si ustrezno opremo in v gore ne hodijo sami. S hojo naj začnejo počasi, proti vrhu naj gredo po težji, nazaj po lažji poti, delajo naj počitke in se na vrhovih ter v postojankah vpisujejo v knjige. (STA) S petkom konec vročinskega vala LJUBLJANA - S petkom se bo zaključil letošnji že četrti vročinski val, je za STA povedal meteorolog na agenciji za okolje Brane Gregorčič. S tem je najbrž za letos tudi konec vročinskih valov, ki Slovenijo preplavljajo že od pozne pomladi. V soboto prihaja padec temperatur in tudi nekaj padavin. Ali bodo sobotne padavine pospremile tudi nevihte, Gregorčič še ne more napovedovati. V nedeljo je z vzhoda začel pritekati razmeroma suh zrak, kar se pri najvišjih dnevnih temperaturah sicer ne pozna bistveno. A ker je relativna vlažnost tega zraka nižja, je vročino lažje prenašati, pravi Gregorčič. Hkrati pa se ponoči bolj ohladi. Včeraj zjutraj so na planotah Notranjske namerili tudi le po sedem stopinj, je poudaril. Na Primorskem pa je temperatura tudi ponoči vztrajala nad 20 stopinj, a je tudi tam relativna vlažnost nižja. Toplotna obremenitev bo v večjem delu Slovenije, z izjemo Primorske, do jutri nekoliko manjša. V četrtek in petek se bo vročina spet nekoliko okrepila, zato bodo takrat tudi v osrednji Slovenijo možne temperature okoli 35 stopinj, zaradi česar bo za večji del države v četrtek in petek veljala oranžna, torej druga najvišja, opozorila stopnja. Policistom se je hvalil, da je vozil 290 km na uro NOVO MESTO - Novomeški policisti so v nedeljo zvečer in v noči na ponedeljek ugotavljali prekoračitve hitrosti na dolenjski avtocesti. Trije vozniki so vozili več kot 230 kilometrov na uro. Državljan BiH, ki je v smeri proti Obrežju na razdalji sedmih kilometrov vozil s povprečno hitrostjo dobrih 236 kilometrov na uro, se je v pogovoru s policisti celo pohvalil, da je svojega porscheja panamero na drugem delu dolenjske avtoceste pognal do hitrosti 290 kilometrov na uro. Nekaj po polnoči so na istem odseku izmerili hitrost vozniku osebnega vozila mercedes benz. Voznik iz Turčije je vozil s povprečno hitrostjo 232 kilometrov na uro. Z enako povprečno hitrostjo je vozil tudi voznik osebnega avtomobila BMW iz Nemčije. Vsem trem so policisti izdali plačilni nalog v višini 1200 evrov. Proti komarjem najboljša klasična razpršila LJUBLJANA - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v času, ko so lahko komarji še posebej nadležni, predstavila test različnih izdelkov, ki obljubljajo, da bodo odgnali omenjene insekte. Test je pokazal, da so v boju s komarji še vedno najbolj učinkovita klasična razpršila. Na testu, ki so ga opravile potrošniške organizacije, predstavlja pa ga ZPS, so preizkusili različne izdelke - od klasičnih razpršil do novejših izdelkov, kot so zapestnice, obeski za ključe, pa tudi aplikacije za pametni telefon. Vsak izdelek so preizkusile štiri osebe. Tem so najprej v laboratoriju umili roko z milom brez vonja in jo razkužili, nato pa jim na pod-laket nanesli izdelek, ki naj bi odganjal komarje. Pol ure po nanosu je vsak prostovoljec za tri minute roko potisnil v posebno kletko, v kateri je bilo po 200 samic dveh vrst komarjev. Postopek so v naslednjih osmih urah ponavljali vsake pol ure oziroma do izteka delovanja izdelka, kot ga je navedel proizvajalec. teran - Minister Židan o hrvaškem spodbijanju zaščite terana Česa je komisijo EU strah? Sloveniji ni jasno, zakaj naj bi južna soseda tožila Evropsko komisijo in je pripravljena pripraviti dodatne pravne argumente LJUBLJANA - Rešitve za zaplet s teranom, ki ga je Slovenija na trgu EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, a Hrvaška to zaščito spodbija, še ne gre pričakovati kmalu. Kmetijski minister Dejan Židan zagotavlja, da bodo Evropski komisiji po potrebi posredovali dodatna pojasnila in s tem dodatne argumente, da bo varovala slovensko zaščito. Slovenija je teran na trgu EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, a Hrvaška to zaščito spodbija in zahteva pravico do uporabe besede teran tudi pri označevanju svojega vina. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Židan se je o tem konec julija v Bruslju pogovarjal z evropskim komisarjem za kmetijstvo in podeželje Philom Hoganom. Židan je Hogana, ki mu je po ministrovih besedah prisluhnil zelo zavzeto in z naklonjenostjo, prosil, naj jim preda uradno zahtevo Hrvaške, da bi videli, na podlagi česa je komisijo strah, da jo bo Hrvaška tožila, in tako pripravili dodatne pravne argumente. »Povedal je, da tega dovoljenja nima, potem pa sva se dogovorila, da pošlje v Slovenijo vprašanja, če jih ima na kakšnem področju oz. če vidi kakšna tveganja, mi pa bomo z ekipo pravnikov pripravili zelo utemeljene obrazložitve, ki bodo lahko komisiji v pomoč, ko bo branila našo zaščito,« je za STA pojasnil minister. Morebitna vprašanja komisije minister pričakuje v nekaj tednih, po tradicionalnih avgustovskih počitnicah evropskih institucij. Slovenija bo nato v nekaj tednih pripravila trdne utemeljitve, »s čimer bomo tudi komisiji dali večji občutek varnosti«. »Ne pričakujem, da bi se karkoli hitro zgodilo,« je dejal minister, ki se mu zdi pomembno, da zaščite Slovenski minister Dejan Židan (desno) se je o problematiki o teranu pogovarjal tudi s komisarjem za kmetijstvo in podeželje Philom Hoganom (levo) ansa terana ne zagovarja samo kot kmetijski minister, ampak v imenu celotne vlade. »Vlada je dala pooblastilo, da je to vladni projekt, da vlada stoji za zaščito terana in to ima v Bruslju dodatno težo,« je še dejal. Vlada poudarja, da ima teran nacionalno zaščito že več desetletij, od vstopa Slovenije v EU pa ima tudi polno zaščito EU kot vino, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk. Vlada je kmetijskemu ministrstvu zato sredi julija naložila, naj vztraja pri zaščiti terana brez kakršnekoli izjeme glede uporabe zaščitenega imena za druge pridelovalce vina. »Zaščita terana je tudi del kulturne dediščine in nacionalne identitete ter bistvenega ekonomskega pomena za Kras. Slovenija verjame v transparentnost delovanja Evropske komisije in pričakuje spoštovanje obstoječega pravnega reda EU,« so zapisali. Slovenija vztraja, da se je zgodba z zaščito terana končala leta 2004, ko je Slovenija vstopila v EU. (STA) sledi nam na kuuibterju 4 Torek, 11. avgusta 2015 4 /¿Primorski Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu reforma krajevnih uprav - Eno ključnih vprašanj na konferenci županov Statut nove zveze občin: »redatto« ali »tradotto«? »Redatto«, ali »tradotto«, that is the question - bi lahko s Shakespearom zapisali o enem ključnih vprašanj, ki zadevajo pripravo statuta nove zveze občin na Tržaškem. »Redatto«, napisan v italijanščini in slovenščini, ali pa »tradotto«, napisan v italijanščini in preveden v slovenščino? Na to vprašanje bo morala odgovoriti konferenca županov šestih občin na Tržaškem, ki mora do 21. avgusta dodelati statut nove zveze občin. Za slovenske župane štirih okoliških občin ne bi smelo biti dvoma: statut mo- čine, ki sama šteje več kot 60 odstotkov prebivalstva). O tem vprašanju bo, verjetno, govor na današnjem srečanju županov petih okoliških občin. Srečanje bo tudi namenjeno obravnavi o sodelovanju pri tistih storitvah in službah, ki bi jih lahko okoliške občine same upravljale, brez posredovanja tržaške občine. Jutri bo na sporedu novo srečanje, na katerem se bo zbralo vseh šest županov s Tržaškega. To bo predvidoma eden od zadnjih sestankov konference županov. Na njem naj bi podrobneje pregledali osnu- tek statuta zveze občin, ki naj bi ga nato 21. avgusta posredovali v presojo in odobritev posameznim občinskim svetom. Ti bi morali izdati svoje mnenje v roku enega meseca, to je do 21. septembra. Občinski sveti bodo - tako rekoč -postavljeni pred izvršeno dejstvo. Morali se bodo izreči o predlogu statuta, ne da bi lahko k njemu predložili kak popravek ali vložili kak ugovor. Če statuta ne bodo odobrili tako, kot bo predstavljen, oziroma če se o njem ne bodo izrekli, bo to naknadno storil komisar ad acta, ki ga bo imenovala deželna uprava. Zveza občin na Tržaškem ra biti dvojezičen, so že večkrat poudarili. Vprašanje pa ostaja odprto, ker ni še jasno, kakšno stališče bosta zavzela župan tržaške občine Roberto Cosolini in župan miljske občine Nerio Nesladek. Po prvotnem besedilu deželnega zakona o reformi krajevnih uprav bi morala konferenca županov posamezne zveze občin sprejeti statut soglasno, to je s privoljenjem županov vseh sodelujočih občin. Ob rebalansu deželnega proračuna pa je prišlo do spremembe. Za odobritev statuta bo po novem potrebna podpora županov 60 odstotkov sodelujočih občin (v primeru zveze občin na Tržaškem župani štirih občin) in občin s 60 odstotki prebivalstva v novi zvezi (kar pomeni, da je za odobritev statuta nujno potrebna podpora tržaške ob- anketa - Kulturna priloga dnevnika Corriere della sera la Lettura Veliki trg je najlepši Le kdo ne bi glasoval za tako lep trg? fotodamj@n Trst prekaša Sieno. Vsaj tako ocenjujejo bralci časnika Corriere della sera. V svoji kulturni prilogi la Lettura dnevnik vabi namreč svoje bralce, naj sodelujejo pri anketi in naj oddajo svoj glas najlepšemu izmed italijanskih trgov. Daleč največ preferenc si je do- slej prislužil naš tržaški Veliki trg, takoj za njim pa se je uvrstil trg Piazza del Campo v Sieni. Tržaški trg, največji evropski trg s pogledom na morje, ima namreč izreden čar, ki mu daleč naokrog od severa do juga apeninskega polotoka ni para. V seznamu najlepših trgov so se znašli tudi na primer Trg Verolanuova v Brescii, Trg Duomo v Lodiju ali pa uničeno zgodovinsko jedro L'Aquile. Bralci lahko do petka, 14. avgusta, sodelujejo tako, da prek twitter-ja, facebooka in instagrama glasujejo s ključno besedo (t.i.hashtag) #la-miapiazza. To kaže na nekakšno »vsiljevanje« občinskim svetom. Ob tem gre dodati, da pripravlja statut pravni urad tržaške občine, in sicer na podlagi predlogov, izne-senih na konferenci županov. Zgodilo pa se je že, da so se znašli župani okoliških občin pred popravki osnutka statuta, ki jih je samosvoje vključil pravni urad tržaške občine, ne da bi jih predhodno obvestil. Prav zato uvodno vprašanje »re-datto«, ali »tradotto« ni zanemarljivo. Prav nasprotno. Saj gre za biti ali ne biti - pa tudi: kako biti? - v novi zvezi občin. M.K. Železarna: Battista zahteva zmanjšanje produkcije Senator Lorenzo Battista se ponovno oglaša v zvezi z afero o ške-denjski železarni, in sicer z javnim pismom, ki ga je objavil na Face-booku. Parlamentarec iz vrst Skupina za avtonomije vabi župana Cosolinija, naj se resneje zavzema za javno zdravstvo. »Študija prof. Gattijeve jasno dokazuje, da obstaja veliko tveganje ne le za zdravje občanov, temveč tudi za dostojne življenjske pogoje,« poudarja Batti-sta, ki poziva župana, kot edinega, ki lahko hitro poseže in ponuja začasno rešitev:»Vi ste edina avtoriteta, ki lahko izda sklep o omejitvi proizvodnje železarne,« še piše Battista. V svojem pismu tržaški parlamentarec spominja na nedopustne količine benzoapirena v tržaškem ozračju. Obenem Battista piše o mobilni merilni postaji v Ul. San Lorenzo, ki je od začetka leta že 90-krat zabeležila nezakonite vrednosti škodljivih snovi, slednja pa ni vključena v omrežje pod nadzorom javnih upraviteljev, posledično so njene meritve večkrat prekrite. Občina naj ukrepa proti podganam in nesnagi Svetniki rajonskega sveta za Novo mesto, Novo mitnico, Sv.Vid in Staro mesto Luca Bressan, Gigi Franzil, Alberto Fileti (vsi Demokratska stranka) in Adriano Ostrou-ška (Mešana skupina) so vložili resolucijo glede nujne potrebe po ureditvi območja v Ul. Lazzaretto vecchio, ki ga imenujejo Casa degli Spagnoli. Območje, kjer stoji zapuščena zgradba, dejansko propada, nesnaga se širi, nabirajo se kupi odpadkov, smrdi in pojavile so se celo podgane. Občina sicer nima nobene pristojnosti, saj gre za zasebno območje; rajonski svetniki pa menijo, da bi iz zdravstvenih razlogov lahko ukrepala in poskrbela vsaj za deratizacijo, saj se občani in tamkajšnji trgovci hudo pritožujejo zaradi nesnage. Resolucija je bila odobrena soglasno. Agencija za prihodke Agencija za prihodke obvešča, da bodo njeni uradi - zaradi predvidenega manjšega obiska - do 28. avgusta delovali le dopoldne. mestno središče - Zaradi tlakovanja cestišča bo zaprtje trajalo vse do petka Ul. sv. Spiridiona zaprta za promet Mestnim avtobusom dovoljena Včeraj so se začela vzdrževalna dela v Ul. sv. Spiridiona, ki bo predvidoma do petka, 14. avgusta, zaprta za osebni promet. Popravilo in asfaltiranje te mestne ulice je naročila Občina Trst, ki namerava v prihodnjih tednih obnoviti še dva odseka; in sicer cestišče v Ul. Filzi ter cestišče v Ul. Roma (predvsem pred Trgom Vittorio Veneto). Pristojni občinski urad se je za vzdrževalna dela odločil v teh vročih avgustovskih dneh, ker je v tem delu poletne sezone v mestu najmanj prometa. Izvajalec za asfaltiranje ceste je tržaško podjetje Mari & Mazzaroli, za asfaltiranje omenjenih ulic pa je Občina Trst namenila 70 tisoč evrov. Naj povemo, da ne gre le za kozmetična popravila - krpanje lukenj ali posameznih poškodb, ampak za celotno popravilo asfaltne osno- vožnja, kar pa ustvarja precej preglavic delavcem - Konec meseca tlakovanje Ul. Filzi - Posega bosta stala kakih 70 tisoč evrov ve, na katero bodo postavili novo asfalt- no prevleko. Ko bodo končali z asfaltiranjem ceste, bo sledilo označevanje prehodov za pešce in parkirnih prostorov ter risanje ostale horizontalne signalizacije. In kako je izgledal prvi dan vzdže-valnih del v Ul. San Spiridione? Večjega prometnega kaosa včeraj ni bilo zaznati. Lokalni policisti so na Korzu Italija preusmerjali voznike osebnih avtomobilov in motornih koles, medtem ko so avtobusi mestnega prometa lahko neovirano vozili po tej in sosednjih ulicah. No, ne čisto neovirano, saj so tovornjaki in valjarji ves čas delali in povzročali zastoje. Ko so delavci videli avtobuse, so se z vozili pomaknili na rob cestišča in omogočili prosto pot mestnim avtobusom. Manjši kaos je nastajal zlasti takrat, ko so Ul. sv. Spiridiona morali prečkati Ul. sv. Spiridiona je od včeraj zaradi tlakovanja zaprta za osebni promet fotodamj@n avtobusi, ki peljejo po Ul. Mazzini. Če pomislimo, da po tej mestni ulici pelje veliko linij mestnega prevoznika, potem si lahko jasno predstavljamo, kakšni zastoji lahko tu dejansko nastanejo. Zaenkrat pa se zdi, da so zastoji moteči le za delavce na cestišču, ki se morajo stalno umikati. »Res je, da bi naše delo lahko potekalo hitreje, če ne bi imeli motečih elementov, a tako pač je«, je pojasnil eden od delavcev, ki se je strinjal z našo opombo, da bi vzdrževalna dela bržkone potekala bolj tekoče, če bi cestišče zaprli tudi za mestne avtobuse. Zakaj se je Občina Trst odločila, da cestišče zapre samo za osebni promet, ni jasno, prav gotovo pa je pri tej odločitvi odtehtalo tudi dejstvo, da si po nedavnih polemikah okrog zaprtja Ul. Mazzini in preusmeritvi avtobusov na druge ulice občinska uprava ne želi več tvegati nezadovoljstva in gneva prebivalstva. Konec meseca, 31. avgusta, bodo isti prometni režim uvedli tudi v Ul. Fil-zi, kjer naj bi vzdrževalna dela predvidoma potekala pet dni. (sč) / TRST Nedelja, 9. avgusta 2015 5 priseljevanje - Prosilci za azil ponovno bivakirajo v silosu V zasilnih bivališčih med umazanijo in odpadki V zapuščenem delu silosa kakih 150 ljudi iz Pakistana, Afganistana in Bangladeša Januarja letos so na tržaškem županstvu predstavili načrt preureditve poslopja nekdanjega silosa. V stavbi naj bi uredili hotel, trgovski in kongresni center, vse to v prepričanju, da bo tako prenovljena stavba omogočila Trstu velik kakovostni skok. A vse to se nanaša na prihodnost, medtem ko je sedanjost precej drugačna. Pod oboki v zapuščenih traktih silosa, ki sta dejansko v ruševinah, že nekaj časa bivakira okoli 150 prosilcev za azil, ki prihajajo iz Pakistana, Afganistana in Bangladeša. O teh nesrečnikih je v nedeljo in ponedeljek poročal krajevni televizijski dnevnik RAI, ki je za včeraj tudi napovedal srečanje na tržaški prefekturi o tem vprašanju ter podal stališče podprefekta Rinalda Ar-gentierija. Nekdanji silos je sicer že v preteklosti služil kot zavetišče za begunce, med drugim je gostil istrske begunce po drugi svetovni vojni, proti koncu lanskega leta pa so se vanj že nekajkrat zatekli prosilci za azil, ki pa so jih od tam tudi odstranili. Zdaj so se v zapuščena trakta ponovno vselili številni brezdomci, ki čakajo, da jim italijanske oblasti priznajo status azilanta, razmere, v katerih so prisiljeni živeti, pa so malodane nepopisne oz. bolj podobne prizorom, ki jih vidimo v filmih, ki opisujejo »dan potem«. Vstop v »začasno bivališče« se nahaja na območju med avtomobilskim dostopom do parkirišča v silosu in vstopom v staro pristanišče. Tam so velika železna vrata, skozi katera prideš na veliko ploščad, zaraščeno s plevelom in posejano z najrazličnejšimi odpadki. Ko se je včeraj zgodaj popoldne tam mudil novinar Primorskega dnevnika, je na začetku v senci pod nekaterimi drevesi počivala skupinica Romunov, ki pa so dejali, da bodo tam le nekaj ur, potem pa bodo šli naprej, prosilci za azil pa da se nahajajo v zapuščenih traktih silosa. Da se nahajajo tam, je dokazoval tudi moški, ki je s plastično vrečko v roki korakal proti obokom, zato sem mu sledil. Kdor piše, je včeraj prvič vstopil pod oboke zapuščenega dela nekdanjega silosa, slika pa je takšna: povsod ostanki gradbenega materiala, kartonaste škatle, prazne plastenke in drugi odpadki, med vsem tem pa začasne »barake«, sestavljene iz kartona, rjuh, brisač ali plastičnih mrež in drugega materiala ali pa navadno kar ležišča, kjer so na kartonasto podlago raztegnili odeje oz. kako spalno vrečo. Tu pa tam sku- pinice ljudi (navadno moških), ki se pogovarjajo, nekdo se tudi posmeje ali te prijazno pozdravi v angleščini. V tem jeziku (kolikor je dopuščalo skromno znanje podpisanega) je potekal tudi pogovor s četverico Pakistancev, ki so dejali, da se v silosu nahajajo že dva meseca in so pokazali dokument urada za priseljence. Trije so iz Karačija, največje pakistanske metropole, eden pa iz Sialkota blizu mesta Lahore na meji z Indijo, domovino pa so zapustili, ker so tam, kot pravijo, »problemi«: »Problemi so v Pakistanu, problemi so na pa-kistansko-indijski meji, problemi so v Afganistanu s talibani,« skupni imenovalec teh »problemov« pa je, kot se razume iz pogovora, vojna. Sogovorniki upajo, da jim bodo italijanske oblasti priznale status azilanta, medtem pa morajo čakati v nečloveških razmerah v zapuščenih traktih silosa, kjer so izposta- Romuni pod drevesi (levo), Pakistanci, Afganistanci in Bengalci pa pod oboki silosa fotodamj@n vljeni tveganju najrazličnejših bolezni in zajedalcev. Res je, da jim pomagajo človekoljubne organizacije, kot sta Karitas in Italijanski solidarnostni konzorcij, ki pribežnikom nudita hrano, prho in druge dnevne storitve, ponoči pa nimajo kje spati, saj je sedemsto ležišč, kolikor jih Trst premore za begunce, že zasedenih, prosilcev za azil pa je 850, zato so se preostali zatekli pod oboke silosa. Pristojni so včeraj našli kakih tri- deset dodatnih ležišč v pričakovanju ureditve nekaterih večjih objektov, ki pa ne bodo takoj na razpolago, ostale prosilce pa bi želeli preseliti v kak drug kraj na deželnem ozemlju. Možnost, da bi pribežnike odstranili iz silosa, kot so to storili lani, pa kaže, da ni na obzorju, saj bi si utegnili potem izbrati kaka druga zasilna bivališča, kjer bi živeli v še slabših razmerah kot doslej. Ivan Žerjal opčine - V ambulanti zdravstvenega okraja ne opravljajo več laboratorijskih analiz Okrnjena diagnostika Pač pa so pred nekaj dnevi na Dunajski cesti odprli laboratorij zasebnega podjetja za zdravstvene storitve Salus »Kljub temu, da smo stranke že pred dobrim mesecem opozorili na ukinitev storitev diagnostičnega laboratorija, je danes vseeno nekaj ljudi prišlo mimo in se pritožilo, češ da so itak koristniki vedno zadnji obveščeni.« Prijazna in potrpežljiva Fran-cesca je izza mize v prostorih openskega zdravstvenega okraja (Proseška ulica 28/a) vsakega izmed teh »nevednežev« napotila do bližjega, sicer zasebnega podjetja za zdravstvene storitve Salus na Dunajski cesti, ki je pred dobrim tednom začelo opravljati tovrstne laboratorijske analize. Kakor smo že poročali, bodo tam nudili tako storitve pod okriljem deželnega zdravstvenega sistema kot v »zasebnem režimu«. Okrnitvi ponudbe naj bi botrovala reorganizacija delovanja zdravstvenih okrajev: od včerajšnjega dne so tako v openski ambulanti ukinili laboratorijske analize krvi in urina, že maja pa so odpravili možnost naročanja zdravstvenih storitev CUP. Večjih sitnosti doslej ni bilo, nam je povedala Zdravstveni okraj na Proseški ulici 28/a fotodamj@n Francesca, ki je zaposlena pri zadrugi La collina, ki za Zdravstveno podjetje opravlja laboratorijske preiskave. Opozorila nas je sicer na napačne informacije, ki visijo na vratih ambulante: ».Samo za samoplačnike in tiste, ki morajo za uslugo plačati participacijo (t.i. ticket), ni potrebna predhod- na najava pri podjetju Salus; kdorje povsem upravičen plačevanja participacije, pa se mora pri Salusu predhodno najaviti.« V openskem zdravstvenem okraju bodo nadaljevali z nudenjem administrativnih uslug, kot so na primer možnost zamenjave družinskega zdravnika, izdajanje duplikatov zdravstvene izkaznice ali izjav za nosečnice, invalide in patološke bolnike, da so oproščeni plačevanja participacije. Hkrati ostajajo referenčna ambulanta za oskrbo oseb, ki se dejansko ne premikajo od doma: zanje še vedno opravljajo potrebne laboratorijske preiskave v domeni z glavno tržaško bolnišnico. V ambulanti je trikrat tedensko prisotna medicinska sestra, ki skrbi za injekcije in razkuževanje ran, ob določenih dneh pa tudi urolog in dermatolog. »Še pred nekaj meseci je tržaška občina sporočila, da namerava openski zdravstveni okraj preseliti v prostore doma za starejše občane Cappon v Ul. San Isidoro, kjer naj bi celo okrepila njegovo ponudbo storitev in hkrati uredila dnevni center za ostarele,« nam je včeraj povedal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marco Milkovic. No, storitve so se nasprotno še nekoliko zmanjšale, o selitvi pa ni bilo več ne duha ne sluha ... (sas) ul. caduti sul lavoro - Odredba kvesture na račun lokala La platea Sedemdnevno zaprtje V lokalu so večkrat vrteli preglasno glasbo, prav tako je prišlo do prepirov med gosti - Preteklo noč nov poseg policije Roleta vhodnih vrat lokala je bila včeraj spuščena fotodamj@n Lokal La platea oz. Plated Coffee And Longue Pub v Ul. Caduti sul lavoro 5 (pod viaduktom hitre ceste) bo za sedem dni zaprt. Tako je odredila tržaška kvestura, potem ko so preteklo noč pripadniki sil javnega reda morali poseči zaradi preglasne glasbe in prepirov. Policisti letečega oddelka so v lokal prišli zaradi klicev nekaterih občanov, ki so se pritoževali nad preglasno glasbo, ki so jo vrteli v lokalu. Med preverjanjem sta se jim kolumbijska državljana (32-letna ženska in 26-letni moški, oba s stalnim bivališčem v Trstu) začela upirati in jim tudi grozila, zato so ju potem ovadili zaradi upiranja javni osebi ter kaznovali zaradi pijanosti. Policisti so morali poseči tudi zaradi več prepirov, ki so se vneli med gosti lokala (po poročanju kvesture je šlo pretežno za osebe iz Južne Amerike), pri čemer so na pomoč poklicali tudi pripadnike karabinjerjev in finančne straže. Ko so naposled pomirili razgrete duhove, so vse prisotne identificirali. To ni prvič, da je morala policija poseči v lokalu zaradi podobnih dogodkov, zato so upravitelja včeraj seznanili z odlokom o zaprtju. Openski komisariat Tržaška kvestura sporoča, da danes popoldne med 14.30 in 16.30 openski ko-misariat ne bo odprt za javnost. sesljan Ponesrečen skok v vodo si bo zapomnil Skoki v vodo iz bivše nemške opazovalnice, ki se nahaja v skali 12-13 metrov nad morjem pri kopališču Ca-ravella v Sesljanskem zalivu, niso ravno priporočljivi. To si bo verjetno zapomnil 45-letnik, ki je v nedeljo skočil ravno od tam in tako nesrečno padel v vodo, da sprva ni čutil več nog. Na prizorišče so prišli policisti in reševalci službe 118, ki so nesrečnega skakalca prepeljali na urgenco v katinarsko bolnišnico, a vse se je srečno izteklo, saj je moški že med prevozom zopet začutil nogi. Z omenjene točke je bilo v preteklosti že več ponesrečenih skokov v vodo, tudi s hudimi posledicami. 6 Torek, 11. avgusta 2015 TRST / javna dela - Včeraj so ga predali namenu Škedenj ima novo košarkarsko igrišče Škedenj ima svoje košarkarsko igrišče na prostem. Tržaška občinska uprava ga je uredila na območju nekdanje kinodvorane, enega od zgodovinskih lokacij v Škednju. Igrišče je dovolj veliko, da bodo lahko na njem odigrali tudi turnirje na mestni in pokrajinski ravni, za kar je krajevna košarkarska zveza izdala ustrezno dovoljenje. Opremljeno je z razsvetljavo, tako bodo lahko na njem odigrali tudi nočne tekme. Igrišče so zgradili tako, da so »obvarovali« tamkajšnjo zeleno površino. Dela, opravljena v dveh mesecih, so stala kakih 90 tisoč evrov. Igrišče, ki predstavlja za Škedenj veliko obogatitev, so predali namenu sinoči ob prisotnosti župana Roberta Co-solinija, občinskega odbornika za javna dela Andrea Dapretta in odbornika za šport Edija Krausa, ki je tudi pokazal svoje košarkarske sposobnosti. Novo košarkarsko igrišče v Škednju so predali namenu ob prisotnosti košarkarjev Pallacanestro Trieste fotodamj@n filatelija - Posebna izdaja Botaničnemu vrtu posvetili znamko Ministrstvo za gospodarski razvoj v sodelovanju z Italijanskimi poštami bo jutri izdalo novo poštno znamko posvečeno tržaškemu botaničnemu vrtu. Posebno izdajo nove znake v nakladi 800.000 primerkov bo spremljal tudi priložnostni poštni žig. Znamka spada sicer v serijo Naravna in krajinska dediščina, nominalna vrednost znake pa bo znašala 0,95 evra. Na njej je upodobljen vhod in značilne cvetlične vrste samega tržaškega botaničnega vrta. Znamka bo na voljo jutri od 9. do 14. ure v botaničnem vrtu pri posebni, v naslednjih dneh pa bo znamka na razpolago v Ul. Galatti v trgovini Spazio Filatelia in v vseh poštnih uradih ter na spletni strani www.poste.it. Botanični vrt bo izdajo posebne znamke obeležil tudi z nizom pobud in celodnevnim odprtjem od 9. do 19. ure. Ob 10. uri bo vrt predstavil skrbnik Massimo Palma, ob 11. uri bo na vrsti zoolog Andrea Colla s predavanjem o plazilcih in tulipanih, paleontologinja Deborah Arbrul-la pa se bo ob 12. uri posvetila svetu pod koreninami. Ob 16. uri bo Andrea Colla govoril o žuželkah, sledilo bo še zaključno predavanje o opraševanju cvetov z ravnateljem mestnih znanstvenih muzejev Bressijem. sesljan - V Domu Stuparich praznuje danes sto let Srečno gospa Olga! Olga Petelin po rodu iz Gorjanskega je dolgo let delala v zdravstvenem domu v Nabrežini Gospa Olga v krogu sorodnikov med nedeljskim slavjem fotodamj@n V domu za starejše občane Bratov Stuparich v Sesljanu praznuje danes častitljivih 100 let gospa Olga Petelin. Sorodniki in prijatelji so ji praznik priredili že v nedeljo in se z njo veselili ob torti. Gospa Olga se je rodila v Gorjanskem leta 1915. V mladih letih je bila zaposlena kot pomočnica pri neki družini iz Nabrežine, nato pa je do upokojitve delala v tamkajšnjem zdravstvenem domu Pineta del Carso v Nabrežini. Poročila se je z Viktorjem Zidaričem iz Praprota, ki je delal v trži-ški ladjedelnici; leta 1960 je ostala vdova. Otrok ni imela, vseskozi pa so ji stale ob strani in ji pomagale nečakinja Albina s Klaro in Nadjo. Gospa Olga preživlja zadnja leta v sesljan-skem domu za starejše občane, kjer jo imajo vsi zelo radi. Samo pristne kraške »korenine« dočakajo tako častitljivo starost. Srečno! občina trst - V kratkem tudi na Trgu Panfili Na Trgu Cavana namestili nove klopi Nove klopi, nameščene na Trgu Cavana padriče - Dom za ostarele Ieralla Praznik »nonotov« sv. Ane in sv. Joahima V domu za ostarele Ieralla na Padričah prestaja svojo življenjsko jesen 112 gostov. Od teh je kar precej Slovencev. Tudi med osebjem je mnogo Slovencev in drugih Slovanov. Ko pridejo na obisk sorodniki gostov, se sliši povsod slovenska beseda. Tudi vaščani imajo dobre stike z nami. Prostovoljke prihajajo pomagat bolnim pri obedih, v božičnem času pride na obisk domači pevski zbor in zapoje gostom na čast, teh družabnih srečanj pa se udeležujejo tudi učenci domače šole, ki s svojimi nastopi razvedrijo goste. Zato se mi zdi prav, da slovenska skupnost izve, kaj se pri nas dogaja . Največji praznik imamo 26. julija, na god sv. Ane in sv. Joahima, ker sta bila »nonota« Marijinega sina Jezusa. Naš Dom je dom mnogih »nonotov« in sploh starejših in bolehnih ljudi Svečanost smo imeli na vrtu, na srečo ob lepem vremenu. Najprej je bilo več dni izredno vroče, sobota pa je bila mokra in mrzla. Še v nedeljo, na dan proslave, je dopoldne deževalo. A - k sreči - se je pravočasno prikazalo sonce, da smo imeli res odlično vreme: ne pretoplo, ne prehladno. Mašo smo imeli na prostem, somaševanje je vodil priljubljeni bivši tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. Z njim je prišlo veliko belo oblečenih duhovnikov. Nekaj duhovnikov ga je pričakalo kar sede na vozičkih. Kajti v Domu Ieral-la živi tudi nekaj onemoglih duhovnikov. Blizu oltarja je na belo pogrnjeni mizici stala lepo izdelana skupina kipov Marije in njenih staršev. Po slovesni maši so kar na hitro spremenili vrt v restavracijo. Naši negovalci in negovalke so postali natakarji. Vsak je imel na skrbi po eno pogrnjeno mizo s številko, okoli mize pa po nekaj gostov na vozičkih in nekaj sorodnikov in prijateljev. Za prigrizek so prinesli dva pladnja slanih specialitet. Med tem je igrala godba. Ko je začela igrati poskočne pesmi, so prisotni otroci stekli na zeleni prostor pred godbo in začeli plesat. Bilo je zelo veselo. Sledilo je še žrebanje srečk, potem pa končno ... počitek. Nada Martelanc sklad matej lacchi-lah onlus Hrana za lačne V prejšnjih dneh so jo izročili menzi revnih na Montuci Prostovoljca Pavel (levo) in Damjan (desno) sta izročila hrano patru kapucinu z Montuce V teh vročih dneh so prostovoljci Sklada Matej Lachi- Lah Onlus obiskali menzo revnih na Montuci in podarili hrano za lačne. To so nabavili z delnim izkupičkom letošnjega lepo uspelega nogometnega turnirja. Sklad prireja več pobud prav v pomoč šibkejšim. Ena izmed pobud je posvojitev otrok iz azijskih dežel. Od svoje ustanovitve do danes je priredil Sklad res veliko število akcij, na katere se predvsem krajani izredno dobro odzivajo. Zelja vseh je, da bi bilo več izzivov, kajti prav v tem času velike gospodarske krize, so revejši sloji na velikem udaru. Zato je hvalevredno, kar prireja Sklad Matej Lachi-Lah Onlus, ki se zahvaljuje vsem darovalcem in podpornikom. (M.M.) Občina Trst nadaljuje z nameščanjem novih klopi. Po postavitvi na območju Cavane, se bo namestitev nove urbane opreme nadaljevala pred evangeličansko cerkvijo na Trgu Panfili in v perifernih okrožjih. Klopi so običajnega videza: nosilna struktura je iz litega železa, medtem ko so sedišča lesena. Dela spremljata odborništvi za ozemlje in javna dela. Na Trgu Cavana so prejšnje obrabljene in stare klopi bile potrebne zamenjave že dalj časa, odborništvi pa napovedujeta, da so občinski delavci postavili tudi nekaj dodatnih klopi, predvsem za potrebe številnih turistov, ki zahajo v Cavano. Pred evangeličansko cerkvijo na Trgu Panfili bo nameščenih še pet klopi. Slednje bodo postavljene ob koncu obnovitvenih del, ki trenutno potekajo v Terezijanski četrti. Filmi na Trgu Verdi: danes Olmi, jutri Gergolet V okviru poletnih prireditev Trie-stEstate 2015 bodo nocoj ob 21.30 na Trgu Verdi predvajali film Ermanna Olmija Torneranno i pirati s Claudiom Santamario v naslovni vlogi. Jutri, vedno ob 21.30, pa bo na ogled italijansko-argentinsko-sloven-ski film Dancing with Maria Ivana Ger-goleta z Mario Fux v naslovni vlogi. / TRST Torek, 11. avgusta 2015 7 Včeraj dan es Danes, TOREK, 11. avgusta 2015 SUZANA Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 2.59 in zatone ob 18.04. Jutri, SREDA, 12. avgusta 2015 KLARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 37,5 stopinje C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 32-odstotna, veter s sunki 26/42 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 26,3 stopinje C. [13 Lekarne Do nedelje, 16. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 - 040 633080, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 - 040 367967. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino ARISTON - 21.00 »Whiplash«. CINEMA DEI FABBRI - 20.00 »Cold in July«; 18.00, 21.45 »Fuochi d'artificio in pie-no giorno«. KOPER - PLAN ET TUŠ - 17.50 »Lažna mesta«; 14.00, 20.00 »Minioni«; 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 »Minioni (sinhr.)«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 15.00, 17.40, 20.10, 21.20 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 16.10, 20.40 »Piksli«; 18.20, 20.45 »Razuzdan- ™ media PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31 avgusta POLETNI URNIK sprejemanja militi ojlaidv pnll ptaiHu os m; fniče. zahvale, sožoSja, tottfef v okvlfiku, tnali oglati v okvfrdat, oglasi druiiev in organizacij v ponedeljek - petek 10,00 -14,QQ * o tata ripiiu Tel. 0OO.9t 2.775 epolta: primorski iotmedB.it Tmedia - Ul. Monlecthi 6 II. nadstropje - TRST ka«; 18.15 »Ted 2«; 16.00 »Vroči Mike XXL«; 13.50, 15.40 »Vrvež v moji glavi«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Storia di una ladra di libri«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ex_Machina«; Dvorana 2: 16.20, 18.20, 20.00 »Il fidanzato di mia so-rella«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Joker«; 16.20, 18.10, 20.00, 21.45 »Pixels«; Dvorana 4: 16.20, 20.00, 22.00 »Spy«; 18.00, 21.45 »Left behind - La profezia«. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.05, 21.30 »Pixels«; 22.00 »Pixels 3D«; 16.45, 19.10, 21.35 »Ex_Machina«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Kristy«; 16.40, 19.10 »Left behind - La profezia«; 16.35 »Spy«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Tracers«; 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Joker«; 19.00, 21.40 »American Sniper«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20, 22.15 »Pixels«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Ex_Machina«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.10 »Spy«; Dvorana4: 17.50, 20.15, 22.15 »Joker«; Dvorana 5: 18.00; 20.00 »Van Gogh - Un nuovo modo di vedere«; 22.10 »Il ragazzo della porta accanto«. 0 Mali oglasi DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno, dam v najem 400,00 evrov mesečno. Tel. št.: 348-4462664. IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših ali invalidnih oseb. Tel. št. 00386-31354244. IŠČEM katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 33293227075. IŠČEM knjige za 1. razred liceja Prešeren - znanstvena smer. Tel. št.: 335-8176175. IŠČEM učbenike za 3. razred klasične in znanstvene smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074. MATURANTKA geometrske sekcije zavoda Zois pomaga pri učenju matematike in angleščine učencem do 16 let. Tel. št.: 342-0004391. NA PROSEKU prodam hišo potrebno popravila. Tel. št.: 342-5048580 (v večernih urah). PRODAM par novih gum kleber 155/70 R13 (E2). Polovična cena oz. 60,00 evrov. Tel. št.: 320-2842698. PRODAM zemljišče za vinograd, 2.000 kv.m., pod Kontovelom. Tel. št.: 3294372448. V VIŽOVLJAH, nad železniško postajo, damo v najem mansardo. Tel. št.: 040299820. [H Osmice sporoča, da bo šola med poletjem zaprta v petek, 14. avgusta, ter vse sobote v avgustu. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča, da bo zaprto zaradi dopusta do vključno 19. avgusta. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da bo šola do vključno 22. avgusta ob sobotah zaprta. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni navodila in seznami učbenikov za nižjo srednjo šolo za š.l. 2015/16. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali prvi razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali prvi razred višje šole. Za informacije na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00 - 12.00) ali urad@skladmc.org. ¿j Čestitke Naša mama, nona in bisnona TONČKA slavi okroglih 100 let življenja! Iz srca ji voščimo ter ji želimo mnogo zdravja in veselja. Hčeri Ondina in Marija, vnukinji Patricija in Ca-terina, pravnuk Alessandro ter vsi, ki jo imajo radi. S Izleti OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. avgusta, na Barbano in na Sveto Goro. Info in prijave na tel. 3479322123. □ Obvestila BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Vsi toplo vabljeni. Tel. 040299450. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. Tel.: 339-2019144. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sama-torci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040229326 ali 347-4781748. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Pričakuje Vaš obisk! Tel. 3475686191. NA JEZERU (z možnim dostopom iz Bazovice) je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta poletna osmica. Tel. 346-7590953. V KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V REPNU, na Rovniku št. 230, so Batko-vi odprli osmico. Vljudno vabljeni! V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. 9 Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v petek, 14. avgusta, in ob sobotah do vključno 22. avgusta. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata člane, da bodo uradi zaprti od srede, 12. do srede, 19. avgusta. JUS NABREŽINA išče prostovoljce za pomoč na prazniku sv. Roka (v popoldanskih urah). Info na tel. 338-6985052. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na ša-gro, ki bo od petka, 14. avgusta, do nedelje, 16. avgusta, na B'lancu na Proseku. KRU.T sporoča, da so društveni prostori zaprti do 14. avgusta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo zaradi poletnega dopusta zaprta do 14. avgusta. Do 28. avgusta pa bo odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad zaprt do 14. avgusta. V poletnem času, do 28. avgusta vključno, pa bo odprt od 9. do 13. ure. DSMO KILJAN FERLUGA vabi k sveti maši v slovenščini, na veliki šmaren, v soboto, 15. avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Mašo bo daroval župnik Ankarana g. Franc Šenk. Pele bodo cerkvene pevke iz Korošcev. Pridružite se nam! TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 15. avgusta, ob 20. uri na društvenem sedežu. Obvezna predhodna prijava na tel. 040422731. MAESTRO ALESSANDRO ŠVAB ustanavlja otroški in mladinski zbor Mednarodne Operne Akademije Križ. Info na tel. 3497730364, 347-1621659 ali info@accade-mialiricasantacroce.com. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. FOTOVIDEO TS80, v sklopu Artedna v Lo-njerju, prireja tečaj fotografije za začetnike od 19. do 29. avgusta. Info na tel. 3294128363 (Marko). AŠD PRIMOREC vabi na Športni praznik v Trebče 21., 22. in 23. avgusta. Bogate ponudbe specialitet na žaru in glasba v živo. ZSŠDI obvešča, da urada v Trstu in Gorici poslujeta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSŠDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 2003-10. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 040-2171044, 333-2939977 (Roberta) in 339-3853924 (Emanuela). SKUPAJ Z'GUD'MO (ZAIGRAJMO): god-beniški kamp, namenjen otrokom/mladim od 8 let dalje, bo potekal na sedežu GD Nabrežina od 24. do 28. avgusta. Potrebno je osnovno znanje igranja inštrumenta za pihalni orkester (pihala, trobila, tolkala). Info na tel. 334-9310000 (Luciano Gergolet) in orkestri/godbe iz Na-brežine, Ricmanj, Proseka, Brega, Doberdoba in Trebč. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricma-nje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši - SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (largo Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRANCEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 3343611757 (Kristina), info@cheerdance-millenium.com. PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Op-činah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, in-fo@zskd.eu, 040-635626. ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na info@zskd.eu ali tel. 040-635626. 0 Prireditve FOTOVIDEO TS80 vabi na ogled fotografske razstave člana Pavla Morelja »Pogledi v naravo«, ki je v gostilni na Opčinah (nasproti cerkve). V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini, v čast zavetniku Sv. Roku, bo od 13. do 23. avgusta na ogled razstava »Nabrežina - V krajih tradicije«: slikarska, grafična in kiparska dela, mozaiki in fotografije za odkritje teritorija. Razstavljata tudi Eugenio in Maria Pancrazi iz Doline. Urnik: ob sobotah in praznikih, od 18. do 22. ure. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgiča v pro- ¿Pogteêfw podjetje H fl^HH) 4shI ■VP UKI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 storih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. Prispevki V spomin na Marinota Corettija daruje Meri Romano 20,00 evrov za Moški pevski zbor Fran Venturini od Domja. V spomin na Danila Miliča daruje Egon z družino 25,00 evrov za MoVs Lipa Bazovica. Namesto cvetja na grob Danila Miliča daruje Bruno Hrovatin 30,00 evrov za MoVS Lipa Bazovica. Ob drugi obletnici smrti moža Gior-danota daruje žena Vera 100,00 evrov za »Amici dell'Hospice«. V spomin na strica Danilota Miliča darujeta Igor in Darja 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Prerano nas je zapustil naš dragi Marcello Debelis (kmet iz Kolonkovca) Žalostno vest sporočajo neutolažljivi sin Gabriele, žena Franca, vnukinji Giorgia in Jennifer Pokojnik bo ležal jutri od 9.00 do 11.00 v ulici Costalunga, sledi pokop pri sv. Ani. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Kolonkovec, 11. avgusta 2015 Žalovanju se pridružuje brat Giorgio z družino Ob prerani smrti bratranca Marcella izrekamo globoko sožalje ženi in sinu Lojze Debelis z družino Ob boleči izgubi brata Albina Grudna izreka sestri Pierini in družini ter vsem sorodnikom iskreno sožalje JUS Nabrežina Ob boleči izgubi drage Verice izrekamo Katji z družino ter Kristjanu iskreno sožalje Nada, Andrej in Martin z družinama ZAHVALA Danilo Milič Po pogrebu se prisrčno zahvaljujemo gosp. župniku Markuži, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru Rdeča Zvezda, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Repnič, Bazovica, Mačkovlje, 11. avguta 2015 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa 8 Torek, 11. avgusta 2015 KULTURA / recenzija - Literatura, pričevanje Evelina Umek: Sidrišče spomina Nova knjiga z gosto mrežo medsebojnih odnosov med pripadniki različnih narodov in socialnih skupin -v katero so zajeti tudi znani in pereči problemi tako današnjega posameznika kot širše, zlasti slovenske skupnosti v Italiji, kjer pa ji odmirajo korenine, saj se njeni prebivalci odseljujejo bodisi v Slovenijo ali se utapljajo v italijanski večini: to je bržkone izhodiščno polje novega romana Sidrišče spomina Eveline Umek, v Trstu rojene, vendar že leta v Ljubljani živeče pisateljice. Tema sama ji glede na njene biografske podatke ni tuja, tako da po tej strani pripoved ne predstavlja presenečenja. Še zlasti, ker že njena dosedanja prozna dela niso daleč od tokratne tematike: vprašanja nacionalne identitete, zakonski oziroma erotični problemi ter socialno in gmotno iskanje poti do samouresniči-tve so znane motivne prvine njenih romanov, toda tokrat so z novimi liki modelirane v novem ključu, po zaslugi katerega je pred bralcem izzivalno delo, katerega zgodba se plete v velikem trikotniku Italija-Slovenija-Srbija in daje sliko različnih človeških značajev, ne nazadnje tudi geopolitičnih značilnosti ozadij, ki sodoločajo način življenja in ravnanja osrednjih likov Sidrišča spomina (spremno besedilo je knjigi prispevala Daniela Stekar). Gre za zgodbe treh rodov, v katerih se ne razkrivajo le težavne usode teh likov, temveč tudi zapleteno tkivo socialnih organizmov, ki jih določa in ogroža materialna kriza, a tudi duhovna izpraz-njenost kot glavna karakteristika sodobnega časa. Torej štirje pari, štiri družinske monade, trije svetovi, ki jih je zajela usodna civilizacijska sprememba: pod pritiskom nove življenjske prakse se med ljudmi trgajo tradicionalne vezi, bodisi nacionalne, zakonske ali zgolj ljubezenske, saj življenjska nuja človeka sili k izstopanju bodisi iz podedovanih bodisi prostovoljno sprejetih modelov prebivanja (npr. zakonske zveze, narodnosti), ne da bi za to že našel srečno obliko ali mesto novega življenja. Kajti, kot rečeno, roman ne pripoveduje samo o zakonskih oziroma družinskih krizah slovenskih ljudi, rojenih v naselju Sv. Ivan ali od tod že preseljenih v Slovenijo, ampak tudi o pojavu širših razsežnosti, to pa je odmiranje slovenstva v omenjenem delu Trsta. V glavnem se dogaja v Trstu in Sloveniji po njeni osamosvojitvi. Pripoved se začne s prizorom z upokojeno učiteljico, bolehno Klavdi-jo Kramer, ki se znajde v tržaški bolnišnici, potem ko je padla s postelje in izgubila zavest. V nadaljevanju spoznamo njeno hčer, fizioterapevtko Lidijo, ki živi v in dela Ljubljani, a mamo kmalu odhiti obiskat, v nadaljevanju nato srečamo njeno hčerko Moniko, ki prav tako živi v Ljubljani in dela v zavarovalnici, svojo nono po vrnitvi iz bolnišnice pa obišče na njenem domu pri Sv. Ivanu. S tem se začne razpletati zgodba treh generacij, ki se ji kmalu pridruži še zgodba Monikine babice Brede (po očetovi strani), ki je po rodu z Dolenjske, a prav tako živi v Ljubljani. Razen Monike, ki na začetku pripovedi svobodno živi z mladim arhitektom Boštjanom, so vse tri ženske figure osamljene, saj sta se tako Lidija kot Breda ločili od svojih mož, medtem ko je Klavdijin mož, tj. Lidijin oče, pri Sv. Ivanu umrl že pred več leti. Življenje v vseh treh zakonih je postajalo čedalje bolj težavno, pri čemer je najbolj razčlenjeno tisto pri Sv. Ivanu, na tem otoku v italijanskem okolju, ki ob koncu ro- Eitfiui Uffitft vk 5ÉS Sidri so; spomina i-rž.-'- Evelina Umek fotodamj@n mana sicer nenasilno prevlada tudi tu, saj se slovenski živelj bodisi izseljuje bodisi poitalijanči. Kot primer odmiranja slovenskega življa velja ravno družina Klavdije Kramer - družina, ki je »problematična«, usoda pa ji ni naklonjena; Klavdija je gospodovalna figura, s hčerko Lidijo se ne razume dobro, sin Marko, v katerega polaga svoje upe, je žrtev prometne nesreče, nato umre njen mož, Lidija se odpravi na študij v Ljubljano, kjer se poroči z Milanom, katerega mati Breda je ločena od moža Miloša, nacionalistično nastrojenega Srba, ki ne mara slovenske osamosvojitvene vojne in neodvisne države ... Klavdija naposled ostane sama, želi si hčerine vrnitve, toda Lidija si je v Ljubljani že ustvarila dom in ne more več kadar koli v Trst, čeprav tudi ona živi sama, saj je njen zakon z Milanom razpadel, hčerka Monika pa se je preselila k Boštjanu. V luči takšnega dogajanja je videti, kot da je svet družine doživel nekakšno splošno opustošenje in se ne da več vzpostaviti. A iz podob in dejanj teh likov izhaja, da razlogi za to niso le v gospodarski krizi, ki uničuje delovna mesta, temveč tudi v samih značajskih in nazorskih črtah nastopajočih, zaradi katerih njihovo sožitje ni več znosno, razkroj družine pa neizogiben. Kajti proti koncu zgodbe se razideta tudi Monika in njen Boštjan, saj le-ta odhaja na drug kontinent, kjer vidi več možnosti za svojo kariero, Monika pa bo odšla na nov študij v Pa-dovo. Klavdija kot varuhinja doma pri Sv. Ivanu umre in tako simbolno in dejansko potone tudi celotno slovensko »ozemlje« sredi Trsta. Le-to Lidiji in Moniki, morda pa ne le njima (kot previdno opozarja knjiga), ampak tudi Monikinim vnukom, ostaja le »sidrišče spomina«. Začetek Sidrišča spomina Vsak stoji sam na srcu zemlje, s sončnim žarkom preboden; in je takoj večer. Salvatore Quasimodo (Prevedel Ciril Zlobec) 1. Klavdija odpre oči, zbudila jo je svetloba majskega jutra, ki ji vsiljivo pronica skozi veke; prvo, kar zagleda, je strop, visoko nad njo, okno je veliko, to ni strop njene spalnice, svetloba prihaja z desne, okno je veliko in šipe so umazane. Sonja jih je pomila, se spomni. Pomila jih je, si pritrjuje. To ni njena soba, se zdrzne in po vsem telesu jo spreleti morast strah. S težavo se ozre okrog sebe, glavo komaj obrača, tako težka je, pripeta na blazino. Prostor, ki se razteza okrog nje, ji je tuj, brezoseben, v njem se na obeh straneh vrstijo postelje, osem jih je. Vse so kovinske, tudi njena. Z rokama ti-plje po posteljnini, groba je; tudi na telesu začuti grobost spalne srajce. To ni njena spalna srajca, doma nosi pižame. Opre se na komolce, v vseh posteljah ležijo brezoblične postave, zdi se ji, da je pristala v predverju smrti. Podoba prostora se ji počasi zbistri in s strahom ugotovi, da leži v bolnišnici, poskuša se še nekoliko dvigniti, da bi se razgledala okrog sebe, toda telo Pripoved je napisana v preprostem jeziku, ki ne prinaša kakšnih no-vot ali barvite metaforike; njegova moč je v podajanju človeških značajev in golem opisovanju dogajanja in dejstev, s katerim so ljudje prisiljeni živeti in nanje reagirati. Njihove odločitve nimajo morebitne refleksivne ali celo filozofske podlage - ne spremljajo jih niti neznosne bolečine ali trpljenje, v kolikor pa je le-to vendarle očitno, je prikrito, kot je zlasti težka dvojna osamljenost Klavdije: kot starka živi sama, čuti pa, kako odmira slovenska okolica pri Sv. Ivanu in s tem del njene identitete. Osrednji liki sicer svoje usode ne sprejemajo ravnodušno, toda ne reagirajo v čustvenih izbruhih ali celo protestih (glavna izjema je Srb Miloš, ki se iz protesta vrne v Srbijo). In kot v nekakšnem skladu s časom in njegovo krizo: večidel ne kažejo potreb po je težko, boli jo glava, nemočna spol-zi na blazino. Njena tkanina je groba, prav tako kot rjuha in spalna srajca, ki drgne njeno tanko kožo. Počuti se izgubljeno kot majhen otrok, najraje bi zajokala. Kdaj so jo pripeljali v bolnišnico in zakaj? Zapre oči, trudi se, da bi zbistrila svoje misli, ki se nepovezano javljajo in izginjajo. Prešine jo bojazen, da ob odhodu ni ugasnila plina, vendar se ne spomni, da bi sama odšla od doma. Kako in zakaj se je znašla v bolnišnici? Spomni se televizijske nadaljevanke, v kateri je glavna junakinja izgubila spomin. Soseda so našli na ulici, ni se spomnil, ne kdo je, ne kje je doma. Odpeljali so ga v norišnico in šele po nekaj dnevih so sporočili družini, kje je. Srh spreleti njeno utrujeno telo, z obema rokama si zakrije obraz, kot bi hotela izbrisati podobo izmučenega, starega moža. Tako prijazen je bil, dokler ni oglušel, se je veliko pogovarjala z njim. Potem pa je vse bolj tonil v svoj gluhi, pozabljivi svet. Nikoli več se ni vrnil domov, po nekaj tednih je umrl. Takrat je bil star dvainosemdeset let. Tudi ona je stara dvainosemdeset let. Ime ji je Klavdija Kramer, stanuje pri Svetem Ivanu, v Slepi ulici. Ne, spomin je ni zapustil, ampak zakaj ne ve, kaj se ji je zgodilo. (Evelina Umek: Sidrišče spomina, Mladika 2014) »višji«, recimo kulturni ali duhovni dimenziji, razen morda Klavdija, o kateri Lidija pravi, da je verna. Njihova resničnost je resničnost tega neoliberalnega sveta, ki ga zaznamuje na eni strani iskanje delovnega mesta ali tekma za njegovo ohranitev, na zasebni ravni pa se komplementarno odraža v izgubi ali iskanju zakonca ali partnerja. Kljub na videz preprostemu pristopu (jezik) k tej temi pa se je avtorici posrečilo odslika-ti neko pristno podobo slovenskega življenja; štirje ločeni pari v iskanju mesta pod soncem bralca ne pustijo hladnega, spoznanje o izgubi nemajhnega, od nekdaj s slovenstvom zaznamovanega predela v Trstu pa ga kljub ne-dramatični, nenasilni obliki te izgube pretrese. V tem smislu to ni le literarna, ampak tudi zanimiva pričevanjska knjiga. Jože Horvat sodobna umetnost - Do 30. 8. v Prostorih za sodobno umetnost Monfort v Portorožu Mir in nemir Saše Bezjak Prostori za sodobno umetnost portoroškega Monforta, ki deluje pod okriljem Obalne galerije Piran, so zaživeli z razstavo Mir in nemir likovne umetnice Saše Bezjak. Gre za prostorsko postavitev, ki se deli v tri sklope glede na uporabljeni izrazni medij, med sabo pa jih povezuje skupna tematika. Likovna pedagoginja in akademska slikarka Saša Bezjak je svoj študij nadgradila in magistrirala iz kiparstva. Njeno umetniško pot označuje prepletanje različnih likovnih izrazov, izhodišče pa ostaja risba. Ustvarjalni proces se zelo neposredno razvija prav preko številnih in zelo spontano iznešenih risb. Vsebinsko gre pogostoma za avtobiografske vtise in emocije, za kompleksen svet medosebnih odnosov, ki postanejo tako osrednja tematika v celotnem umetničinem opusu. Nekatere sklope risb umetnica nato predeluje in dalje razvija. Ob vstopu v razstavišče se znajdemo pred prostorsko postavitvijo Čakanje, ki spominja na improvizirane vojaške bolnice, sestavljena je iz najdenih predmetov in namensko oblikovanih kiparskih del, ki se povežejo v organsko celoto: več ležišč je prekritih z belo rjuho, vsako izmed njih se razlikuje, le eno je sveže postlano kot bi privabilo gledalca, naj se uleže in doživi še intenzivneje stik z bolečino in trpljenjem. Izhodišče postavitve je postelja, postavljena ob steno, nad katero visi pozlačena lobanja na mestu, kjer običajno visi križ, v postelji opazimo pa obraz trpeče gospe, oblikovan iz gline s svežimi in hitrimi gibi. Na ostalih ležiščih je postavljenih še nekaj drugih glinenih mask, kak torzo ali rabljene odeje. Umetnici se je vtisnil v spomin obraz umrle babice, ki se dejansko odseva v obrazu slehernega trpečega človeka in vzbuja v nas stisko, nemoč, notranji nemir v soočanju z bolečino. Speča, 2013, prostorska postavitev tomo jeseničnik Kustos razstave Denis Volk je asociativno povezal tematiko bolnice v ključu spomina na prizore s fronte, ko so v neposredni bližini bolnic sušili posteljnino. V osrednjem delu razstavišča so tako postavljena večja platna kot bi se sušila na vzporednih vrvicah. To so slike večjih formatov, izdelane na odrabljenih rjuhah, zavesah, ogrinjalih, prtih, vsaka izmed teh nosi že v sami osnovi svojo zgodbo. Na njih Saša Bezjak predeluje v večjem formatu svoje risbe, ki zaživijo z gibkimi potezami čopiča ali v bolj kompleksni vezenini, ki jo po njenih navodilih konturno ali mestoma teksturno izveže umetničina mati. Gre za avtobiografske prizore, ki gredo od avtoportretov do intimnejših erotičnih motivov, v katere umetnica projecira svoje doživljanje sočloveka in sveta. Čeprav so pogostoma prisotne tudi konfliktualne situacije, gre za pogled, ki je prežet z izredno pristnostjo in otroško odprtostjo, kar je za odraslo osebo pomembno. Med razstavljenimi slikami se nekatere navdihujejo po specifičnih likovnih delih znanih mojstrov. Tak je primer Ma-tissovega modrega ženskega akta, ki ga Saša Bezjak predela kot avtoportret. Drug tak primer je interpretacija Baconovega avtoportreta. Dejansko se umetnica navdihuje po vtisih, ki jih črpa iz okolja in lastnih izkušenj. Tudi če gre za privide, postanejo le ti del njene realne izkušnje. Tretji sklop eksponatov so kiparske instalacije, odlitki delov teles v mavcu, oblikovani v glini, izrezljani v lesu, ki še glasneje pripovedujejo o poti življenja in z njo neizogibno tudi o smrti. Saša Bezjak s svojo prvinskostjo ter neposredno sporočilnostjo na učinkovit način popelje gledalca preko asociacij v svet emocionalnih doživetij, ki nas preko soočanja s smrtjo še globlje povežejo z življenjem. Jasna Merku '"formacije ,„ rezervacije: +386 3 75 76o!/ www.terme-zrece.eu terme@unit^' Wr- -J» 4 4 C TJ O o 4 C TJ O o Torek, 11. avgusta 2015 Posebna priloga Primorskega dnevnika Pripravila: Igor in Lako SLIKOVNA KRIŽANKA *1 sestavil lako gostinski delavec manjša sumljiva, nečedna zadeva manjši okrasni izdelek iz blaga orožje indijancev slovenski slovničar bohorič navrhu žičnice apeninski polotok ..po nemško primorski dnevnik glej sliko na naslovni strani tip evropske vesoljske rakete grška boginja lepote in ljubezni sestra očeta ali matere (liubkov.) velika in lepa veža alojz rebula onassisov vzdevek košarkar kičanovič za prijatelje začetek otvoritve afriška država igor dolenc pot, cesta (lat.) radikal ocetne kisline težko ozdravljiva bolezen slovenski pesnikih dramatik zajc I SLOVARČEK - ARIANE = tip evropske vesoljske rakete • KIČO = vzdevek nekdanjega odličnega jugoslovanskega košarkarja, ki mu je ime Dragan Kičanovič KRIŽANKE; SLIKOVNE KRIŽANKE, SUDOKU in še kaj! Ošterija Ferluga od leta 1900 TIPIČNE DOMAČE, MORSKE IN KRAŠKE JEDI Ferlugi (TS) - Ulica Bellavista 12 tel.: 347 139 61 33 SLIKOVNA KRIŽANKA - naš pisatelj in režiser *2 sestavil lako naš pokojni senator (darko) izdelovalec poletnih obuval izdelovalec vesoljskih izstrelkov vrsta orodja u2ivalka mamil avar himalajski nosač obod slike začetek zime lahko, okretno (glasb.) ivo sorli homerjeva čarovnica kolos, velikan / pojem vjogi ignac (liubk.) neodločen Človek ban slavonije afriška država nordijski bogovi pomaga širiti zamašene dihalne poti kos celote kip iz kamna in lesa pred priimkom žensko ljubkovalno ime anton aškerc gorske reševalne sani enoličnost, pustost, dolgočasje mesto v nigeriji lastnina, premoženje junaška pripovedna pesnitev mrtvouden človek začetek, rojstvo časnikar repate zvezde arabski žrebec / prebivalka istrske luke poraz v boksu kitajska posoda za kuhanje mestece v španiji brigham young košček, grižljaj izrodek anton vodnik arianna bogateč uspešnica gina paolija am.raper (geoff) ata nekdanja tovarna v mariboru britansko otočje madridski nog.klub primorski dnevnik, tvoj dnevnik nomen nescio dolgorepa papiga stadion v budimpešti značilna oblika karenina lojze abram ocet nenavadno velik in močen človek miljski župan (nerio) svete podobev pravoslavju blagajna vzdevek grškega ladjarja onassisa ludolfovo število začetek akorda ameriški boksar cassius clay / konjski tek SLOVARČEK - ALPERA = mestece v Španiji pri Albaceteju • AKE = skandinavsko moško ime • ILA = mesto v Nigeriji • KIRKA = čarovnica v Homerjevi Odiseji na otoku Ajaja • NADI = v jogi kanali v astralskem telesu • NAO = rt na Jugu Španije • SCILLY = britansko otočje • TALOVAC = ban Slavonije, doma iz Korčule (Matko) f Osebnost na sliki v križanki je naš pisatelj in režiser. Rodil se je v Trstu, 22. decembra 1958. Študiral je na Akademiji za gledališče in film v Zagrebu, kjer je leta 1984 l diplomiral iz režije. Nato je deloval po različnih slovenskih in italijanskih gledališčih. Avtorje tudi uspešnih romanov Balerina in Tito, amor mijo. KRIŽANKA - naša županja *16 VODORAVNO: 1. naša županja (Alenka), na sliki; 9. upor-než, trmoglavec; 10. muslimanska versko-politična sekta iz 11. stoletja; 11. začetnici poljskega naravoslovca in astronoma Kopernika; 12. začetek akumulacije; 13. začetnici slovenskega pisatelja Kosmača; 15. slovenski jezikoslovec in pisatelj (Matija); 17. gorovje in pokrajina v Saudski Arabiji ob Rdečem morju; 19. argentinski nogometaš in reprezentant, ki igra tudi v Evropi; 21. slovenska oblikovalka (Janja); 22. rimski cesar. Mark Avrelij Antonin; 24. muslimanski postni mesec. NAVPIČNO: 1. umrli novinar našega dnevnika Kavs; 2. slovenski pevec (Lado); 3. Delova priloga za ženske; 4. samica divje mačke; 5. nravoslovje, nauk o morali, poklicne moralne norme; 6. reka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ■ 11 ■ 12 ■ 13 14 15 16 ■ 17 18 19 20 ■ 21 22 23 ■ 24 v vzhodni Angliji; 7. velika začetnica, zlasti okrašena velika začetnica v starih inku-nabulah; 8. začetnici srbskega izumitelja Tesle, ki je deloval v ZDA; 14. slovenski tihotapec soli, lik iz Levstikove povesti, Martin; 16. italijanski politik desne sredine in filozof (Marcello); 18. surovina za pivo; 20. pomnilnik računalnika ali kraj ob Donavi pri Bački Palanki, s starodavno trdnjavo; 23. na vrhu Karpatov, (lako) Zahvala raznašalcem Letos proslavljamo 70-letnico »rojstva« Primorskega dnevnika. Zelo pomembno vlogo za širjenje časopisa so in še imajo raznašalke in raznašalci, ki vsa ta leta, ne glede na vremenske razmere, bolezni in druge težave, vsak dan pridno dostavljajo bralcem na dom naš dnevnik. Vse od daljnjega 1945 so raznašalci pomemben sestavni člen med bralci in uredništvom, nepogrešljiv stik med življenjem in dogajanjem v vseh predelih, kjer živijo Slovenci v Italiji. Kot je svoj čas zapisala kulturna delavka in dopisnica PD Neva Lukeš: »Se mora dnevnik prav tej njihovi marljivosti in navezanosti zahvaliti, če so naročniki tako navezani na Primorski dnevnik in da ga nestrpno čakajo«. REŠITVE Slikovna križanka *1 Vodoravno: natakar, aferica, prtiček, lok, ot, Adam, I. D., ži, avla, Italien, Ariane; na sliki: na plaži. Slikovna križanka - naš pisatelj in režiser *2 Vodoravno: Broz, nadi, rabinizem, Ake, agile, terice, I.T., šerpa, Nao, Kir-ka, Marko, jera, se, vrtalo, monoto-nija, lla, epos, paralitik, novinar, kometi, Rečanka, vok, kec, skot, A. V., A. B., oče, TAM, Scilly, NN, arara, NEP, titan, Nesladek, ikone, kasa. Ari, pi, ak, Ali, kas; na sliki: Marko Sosič. Nesimetrična križanka - naša politična delavca *3 Vodoravno: 1. skok, 5. azbest, 11. ta-ra, 12. Sparta, 13. imamat, 15. Liam, 16. Ken, 17. krt, 19. sla, 20. S.R., 21. Kraus, 23. Ir, 24. alea, 26. Bruna, 28. Alec, 29. seks, 30. min., 31. mar, 32. lek, 35. Azori, 37. Okuni, 39. reber, 40. zagon, 41. omaka, 42. ataka; na slikah: Edi Kraus, Tamara Blažina. Simetrična križanka - naša gledališka igralka *4 Vodoravno: 1. klapa, 6. Audi, 10. Michelangelo, 13. in, 14. Alemao, 15. eb, 16. Nek, 18. Enis, 19. Mar, 20. star, 22. aj, 23. Reni, 24. Katar, 26. Arenas, 28. Osim, 30. Ani, 31. Mira, 33. A. M., 35. ocet, 38. ano, 39. slak, 41. Ami, 42. I.P., 43. Ikaria, 45. op, 46. Luigi Galvani, 49. tropa, 50. tara; na sliki: Mira Sardoč. Kvizi *5 1. S, 2. T, 3. A, 4. N, 5.1, 6. S, 7. L, 8. A, 9. V; rešitev: Stanislav. Križanka za strpnejše *6 Vodoravno: 1. Diego Maradona, 14. Aran, 18. avtomobilizem, 19. Lane, 20. Rauber, 21. Sivori, 22. oder, 23. niala, 24. Anan, 25. Roje, 26. A. C., 27. valeta, 31. Boban, 33. salo, 35. Nagi, 37. Aka, 38. tk, 40. noski, 43. Laos, 45. Indira, 48. skates, 49. otre, 50. sar-kom, 51. kan, 52. Lana, 54. čoln, 56. AGI, 57. A.R., 58. glas, 60. Katia, 61. Rio, 62. Bon Jovi, 65. INRI, 67. rn, 68. ril, 71. vdanost, 73. Aare, 75. okoliš, 77. Ajta, 78. Miran, 81. zapuščina, 83. Juda, 86. INA, 87. Ivo, 88. čirikanje, 90. step, 91. Evgenij, 93. rima, 94. leto, 95. Cid, 96. Asa, 97. Akan, 98. Amor. Slikovna križanka - naš televizijski snemalec, kije umrl v atentatu *7 Vodoravno: ograbek, patrola, Irma, Er, J.D., luka, E.S., RTV, Miran, Ra, Hrovatin, Ebo, Oka, pariteta, el, Ale-man, Anand, gis, lotos, Noe, Antek, Arkadij, Tartakovver, lo, Aretino, bakla, MLI, Ava, Akcij, il, Elis, Arij, on, kvota, Rojančani, gen. Na, oe, I. S., Aka; na sliki: Miran Hrovatin. Slikovna križanka - naš kulturni in športni delavec *10 Vodoravno: Igor, drevo, Komel, dolar, tonik, bela, otavec, med, vit, bereta, ica, Erin, Na, Orantes, P. K., B.A., T. D., Raabe, rana, kaos, rok, orakelj, Aron, teren, Nabokov, otorinolog, sin, Ned, gusar, star. Nam, T. N„ Bo, Slovan, Italija, kasata, Nazaret, ostrina, satira, T.T., Ikar, trasa; na sliki: Igor Komel. Nesimetrična križanka - predsednik ZSŠDI*11 Vodoravno: 1. Spartak, 8. Rod, 11. Mo-ravia, 12. Eli, 13. Laver, 14. slon, 15. si-rar, 16. Drina, 17. etan, 18. Cankar, 19. nit, 20. kanat, 21. ak, 22. fant, 23. SZ, 25. Taranto, 27. Ike, 28. ne, 29. Dono-van, 31. Stalin, 33. DaN, 34. vileda, 35. Anat; na sliki: Ivan Peterlin. Simetrična križanka - naša kulturna delavka *12 Vodoravno: 1. balet, 6. Kirov, 11. sa- Sudoku *8 Sudoku *9 7 3 8 2 6 5 4 1 9 1 4 5 8 9 3 2 7 6 2 9 6 1 7 4 3 5 8 3 8 9 7 2 6 5 4 1 6 2 1 5 4 9 8 3 7 4 5 7 3 1 8 9 6 2 5 6 3 9 8 1 7 2 4 9 1 2 4 3 7 6 8 5 8 7 4 6 5 2 1 9 3 9 8 3 2 7 6 1 5 4 1 5 7 4 9 3 8 6 2 4 6 2 8 1 5 9 7 3 7 4 9 5 2 8 6 3 1 8 2 6 9 3 1 7 4 5 5 3 1 7 6 4 2 9 8 3 7 8 6 5 2 4 1 9 6 1 4 3 8 9 5 2 7 2 9 5 1 4 7 3 8 6 lama, 12. ogorek, 14. ol, 15. kitolov, 17. rl, 18. lek, 20. raper, 21. Eda, 22. orel, 24. Rur, 25. stud, 26. Nanos, 28. Sistina, 30. naos, 32. krak, 33. bren-kač, 36. žrebe, 39. rida, 40. Bak, 42. atom, 43. Emy, 44. Lokar, 46. Asa, 47. de, 48. Katanec, 50. Ti, 51. asketi, 53. etanol, 55. Arkan, 56. Caron; na sliki: Breda Pahor. Za najmlajše Dopolnjevanka *13 1. Tatjana, 2. Zdravko, 3. Aleksij, 4. Stojan, 5. Mojmir, 6. Milica, 7. Franko; rei/fev: Jakomin. Naši nekdanji »azzurri« *14 Vodoravno: 1. lik: Cesar, ideja, ne, an, arija, radar; 2. lik: ST, it, krona, Lokar, 0'Hara, naris; 3. lik: Milič, Atila, ka-son, slana, io, AK; na slikah: Biserka Cesar, Marko Lokar, Sonja Milič. Slikovna križanka - naša gledališka Igralka *15 Vodoravno: fra, sako, slak, Adil, ta-statura, out, vata, K.B., rin, S. A., le-mez, mit, Lara Komar, ester, L. R., maroga, ulitek, ideja, botanika, Re-ne, srp, Nanut, ala, Sket, Ira, mitologije, fan, anorak, Marcelo, rezon, J. I., Aris, Eda, Oslavia, Bern, petica, N.S., Eroica, kalnost, G. A., kad, Ami, Mao; na sliki: Lara Komar. Križanka - naša županja *16 Vodoravno: 1. Florenin, 9. renitent, 10. asasini, 11. N.K., 12. ak, 13. C.K., 15. Čop, 17. Asir, 19. Ever, 21. Lap, 22. Karakala, 24. ramadan; na sliki: Alenka Florenin. SLIKOVNA KRIŽANKA - naša gledališka igralka *75 karl busse splavarsko veslo p0l02aj telesa beri primorski dnevnik turistična točka pri trstu tuje žensko ime sestavil lako samostanski brat vrsta trave, repiga francoski pisatelj (gustave) organsko večanje japonski drobiž am. igralka west uradna listina sanitetni material vojaški novinec / kratek moški plašč musliman. moško ime sporočilo, naznanilo leon rupnik am. pesnik (sidney) hudič, vrag bajka kdor predeluje žito učinkovito sredstvo za uspeh samuel adams NAŠA PEVKA srednjeveški konjenik z oklepom nekdanja evropska denarna enota švedski književnik hansson arabski žrebec primorski dnevnik, tvoj dnevnik vzhodno-afriški grm, dražilno nasladilo lisasta proga na koži dolinsko športno društvo livarski izdelek ženska,ki ni črnogleda domislica, misel, pojem rastlino- slovje hiter dvig stal francoski filozof descartes orodje žanjic led. kristali na rastlinah slovenski dirigent (anton) krilo rimske legije slovenski pisatelj (jakob) šesti sklon rimska boginjajeze nemška pritrdilnica zveza držav organ voha bajeslovje (množ.) navdušen privrženec mesto na irskem športna vetrovka s kapuco brazilski nogometaš angl. pevec cocker um, razlog, povod, smisel john irving irski filmski igralec neeson koš. klub iz soluna it. katoliški sindikat / hiter umik iz strahu rusjanovo letalo daljše obdobje naša vas na goriškem (ital.) okroglo število reka po glavno mesto švice pol desetice neil sedaka charles aznavour oliver mlakar tretja beethovnova simfonija motnost giorgio armani velika posoda za kopanje nekdanji citroenov avtomobil kitajski državnik cedong SLOVARČEK - ACLI = italijanski katoliški sindikat • ADIL = muslimansko moško ime • CAVAN = mesto na Irskem • EROICA = tretja Beethovnova simfonija • LANIER = ameriški pesnik • MARCELO = brazilski nogometaš, ki igra pri Real Madridu • OLA = švedski pesnik in pisatelj Hansson • RIN = japonski drobiž NESIMETRIČNA KRIŽANKA - naša politična delavca *3 VODORAVNO 1. hiter dvig s tal; 5. vlaknast mineral, silikat, odporen proti ognju; 11. teža ovojnine; 12. športni klub iz Prage; 13. področje verskega poglavarja muslimanov; 15. irski filmski igralec Nee-son; 16. angleški filmski režiser Russell; 17. podzemni žužkojed; 19. poželenje, strast; 20. začetnici nekdanjega urednika našega dnevnika Renka; 21. naš politični delavec na sliki (Edi); 23. kemijski znak za iridij; 24. Cezarjeva ... kocka; 26. italijanska filmska igralka Bossi; 28. angleški filmski Igralec Guinness; 29. spolnost, erotika; 30. minuta (krajše); 31. skrb, briga; 32. zdravilo; 35. portugalsko otočje v Atlantiku; 37. japonska igralka in gledališka reformatorka; 39. nagnjen svet, strmina; 40. velika stopnja psihične pripravljenosti za kako delo; 41. gostljata jed iz različnih živil; 42. napad, naskok. NAVPIČNO 1. reka v spodnjem svetu v grško - rimski mitologiji; 2. nemška in avstrijska oblika merkantilizma; 3. luka v Alžiriji; 4. Prešernova pesem; 5. okrasna cvetlica; 6.zip brez sredine; 7. večerna 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 ■ 23 ■ 24 25 ■ 26 27 28 ■ 29 ■ ■ 30 ■ 31 ■ 32 33 34 35 36 ■ 37 38 39 40 41 42 plesna prireditev; 8. grška boginja prepira in nesloge; 9. Leninov naslednik; 10. Biažina, naša politična delavka na sliki; 14. glavno mesto Gane; 18. lepotna vrtna rastlina z dehtečimi cveti; 21. košček, grižljaj; 22. kratek požirek; 25. lastnost ne- delavnega človeka; 27. kar se naredi za koga Iz prijaznosti; 28. pijača za aperitiv; 29. samo na začetku; 31. naša gledališka igralka Sardoč; 33. azijski rakunji pes; 34. stara ... Kitajska; 36. pregovor; 38. vzhodnoafriški grm, dražilno nasladilo. (iako) SIMETRIČNA KRIŽANKA - naša gledališka igralka *4 ■ 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 ■ 10 11 12 13 ■ 14 ■ 15 16 17 ■ 18 ■ 19 20 21 ■ 22 ■ 23 24 25 ■ 26 27 ■ ■ 28 29 ■ 30 ■ ■ 31 32 ■ 33 34 ■ 35 36 37 38 ■ 39 40 ■ 41 42 ■ 43 44 ■ 45 46 47 48 ■ 49 ■ 50 ■ VODORAVNO 1. vesela druščina, skupina ljudi; 6. nemška tovarna avtomobilov; 10. velikan italijanskega kiparstva in slikarstva (Buonarroti); 13. najpogostejši veznik; vrhu ajde; 23. italijanski slikar (Gui-do); 24. polotok v Perzijskem zalivu; 26. kubanski pisatelj (Reinaldo); 28. bosanski trener in nekdanji nogometaš (Ivica); 30. naša novinarka Pertot; 31. ime naše gledališke igralke Sardoč, na sliki; 33. začetnici našega pesnika Mermolje; 35. kis; 38. češka pritrdilnica; 39. njivski plevel; 41. nekdanji Citroenov avtomobil; 42. začetnici predsednika ZSSDI Peterima; 43. otok v Grčiji, v Egejskem morju; 45. začetek opombe; 46. italijanski naravoslovec; 49. skupina; 50. teža ovojnine. 14. brazilski nogometaš, ki je igral tudi pri Napoliju; 15. Trebče na sredini; 16. italijanski pevec lahke glasbe; 18. muslimansko moško ime; 19. skrb, briga; 20. ameriška filmska zvezda; 22. na NAVPIČNO 1. kanal za instalacije; 2. lice brez vokalov; 3. norveška glasbena skupina; 4. najboljši nogometaš vseh časov (Edson Arantes do Nasci-mento); 5. češko žensko ime; 6. italijanska cestna služba; 7. italijanski filmski igralec Tognazzi; 8. začetek delovanja; 9. najmlajša hči Ferdinanda Prvega, romunskega kralja in princese Hohenzollern; 10. glavno mesto Belorusije; 11. severnoameriška roparska sladkovodna riba; 12. nejasno, neostro vidna meja; 17. turistično naselje pri Umagu; 19. vrednostni papir; 21. ljudje iste barve kože; 23. mesto v ameriški zvezni državi Nevada; 25. sredi korita; 27. egipčanski bog sonca; 29. mesto v Španiji; 31. e... elektronska pošta; 32. podatki, ki se vnašajo v računalnik; 34. naša športna, predvsem teniška delavka Rogelja Plesničar; 36. antična Ljubljana; 37. indijanski stožčasti šotor; 39. rudarska priprava ali posoda za dvigovanje premoga; 40. škotsko moško karirasto krilo; 43. naš pesnik Gruden; 44. ameriška filmska igralka Gardner; 47. kemijski znak za iridij; 48. začetnici našega pisatelja Rebule. (Iako) ALI STE VEDELI, da se je... je prispeval, daje tržaško šahovsko društvo leta 1967 osvojilo ekipni italijanski naslov. S Filipovičem je uspešno delovala tudi Poleto-va šahovska sekcija. Polet je prirejal turnirje in srečanja. V Prosvetnem domu na Opčinah se je vsaj enkrat tedensko zbiralo na desetine šahistov vseh starosti, ki so ure in ure igrali in ustvarili pravo »šahovsko klapo«, kar je bilo Božotu tudi najbolj pri srcu. Filipovič je umrl 29. februarja 1993. V njegov spomin prirejajo šahovski Memorial Božidarja Fi-lipoviča, kije bil prva leta med najodmevnejšimi manifestacijami kraljevske igre v naši deželi. Zadnja leta pa je ta turnir šel precej v pozabo, kar je seveda velikanska škoda. Na slikah, zgoraj: Božo Filipovič v svojem elementu, za šahovnico; spodaj: v spomin na našega šahista prirejajo vsako leto Memorial z mednarodno udeležbo; mladi nagrajenci iz leta 201 i, ko so Memorial priredili v konferenčni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. ...pred 60 leti (točneje julija 1945) po očetovi smrti z mamo vdovo preselil v Trst naš nepozabni vrhunski šahist in organizator Božidar Grčič Filipovič, imenovan Božo. Bil je gotovo, skupno s Pinom »Lacom« Lakovičem, naš najboljši šahist vseh časov. Božo seje rodil v Ljubljani, 25. decembra 1930. Po preselitvi v Trst je obiskoval in maturiral na slovenskem znanstvenem liceju, diplomiral pa na ekonomski fakulteti tržaške univerze. Po poklicu je bil zelo uspešen gospodarski operater na področju importa - exporta. Filipovič je bil odličen šahist in še boljši športni organizator. Krasila sta ga resen pristop do dela in predvsem strpnost do sogovornikov, če seje ta strinjal ali ne z njegovimi idejami. Postal je duša vsega šahovskega gibanja med Slovenci v Italiji. In ne samo: v okviru deželne šahovske zveze je skrbel za skupne pobude s tedaj zelo uspešno ju- goslovansko in s srednjeevropskimi federacijami. Naj omenimo le šahovsko Interligo Alpe - Jadran. Pripomogel je, da se je več šahistov iz naše dežele uveljavilo na vsedržavni in celo mednarodni ravni. Bil je med najzaslužnejšimi, da je bilo tu pri nas sodelovanje med Slovenci in Italijani vzorno. In to v času, ko je bilo ozračje do naše skupnosti predvsem v Trstu precej napeto. Bil je glavni organizator medšolskih turnirjev, saj seje zavedal, da se šah ne more uveljaviti pri nas, če ne prodre med mladino. V glavnem po njegovi zaslugi seje na meddeželnem prvenstvu v tržaškem Kulturnem domu zbralo kar 240 mladih šahistov iz vse naše dežele. Kar osem šahistov slovenskih šol se je uvrstilo v državno fazo. Božo je uspešno nastopal na raznih tekmovanjih. Naj omenimo le njegovo sijajno zmago na mednarodnem mojstrskem turnirju v Sankt Ra-degundu v Avstriji in odločilen doprinos, ki ga A V T O K i »i POPRAVILA KAROSERIJE AVTOMOBIL AVTODOM REGENERACIJA ŽAROMETOV OBRTNA CONA ZGONIK Proseška postaja 29/E - 34010 Zgonik (TS) Tel. 040.2529399 - Fax 040.2529428 - car.colja@yahoo.it ZA NAJMLAJŠE - naši nekdanji "azzurri" *u 1 D A K r \ Če boš v lik pravilno izpisal vse spodnje besede, boš v rumenih poljih dobil priimke treh naših nekdanjih »azzurrov«, katerih imena so: Biserka, Marko in Sonja. AJAJA - AN - ARIJA - ATILA - CINAR -ČANAK-EDERA - IDEJA - INARI -10 - ILONA -IT-ITALO - KASON -KRONA - LISA - MAKSI - NARIS - NE -0'HARA - OKAR - RADAR - RANAR -SE - SKLON - SLANA - TARAS - TROHA t> OLETNE POČITNICE u i V NARAVI I tFWi DOBftNA n ¡j de» 31. avgust ?Û t b Polpemion in kopanje 115 0«bc ni clan t hnreln Park'"* + 2 otroka gratis! 38®ot * rtkmk Dobrna F'-nn .irlii.i ckiji^ujii: rà rujmli riç '-'.p'ip hjtht: tr, iC-p triJArf- piàr'iiC "v AJUftr -- Naš priljubljeni duhovnik in publicist (Dušan) V lik izpiši manjkajoče črke imen naših družbeno-političnih, kulturnih in športnih delavcev na slikah (desno). Če jih boš pravilno izpisal, boš v modrih kvadratkih dobil priimek (navpično) našega pred kratkim umrlega duhovnika, na sliki zgoraj. Slike na desni: 1. prevajalka Roje; 2. nogometni delavec Kuštrin; 3. pesnik Pregarc; 4. dirigent Kuret; 5. kotalkarski trener Kokorovec; 6. knjlževnica Kravos; 7. gledališki igralec Korošec. ZA NAJMLAJŠE - dopolnjevanka *i3 LABIRINT DINOZAVER KVIZI in 70-letnica Primorskega dnevnika *s 1. Kje je bil v Trstu prvi sedež našega dnevnika? G = pri Sv. Jakobu S = na Goldonijevem trgu U = na 1. maju pri Sv. Ivanu 2. Naslednik katerega dnevnika je bil Primorski dnevnik? T = Partizanski dnevnik R = Dnevnik Osvobodilne fronte E = Glasilo Slovenskega primorja 3. Kdo je bil prvi odgovorni urednik PD? A = Ciril Šter N = Branko Babic K= Dušan Hreščak 4. Katerega leta je naš časnik izšel prvič brez grba in zvezde v glavi ter brez podnaslova? Z = 1954 N = 1955 L =1957 5. Kdo je kot glavnega urednika nasledil Gorazda Vesela? A = Vojimir Tavčar I = Bogo Samsa C = Marjan Dolgan 6. Po katerem uredniku je PD razpisalo posebno nagrado, namenjeno šolski mladini in jo poimenovalo po njem? D = Franček Kavs P = Miro Kenda S = Albin Bubnič 7. Kdo je bil prvi časnikar PD dobitnik nagrade Zlatega sv. Justa? L = Mitja Volčič M = Lojze Berce D = Lojze Abram 8. Kdo je bil leta 1971 prvič po anketi športnega uredništva PD izbran za našega najboljšega športnika - športnico? C = Vojko Cesar O = Nino Maver A = Sonja Milic 9. Katera potovalna agencija prireja izlete za naše bralce? F = Kompas V = Aurora 0 = Touring Na sliki je naš nekdanji glavni urednik Renko. Rodil se je 28. avgusta 1911 všmiheiupri Postojni. Z novinarstvom je začel leta 947 in je ostal zvest našemu dnevniku več kot četrt stoletja. Umrl je 5. junija 2001. Renko Pri vsaki številki zastavljamo vprašanja na temo "70-letnica Primorskega dnevnika" in navajamo tri odgovore. Odgovor s pravilno črko izpiši na posamezne črtice pod zgornjo sliko. Dobil boš ime enega najbolj karizmatičnih glavnih urednikov našega dnevnika, ki je urejeval časopis v najbolj "vročih" povojnih letih, saj je moral svoj časnik kar 21-krat braniti na sodišču. ■_ joe 5 LET i1m1t> www.peugeot.si p euceot™f™o£.Total Ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja presnete tudi jamstvo za dobo 5 Let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kesko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnost o ponudb, se obmte ^c »ašesc prodajalca vo/ . 3eugeot. Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,1 do 6,0 L/100 km. Izpuh CO2: od 82 do 193 g/km. Emisijska stopnja: EURO6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0078 do 0,0653 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00187 g/km. Število delcev: od 0,01 do 7,06. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. ZASLON NA DOTIK/AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA / KASKO 1 €* PEUGEOT 2008 & 308 MOTION & EMOTION PEUGEOT ^A FLAMIN AVTO NovaOlimpijad.o.o. NOVA OLIMPIJA d.0.0., Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 00386 5 61161 11 KRIŽANKA ZA STRPNEJSE *6 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ■ 21 22 ■ 23 ■ ■ 24 25 26 ■ 27 28 29 30 ■ ■ 31 32 ■ ■ 33 34 ■ ■ 35 36 37 ■ ■ 38 39 ■ 40 41 42 ■ 43 44 ■ 45 46 47 48 49 50 51 ■ 52 53 ■ 54 55 ■ 56 57 ■ 58 59 ■ ■ 60 61 ■ ■ 62 63 64 ■ 65 66 ■ 67 68 69 70 71 72 ■ 73 74 ■ ■ 75 76 ■ 77 78 79 80 81 82 ■ 83 84 85 ■ 86 87 88 89 ■ 90 ■ 91 92 ■ 93 94 95 ■ 96 97 98 VODORAVNO. 1. najboljši argentinski nogometaš vseh časov; 14. otok ob zahodni obali Irske; 18. šport Nikija Laude; 19. ameriška filmska igralka (Abbe); 20. nekdanji Jadranov košarkar (Sandi); 21. nekdanji Juventusov nogometaš (Omar); 22. povišana ploščad v gledališču; 23. afriška antilopa; 24. nekdanji sekretar OZN (Kofi); 25. naša prevajalka (Tatjana); 26. francoski pisatelj Camus (začet.); 27. pojedina ob slovesu, maturi; 31. nekdanji hrvaški nogometaš (Zvonimir); 33. trebušna mast; 35. tibetansko - burmansko pleme; 37. Pristanišče v Izraelu; 38. ataka brez samoglasnikov; 40. otroški organi voha; 43. azijska država; 45. indijska predsednica Gandhi; 48. rolke v... Londonu; 49.zadnje predivo, pazderje, tulje; 50. skupek izrojenih malignih celic; 51. častni naslov v Indiji in Iranu; 52. ameriška filmska igralka Turner; 54. majhno plovilo; 56. goriško športno društvo; 57. naš športni delavec Rupel (začet.); 58. ton, zven; 60. italijanska sopranistka Ricciarelii; 61. brazilsko velemesto (krajše); 62. ameriški ročk pevec (Jon); 65. napis na Kristusovem križu; 67. arena brez samoglasnikov; 68. odžagan kos debla; 71. dejstvo ob priznanju predaje; 73. reka v Švici; 75. določeno ozemlje kot organizirana enota; 77. zvita beračica iz Prežihove Jamnice; 78. naš književnik Košuta; 81. celotno premoženje umrlega; 83. četrti sin Jakoba in Llje; 86. hrvaški naftni koncem; 87. naš novinar Jevnikar; 88. oglašanje murnov; 90. plesni korak; 91. ruski pesnik Evtu-šenko; 93. pesniški polni stik; 94. dvanajst mesecev; 95. španski narodni junak; 96. judovski kralj; 97. afriška jezikovna skupina; 98. rimski bog ljubezni. NAVPIČNO. 1. poklon; 2. največji slovenski dramatik; 3. tulec; škatlica za očala; 4. kronična nalezljiva bolezen, lepra; 5. parazitska rastlina na drevju; 6. žagan les s kvadratnim prerezom; 7. začetnici naše najboljše jadralke Bogateč; 8. divja mačka; 9. ameriški boksar Cassius Clay (Muhammad); 10. slavna igralka ali pevka; 11. trivalentni kisik; 12. neuporaba; 13. enostavna je... glicin; 14. mesto v Španiji, zahodno od Malage; 15. radioaktiven žlahtni plin; 16. moško ime; 17. ruska vidra, živi v Sibiriji; 26. visoka igralna karta; 28. polovica enke; 29. žabica pri loku godal; 30. junakinja v Tavčarjevi Visoški kroniki; 32. angleška ženska glasbena skupina; 34. znana znamka kitare; 36. vatikanska banka; 38. mesto v Dalmaciji; 39. tovornjak; 41. pol kele; 42. jezik evropske države; 44. kraj pri Portorožu; 46. doktor (krajše); 47. prvi mitološki letalec; 48. jamajški ples in glasba; 53. žensko ime; 55. reka v Gani, pritok Volte; 58. začetnici našega zgodovinarja Bajca; 59. področje za pogon in gojitev divjadi; 60. slikarski čopič; 63. spolno samozadovoljevanje; 64. pripadnik oborožene sile kake države; 66. reka na Peleponezu, Evrotas; 68. domače žensko ime; 69. kdor govori del štokavskega narečja; 70. malopridneži, nepridipravi, barabe; 72. sekretar; 74. vnetje kože z rdečico; 76. na vrhu luknje; 79. najvišji vrh Pirenejev, v Španiji; 80. velika uporaba moči za opravljanje česa; 82. opera italijanskega skladatelja Pietra Mascagnija; 84. vremenska nesreča; 85. naš košarkar in trener Oberdan; 89. naplačilo, predujem; 90. poželenje, strast; 92. Guido brez samoglasnikov, (lako) NESIMETRIČNA KRIŽANKA - predsednikzsšdi*ii / -** & < \ V VODORAVNO: 1. vodja velikega upora rimskih sužnjev; 8. angleški pevec Stewart; 11. italijanski pisatelj (Alberto); 12. ameriški filmski igralec Wallach; 13. eden najboljših teniških igralcev vseh časov (Rod); 14. največja še živeča kopenska žival; 15. izdelovalec mlečnega izdelka; 16. reka v Bosni, desni pritok Save, mejna reka s Srbijo; 17. plin brez barve in vonja, nasičen ogljikovodik v zemeljskem plinu; 18. največji slovenski pisatelj (Ivan); 19. kos sukanca; 20. država ali področje pod oblastjo mongolskega vladarja; 21. začetek akorda; 22. dorasel mlad moški, ki še ni poročen; 23. Sovjetska zveza (kratica); 25. vojaška luka v južni Italiji; 27. vzdevek nekdanjega ameriškega predsednika Eisenhowerja; 28. naša nikalnica; 29. škotski kantavtor in glasbenik; 31. Leninov naslednik; 33. španski slikar (Salvador); 34. gobasta krpa iz umetne snovi za brisanje; 35. feničanska boginja ljubezni, sestra boga Baala. NAVPIČNO: 1. kratica naše najboljše teniške igralke vseh časov Milič; 2. nenačelni koristoljubni državni delavci; 3. najvišja gora v Turčiji; 4. skoraj raven svet, tudi ravnik; 5. mesto v Rusiji, ob Volgi, od 1933 do 1990 Kalinin; 6. vzdevek ameriškega košarkarja Michaela Jordana; 7. na vrhu Kanina; 8. ostanek, preostanek iz prejšnjih časov; 9. reka v Lombardiji, dolga 71 km; 10. denarna enota v nekdanji Jugoslaviji; 14. plaha gozdna žival; 15. sodni zbor ali svet, sestavljen iz več sodnikov; 16. francoski radikalni politik francoske revolucije (Georges); 18. nekdanji francoski nogometaš (Eric); 20. Voltairov satirični roman; 22. ameriški igralec in plesalec Astaire V 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 (začet.); 23. večja kamnita gmota; 24. zemeljsko nadglavišče; 26. madridski športni klub; 27. ime predsednika ZSŠDI Peterima, na sliki; 30. slavilna pesem; 31. sova brez vokalov; 32. zgolj, samo. (lako) SIMETRIČNA KRIŽANKA - naša kulturna delavka * 72 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 VODORAVNO: 1. umetniška plesna zvrst; 6. mesto v Rusiji, jugozahodno od Moskve; 11. trajnejši, valjasti mesni izdelek iz sesekljanega mesa, slanine in začimb; 12. cigaretni ostanek, čik; 14. pijača starih Slovanov; 15. je prepovedan v mnogih državah; 17. rola brez samoglasnikov; 18. zdravilo; 20. pevec posebne glasbene zvrsti; 21. Rusjanovo letalo; 22. ptič iz reda ujed; 24. utopična drama Karla Čapka; 25. ogaba, gnus; 26. planota na Vipavskem; 28. najlepša vatikanska kapela (orig.); 30. osrednji notranji prostor svetišča s kipom božanstva; 32. zadnja okončina pri žabi; 33. kdor igra na glasbilo na strune; 36. konj do tretjega leta starosti; 39. cestna serpentina, vijuga; 40. kraj na Madžarskem, zahodno od Blatnega jezera; 42. del molekule; 43. tuje žensko ime; 44. naš nekdanji košarkar in »azzurro« (Marko); 46. judovski kralj; 47. začetek decembra; 48. nekdanji slovenski nogometaš (Srečko); 50. kemijski znak za titan; 51. vzdržni ljudje, spokorniki; 53. etilni alkohol, vinski cvet; 55. vzdevek Željka Ražnatoviča; 56. francoska filmska igralka (Leslie). NAVPIČNO: 1. popularno plesišče v severni Italiji; 2. ime ameriškega filmskega igralca Pacina; 3. premazno sredstvo; 4. islamski naslov za prince; 5. pripadnik turškega ljudstva v Rusiji; 6. hudo razburljiv človek, vročekrvnež; 7. naš deželni svetnik Gabrovec; 8. podzemeljski hodnik; 9. gora v sredi; 10. mesto in trdnjava v sever-novzhodni Franciji; 11. atenski politik, ustanovitelj Aten kot mestne države; 13. velik, debel, neobdelan kos debla; 16. celotno avtorjevo delo; 19. nekdanji ameriški predsednik, ki je umrl v atentatu (John Fitzgerald); 21. nalepka; 23. francoska filmska igralka Petrucciani; 25. ptičja samica; 27. sadna pijača; 29. bistvo, jedro; 31. gora nad Solkanom pri Novi Gorici; 33. Pahor, naša kulturna delavka na sliki; 34. menica, na katero se prejme menični znesek; 35. staro vojaško pokrivalo; 37. glavno mesto ameriške zvezne države Massachusetts; 38. elektronska pošta; 41. kaplja tekočine; 44. drog v kozolcu; 45. veliko rešeto z redko mrežo; 48. slovenski nogometaš in trener (Matjaž); 49. nekdanji ruski vladar; 52. avtomobilska oznaka Kranja; 54. italijanska nikalnica. (lako) SLIKOVNA KRIŽANKA - naš kulturni in športni delavec *10 IMMANUEL KANT PLAČILO V BANKOVCIH ALI KOVANCIH KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI ITALIJANSKA OPERNA PEVKA TEBALDI BERI PRIMORSKI DNEVNIK tj . JI Iv P DENIS DIDEROT STIKALIŠČE DVEH PLOSKEV PRVINSKOST, NEPONA-REJENOST FANT PRI IGRALNIH KARTAH OKUSNA MORSKA RIBA 1 a Ä ► ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA ULLMANN ► ► AMERIŠKA VALUTA MAJSKI HROŠČ Jt OSVEŽUJOČA PIJAČA GRENKEGA OKUSA BOLEZEN BLEDICA SL.OLIMPIO-NIK(MIRO) j TRAVA TRETJE KOŠNJE PRODUKT ČEBEL SL. IGRALKA ITA... VIJAK PRI SADNI STISKALNICI ITALIJANSKA MANJŠA PIŠTOLA F KRAVICA, TELIČKA IRSKA (PESNIŠKO) KRAJ VANGOLI UDAREC S SEKIRO PREDSEDNIK ZSŠDIKALAN SESTAVIL LAKO JEDRO VODIKOVEGA ATOMA VOZILA NA DVEH KOLESIH PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KEM. ZNAK ZA NATRIJ TEŽKA KOVINA (CU) NEKD. ŠPANSKI TENISAČ (MANUEL) SKRIVNOST PRIMOŽ KOZAK BOJAN ADAMIČ TINE DEBELJAK NEM. PISATELJ (VVILHELM) NACIONALNOST KATJA LEVSTIK HRVAŠKI PARLAMENT ODPRTA TELESNA POŠKODBA POPOLNA ZMEDA UGANKAR TROBILO, KORNET ČASOVNI TERMIN OSKAR KJUDER ANTIČNO PREROČIŠČE MOJZESOV BRAT AMINOK.VBE-UAKOVINAH POT, CESTA (LAT.) OBŽALOVANJE ZEMLJIŠČE AVTOR ROMANA »LOLITA« NEDA UKRADEN NICHOLAS RAY SPECIALIST ZA UŠESNE IN NOSNE BOLEZNI MAMIN LJUBLJENEC VRTNA RASTLINA EDDARD STARK ZA PRIJATELJE MORSKI ROPAR OBRI AM. FILMSKA ZVEZDA ORIENTALSKA PRODAJALNA / IZRODEK SLANO JEZERO VTIBETU IMETJE TAZIO NUVOLARI AM. IGRALKA DEREK OPERA PIETRA MASCAGNIJA MALODUŠEN, NEODLOČEN ČLOVEK OČE ZOLAJEV ROMAN ŽENIN ALI MOŽEV OČE PRIPADNIK EVROPSKEGA NARODA APENINSKI POLOTOK SLAŠČICA IZ SLADOLEDA KRŠČANSKA POT V IZRAELU ALDO RUPEL NABRUŠEN DEL NOŽA, REZILA ZABAVUICA, SMEŠNICA TINA TURNER PRVI MITOLOŠKI LETALEC ZAČRTANA POT, SMER / SLOVARČEK - ALANIN = aminokislina v beljakovinah • EBO = kraj v Angoli • ERIN = pesniški izraz za Irsko • IRIS = opera italijanskega skladatelja Pietra Mascagnija • KASATA = slaščica iz sladoleda in kandiranega sadja • NAM = slano jezero v Tibetu • RAABE = nemški pisatelj in pesnik (1831 -1910) Osebnost na sliki v križanki je naš kulturni in športni delavec. Že kot mlad se Je pri goriškem Domu ukvarjal z več športnimi panogami (v glavnem z namiznim tenisom in odbojko) in je nato postal predsednik goriškega društva ter za krajše obdobje predsednik ZSŠDI. Že več let je zelo aktiven ravnatelj goriškega Kulturnega doma SLIKOVNA KRIŽANKA - naš televizijski snemalec, kije umrl v atentatu *7 SESTAVIL LAKO POKOŠENA TRAVA NA MANJŠI POVRŠINI SKUPINA VOJAKOV ZIZVIDNIŠKO NALOGO ŽENSKO IME JURIJ DALMATIN MARKO HUDNIK IGRALNA KARTA PRI TAROKU, ADUT ČEŠKO ŽENSKO IME OMEJITEV, PRIDRŽEK IVAN MINATTI ŽENSKA, KI JE VZETA KOT JAMSTVO ZAKAJ KRAJ VANGOLI ANGL. GLASBENIK (BRIAN) MAMILO, NARKOTIK EVA SRŠEN NAŠA NEKDANJA TOVARNA OBLAČILA, KI JIH KDO IMA RADIO TELE-MONTECARLO PRISTANIŠČE PREDSEDNIK SOKOLA UŠAJ SLANO JEZERO V KAZAHSTANU RADIO-TELEVIZIJA KEM. ZNAK ZA NATRIJ REKA V RUSIJI, PRITOK VOLGE ELDA NANUT AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA DEREK KEM. ZNAK ZA ERBIJ ZAČETEK URNIKA EGIPČANSKI BOG SONCA IRSKI FILOZOF (JOHN) DELAVEC, KI SE UKVARJA STOKOM DOLGA VRSTA LJUDI, ŽIVALI ALI VOZIL ENAKOST V PRAVICAH ŠPANSKI SPOLNIK SPOKORNIKI, PUŠČAVNIKI Ml V RIMU IN MILANU NEKDANJI VLADAR VALŽIRIJI STAR GERMAN TURISTIČNI KRAJ NA SICILIJI INDIJSKI ŠAH. VELEMOJSTER ANGLEŠKI PISATELJ TON G, ZNIŽAN ZAPOLTON VODNA RASTLINA POKRAJINA VGRČIJI BIBLIJSKI OČE ONASSISOV VZDEVEK NEKDANJI PREDSEDNIK SOKOLA TERČON RUSKO MOŠKO IME KOFI ANAN FRANCOSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER (SAVELIJ) KAR MORA KDO STORITI, OPRAVLJATI PREDMET, KI VARUJE, ŠČITI KNJIGO ŽIVILO, PRIPRAVLJENO ZA UŽIVANJE PRIMORSKI DNEVNIK SLOVENSKA OPERNA PEVKA (IRENA) JUPITROV SATELIT MESTO V DRŽAVI OHIO ITALIJANSKI PESNIK (PIETRO) ANDREJ JARC POLOŽAJ VJOGI ZA MEDITACIJO PLAMENICA 1051 V STAREM RIMU AM. FILMSKA IGRALKA GARDNER ELDA VILER RT NA JONSKI OBALI VGRČIJI ITALIJANSKI SPOLNIK ATA POKRAJINA NAPELOPO-NEZU (GRČIJA) OCET ALEKSAN-DRIJSKI VERSKI REFORMATOR NA ZAČETKU ONOMASTIKE DOLOČEN ZNESEK ITALIJANSKA NIKALNICA KEM. ZNAK ZA NIKELJ PREBIVALCI TRŽAŠKEGA PREDELA NOSILEC DEDNIH LASTNOSTI / KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ PROTEST BREZ SOGLASNIKOV ITALO SVEVO PRISTANIŠČE V IZRAELU SLOVARČEK - AKCIJ = rt na jonski obali • DEJ = nekdanji vladar v Alžiriji • TARTAKOWER = francoski šahovski velemojster • TOLAND = irski filozof, materialist SUDOKU *8 SUDOKU *9 8 6 5 1 4 2 7 6 7 4 3 3 1 6 1 9 8 7 3 9 8 2 9 1 5 7 4 6 5 8 7 4 4 9 8 6 2 8 5 9 4 9 5 8 8 1 3 6 6 1 4 7 5 7 8 Pravila reševanja sudokuja so dokaj enostavna. V prazne kvadratke moraš vpisati številke od 1 do 9, tako da se v kateri koli vrstici, stolpcu ali kvadratku 3x3 nobena številka ne pojavi dvakrat. Za rešitev uganke je zato potreben logičen razmislek in malo potrpežljivosti. Poletje v naravi že od 75,4° € na osebo na dan Namestitev v luksuznem eko apartmaju, pijača dobrodošlice - eko jabolčni sok, zajtrk - košarica lokalnih eko dobrot ki goste pričaka pred vrati apartmaja, kopanje v Termah Olimia, brezplačna izposoja koles z vso dodatno opremo, neomejena uporaba Spa centra Ortenia s finsko in infra rdečo savno ter zunanjim masažnim bazenom, neomejena uporaba rekreacijskega prostora, sladko presenečenje iz bližnje tovarne čokolade, wifi, uporaba pohodnih palic in še veliko več... Ortenia Apartmaji v naravi Ob rezervaciji paketa Poletje v naravi in ostalih paketov iz naše ponudbe, vam do 30.9.2015, za prihode od nedelje do srede, podarimo 20% popusta. GREEN PENCIL AWARD 2014 WINNER Rezervacije: info@ortenia.com / +386 40 373 331 / www.ortenia.com / Škofja gora 36, SI-3254 Podčetrtek, Slovenia ip'GJtEBNO PODJETJE 097 trenutku žalosti.. fv vljudnost ...in tradicpa OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (800 835 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! Torek, 11. avgusta 2015 1 "J Da bo slovenska osnovna šola v Romjanu, ki je poimenovana po pesnici Ljubki Šorli, dobila z novim šolskim letom novo šolsko poslopje, je včeraj potrdil ronški župan Roberto Fontanot. Sicer je bil glede tega vprašanja tudi včeraj - kot že ves poletni čas - redkobeseden, je pa kljub vsemu pred številno množico, zbrano na praznovanju vaškega zavetnika, napovedal, da bo čez en mesec uradno odprtje šole. Dosedanja županova redkobesednost je bila povezana z negotovostjo okrog dokončanja del in še z negotovostjo okrog zagotovitve primernih sedežev za italijanske šole v občini. Do uradne napovedi, da bo romjanska šolska stavba septembra predana namenu, bo prišlo v prihodnjih dneh, ko bodo tudi znane podrobnosti o razpoložljivih prostorih in selitvi. Včerajšnja županova izjava pa je vsekakor prebila zid molka, ki je stal med občino in družinami otrok, v katerih so se upravičeno spraševali, ali bo šola končno lahko zadihala v novih, težko pričakovanih prostorih. Vest, da je občina sklenila odpreti septembra šolo, je Fontanot včeraj vključil v javno zahvalo za duhovnika Renza Boscaro-la, »ki je občini zmeraj stal ob strani in nam je še posebej pomagal pri uresničitvi načrta o izgradnji novega šolskega središča v Romjanu, ki ga bomo odprli čez en mesec«. Župan je te besede izrekel po svečanem obredu v počastitev zavetnika sv. Lovrenca, ki ga je v družbi somašnikov vodil nadškof Carlo Radaelli. V cerkvi so bili predstavniki domala vseh krajevnih oblasti ter organizacij in združenj, med navzočimi sta izstopala poslanec Giorgio Brandolin in deželni svetnik Diego Moretti. Ob tej priložnosti so tudi izročili nagrado za dobroto; letošnji dobitnici sta Poljakinji Isabela Kupie in Grazyna Kravczyk, mati in hči, ki sta skoraj petnajst let skrbeli za domačinko Neri-no Battaglia in ob njeni smrti za njenega hudo prizadetega sina Stefana Zorzina. Po izročitvi nagrade je k mikrofonu stopil Roberto Fontanot. V svojem pozdravnem nagovoru je spomnil, da »se še zadnjič udeležuje obreda, v kolikor prihodnje leto verjetno ne bom več župan«. V zvezi z načrtom združitve občin Ronke, Tržič in Štarancan je dejal, da Ronke ogroža »zakon, ki mu ga ni podobnega niti v Severni Koreji, saj predvideva referendum brez kvo-ruma. Če bo prišlo do spojitve, bodo Ron-ke izgubile svojo identiteto, česar ne smemo dopustiti,« je bil kritičen župan. Zadovoljstvo pa je bilo zaznati v njegovem glasu, ko je posredno napovedal odprtje slovenske šole v Ulici Capitello v Romjanu. Zamisel za njeno gradnjo sega v leto 2001, ko je bil odobren prvi načrt, dela pa so se za- radi raznovrstnih zapletov začela komaj leta 2012. Čeprav do včeraj še ni bilo uradne potrditve, da bo septembra letos šola zares zaživela, so njeno notranjost v zadnjih tednih čistili in opremljali. Zunanjost s šolskim dvoriščem s septembrom še ne bo povsem urejena in ni znano, ali bo šola že takoj razpolagala tudi z lastno menzo. bonaventura APrimorski ~ dnevnik gorica - Pojasnilo ENI podatkov ne zahteva Pisma so bila odposlana »po pomoti« Ker je še zmeda okrog katastrskih podatkov in smo tudi v uredništvu prejeli več telefonskih klicev, naj še enkrat zapišimo, da je v prejšnjih tednih družba ENI odposlala pisma vsem svojim novim goriškim odjemalcem plina zaradi tehnične napake. To so iz tiskovnega urada omenjene družbe pojasnili v zelo skopem sporočilu, v katerem opozarjajo prejemnike pisem, da jim prejetih obrazcev ni treba izpolnjevati s katastrskimi podaki in jih zatem vračati pošiljatelju. Družba ENI bo vse podatke, ki jih potrebuje, dobila iz podatkovne baze podjetja Isogas. V tiskovnem sporočilu družbe ENI sicer tudi piše, da novi odjemalci glede morebitnih težav z bančnimi podatki lahko kličejo na zeleno številko 800-900-700. Družba ENI je 1. junija pri zagotavljanju oskrbe s plinom nasledila podjetje EstPiu-Isogas, ki ga je v navezi z družbo Acegas-Aps-Amga odkupila leta 2011 v okviru prevzema energetskega sektorja goriškega podjetja za javne storitve Iris. Družba ENI tako po novem skrbi za dobavo plina po vsej goriški pokrajini, medtem ko ostaja električna energija v domeni goriškega podjetja Est-Piu. Ker gre za energetskega velikana, bi vsekakor od družbe ENI pričakovali večjo resnost, ki je s pismi, poslanimi po pomoti, nedvomno niso dokazali. Povzročili so izredno zmedo, za kar se iz tiskovnega urada niso niti opravičili. gorica - Karabinjerji ustavili avtomobil na Majnicah Iz Francije z drogo in nožema Ovadili tri 25-letne francoske državljane zaradi prekupčevanja mamil in nedovoljenega posedovanja orožja Karabinjerji so zasegli drogo in noža Goriški karabinjerji so v nedeljo popoldne na Majnicah opazili avtomobil tipa Peugeot bele barve, na katerem se je peljalo pet ljudi. Ko so se približali avtomobilu, da bi ga ustavili za pregled, je šofer zavil v stransko ulico in se skušal skriti med drugimi vozili. Karabinjerji so zapeljali za njim in se seveda odločili za pregled vozila. Potniki so povedali, da se odpravljajo na nekajdnevne počitnice na Hrvaško. Med preverjanjem dokumentov je bilo pet mladeničev sila napetih, zato so se kara-binjerji odločili za še podrobnejši pregled vozila. Peterico francoskih državljanov so pospremili na karabinjersko poveljstvo na Korzu Verdi; med osebno preiskavo in pre- gledom avtomobila so karabinjerji našli in zasegli 35 gramov hašiša, 2,5 grama am-fetaminov ter dva noža, dolga 19 in 21 centimetrov. Ob zaključku preverjanja so ka-rabinjerji ovadili trojico 25-letnih francoskih francoskih državljanov; M.F. in B.A. se bosta pred sodnikom zagovarjala zaradi prekupčevanja mamil in nedovoljenega posedovanja orožja, P.J. pa »le« zaradi prekupčevanja mamil. Z goriškega karabinjerskega poveljstva pojasnjujejo, da so mlade Francoze izsledili med poostrenim nadzorom, ki so ga izvedli med vikendom, ko je bil promet po vsej pokrajini izredno gost zaradi počitniškega časa. tržič - Slana globa za deset voznikov Vožnje po odstavnem pasu se bodo še dolgo spominjali Vožnje po odstavnem pasu avtoceste A4 se bodo vozniki desetih avtomobilov še dolgo spominjali, saj so jih goriški prometni policisti ujeli in jih drugega za drugim lepo oglobili. Zaradi kršitve 176. člena prometnega zakonika jih zdaj čaka kazen od 422 do 1695 evrov, brez vozniškega dovoljenja bodo od dveh do šestih mesecev, ne nazadnje jim bodo z vozniškega dovoljenja odvzeli deset točk. Prometni policisti so med minulim vikendom izvedli poostreni nadzor nad vožnjo po avtocesti A4, po kateri se je kot znano na dopust peljalo na tisoče ljudi. Policisti so urejali promet, priskočili so na pomoč nekaterim avtomobilistom v stiski, obenem so posebno pozornost namenili spoštovanju prometnega zakonika, kar je predpogoj za varno vožnjo. Na avtocesti so tako izsledili tudi deset tovornjakov, ki jim je bila vožnja prepovedana. Šoferje so zato kaznovali z globami, ki tudi v tem primeru gredo od 422 do 1695 evrov. Poleg tega bodo šoferji brez vozniškega dovoljenja od enega do štirih mesecev; za enako obdobje bodo tovornjakom odvzeli prometno dovoljenje. Med preverjanjem dokumentov so prometni policisti tudi ugotovili, da je romunski državljan vozil avtomobil s ponarejenim zavarovanjem. Voznika so ovadili zaradi kršitve 193. člena prometnega zakonika; čaka ga globa od 848 do 1696 evrov, njegov avtomobil so zasegli. Med vikendom so goriški prometni policisti skupno obravnavali 89 kršitev prometnega zakonika, z vozniških dovoljenj so skupno odvzeli 157 točk. Kljub številnim izdanim globam so prometni policisti vsekakor zadovoljni, da na avtocestnem odseku med Vilešem in Seljanom, ki spada pod nadzor goriške prometne policije, ni prišlo do nesreč. Prometni policisti pri Moščenicah 18 Nedelja, 9. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Občina namenila sociali 26 milijonov evrov Pomoč za 400 družin gorica - Taimur je Pakistan zapustil pred petimi meseci V petek prevoz trupla v domovino, drevi v parku žalni shod z molitvijo Starejši so še zlasti potrebni pomoči Od dostave hrane na dom do prispevkov za plačevanje računov za bivanje v zavodih za starejše občane, od podpore za programe rehabilitacije do začasnih zaposlitev. Goriška občina zagotavlja dolgo vrsto socialnih storitev, ki predstavljajo najpomembnejšo postavko v občinskem proračunu. Letos bo za socialni sektor skupno šlo 26.474.000 evrov, potem ko jih je bilo lani potrebnih 24.323.000 evrov. V omenjenih zneskih so vključene tudi nekatere storitve, ki jih goriška občina zagotavlja v okviru zdravstvenega okoliša za severni del pokrajina skupaj še z nekaterimi občinami. »Naša občina je v prvi vrsti, kar se tiče zagotavljanja socialnih storitev, medtem ko nekatere druge ustanove v socialnem sektorju ne naredijo prav ničesar, čeprav njihovi predstavniki vseeno radi govoričijo in se bahajo,« poudarja goriška odbornica za socialo Silvana Romano in opozarja, da goriška občina let- Danes naj bi bila vsa dokumentacija pripravljena, predvidoma v četrtek naj bi truplo odpeljali v Milan, v petek naj bi poskrbeli za letalski prevoz krste v Islamabad, glavno mesto Pakistana. Prostovoljci iz združenja Insieme per voi so se angažirali za nudenje pomoči družini 25-letnega Taimurja, ki je utonil prejšnji petek v Soči pod goriškim sejemskim razstaviščem. »Prizadevamo si, da bi se Taimurjevo truplo čim prej vrnilo domov. Naša pravna izvedenka, odvetnica Tamara Amadio, sledi pripravi dokumentacije, ki naj bi bila kmalu nared; predvidevamo, da bo mogoče poskrbeti za prevoz trupla do Milana v četrtek, že v petek pa iz Milana v Pakistan,« po- no porabi 500.000 evrov za zagotavljanje oskrbe tako italijanskim kot tujim mladoletnikom. »Letno nudimo šolsko pomoč 58 otrokom, medtem ko jih je 33 zaupanih zavodom. Poleg tega skrbimo še za nekaj žensk, ki so bile žrtve nasilja. Za oskrbo nepokretnih starejših občanov je lani šlo 1.671.000 evrov, znesek v ne- Začasno zaposlitev zagotovili 324 ljudem, na dom dostavili 36.368 obrokov hrane, v oskrbi 69 mladoletnih pribežnikov katerih primerih krije tudi strošek za družinske pomočnice. Lani smo na dom skupno dostavili 36.368 obrokov hrane,« pravi Silvana Romano in opozarja, da občina pomaga približno 400 družinam v stiski, za kar gre letno okrog 800.000 evrov. Občina je lani skladu za vključevanje v družbo oseb z duševnimi motnjami namenila 178.000, 600.000 evrov je šlo za razne projekte nudenja pomoči prizadetim osebam. Glede mladoletnikov odbornica pojasnjuje, da jih je vse več med pribežniki, ki prihajajo v Italijo zlasti iz Pakistana in Afganistana. »Ob- jasnjuje prostovoljka Bejza Kudič in dodaja, da bo danes jasno, koliko bo prevoz stal. »Stopili smo v stik s pakistansko agencijo iz Milana. Letalskega prevoza predvidoma ne bo treba plačati, kriti bomo morali le davčne stroške in prevoz do Milana, tako da skupna vsota ne bo tako visoka, kot smo sprva predvidevali,« pravi prostovoljka in pojasnjuje, da bo vse skupaj bolj jasno danes, ko naj bi bila pripravljena dokumentacija za prevoz trupla v Pakistan. Ravno danes se bodo mladega pri-bežnika spomnili v Spominskem parku na Korzu Italia v Gorici. Ob 21. uri bo skupna molitev; prisotni bodo socialno angažirani duhovniki Alberto De Nadai, Wal- čina mora poskrbeti zanje v specializiranih zavodih, dokler ne dosežejo polnoletnosti. Letos je njihovo število zelo visoko. Doslej jih je v Gorico prišlo že 69, medtem ko smo jih lani v celem letu našteli 39. Zaradi tega smo letos za njihovo oskrbo porabili že 313.000 evrov, lani je v celem letu šlo 250.000 evrov. Predvidevamo, da bomo konec leta presegli vsoto 600.000 evrov, vendar vsega tega denarja ne bomo dobili nazaj. Dežela je odločila, da morajo glavna mesta pokrajin prispevati 20 odstotkov zneska, kar pomeni, da bomo morali 150.000 evrov odvzeti drugim storitvam,« napoveduje Silvana Romano. Poseben poudarek namenja od-bornica projektom začasnega zaposlovanja, s katerimi tudi občinska uprava prispeva k blaženju stiske zaradi brezposelnosti. »V zadnjih letih smo z raznimi oblikami začasnih zaposlitev zagotovili delo 324 ljudem, za kar so šli približno trije milijoni evrov. Občina je iz svoje blagajne prispevala 300.000 evrov. Vse navedeno smo storili, ne da bi povečali davčnega pritiska. Ko smo pred osmimi leti prevzeli mestno upravo, je Gorica imela dodatek na davku Irpef, a smo ga kasneje ukinili,« zaključuje od-bornica Silvana Romano svoj obračun sredstev za socialo. tržič - Občina uredila Nordic Walking park Nordijska hoja po Krasu Proge speljali na območju jarkov prve svetovne vojne, mimo nekdanjih utrdb, ob vodnih virih in pri Prelosnem jezeru Zaključena so dela za ureditev Nordic Walking parka, namenjenega ljubiteljem nordijske hoje. Občinska uprava ga je uresničila na območju nad Trži-čem, kjer je že uredila park prve svetovne vojne. Potrebna bo le še namestitev znamenj in informativnih tabel, kar je občina poverila podjetju Stiz Alessandro iz kraja Volano na Tridentinskem. V okviru Nordic Walking parka so speljali štiri proge po tržiškem Krasu. Po dolžini, višinski razliki in zahtevnosti so si proge različne, ponekod se stikajo, start in cilj pa sta lahko na različnih mestih. Proga prve svetovne vojne je dolga 7,7 kilometra in je najbližja mestnemu tržišču, saj se začenja pri železniškem podvozu, dostop je z dna Korza Popolo in iz Drevoreda San Marco. Povezana je s parkom prve svetovne vojne, saj poteka tudi čez strelski jarek Joffre in se nadaljuje po panoramski poti, ki ponuja razgled v smeri Tržaškega zaliva, vse do Sabličev. Pri trži-ški trdnjavi pot zavije proti startni točki. Na preteklost se navezuje tudi proga gra- Strelski jarek nad Tržičem dišč (Castellieri), dolga 4,6 kilometra, ki se začenja pri železniškem podvozu ter vodi do trdnjave in nato še višje do vzpetin Forcate in Gradiscata, kjer sta nekoč bili utrdbi. Proga kraških voda je dolga 8,7 kilometra, speljana je ob vodnih virih v bližini Tržiča do Prelosnega jezera in mimo bonaventura Sabličev do kanala Lokovec. Proga Pre-losnega jezera, dolga 3,6 kilometra, pa se začenja pri sprejemnem centru ob jezeru. Park je vključen v vsedržavno mrežo prog za nordijsko hojo, znamenja so zato povsem enaka tistim, ki so jih namestili v tovrstnih parkih po Italiji. ter Milocco in Paolo Zuttion, ni še znano, ali bo navzoč tudi goriški nadškof Carlo Redaelli. Mladi Taimur je rodni Pakistan zapustil pred petimi meseci. Potoval je preko Irana, v Turčiji je ostal en mesec in zatem vstopil v Bolgarijo, kjer je bil en mesec zaprt v zaporu. Nato je preko Madžarske prispel v Avstrijo, od koder je pred nekaj dnevi prišel v Gorico. Tu ga je pričakala smrt. Kljub njegovi tragični usodi pa se je tudi včeraj na bregovih Soče pod ločniškim mostom zadrževalo nekaj desetin pribež-nikov, ki tam večinoma preživljajo dneve, nekateri v zasilnih zatočiščih tudi noči. Nič se ni spremenilo. gradež Tavala vinjena Med vikendom so karabinjerji s tržiškega poveljstva izvedli poostren nadzor v Marini Julii, na štarancanski plaži in v Gradežu. V noči med soboto in nedeljo so v gradeškem mestnem središču karabinjerji obravnavali dva moška iz severne Afrike, ki sta se potikala po mestu, kot da bi prodajala drogo. V zgodnjih jutranjih urah so jima karabinjerji pregledali dokumente in ugotovili, da pri sebi nimata mamil. Obema so sicer naložili globo zaradi pijanosti, proti njiju je bil izdan tudi odlok, ki jim prepoveduje vstop v gra-deško občino. V soboto so karabinjerji oglobili dva Senegalca in enega državljana Bangladeša, ki so v Gradežu prodajali blago brez ustreznih dovoljenj. Karabi-njerji so trem pouličnim prodajalcem tudi zasegli blago - očala, zapestnice, knjige, ženska oblačila... Med poostrenim nadzorom so karabinjerji preverili identiteto številnih oseb, pregledali so tudi več avtomobilov. Poostreni nadzor bodo avgusta ponovili še nekajkrat. sovodnje - Novost ob pokopališču Dva »ležeča policaja« in zametek gradbišča Kraj gradbišča (zgoraj) in ležeči policaj (spodaj) bumbaca Na cesti ob sovodenjskem pokopališču so namestili dva ležeča policaja. »Domačini nas opozarjajo, da številni vozniki prehitro vozijo po Štradalti. Zato smo se odločili za namestitev dveh ležečih policajev v bližini pokopališča. Računamo, da jih bomo namestili še na nekatere ceste po občini, problem pa je v tem, da zanje nimamo še denarja,« pravi županja Alenka Florenin in pojasnjuje, da so ležeča policaja pri pokopališču namestili v okviru del za širitev obrtne cone in gradnje nove povezovalne ceste. Grbini za umirjanje prometa sta plastični, črne barve z rumenimi programi, visoki tri centimetre. Namestitev je skupno stala 1500 evrov. »Na podlagi prošenj domačinov načrtujemo postavitev ležečih policajev še v Ulici Kosovel med Pečjo in Malniščem, v središču Peči, v Ulici 24. maja, ki iz Sovo-denj vodi proti Soči, na cesti pred pokopališčem na Vrhu ... Zakon določa, da si morajo občine sredstva za nove ležeče policaje zagotoviti z globami. Za nas je to kar težko, saj imamo samo enega redarja. Mogoče nam bo to uspelo izvesti v novih občinskih združenjih,« pravi županja. Kdor se je te dni peljal skozi Sovodnje, je morda opazil še eno novost. Pred nekdanjim nogometnim igriščem so namestili tablo, ki opozarja, da se je začela gradnja novega občinskega parka. V prejšnjih dneh so delavci podjetja Tecno.geo pokosili razraslo travo, pripeljali so tudi mreže, s katerimi bodo gradbišče zavarovali po 23. avgustu, ko se bodo vrnili z dopusta. GORIŠKI PROSTOR_Torek, 11. avgusta 2015 1 9 /- nova gorica - Hitove investicije Stavijo na obigralniško ponudbo in načrtujejo bazenski kompleks V novogoriškem hotelu Perla povečujejo obigralniško ponudbo. V zadnjih mesecih so tako na strehi hotela uredili sončno teraso na 170 kv. metrih površin, z investicijo pa želijo svoje goste zadržati več časa v Novi Gorici. Vrednost investicije znaša okoli 290.000 evrov. »Pričakujemo, da bo naša dodatna ponudba podaljšala bivanje gostov na Goriškem, obenem pa pomeni začetek nekega novega obdobja, v katerem bomo veliko vlagali predvsem v obigralni-ško dejavnost,« je ob včerajšnji predstavitvi povedal direktor hotela Perla Zoran Novakovic in dodal, da predstavlja nova pridobitev dopolnitev ponudbe za preživljanje prostega časa gostov, ki bivajo v hotelu. Zunanji gostje bodo imeli na teraso dostop ob obisku spa centra Perla. Z namenom privabljanja neigral-niških gostov so poleg sončne terase s 14 ležalniki, masažnimi bazeni in prhami v sklopu centra dobrega počutja temeljito prenovili in povečali hotelsko kavarno Dolce Vita. S preureditvijo hotelske ve- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. ™ l edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31 m^urta POL6TNI URNIK sprejemanja militi e^laidv prati pjalllu o s m/i nič«?, zahvale, sožalja, čeitifte v okvirčku, mak ogtofi v okvirčku, oglasi druiiev in organizacij v okvirtkv ponedeljek - petek 1CUHK laboti »prte Tel. G00.912.775 e-po£ta: primorski i^tmediajt Tmedia-UI. Malta £ GOHfCA že in preselitvijo manjše trgovine so pridobili še enkrat večjo površino za gostinsko dejavnost, katere velikost sedaj zajema 300 kv. metrov površin. »Nadaljevali bomo urejanje sončne terase tudi po ostalih delih strehe hotela Perla in predvidoma leta 2017 zgradili bazenski kompleks. S tem želimo doseči, da bodo gostje prihajali k nam tudi zaradi druge ponudbe in ne le zaradi igralništva,« je še napovedal Novakovic. Investicije v obigralniško dejavnost bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Po besedah predsednika uprave Hita Dimitrija Picige bo polovica vseh načrtovanih investicij namenjena izgradnji hotela ob igralniškem centru v Šentilju, druga polovica pa za nadaljevanje prenove v novogoriških hotelih Park in Perla. Poslovanje Hita je bilo sicer v prvi polovici leta nad pričakovanji. Poslovni rezultati so, tako Piciga, presegli načrte, prav tako se je za deset odstotkov povečalo število nočitev. Hotel Perla je tako povprečno zaseden več kot 60-odstotno. M Izleti POHOD OD REZIJE DO TRSTA v sklopu Slofesta bodo od 16. do 20. septembra priredili ZSKD, SPDT, SPDG in PD Benečije. Potekal bo v petih etapah: Rezija (Solbica) - Brezje (16.9.); Brezje -Špeter (17.9.); Špeter - Števerjan (18.9.); Števerjan - Mavhinje (19.9.) in Mavhi-nje - Trst (Borzni trg) (20.9.). Traso bo mogoče prehoditi v celoti ali po odsekih. Informacije in prijave po tel. 0481884226 (Silvan Pittoli). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 340-3423087 (Paolo). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje). Informacije na info@zskd.eu ali po tel. 040635626. ~M Koncerti GLASBENO POLETJE NA VOGRSKEM: v cerkvi Sv. Justa bo v sredo, 12. avgusta, ob 20.30 koncert baročne glasbe skupine Musica Nucis. Skupino sestavljajo sopran Marjetka Luznik, alt Mirjam Pahor, flavtistka Doris Kodelja, violinistka Tina Grego, kontrabasist David Šuligoj in čembalistka Eva Dolinšek; vstop prost. V GORICI: v ljudskem parku, na strani Ul. Petrarca, bodo v petek, 14. avgusta, ob Hitova Perla 21.30 nastopili zbori Seghizzi iz Gorice, Perosi iz Fiumicella, Schiff iz Chio-prisa, Free Singers iz Pordenona; na programu »Carmina burana« Carla Orffa. m* Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 -22.15 »Pixels«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Ex_Machina«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Spy«. Dvorana 4: 17.50 - 20.15 - 22.15 »Joker - Wild Card«. Dvorana 5: »R...estate al Kinemax« 18.00 - 20.00 »Van Gogh, un nuovo modo di vedere«; 22.10 »Il ragazzo del-la porta accanto«. □ Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 3479748705 (Vanja). JUS VRH sporoča, da se lahko prebivalci Vrha včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO), ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481-784009. glasbe sveta Poklon ženski in dobrote Etno in jazz festival Glasbe sveta se ponovno vrača v Novo Gorico, na grad Kromberk. Pod pokroviteljstvom mestne občine in Goriškega muzeja se bodo na letošnjem festivalu predstavili Robert Jukič s projektom Ženske, ženska pevska skupina Kvali in albanska jazz pevka Elina Duni s svojim kvartetom. Za dopolnitev koncertnih večerov bo poskrbela tržnica Dobrote sveta, ki se odpira ob 19. uri. Oljar-ji, vinarji, sirarji, čebelarji in drugi kmetijci z bovškega, kobariškega, cerkljanskega in vipavskega konca, iz Goriških Brd, slovenske Istre, Furla-nije in s Tržaškega Krasa na stojnice prinašajo svoje pridelke in jih ponujajo v okušanje in nakup. Povsem v duhu festivala, ki slavi sodelovanje, in ker je poleg profesionalcev vse več tudi »popoldanskih kmetijcev«, bo na tokratni izvedbi tržnice tudi stojnica pobude Zelemenjava: navdušenci nad ekološko pridelavo in ohra-njevalci lokalnih sort rastlinja si bodo s somišljeniki lahko izmenjevali semena, sadike, pridelke, recepte in vrtičkarske izkušnje. Festival odpira svoja vrata danes in bo razvajal glasbene občutke obiskovalcev tri torke, do 25. avgusta. Začetek nocojšnjega koncerta bo ob 21. uri. Robert Jukič je za svojo novo ploščo Ženske povabil k sodelovanju trinajst pevk iz Slovenije in Hrvaške. Gre za obsežen in zahteven glasbeni projekt, ki prepleta ljudske glasbene okvire iz različnih kultur ter se v lastnem izvirnem slogu loteva ljubezni, odnosov, izgube, upanja. Ju-kičeva plošča je zato poklon ženski, njeni moči, predanosti in vztrajnosti. Nakup vstopnic poteka na dan dogodka od 19. ure dalje, rezervacije pa so možne po elektronski pošti na naslov glasbe.sveta@gmail.com. V primeru dežja bo koncert v krom-berškem gradu. OBČINA SOVODNJE bo začasno zaposlila dve osebi, ki bosta pomagali osebju različnih občinskih uradov pri katalogizaciji, urejanju arhivov ipd. Projekt bo trajal 52 tednov, delovni čas bo 36 ur tedensko. Namenjen je osebam v dopolnilni blagajni ali ki so vključene v program mobilnosti po zakonu 223/91 ter delavcem s posebnim denarnim nadomestilom za brezposelnost (gradbeništvo); pogoji so znanje slovenščine, vozniško dovoljenje, višješolska diploma in obvladovanje računalniškega paketa Office. Kandidature zbirajo na uradu za zaposlovanje v Ul. Alfieri 34 v Gorici med 9.30 in 12.30 do 19. avgusta. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo 22. in 23. avgusta (z možnostjo prenočitve) tečaj za spoznavanje konjev »Horsemanship«; informacije po tel. 331-1583298 (Luca) in tel. 3393991882 (Erika). V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA prirejajo zeleni teden za otroke od 7. leta starosti od 24. do 28. avgusta in od 31. avgusta do 4. septembra; informacije po tel. 333-4056800 ali na info-rogos@gmail.com. 0 Prireditve V GRADIŠČU: 14. in 15. avgusta ptičji sejem v organizaciji ornitološkega združenja FJK. Na programu poleg ocenjevanj najboljših ptičjih in pasjih pasem tudi tekmovanje psov v premagovanju ovir »agility«. ŠAGRA SV. ROKA V PODTURNU: danes, 11. avgusta, ob 18. uri srečanje z Robertom Zottarjem, ki bo govoril na temo publikacije »I primi piatti della tra- Treking po Poteh miru Združenje Pro Loco iz Foljana prireja treking med Redipuljo in Kobaridom. Pohod bo speljan po Poteh miru, dolg bo sto kilometrov, namenjen je članom in nečlanom športnih federacij. Pohod prirejajo med 24. in 28. avgustom; udeleženci bodo lahko izbirali razne težavnostne stopnje in trase. Za podrobnejše informacije je na razpolago urad IAT iz Foljana (tel. 0481-489139, 335-1444109). Zvezdni utrinki v Fari Astronomski observatorij v Fari bo jutri, 12. avgusta, od 20.30 dalje odprt s prostim vstopom. Za udobno opazovanje zvezdnih utrinkov osebje observatorija svetuje, naj obiskovalci prinesejo s seboj stolico ali ležalnik. Redarska služba v Tržiču Tržiška občina bo tudi letos zagotovila redarsko službo pred šolami in otroškimi vrtci, ki so jo v preteklosti opravljala razna združenja in društva s svojimi člani; rok za vložitev prošenj bo za društva in združenja zapadel 20. avgusta. Izbrano društvo bo redarsko službo zagotavljalo med prihodnjimi tremi šolskimi leti, skupno bo prejelo povračilo za stroške v znesku 24.000 evrov (8000 evrov na šolsko leto). Prošnje zbirajo v vložišču županstva. Ivan Bašic v Šlovrencu V okviru mednarodnega festivala Med zvoki krajev bo nocoj ob 21. uri na kmetiji Lis Neris v Šlovrencu nastopil beograjski pianist Ivan Bašic. Na programu so skladatelji Hayden, Scarlatti, Chopin, Liszt in Vujic. Voden ogled razstave V Pokrajinskih muzejih v palači At-tems-Petzenstein na goriškem Kornu bo v četrtek, 13. avgusta, ob 18. uri brezplačen voden ogled likovne razstave »Giovanni Zangrando - Atelje in učenci«. Vodila ga bo Barbara Spanedda, udeleženci bodo morali poravnati samo vstopnino. V palači je na ogled tudi Auchentallerjeva soba, ki so jo uredili pred kratkim. dizione goriziana«; ob 20.30 glasba s skupino Lucky Band Orchestra. V NOVI GORICI »STOPIMO SKUPAJ«. Program poletnih prireditev na ploščadi za novogoriško občino: danes, 11. avgusta, ob 17. uri akrobatsko-gledali-ška delavnica, 12. avgusta ob 17. uri akrobatsko-gledališka delavnica in ob 21. uri plesni performance »Navzkrižni pogledi«. Več na spletni strani www.nova-gorica.si/poletne_priredi-tve_v_novi_gorici. V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bo v četrtek, 13. avgusta, prireditev z naslovom »Degustacija pod zvezdami«: ob 17.30 zbirališče v obiskoval-nem centru, ob 18. uri brezplačen vodeni ogled (z nakupom znižane vstopnice), ob 19.30 enogastronomska de-gustacija lokalnih pridelkov, ob 20.30 bodo izvedenci astronomskega observatorija v Fari (CCAF) govorili o zvezdah; informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Tatjana Bed-narich (iz Trsta) v cerkvi Sv. Ivana (od 10. ure) in na glavnem pokopališču. DANES V LOČNIKU: 9.00, Ernesto Sdrau-lig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Nives Cecot vd. Zanolla (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Pietro Nardi (iz Trsta) v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Marina Morin vd. Zoia (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. Zmaga oboževalkam hard rock skupine Kiss Nagrajevanje ob zaključku srečanja ljubiteljev cosplaya V Gradišču so se med vikendom zbrali ljubitelji cosplaya - nastopanja v kostumih iz Akcijskega in spektakelskega sveta. Iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev jih je prišlo 46, nazadnje pa je žirija za zmagovalke proglasila štiri udeleženke, ki so se s svojimi kostumi in pobarvanimi obrazi poklonile hard rock skupini Kiss. Posebno nagrado žirije je prejela tričlanska družina: oče, mati in sin so se preoblekli v steam-punke. Številne obiskovalce so zabeležili tako na defileju udeležencev kot na raznih delavnicah, ki so jih izpeljali v parku sredi Gradišča. Posebno zanimiv je bil prikaz risanja stripov, za kar so poskrbeli člani akademije Achille Marozzo. V soboto je Gradišče poživil tudi nočni pustni sprevod, ki se ga je udeležilo deset vozov večinoma iz Furlanije. 2 Q Torek, 11. avgusta 2Q15 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Rossi in kvalifikacije INDIANAPOLIS - Zimzeleni Valentino Rossi je na dirki v Indiana-polisu še desetič stal na zmagovalnem odru, s 3. mestom je tudi obranil skupno vodstvo, a se mu tekmeci približujejo. Marc Marquez (na sliki), ki je v nedeljo zmagal drugič zapored, zaostaja za 56 točk, a je v izjemno formi, Rossijev sotrudnik pri Yamahi pa ima po 2. mestu v ZDA le še devet točk zaostanka. Če hoče desetič osvojiti naslov, bo moral Rossi še doseči kako zmago, predvsem pa, kot priznava sam, mora izboljšati učinkovitost na kvalifikacijah. S kom je zadovoljen RIGA - Slovenska košarkarska reprezentanca je opravila prvo polovico priprav na EP, ki ga bo 5. septembra začela v Zagrebu. Slovenija je v štiriindvajsetih dneh priprav odigrala pet tekem, tri je dobila (Nova Zelandija, Avstralija, Poljska), dve z Avstralijo in Lat-vijo pa izgubila. Selektor Jure Zdovc (na sliki) je pohvalil trud or-ganizactorjev igre Luke Rupnika in Nebojše Joksimovica. Zadovoljen je bil tudi s centrsko navezo Omic-Dimec, z doprinosom jake Blažiča, prijetno pa ga je presenetil tudi Mitja Nikolic. plavalno sp - Končna ocena nastopov v Kazanu ZDA so razočarale KAZAN - Letošnje svetovno plavalno prvenstvo je bilo za Italijo uspešnejše od prejšnjega, predvsem pa od olimpijskih iger v Londonu. Zadnji dan je italijanska odprava dočakala tudi zlato kolajno. Na najdaljši razdalji - 1500 m prosto, jo je osvojil 20-letni Gregorio Pal-trinieri in postal s tem osmi Italijan z zmago na svetovnem prvenstvu, skupno jih ima Italija dvanajst, a kar štiri zlate kolajne pripadajo Federici Pellegrini. Pal-trinieri je imel pred tekmo za cilj, da premaga Kitajca Sun Yanga, a se ta na veliko presenečenje vseh ni predstavil na startu, kar je sprožilo vrsto ugibanj, saj uradnih informacij o tem, zakaj je odstopil niso podali. Kakorkoli že, Paltri-nierijeva zmaga je čista kot solza, saj je na tekmi tudi izboljšal evropski rekord, vodstvo pa prevzel po 500 metrih. Italija končuje SP v bazenu s petimi medaljami. Paltrinieri je bil 2. tudi na 800 m, Pellegrinijeva je osvojila srebrno odličje na 200 m prosto, uspešni sta bili šatefi 4x200 m prosto ženske in 4x100 m prosto moški. Zanimivo, vse kolajne so osvojili v prostem slogu. Kar pa zadeva Slovenijo, selektor Miha Potočnik ocenjuje, da pravih presežkov kljub številnim zelo dobrim nastopom v Kazanu ni bilo, zato je ocena nastopov solidno. Končni izplen deseterice slovenskih plavalcev je finale Damirja Dugonjica na 50 m prsno, tri uvrstitve Anje Klinar v deseterico in še tri uvrstitve med najboljših 16. »Dugonjic je naš edini finalist, a od njega sem več pričakoval na 100-metr-ski razdalji. Blizu njega je s tremi odličnimi nastopi Anja Klinar, Gaja Natlačen je osvojila 11. mesto, polfinalist Peter John Stevens 12., Tjaša Oder kljub malce slabši formi 15. Malo je zmanjkalo Nastji Govejšek. Kar nekaj plavalk in plavalcev se je uvrstilo med najboljših 16, a to še ni to, kar smo pričakovali, in upam, da se bomo še bolj zadovoljni vračali prihodnje leto z olimpijskih iger v Braziliji, je še dejal. V mednarodnem merilu Potočnik pravi, da večjih presenečenj ni. Američani so razočarali vso svetovno srenjo. Blestela je Katie Ledecky, popoln polom pa je doživela moška vrsta, saj je edino medaljo v prostem slogu na 50-metrski razdalji osvojil srebrni Adrian Nathan, ostali so se vrnili praznih rok. Ameriška štafeta na 4 x 100 m prosto je prvič v zgodovini ostala brez finala, na 4 x 200 m prosto je po petih zaporednih naslovih ostala brez medalje. Pri tem ne gre pozabiti, da so bili Američani brez Michaela Phelpsa, ki pa se vrača za Rio de Janeiro. V Riu strokovnjaki napovedujejo veliko novih svetovnih rekordov. Znanilec je bil že Kazan, kjer je število preseglo tistega z zadnjih dveh prvenstev skupaj. Razprava o najboljših plavalcih pa z izjemo pri Ledeckyjevi še poteka. V moški konkurenci je izstopal Kitajec Sun Yang, ki pa je obremenjen z izredno kratko kaznijo zaradi jemanja nedovoljenih poživil, kratka je bila kazen tudi za rusko zvezdnico Julijo Jefimovo in prav enotna kaznovalna dopinška politika bo ena od teh, ki jih bo morala Fina urejati po hitrem postopku. Gregorio Paltrinieri, na SP prvi Italijan z zmago na 1.5QQ m kazan2015 Kolajne Kitajska 15 1Q 1Q B5 ZDA 1B 14 6 BB Rusija 9 4 4 17 Avstralija 7 B B 1B Vbr 7 1 6 14 Francija 5 1 1 7 Italija 3 3 8 14 Madžarska B B 4 1Q Švedska B 2 1 6 Japonska B 1 4 B JAR 2 B Q 5 Nemčija 2 1 4 7 Brazilija 1 4 2 7 S.Kor 1 Q 1 2 Srbija 1 Q Q 1 Nizozemska Q B Q B Kanada Q 4 4 B Danska Q 2 2 4 Ukrajina Q 2 1 B Mehika Q 2 Q 2 NZL Q 2 Q 2 Španija Q 1 2 B Grčija Q 1 2 B Poljska Q 1 2 B Jamajka Q 1 1 2 Hrvaška Q 1 Q 1 Litva Q 1 Q 1 Argentina Q Q 1 1 Belorusija Q Q 1 1 Malezija Q Q 1 1 Singapur Q Q 1 1 nogomet Danes superpokal v Tbilisiju TBILISI - Uvod v evropsko sezono na nogometnih zelenicah že tradicionalno postreže tudi s su-perpokalnim obračunom. Prvo lovoriko v sezoni 2015/16 bo krovna zveza Uefa podelila danes v Gruziji, v obračunu za evropski superpokal med zmagovalko lige prvakov Barcelono in Sevillo, zmagovalko evropske lige. Tekma se bo začela ob 20.45.Ze drugo leto v nizu bo su-perpokalni obračun španski: lani je bil madridski Real, takrat z lovoriko lige prvakov, boljši od zmagovalke drugoligaškega klubskega tekmovanja Sevillo. Slednja je spet slavila v tem tekmovanju, Madridča-ne pa so na evropskem prestolu zamenjali Katalonci. Zdaj tako Barcelona kot Sevilla seveda iščeta pot do prvega pokala v sezoni. Katalonci so nabrušeni, tudi prvi zvezdnik Lionel Messi je po počitnicah nared, da dokaže svoje mojstrstvo. Če bo blaugrana uspešna v prvem letu po Xaviju (legenda kluba bo ob koncu kariere igral v Katarju), se bo s številom naslovov izenačila z Milanovimi petimi. Za zdaj je pri štirih (2011, 2009, 1998, 1998, 1993). Današnji tekmec je za Messi-ja in druščino pravzaprav sanjski: Messi je Andaluzijcem zabil že 22 golov v 23 tekmah, le proti Atleti-cu je dosegel en gol več. Sevilla mora tako hote ali nehote status favorita prepustiti Barceloni. Ciro Immobile, novinec Michael Krohn-Dehli in ostali igralci bodo skušali najti recept, kako prebiti obrambo Barcelone in skušali ta pokal osvojiti drugič po letu 2006. košarka - Začetek sezone Pall. Trieste Prenovljenemu moštvu primanjkuje le center Pri Pall. Trieste že krepijo moštveni duh, (spodaj) skupinska slika s potrjenim trenerjem Dalmassonom (drugi iz leve) fotodamj@n S prvim treningom pod vodstvom kondicijskega trenerja prof. Paola Polija se je uradno začela tudi sezona košarkarjev Pallacanestro Trieste 2004. V telovadnici v Ul. Locchi so se oglasili skoraj vsi košarkarji, ki bodo sestavljali letošnjo postavo tržaškega A-ligaša. Odsoten je bil le Američan Jordan Parks (lani je v prvenstvu NCAA igral za North Carolina Central), ki še čaka na vse ustrezne dokumente za bivanje v Italiji. Letošnja sestava ekipe pa je popolnoma različna v primerjavi z lansko. Iz laskih vrst sta v Trstu ostala le Coronica in Prandin. Ob Bolgaru Hristu Zaharje-vu, bodo tržaški dres oblekli Pecile, Pipitone, Baldasso, Bossi in Landi. Vodstvo kluba lovi še visokega centra, saj nova podoba ekipe ni še popolna. Sušlja se o prihodu Sicilijanca Mirka Gloria. Odločitev bo sicer padla v prihodnjih dneh. Prvenstvo A2-gold se bo pričelo v nedeljo, 4. oktobra. Takrat bo Pallacane-stro Trieste igrala prvo srečanje doma proti moštvu iz Verone. Bo Kazan kandidiral tudi za OI 2028? KAZAN - V Rusiji in Tatarstanu je javna skrivnost, da naj bi se Kazan, ki velja za športno prestolnico Rusije, potegoval za olimpijske igre leta 2028. Takšnega mnenja je veliko ruskih novinarjev na svetovnem prvenstvu v plavanju, tako pa menijo tudi meščani prestolnice te ruske republike. Kazan je v zadnjih letih naredil izreden preskok pri gradnji športne infrastrukture. Po navedbi lokalnih oblasti ima mesto kar 42 športnih objektov, ki so primerni za mednarodna tekmovanja in dodatni vložki po tej plati bi bili le še minimalni. Minili so časi, ko je bil Kazan znan le po hokejski ekipi lige NHL Barsu in nogometaših Rubina. Tukaj je tudi eden od nacionalnih teniških centrov, ekipa v hokeju na travi je ruski prvak. A mesto premore tudi vodni center, stadion primeren za igre in večino drugih objektov, ki so bili zgrajeni za univerzijado leta 2013, infrastruktura v mestu pa se z vsakim dogodkom še izboljša. Univerzijada je mestu dala tudi podaljšano progo podzemne železnice in nov letališki terminal. «Nisem še bil na tako urejenem tekmovanju, vključno z olimpijskimi igra-mi,» pa je o organizaciji Rusov povedal tudi slovenski selektor Miha Potočnik. Nove organizacijske izkušnje je dalo tudi svetovno prvenstvo v plavanju, leta 2018 bo tukaj del nogometnega svetovnega prvenstva, Kazan pa je tudi med kandidati za evropske igre in tekmovanje World Skills Games 2019. Tudi leto 2028 za olimpijske igre ni izbrano nenačrtno, saj je Rusija s Sočijem 2014 igre gostila pred kratim, obenem pa s številni zavedajo, da državi trenutno mednarodna politična klima ni povsem naklonjena. Slovenija od četrtka v boj za svetovno ligo Slovenska moška odbojkarska reprezentanca, ki jo od letos vodi legenda italijanske odbojke Andrea Giani, se je na zaključni turnir najboljše četverice v evropski ligi, ki ga bo 13. in 14. avgusta gostil poljski Walbrzych, prvič uvrstila brez poraza. V zadnjem krogu kvalifikacij je namreč v nedeljo Mariboru še drugič s 3:1 premagala Grčijo, še prej pa dvakrat tudi Turčijo, Hrvaško, Belorusijo in Romunijo. Včeraj je bil na sedežu Evropske odbojkarske zveze že opravljen žreb za zaključni turnir. Prva polfinalna tekma bo v četrtek, 13. avgusta, ob 17. uri, ko se bodo slovenski odbojkarji za vstop v finale borili proti Poljakom, druga tekma med Makedonijo in Estonijo pa bo na sporedu ob 20. uri. Poljska je prvorazredna svetovna odbojkarska velesila, a v evropski ligi nastopa z ekipo B in je v svoji kvalifikacijski skupini A osvojila šele tretje mesto in si kot gostitelji zaključnega dejanja evropske lige vseeno pridobili pravico za nastop na «final four» turnirju. Slovenija ne skriva, da želi evropsko ligo osvojiti. Z zmago bi si priborila pravico do nastopa v svetovni ligi 2016, sicer v njeni »tretjeligaški« konkurenci. To je bil že lani njen cilj, a je v finalu zaključnega turnirja izgubila proti Grčiji. Takratni poraz je dejansko spodnesel bivšega selektorja Luko Slabeta. (ak) Jutri obdukcija za Zuccherija VIDEM - Jutri bodo v Vidmu opravili obdukcijo na truplu 20-letnega nogometaša Sevegliana Fabio Zuccherija, ki je prejšnji tedne umrl med prvim treningom svojega moštva, dovoljenje za pogreb pa bodo izdlai v četrtek. Jamstveno obvestilo za smrt fanta so doslej prejeli dva zdravnika in en odbornik (najbrž poredsednik) Sevegliana. ^C_ŠPORT motociklizem - Mitja Emili o smrti Slovenca na Hungaroringu »Prvi krogi so najnevarnejši« A je dirkališče varnejše od ceste in tudi od smučišča, trdi Prosečan BUDIMPEŠTA - Na dirki motoci-klističnega prvenstva Alpe Jadran na madžarskem Hungaroringu se je v nedeljo smrtno ponesrečil slovenski dirkač Ber-to Camlek. Petinštiridesetletni Velenjčan je po štartu padel v prvem zavoju in obležal na progi, takoj zatem pa ga je eden od tekmecev še povozil. Zdravniška pomoč je bila zaman. Reševalci so eno uro skušali oživljati nesrečnega voznika, vendar so bile poškodbe glave prehude. Berto Cam-lek je bil večkrat slovenski državni prvak v motociklizmu, tekmoval je v prvenstvih Alpe Jadran in tudi na dirkah svetovnega prvenstva v superbiku. Nesrečnega dirkača je poznal tudi naš motociklist Mitja Emili, ki je v preteklih letih tudi sam nastopal na dirkah alp-sko-jadranskega prvenstva. »Nisva tekmovala v istem razredu, a sem ga poznal, izmenjala sva nekaj besed, tudi kajpopi-la skupaj,« je povedal Emili, ko smo ga včeraj obvestili o nesreči. »Padec sam po sebi se danes skoraj vedno srečno konča. Nevarni so še ravno padci na začetku dirke. Dirkači iz ozadja namreč nimajo vedno najboljšega pregleda nad progo. V naslednjih 1