lxhija vsak dan in praznikov. nedelj Iaaued daily Sundajs I.................. PROSVETA ^O-TEUUOttV. Orna lista ja $6.00 GLASILO SLOVENSKE NAKOPNE PODPORNE JEDNOTE_ CHICAGO ti ILL« PETEK. 13. JULIJA sodnik UMWA, na seji članovi^*10 obBodll° n,ktga slih jo imol Harryjs Hopkinaa in druge Rooseveltovo ssupnl-ke. Dejsl Je, da členi tegs krožka dostikrat narekujejo smernice, ki so v konfliktu b smernicami članov kabinete ter načelni- odbor, za smernico ovoj. orga-1V""f«• riV ČrTv^! iT vUdnih odborov ln ^ntur, Euvorl da nieao-1 • Fr»nciJ«, v omrt, ker je vzel ^,. povzroča konfusljo. uveri, da njogo-^ atrvhQ n#kfgI tmfri|k0gft| „L^d-tV0 va^lrba^za ^zvišanje mezdo"ru-1 ^ /t^^ n«^« ..Ljud-tvo n§ uupA clinom derjem ni bila zaman. Podpisr^*4 R. ^f*1 Hopkinsovega krožka," je rekel ju iiu 4Tr7 V/ rsl spust ti ns tla na francoakeml ,,T" Wpo4ilk mil' nmda pogodbe z illlnolaklmi oporstor-l K., u Kil >v> >rn*lor Ti krotek mors naao- F'e v.llk. zm.g. UMWA. g- ' pS^STi' M L.wi. j. v poteku poujinj * ultr,lltn N.m.nllo n. omeni«, "T , ^ operatorji, kl » traj.1. Sn?TmJlSuZSk fZr* ^MŽ^Jr tednov, uhtevtl zvlUnje mezde ._j___— stopani pri teh pogajanjih, ker \amertihega lista ki bo- Texas apelira na Mehiko za delavce Meaico Citr, 22 jul —Delav okl minister je naznanil, da __ No-1 prejel apel od državo Taaas. na t^ o^j^r^^l-iSrS^ P^Po™ Mehika pošlja «0 000 delsveav v store Romano, glasilu V§Uka-1 onJanlzecije A H EPA. jo bil ! t^^^doUlI na pdju m na ^^ - I tiran na obtožbo, da jo poneve- bombožnih pUntažah Mehika P.«no naglaša, de bodo bodo- ril $25.000 iz bUgojne orge»t». g'-nerocijo ootro uboodile ono. Id jo. Glovni stan ta organlzad-, Teaaeu je pomanjkan)o poljodel-ki uničujejo kulturno spomeni- je je v Washingtonu. mezdni dogovori med njimi ln rudsrsko unijo so doslej bazirali na onih, kl jlh je unija sklenila operatorji iz severnih in juž nih držav. Trdi se, da pravkar sklonjeno pogodbo med UMWA ln illl noisklmi operatorji ne krši mez dne formule mslege Jeklo, ka ere se drži vojno-delavski od x>r. Pogodbs določa osomur-nik, ksr pomeni, ds bodo rudsr-i dobili plačo in pol ze dodst no uro delo. Pogodbe priznsva tudi legslnost odškodnine rudsr v Rumuniji nedvomno zahteval revizijo sistemu con, odmerjanje in ekonomije no oplošno, ds se odprovl tronje ln vzpootavl harmonija." Senator je pokazal ns razliko London, 22. Jul.—Premier em za čas, ko gredo ns delo in 1 Churchill tn ilurjsnjl mW*sr----------r........ odhajajo z dola Ts čas js 54 ,U "f™ ^ nsčelnlkl toh odborov, minut In rudsrjl dobe za t. čas d* $1.25. Pleča za letne počitnic.^^iS^lSLSESS^11 ll 1 im J. bil. zvišan, od $20 n. $50.| ^^^i^^lOdb^ ZU 0$V0\>0- jo pod kontrolo z.vezniške sile \\ Amerika dobi voč vojnih ujotnikotir iz Afriko ^Veshlngton, D. C., 22. Jul Vojni depertment Je naznanil, d. bo večine Izmed 267,000 ita-llj.nakih ln nemških vojnih ujetnikov, ketere so zevezniki ujeli v Afriki, prišla v Ameriko Dalje je rezkril, da se «5,068 vojnih ujetnikov fte naheje v ameriških taboriščih Med temi jo 46.356 Nemcev, 19,641 lUlijanov in 62 Japoncev. Slednji ao v taborišču McCoy«v Wieconsinu. o Strola ubila tri italijansko ujstnike Mocon, Gs., 22 juL—Trije Ite lij.nski vojni ujetniki eo bili ubiti, deset drugih pe Je bilo re njenih, ko je otrele udorlU i ujetniško taborišče Vojni ujetniki oo uporen i prt gradnji poprovljonju rišče in v bližini Ubo- j skih delavcev. Poveljnik italijanske t* 99 ..e poltctje mrnt London. 22 jul - Radio Borlin poroče. de sU MU goneral He-zon. načelnik italijanske voja tke policijo, ln polkovnik Boren eo, pomožni načelnik, s bi ta ameriškem bombnom nopodu na milltarietično objekte v Rimu no notranji in vojni fronti. Ne London, 22. jul.-Holondsks Bl0dnJI t<^e VM gudko, ker Je čosnikArsk. .gentur. An.U po- vodstvo oporselj v roksh skup-ročs, d. so Nemci ustrelili Loul- nt,g|( vrhovnogs poveljotva Amo-sa Alotrlns, bivšega dopUnlk. r|ktf |n Vtf|ikt, BriUnlje. ~ newyorškeg. lista Times ln* sgenture International Nows Service v Rumuniji. Cooa Je bil obtožen, poročilo no pove. Churchill napovedal likvidacijd fašistov sodnik Roosevelt ln premier Churchill se no vmeševat. v odločitve genor.lov in .dmlr.lov v vodstvu vojnih operacij. Položaj >« bo lzboljš.1 tudi ns smerlškl notranji fronti, če oe Roosevelt odloči z« dol.kooeftno reorganizirale vojnih » odborov ln agentur in vzpootavltev slste-ms, kl bo odpravi! trenj, med Illlnotsk! operatorji oo si pri držsli prsvlco skrajšanj, delov v ilu4«Jlh poiMnJIunJa železni-' unf*nl* v IUHJ1 eli) ških vagonov .11 tržišč z. premog. Provkor podpisana pogod tja, čo Jo bo potrdil vojno-delav ski odbor, oatane v veljavi do 31. marca 1. HM5. Pogsjsnjs mod Lewlsom in posebnim odborom Ameriške de- n.gV tedn. od « M* ^č//« In njenih Pesnik Weinert imenovan za predsednika Voliko Brltenije voznikov. Španski poslanik v Washingtonu protestira „ „ n„ i . Moekve. 22. jul—Formiranje ________________________W.shington, D. C , 21 Jul.-I Mlbo|- u (l-vobondon, 22 jul —Radio Ber lin ptjročo, de bo popož Pij zapustil Vatikan In oo proeeli! v eno izmed peloč, ki Jlh ima v Rimu On hoče s Um demonstrirati. da n! aemo vrhovni poglavar katoliško cerkve, temveč tudi rimoki škof in do hoče deliti novomoot . prebivolci. von Einridel. Bivši poslanci, ki ao so udeložili sojo, ne kateri je bil ustanovljen odbor, ao Ed-win Hoernle, Waltor Ulbrihgt VVilhelm Florln, Martha Arond-zre in Wi!llom Piock. Blodnji je bil načelnik komlnterne v Berlinu J Waahington, D. C., 22. Jul,— Fodeiolnl /.kladnik Henry Mor genth.u Jo n.znonll, do bo vle-do iskolo novo vojno pooojllo v vsoti petn.jst mllljord dolerjev in d« se karr^nj. prične 9. aop- Brazilija ZOSOgta tembra IVioojllo »Ki bkolo pr< | n^mi^« kavčuk poo.mezniklh, korp^iraclj.h in ravorovolmnaklh komponljoh, no pe pri komercialnih bonkoH. K.rnponjo ao odobrili urednik! zak lednega depe rt men ta, federalnega rezerv nogo oiatom. in Zvez. ameriških bankirjev,* Rio de Jeneiro, Brazilija, 22. jul.—Vlada je zaMgla 280 ton kavčuka, lastnino nemško firme. Vrodnoet kavčuka, ki so nehajo v skladišču od izbruha vojne, oo coni $300,000. PROSVETA THE ENUGHTOfMENT GLASILO M LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE «J Md ptihllshod bf _____ n idnitoM drim (ti*M CUcat«) to teto. 19 00 m pol lota. Sl M so te trt lota; m Chicago 1» Clcoro ftM u colo loto. »3.75 sa pol lota; m laosomsivo ti.00. cSSTSm p« r«v. Chicago aad Clcoro 1740 pet T«»< forolga SS.00 por foof. glasov po dogovoru—Rokopisi dopisov la aaaarsft—th člankov so oo »ratajo Rokopisi literarna vsebina (trtico, poreati. Ud.) so vrnejo pošiljatelju lo v sluteju. te te pcttošil AdTtriiimg rates on syr«emanl.—Manuacriptj of communlcailoat arttalaa vili ool bo roturaod. Other manuscripts. plafs. poems. aic.. wili bo roturaod to laila oaiy br seii-addraeeed aad Naslov aa vsa. kav Ima stik a listom! PROSVETA HIT U So. Latradate Ava« Chicago 23. Illinois MEMBER OP THE FEDERATED PRESS naselbin 131 __v oklepaju na primer (July 31, 1943), po'eg vašega Imena na oaalovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list n« ustavi Lrr Zadeva Srbov in Hrvatov Prsredovalna akcija SANSa med ameriškimi Srbi in Hrvati ja zdaj v teku. Koliko bodo Slovenci dosegli za ublaženje spora med < Srbi in Hrvati, se ie ne ve, nihče pa ne bo mogel očitati Slovenskemu a mer like mu narodnemu svetu, da je zanemaril veliko dolžnost in ni poskusil dcseci miru in sprave. Vprašknje je, kakšen je sentiment med ameriškimi Srbi in Hrvati na splošno glede miru in sprave med njimi. Kakšno mnenje imijo ekstremisti na obeh straneh, je znano—in če večina ameri-škife Srbov in Hrvatov misli tako, kakor mislijo voditelji notoričnel "Sfbske narodne obrane" in voditelji hrvaških separatistov pri, "Kolu," potem ne bo miru in vsako posredovanje našega SANSa; ja absolutno brez smisla. Ampak do danes še ni dokaza, da je vettna Srbov in Hrvatov enakega mišljenja. O teh mizernih desničarskih ekstremistih se ne izplača več tro-šiti časa in papirja. Smešno je, ako ne bi bilo za sedanji resni čas tragične«, kako na primer srbski šovinisti in separatisti sprejemajo in objavljajo z debelimi črkami grmeče "proklamacija" in pozivajo "njegovo veličanstvo« kralja Petra, naj se takoj okliče samo za kralja Srbije—kakor da je s kraljevskimi oklici opravljeno vse in to postopanje je demokratično! Mimogrede rečeno: ekstremisti iz Pittsburgha se ponašajo, da so državljani Združenih držav, torej državljan) demokratične re-' publike—na katero se naravnost histerično sklicujejo in kadijo j predesdniku Rooseveltu—v isti sspl se pa podaniško ktanjajo "njegovemu veličanstvu" Petru in mu dajejo inštrukcije, kakor da so državljani Jugoslavije ali "samo" svoje Srbije. To izražanje dvojna lojalnosti je pa zares demokratično! ' , Srbski ekstremisti pa niso napovedali svoje privatne vojne le Hrvatom s-Slovenci vred, temveč tudi ameriški vladi in jugoslo-vsnski vlsdl v Londonu; nspovedali so vojno federslnemu ursdu la vojne informacije pod vodstvom Elmerjs Davisa zaradi tega, kar jih je Daviš po zssluženju krepko ožigosal v javnosti, jugoslovansko vlado pa napadajo, ker ima še vedno Hrvate in Slovence * tvoji sredi in ker sa še vedno imenuje "jugoslovanska." V svoji vojni s Elmerjem l)avišam ao se ti šovinisti pridružil največjim teneiiškim burboncem, lepublikanskim izolscionistom in drugim iovrainikom novega desla in demokracije, v katerih so dobili dobre zaveznike. Zares m i ser no! Očitkov je dovolj in vsekakor bo resnica, da je sedanji jugoslo-vsnskl poslanik Fctlč v VVsshingtonu v zvezi s temi separatisti; vsekakor jim poslanik daje potuho in zaslombo. Poslaništvo Je zadeva jugoslovanske vlade in če je tej vladi kaj za slogo med Imeriškimi Jugoslovani, ne bo trpela takšnega poslanika, ki rsz-dvsjs, nsmesto da bi družil sentiment in dobro voljo za Jugoslavijo V Ameriki. Ekstremistov med ameriškimi Srbi ln Hrvati, kl hujskajo drugi druge k medsebojnemu sovraštvu, najbrže ni veliko število, so pa vplivni zaradi svojih služb; na primer večina glavnilf odbornikov SNS, srbske podporne orgsnizaclje, j« med njimi-Jn priložnost imajo, du se sklicuj*)* ns vae članstvo noglede, kaj mislijo vsi člsni o tem Knako vlogo Igrajo hrvaški separatisti, ki publieirsjo časopis in sc oglašajo za narodne voditelje. Pa recimo, da večina ameriških Srbov in Hrvatov aledi separatistom; recimo, da Je sentiment večine pri obojih za uničenje Ju-goslsvije in za uimostojno Srbijo ln samostojno Hrvatsko po vojni,] Plebiscita o tem še ni bilo. ampak zaradi argumenta recimo, da se Je glasovanje vršilo na pošten način in izpadlo za aeparatlsem pri Srbih in Hrvatih. Ali je bila s tem izrečena zadnja in končnovvljavna beseda? Nt! Ksko morejo ameriški dršavljani noknj zaključiti za svoje rojake v starem kraju? Ali bi bUo to denu»kr*Učiio? Niti malo nel O bodočnosti Jugoslavije morejo pravoveljavno govoriti in sklepati le oni Srbi, Hrvatje in Slovenci, kl so v stari domovini, ki so državljani tamkaj. Nihče drugi! Zato pa je grmenja srbskih ln hrvaških separatistov v Ameriki —prav tako grmenje in sikanje jugoslovanskih komumatlčnih ekstremistov n« drugem koncu — smešno ln bedaato, kadar hekaj proklamiravajo glede stare domevine. kakor da sit oni zadnja oblast Mi v Ameriki, kl smo drtavijani Združenih driav, lahko le izrazimo svoje »elje In neka) priporočamo glede stare domovine in to je vae kar moremo storiti, če nočemo ismešiti— če nam |e r«a kaj ra demokracijo. a S Ura Stališč* je popolnoma pravilno, da SANS nsdnljuje s avojo misijo pumlrjavanja brez ocua. če ka| d«tM«*e ali na. Važno je da ao blaži M*>r-ce in dekle. Pri posojilnici so me zavrnili, zidarski mojster Franc pa je Ukoj oblju bil; rekel je samo, naj pride žena, da se podpiše. tsko jc bilo. Zopet se znajdem v Trstu, baš na rojstni dan avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Drugi dan, 19. avgusta leta 1911 sem šel na ladjo Martho Washington. Kako se mi je godilo vsa ta leta v Ameriki, ni važno, kajti večina izseljencev je živela v istih razmerah kot jaz. Važno zame in za ženo je to, da sem obljubo držal ter ji pošiljal, kolikor sem mogel. Ona je dobro gospodsrila in prikupovala zemljo, zdaj U kos tukaj, potem drugi kos tam in končno je imela lepo posestvo. Ako bi ne bilo prve svetovne vojne, bi jaz nemara bit v staram kraju. Ete nisem »et po vojni tja, je bi! vzrok neko p»smo. M ga je fttsala Neti-na sestra In me obrnite uko, da M ma ie pea ne povohal. Tsko je prišlo do pravega razdora sakonu in na paornitev v stari kraj ni bilo mtellti. trna me Je po Mikih letih mirnega življenja in tihega upanja na sopalno svidenja grdo mJate Pteala mi ja. ako bl JI kdo drugI ptee« tiste stvsri o meni. bi mu na verjela, toda svoji sestri verjame. "In če ae še kdaj povrneš, ti bom dala brco I Gospodar sem Ja»»" Marsikdo bi prt takih razmerah obupal ' Ko. kaj naj sdaj storim* Pre-menttev brate se najboljše me dlrine, odrtimi še, če nI pravega zaefcatka. In v Montant ga al j bilo—ne znašel v državi Washington, v tem lepem kraju Bellinghamu. Dobil sem delo na železniški pro. gi in tri dolarje plače za osem ur dela na dan. Takoj sem ku-pil tudi nekaj zemlje in si po. stavil dvesobno hišico. Letos j« dvajset let, odkar sem tu» s presledkom časa, ko sem bil v hu v svinčenih rudnikih. Od tam sem pisal svojemu mlajšemu sinu Francetu in mu poslal denar, da je prišel v Amerika Če bi bil vedel, bi tega ne storil, kajti fant je imel grd je-zik, bil domišljav in svojeglaven in celo grozil mi je. Če bi bilo to v starem -kraju, bi mu "kožo ustrojil" z jermenom, ampak tu-kaj v Ameriki pazi, kaj delaš! Sicer ni bil z mano skupaj več kot leto dni. Rad bi ga bil pripravil, da bi se zanimal za jednoto in za stari kraj, ampak nič. Jednoto je pustil kmalu potem, ko je šel od mene. Prosvete ali kakega drugega slovenskega Usta niti po-gledati noče. Jezi me, ker tako zametu je svoj jezik. Sploh mi je vedno nagajal, kajti predsodke proti meni je prinesel iz starega kraja. Fant tudi nič ne ve o zbiranju prispevkov za reveže v stari domovini, tudi ne ve o mojnih dopisih v Prosveti. Mi* dva, dasi oče in sin, sva si tujca, duševna tujca. Vsa njegova trma ali nrav je taka kot mojega očeta, ki ni videl ne čutil mojega duševnega trpljenja vsled poniževanja od drugih ljudi. Tako sem zdaj na stara leta sam. Sicer imam sina, ali kaj pomaga, če ni zaupanja niti vere med nama, a še manj rodbinske ljubezni. Resnica je, da so me tudi v Ameriki povsod podcenjevali, češ, kaj boš ti, ti ne morei, ti ne znaš, ti si "preŠvoh" ... Moji prijatelji so knjige. Ii dobrih knjig se človek marsikaj nauči in tudi dobi tolažbo. V septembru bo 32 let, odkar sem v Ameriki. Storil sem svojo dolžnost kot mož, pa bilo napram slovenskemu narodu ali kot zakonski mož ali oče. Moja vest je Čista. Kdor mi ne verjame, mu lahko dokažem s pismi in pobotnicami. Sin Gustav, ki ie na domu, mi je pisal: "Ni* sem vedel, da si tako dober človek. . . Lepo se ti zahvalim, ker mi toliko pomagaš. . . Zdaj Te šele dobro poznam. .." Sin se je bal« do mu bom nagajal glede oporoke, katero je podpisala Neža na smrtni postelji e rnisk» esti z jugoslovanske •onte Poroti!« Jugoslovanskega informacijskega centra in 4m*ib virov vrsti ft voMovttii Bolniški dodatki sa maj Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnega ujada meseca maja delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8:30—12 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ul^ca 15.—JIC. V ... -JUGOSLOVANSKI GERILCI ZAVZELI ZVORNIK London, 14. jul. (Reuter).—Po vesteh, ki jih je prejel tukajšnji Jugoslovanski informacijski center, so zavzeli jugoslovanski gerilci na ozemlju vzhodne Bosne važno mesto Zvornik, ki leži ob reki Drini. Gerilci so uplenili o priliki teh bojev ogromne količine vojnega materiala. Nemci so privedli rezerve na nasprotni breg Drine, hoteč tako preprečiti, da se ne bi razširili gerilski nemiri iz vzhodne Bosne v zahodno Srbijo. ♦ Skupine gerilcev so začele zdaj napadati v smeri proti zapadni Bosni ter neposredno ogražajo važne premogokope v okraju Kokanj, ki leži ob glavni progi bosanske železnice med Sarajevom in Bosanskim Bro-dom.—JIC. Domenah ***** Prejeli smo vest, da je okupatorjeva oblast v Ljubljani usta-nla slovenski O*"*** Domoljub. Dr Marušič, o katerem so is joi očaJif da je bil ubtt, te vedno jvi Podroboejšth podstfcov dodaj še nismo prejeli. Ameriški Slovana! dr. Msmtt« » dobro paj»ajo, ker ae ja aa «asa prve «*tovfce vojne n* jsjal v Ameriki.-~JIC- , o Izpred vojaiksga sodišča (Posneto is Slovenca s dne 25. pr. v izvirnem besedilu—JIC.) Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani sta bila obsojena v do-imrtno ječo z vsemi zakonitimi josledicami: I Skrjanec Janes. doma iz Pijane, rojen 21.11.1908, bivajoč v ?obrnicu, t« I Omahen Pavle, rojen 26. III.- 1901, delavec,, bivajoč v Zgornji Zadobrovi. I Oba sta bila obtožena protidr-žavnega in prevratnega delovanja. I Omahen je bil posebej obtožen, da je pustošil in kjal v okolici Št. Ruperta, Trške gore in Sv. Križa, potem da je pripadal oboroženi komunistični tolpi ter prevratni organizaciji, dal'e da je stregel po življenju pripadnikom italijanske armade. Prav Uko je bil Skr janoc obtožen pripadnosti k prevratni organizaciji, članstva in oboroženi tolpi ter terorističnega delovanja proti javnim napravam. , a Razdeljevanje racioniranih iivil ♦ v maju t Prehranjevalni zavod visokega __ ^____w____ komisarja za Ljubljansko pokra- sebnih ladij za reševanje torpe- Reševanje potopljenih ladij i V boju prbti grožnji podmornic zidata ameriška in britanska vlada poleg drugih sredstev, posvečenih varnosti pomorskih potov, tudi precejšnje število po- jmo poroča: ■ Meseca maja 1943-XXI l*xk> dobili potrošniki sledeče količine racioniranih in kontingenti-ranih živil: 1. Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; mesečno: 2000 gr živil, in sicer 300 gr testenin in 1200 gr riža, 500 gr sladkorja, 100 gr masti, >00 gr masla, 1 del olja, 600 gr soli, 100 r gr mila, 200 gr fižola pa odre-zek "A" (aamo na nakaznico, izdano od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.) Glede delitve sira bodo potrošniki pravočasno obveščeni. 2 Na dodatno živilno nakaznico SD 1 (as ročne delavce): dnevno 100 gr kruha ali S3.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke. 3. Na dodatno živilsko nakaznico SD I -f II (sa težke delavce): dnevno 200 .gr kruha, ali 165.3 gr krušne moke ali 300 gr koruzne moke, mesečno 600 gr živil za jugo in sieer 200 gr to-»tenin in 400 gr rtta; i Na dodatno živilsko nakaznic, SD I 4- U -f III (za najožji' delavce): dnevno 300 gr kruiia ali 248 gr krušne moke ali 4f>0 gr koruzne moke, mesečno 600 gr živil za jugo, in sicer 200 gr testenin in 400 gr riža. ■5. Na dodatno živilsko nakaznico za kruh za bolnike: dnevno 100 gr kruha ali 82.6 krušne ali MO koruzne moke. 6. Na dodatno živilsko nakaz-r«) CiMa" (aa otroke do 3. le- H»00 gr živil za jugo na me-in sicer »00 gr riža m 100 K' ?<-stenm, mesečno 500 gr slad-r Ja. mesečno 790 gr marmela-| >n sicer 500 g r na že določeni p reze k in 250 gr na odrezek 11 (samo na živilske nsksznice. Mane od mestnega preskrboval-|«ga urada v Ljubljani). 7. Na dodatno živilsko nakaz-ko GMbM (za otroke od 3—0 Maj. mesečno 500 gr marraela- (samo na živilske nsksznice. "iane od mestnega prsskrboval |ga urada v Ljubljani). * Meao Vaak potrošnik se "r* prijaviti prt svo»em r)u k. pritisne svoj tig na ed-f*J«»i nrostor na zadnji strani ■«vadnr H v« lake nakaznice; za [*■">"r,sk«. nabave mess bodo slu-f* odrezki C.D.E. in O. diranih in potopljenih trgovskih in vojnih ladij. Naloga takih rešilnih ladij je, da dvigne jo {»oškodovane ladje na površje, jih na licu mesta kolikor pač mogoče popravijo ter jih nato od vlečejo v pristanišča, v katerih se nahajajo ladjedelnice s potrebnim suhim dokom. Posadke rešilnih ladij so sestavljene skoraj izključno iz špecialistov in strokovnjakov, izurjenih v tem posebnem poslu. Rešilna ladja je torej nekak šna kombinacija plavajoče mehanične delavnice in naprave z izredno močnimi sesalkami. Mehanična delavnica je podobna tovarni, ki razpolaga z vsem potrebnim za izdelovanje posebnega orodja in celo manjših strojev. Sesal ke, ki so vzidane v rešilno ladjo, pa so tako močne, da presegajo povprečno kapaci teto sesalk za vodo, ki delajo v vodovodih srednjevelikega me-sts Rešilne ladje morajo biti pripravne za plovbo na visokem morju, morejo biti pa kljub te-pUtkega dna, tako da se morejo približati tudi ladjam, ki so nasedle ns pesek. Reševsnje potopljenih ladij je ena najvažnejših nalog vojnega napora— trdo in nevarno delo, o katerem je javnost mnogo premalo pou čena Kapitan rešilne ladje ima pod seboj vse upravne posle in je seveda edini odgovoren za ladjo, dokler plove na morju. Ka kor hitro pa dospe ladja na lice m mesta, kjer je treba začeti rešilno delo, prevzame poveljstvo takozvani šef reševanja (aalv-age master), ki je vedno starejši človek z bogatimi izkušnjami. , Njegova naloga je, da reši poškodovano ali potopljeno ladjo s tovorom vred. Vse dokler vrši rešilna ladja ta posel reševanja, je on edini odgovorni poveljnik. Razen tega pa se nahajajo na rešilni ladji seveda še najrazličnejši strokovnjaki, Specialisti za lotanje, strojni inženirji, izvedenci za sesalke in potapljači. Poleg šefa reševanja je najvažnejša Oseba na ladji potapljač, Malokatera poškodovana ladja bi mogla odpluti nazaj v ladjedelnico, ako je potapljač ne bi pomagal popravljati. On mora zamašiti luknje, ki so pod vodno gladino, on odstrani poškodovane in polomljene dele ladje, pritrdi jeklene kable, s pomočjo katerih dvignejo in potegnejo poškodovano ladjo. To delo je silno naporno in zahteva ljudi neobičajno trdnega zdravja. Potapljač je redko starejši od 40 let—večinoma so to možje srednjo starosti, a železne konstitucije. Debeluhar sploh ne bi mogel obleči potapljačeve obleke, a tudi njegovo srce najbrže ne bi ijioglo vzdrža ti strašnega napora pri tem poslu. Povrh tega pa mora biti potapljač prvovrsten in spreten mehanik, mora poznati vse skrivnosti lotanja in znati mora delati tudi v temi s pomočjo ti panja. Ako je premalo prosto ra, mora delati sključen, čepe in ves zverižen. Strokovnjak mora biti za delo z dinamitom in raz-streljevanjem. Toda preko vsega je potrebno, da je mož hladnokrven in miren. Potapljačev posel ni le težak, temveč često tudi zelo nevaren. V toplejših vodah ogrožajo njegovo življenje morski volkovi in druge pošasti globine. Vedno mu grozi nevarnost, da se pokvarijo dovodne cevi za zrak al pa da ga pokopljejo pod vodo deli tovora. Ako mu 08ter del raztrganega železa ali jekla preluknja potapljaško obleko, bo začel iz nje uhajati komprimi-rani zrak in ogromni pritisk vodne globine bo potapljača str in zdrobil. Tudi ako mu spodrs ne pri poslu, tako da j>ade, akoravno le za par čevljev globlje je to dovolj, da ga ubije. V velikih morskih globinah je razli ka vodnega pritiska od čevlja do čevlja tako različna, da taka nenadna sprememba ogroža člo veško življenje. Toda potapljaču, ki dela globoko pod vodno gladino, prete še druge nevarnosti. Takozvani 'bendi' ga morejo |>araliziratl za vedno ali pa celo povzročiti njegovo smrt. "Bendi" so potaplja čeva poslovna bolezen—povzročajo jo mehurčki dušika, kl na stanejo v žilah zaradi vdihava nja kompromiranega zraka. Do kler ostane potapljač v globoči-ni, ga to ne moti, toda ako mora iz katerega koli posebnega vzroka hitro na površino, je nevarnost zelo velike. V tem slu čsju preneha pritisk kofipromi rsnega zraks na njegovo telo nenadoma in omenjeni mehurčki dušika povzroče strahovite krče, v katerih potapljač po na vedi izgubi zavest. Ako krči dosežejo srce, je smrt neizogibne Najmodernejše rešilne Isdje imajo zato posebno opremo, ta kozvane celice za postopno zmanjšanje pritiska. Ako je potapljač prisiljen, da gre ne po vrtino nenadoma In na hitro, ga spravijo najprej v to celico za dekompresijo, kjer potem polagoma zmanjšujejo pritiak do norma^ga. Po navadi odhaja potapljiač iz globine na vodno aovršino polagoma v določenih stopnjah. Na vsaki stopnji mora počakati določen Čas, ki dovo-juje organizmu, da se polagoma in postopoma privadi spremenjenemu pritisku. Na starejših rešilnih ladjah, kjer celic za dekompresijo še ni, morajo potapljača, ki kaže simptome 'bendov', poslati nazaj v vodo, ter ga potem iz ona globine, v kateri je delal, polagoma zopet potegnejo na površino. Delo pri reševanju ladij je v vsakem slučaju rsslično, tsko da ni nobenih splošnih zakonov ali navodil za ta posel. Uspeh je skoraj vedno odvisen od sreče, katero je treba podpirati s trdim napornim delom, pametjo Ut smelostjo. Često se dogodi, da so stroji poškodovane ladje pokvarjeni, tako da jo je treba vleči. V tem slučaju sta rešilna ladja in nanjo s kablom privezana poškodovana ladja idealen plen za sovražne podmornice. Ni si težko misliti, kako veliko je razočaranje na rešilni lsdji, ako zadene poškodovano in dvignjeno ladjo nov torpedo, tako da je bil ves trud in pošrtvovanje »astonj. Včaaih se tudi pret g.jo Jekleni kabli, ki vežejo rešilno ladjo in njen plen. V tem slučaju je moštvo na rešilni ladji v veliki nevarnosti, kajti odtrgani kabel udari po njej s tako strahovito silo, da prereže vse in kar pomete po krovu. Življenje posadile na rešilni ladji je težko—tudi uspešno dalo ne prinaša zaslužene slave. Poleg nevarnosti, ki je vedno zvezana z njihovim poslom, pa so zdaj v času vojne izpostavljeni še minam in torpedom in zračnim napadom. Sovražnik seveda dobro ve, kaka važno ja delo reševanja in porabi vsako priliko, da to delo prekine ali onemogoči.—ONA. Slovensko Narodno Podporna Jednota «e* ■—■ ISS7-S9 So Laarndale Ave. OLAVNt ODBOR Chicago ti. tlllaak bo, da vzdržuje zvezo te organizacije s svojim ministrstvom za informacije. Predsedništvo te organizacije ne bo v rokah ene same države, temveč bo prehajalo Iz roke v roko. Prvi predsednik bo najbrže Norvežan Tor Gjesdal. Ameriški zvezni uradnik bo najbrže postal Thomas EUiott iz Office of War Information. Odbor Inter-AHied Commit-. i^wn»ni ■ unAvimiA, uum» uoi mm mi sv l»wudam av« n.*«*.« m m teeja pripravlja zdaj publikacijo d,r*ht ">ud *« so uw.uui«> av«, ciuom« u. tu. Z 1 F * * ^ 1 * i i, ClonlNA. upiavlt«U aU»'U ..........MM So l.awmLlr Av*. Citiraš« «3 III. skupnega poročila o položaju, ki John molek uradnik ai**ua......................»41 au uw»dai« av* . auvage u. 14 vlada v različnih zasedenih deželah. 1* ■ VINOENT CAINKAR. sl pr«d»edmk ........... . f. A VIDER. s> tajalk ......................... vmu.iaM RUS pomot uj | MIRKO O. KUHEL. Si bl«s«i»IK ............. LAWRENCt URAD1SUEK. laMlk bol ,hI.i W57 So Lawncial« Av« M5T So Uwnd«l« Av« lutl ao Lawndal« Av« asSt So I **tul«|« Av«. Chlcago SS. III. SMV Sv Lawitd«to Av« . Chteago SS. III Oilcna« iS. III. Ctlcigo U. III. Chlcago U. III. Reorganizacija informacijskega centra Zedinjenih narodov v Londonu London, 15. julija (ONA).—Iz zanesljivih virov prihaja vest, da bo V kratkem čaau nadomestila nova informacijska organizacija Zedinjenih narodov dosedanji Intcr-Allied Information Committee. Nova organizacija, katere glav. ni stan bo ostal v Londonu, bo absorbirala stari Information CommUtee in nekatere druge skupine ter bo ostala popolnoma neodvisna od vseh poedinih zavezniških vlsd—njen cilj bo edi-nole, da poroča o vojnem naporu in o predpripravah za mir vseh Zedinjenih narodov skupaj, to jc kot celote brez posebnih individualističnih stremljenj. Načrt sa sporazum glede formacije te nove organizacije je že izdelan in celo že podpisan od večine članov Zedinjenih narodov. Dali bo Rusija postala član te organizacije, bo odločila Moakva v kratkem, in sicer na podlagi poročila Ivana Majakega, sovjetskega ambasadorja v Veliki Britaniji, ki se trenotno na hsjs v Rus*ji. (V Inter-Allied In-form a t Ion Committee Rusijs do-zdsj še ni Imels svojega sastop-niks.) Vsaks izmed vlad Zedinjenih narodov bo rszpolsgala v tej novi orgsnizsciii s svojim posebnim uradnikom, katerega naloga Odiseja grškega svobodoborca (To je poročilo o dogodkih, katere je doživel znamenU grški časniški poročevalec in vojak v času odbojev na Kreti do danes.—ONA.) V zadnjih dneh, predno ao Grki na Kreti doživeli nemško invazijo, se je dogodile vrsta incidentov, značilnih sa revolucij-sko gibanju proti grškemu kralju,' ki sa je nahajal takrat na Kreti. Višek cen teh izgredov je bila smrt rojalistlčncga grškega generala, katerega je ljudstvo ubilo. To je bil general Demetrios Papastergiou, katerega je množica zagrabila na ulici mosta Ca ste 1 H, blizu Canea, ter ga ubila. Do tega uboja je privedcl razvoj političnih dogodkov, podobnih revoluciji, katerih cilj je bil, da se odpravi diktatura, uvedena pod kraljem Georgom. Prebivalci Krete so organizirali ne-kakton ljudski odbor v Canei in ta odbor je ministrakemu pred sednlku Tsouderosu predložil vrsto zahtev, kl so bile pravi uiti matum. Ljudski odbor je zahteval odpravo diktature; sklicanje grškega parlamenta; sopetno uveljavljanje konstitucije; odstop nekaterih članov vlade. Odbor je zshteval od vlade, da z vsemi svojimi sredstvi in silami organizira vojaško obrambo na Kreti. 1 Član tega odbora Je bil Poly-meros Pansyotis Mosohovitis, časniški poročevalec in vojak, prijatelj Venizelosa. Njegovo _ Pv4pr»4% 13. III Mil So Lawiuiak> Av«, Chivanu M. tli. ..........I4M Bo Lombaid Av«, lUiwya, III. IMV S«. Tivimhull Av« , Chlcagii U. III IM E MOlh 81., Cl«v«land. O Sanlal odaak ..................—................ Ho* 11. Arma. Karvaaa aia Tnmr Sl. Lu««rn«, I'« ---------1USII Mukkoka Av« , Ctovvlaiul 10. Ohio ——. T00 roivai Ave, JuSnaiuHK, I'«, ------------- ~ m S. isau« ain«ot. Chvvlund, Ohio ---So LawtMlale Av«. Chli«s«> M, IIV «issul Aoadv Av«, Cl«vtl«nd. OhhK -----U.^«.,,.............ITItta Nn«Hhit, ivnhli MhJhT » Ul So Proap«'| Av«., Clarviidun llilla. III. ---------------------------M WvaU*loa Av«H IVim. III. Otavai adravolk —.................Stil ao Rld«cway, Chlraso W. III. bU je tudi poveljnik vojakov s Krete v grški armadi. Ko se je radi uboja generala Papsstergioujs razvila napeta situacija, so Britanci na Kreti stsvili komiteju ultimatum, da nspravijo mir in red—sicer bodo britanske čete zapustile otok, Odbor se je seveda moral ukloniti. Odstopil je in pozval prebivalstvo Krete, nsj sc zadrži mirno, Moschovitis je odšel s Krete dne 18. maja; kralj in njegova vlsda ao sledili dne 22. maja, Moschovitis, kl je ua Grškem snan kot dober vojak, je zahteval od vlade, da organizira na Kreti odpor do skrajnosti. On trdi, ds vlsda ni poslala i Grške celina na Kreto niti enega vojsks'in niti snega topu. Moschovitis, ki je artilerijski major in star vojak, ki je videl dve vojni, je prepričan, da bi se bil otok mogel ddlgo braniti in celo Moschovitis, ki je bil vedno v opoziciji proti krulju Ueorgu in diktaturi, trdi, da se gišku vlada ni hotela braniti iui Kreti, ker se je bala, da bi bilu nu tom otoku s časom prisiljena, du odstopi. Se v Atenah, v trenotku nemško ofenzive, Je vladu vrgln v zapor več najsposobnejših vojakov—ko so Nemci zasedli Atene, so jih našli v zaporu. Rden njih, general Napoleon Zervas, Je zdaj eden največjih gerilskih komandantov v Grčiji, držati. Tako pa se je moral pre-Ime je na Kreti dobro snano;' dati Nemeem dne 31 maja. Glasovi is naselbin (Na1alj«vattJa s I. stresi.) akrbo, katero bi bil moj sin Gustav obvezan dajati v slučaju, da se povrnem. Dostavil sem še, da "odvezujem Gustava (mojega sina) vseh dajatev meni in te dajatve odklanjam, Ne potrebujem nobene milosti od moje žene ali od kogarkoli." Konec. George Goralk. Why I took only m/ 44e Oprostite ml. da se rnalu pobaliam, ker Jas ifledam še mlad in opravljam dobro delo, prav kakor člai»» nov r lakirani iladilnik. 8«veda priznanj« *ato sre moji iaatului, ker mi posveča poaebno vojno palnjo. Ona ve, da s« material, ki s« rabi im is-dr io vaa Je elektronih štedilnikov rabi za udelovanje vojnih potrehtfln. zato pna skrbi, da ae nahajam v dobrem stanju, dokler bo trajala vojna. Jas mislim da Je dobra Idej«, da tudi vi ikrhKe za va« elek UkVnl Hladilnik. Vaakokrat obrišite val Mladi Inlk »podaj, ke se ohladi i*> uporabi s v letno cunjo. C«-potrrbno lahko rabite milo, all l.,i,. k milni pralek, toda nik dar pa ne utaknita štedilnik« v vodo. Vaak mesec riadrgnite gla dilnik «p<>daj s pareflnom, ali pa s voskom. Ako Ime vaš «ledilsik električno vrv, da se vzame proč, v« dno preje ulafcnite vtikalo v Sledilnih, putem la I« v »tikalo na »leni. Kadar st* gotovi s pegle-njem, »pulite stik najpivo iz »tena, eotem le la ts aledilnlka Nikdar m- potegnit« sa vrv. Pomnite, ne pustite nikdar, da bt sa vrv dotikala vročega gladllnike, alt da bi se vrv di gnila ob rob mize. (Iboj« ptcdrgrie insuiaeljo na vrvi, Na|ee« ah«še)ev poAkodov«nili gladilnikov hr, da padejo na tla Hodile gotovi, da )e rnlca na kateri gladite trdne, Oladliruk vedno poatavlte pokonru na pe lo, alt na stojalo all na podlag" Drugo, kar poikoduje gladil nik je tudi (o, /e ae gladi prek gumbov /eponk lei preko dru gth trdih predmetov, kl p«4k< dujejo gladirM* ne glodiimku V idil« lak« )e. člet<) obalo. Kaj ga čaka v bodoč- nosti? Kuko bodo rasle mladike i njegovega drevesa? Ali bodo imele njegovo neugnano voljo? Ali se bo njegova energija še povečala? 12 Danes je bil praznik. Na mizi /e stalo za kosilo več nego ob navadnih dnevih. Juha is iker, pšentčnl pirogi s paltusom in pečena goa. Na ognjišču se je kuhala črna kava. Pirogi so bili tako sočni, da je ribja mast tok-ls na krožnik. VVilliam je molčal, jedel in pil mnogo in s velikim tekom. Ko se je najedel, je vprašala žena: "Ali imaš kakšno nujno delo? Danea bi ae vendar malo odpočil." "Ze dopoldne aem Bačel, bre/ dela kar ne morem sedeti," JI Je odgovoril. "Saj lahko jutri končaš. Pojdi rajši z otroki na sprehod," Je predlagala. "Očka, pojdimo k črni pečini nabirat ptičja Jajca" je proail Mitja in ga vlekel sa rokav. "Jaz bi tudi rad nabiral ptičja jajca. Tudi Jas bom zlezel na petino." j« blebetal Andrjuša Očeta nl veeelllo, da bl nadaljeval delo v lopi. Morda naj gre res k črni pečini. Toda takoj ae nl udal. "Hotel sem končati delo. Nereda ne maram več gledati." ^ "Očka, pojdimo, ni ti treba delati, pojdimo!" "Dragi očka, pojdimo," ga Je ailll najstartjši in oče je pristal "No, dobro, pa pojdemo. Toda jajc seduj ni tam. Ta ao šele pomladi. Najprej bom še malo legel za pol ure." Za mizo je sedela Laponka Marina In zibala na kolenih Vo-lodjo, ki je utihnil. Prišla je i možem Andrejem, da bi posluša la Williamovo glasbo, in na oblak. VVilliam ju je večkrat povabil. Andrej je odiel. Marina je pa oataia, da pazi na otroke in da pomaga Veri. ki je bila ie malo slaba po bolezni. Marina je bila debela, neokretna, toda Imela |e dobre, sive Sčl ln prlja zen, pojoč gj*>. Zibala je otroka ln govorila zamišljeno in počasi kakoi sama sebi: "V tundri stoče mlad jelen. Dviga širok smrček tn tz njegovih oči tečejo solze. Gleda v mrzlo stran, odkoder pihajo vetrovi in kjer diši alani duh morja." Otrok je zaprl oči. spustil roko In zaspal, Vera Je brala neko knjigo. l«aponka Marina je pe nadaljevala povest o jelenih, ljubljenih in skoro edinih živa Uh mrzlih Laponcev, ki žive v pusti tundri Pripovedovala je AMBttCAN OfHCMS (right) lnspect tha first contingent of A*ls prtsoners to arrive tn North Africa from Sldl7 Mora than 0,000 prisoners have been taken to date. Some troops, laying down their arms, went to work unloading supplies for thelr Allied conquerors. Faces of tha capUves have been blotted out In this photd In accordance with International law. Signal Corps photo. o divjem hrepenenju po morski obali, ki se pomladi loti živali. Najprej je jelen sam, potem pridejo drugi k njemu. Dvigajo glave, kakor prvi, stoje s šireko razprtimi nozdrvmi in vdihavajo veter a severa. Potem postanejo nemirni. Nobenega mahu ne žro več, človeka neradi ubogajo in besno napadajo pse čuvaje. Tedaj ima Laponec velike skrbi. In pride dan in ura, ko beži val nemira po vsej čredi. Stotine jelenjih glav, mladih in starih, se obrnejo v eno smer. Vlažne nosnice so razprte, oči žare in iz stotin grl prodre en sam krik. Živali gredo počasi kakor začarane proti severu. Vas se razglblje. Ljudje hite pospravljat premoženje in slede čredi. Iz počasnega koraka preidejo živali v dir. Vedno hitrejši in hitrejši. Prvi čredi se pridruži druga, tretja,*peU. Na tisoče ži vali se podi v hitrem teku čez globeli ln potoke, čez griče ln močvirja. Mriogo se jih pogrez-ne in utone, štabi padejo pod kopita močnih hi poginejo. DrugI tečejo dalje, pozabijo na hrano in utrujenost. Naprej, vedno naprej, do Ledenega morja. Tečejo prav do vode. In drugi dan so že zopet mirni in poslušni. Laponec jih zopet vprteže v sani in se vozi na stotine kilometrov daleč preko tundre brez potov. Marina je obmolknila, položila otroka v poateljo in šla k vratom. "Kam greš," je vprašala Vera. "Za teletom grem pogledat," je odvrnila Laponka. Mitja je navil gramofon. "Ti fant ti, zakaj me nisi pustil spati?" js zaklical oče iz spalnice 4» se delal, kakor da je hud. "Zdi 0%. mi, da aem za-al pogladil vrsto: postružniki so bili. Prestrašen je planil pred hišo. Ista slika. Na vse strani so se podili požrešni glodavci. Čudno je bilo le to, ds pred dvema urama še ni bilo niti ene živali in da jih v celih dvanajstih letih ni opazil v tem kraju več nego dvakrat ali trikrat. Tesno mu je postalo. "Ali je mogoče, da . . ." Bal ae je izreči besedo, ki mu je silila na jezik. Vedel je, kaj pomenijo potovanja teh živali v množicah in kakšne posledice so. Ne da bi izgubljal časa, je moral nekaj ukreniti. William je skočil v hišo. On, žena, Marina in najstarejši 'sin —vsi so tekli v lopo. Delali so ognjevito, brez besede, in niso prizanašale svojim močem. Roke so krvavele, komolci so bili ranjeni, obleke raztrgane. V sobi so tulili mali, toda nihče ni utegnil paziti nanje. * Mitja je kmalu odpovedal, tudi Vera ni mogla več. Williama so miši grizle v prste, toda delal je z Marino dalje. Sobe so bile že zastavljene z vrečami, zaboji, sodi, toda mnogo je še bilo v lopi, saj je bila v njej zaloga vsega leta. Razen živil in kož tjulenjev so pod krovom visele lisičje kože. V šupi ob bregu so bili sodi, polni rib. Razen tega je imel William znatno zalogo krme za jelene. Vse to je bilo v nevarnosti, da bo uničeno. Noč je minila brez spanja. Tisoči mišjih zob in krempljev so iS^mi, ■psi," je brado. "Smrčal si,* mu je pojasnil sin. Vsi ao posluiali. Saljapin je pel Meflata. WUliam je natlačil pipo. £11 je zajniiljcn, zatopljen v miali. Vera je z zaprtimi oČ-mi ln nazaj nsgnjeno glavo sedela v naslanjaču. Gramofon je utihnil. Willlam je ie vedno raamiiljal o besedah lz arije: "Da, denar sveta vladar." Hipoma je zadonel klavir. Wllliam ni opazil, da je njegova žena vstala in odprla pokrov. Igrala je žulostno, koprnenja polno melodije. 'To prav ntf ne spgda sem," je mialll WlllUm tn nezadovoljen vsul. Tedaj je prlila v sobo Marina in razburjeno pri-povedovaU, da je prišlo vse polno miši, ki begajo po predsUv-bi, lopi ln dvorfftču. V vaem življenju jih ie nl toliko videU. Gospodar je ie! pogledat. Takoj na predat s vbi je ju letel na nekaj m lit. Odprl je lopo—polna jih je bila. Tekale ao po tleh. čez klopi, glodale vreče s moko in zdrobom, oode z nasoljenim mesom in nasoljene koše tjulenjev, ki ao bile zložene v kotu. Cvileča gneča. Takoj je spoznal , H i nfc "^n in W THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHQP H PRACTICE OBOROK W. SAHMWELL Institute ef Terheelagv e Podlago aa I orete dobiti s knjigo CVCLOPKDIA OF MACNlNB SHOP PRACTICS (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje In t slikah pokala temeljna dele mehanika. Sasloti vse natanko, kar mora snatl najboljši mehanik; pojasnjuje vporabe vsakega stroja, orodja In meril. Pmtfl vaa. kake je treba vporabitl načrta (blue prmta) ter vam tudi daje čunakih tabel da lo Ne glede na to, šale početalk. vam bo to knjiga salo U mnogo potrebna.—IM slik in rtab S7S strani, trde vecana knjiga stane SAMO SlM^-Po*tni e mi Naročita prt KNJ1-OARN1 SLOVSN1C PUBUSH1NO COMPANV SIS Waot ISth ST. VORK Zaloggt ni •o vstno fcajign |g glodali in praskali pod podom, na predstavbi, na hišnih stenah. Čulo se je cviljenje in trganje. Otroci so pokali od strahu. Laponka je molila. Vera se je nekajkrat onesvestila. Zdelo se ji je, da so miši v velikih gručah vdrle v hišo in napadle ljudi. Zjutraj je šel William iz hiše. Vsepovsod so bile neštete množice postružnikov. Tekali so okrog hiše, lope, glodali povsod in povsod skušali vdreti. Dvorišče'jih je bilo vse polno. Slišati je bilo topotanje pobesnelih jelenov. Psi so lajali v hišici. Bilo jih je treba spustiti. * Čim je William odprl pregra-jo, so živgli kakor divje planile na prosto. Oči so jim gorel, groze, noge so jim krvavela il mnogih mestih so viseli na * postružniki, ki so se zagrizli L nje. Jeleni so s kopiti teptaj vo gmoto in bežali daleč Psi so pUnili na pr in grizli in trgali glodavce lili so, če so bili ugrizeni, s li, kazali okrvavljene iobe k skušali priti v hišo. Ko pri veku niso našli zavetja, so žali za jeleni. WillUm je hotel nekaj u^J niti Vera se je bala zapu** hišo. Tudi otrok ni mogla stiti samih. Tako je sam z £ rino zažgal ogenj okrog hiše l sreči je imel veliko zalogo dn To je bilo edino, kar je mogel poskusiti Glavna množica po. stružnikov še ni dospela. Tod, že je tekla po bližnjem gri^ navzdol in zdela se je kakor fr rok, siv veletok. Williamova hi. Ša z vsemi gospodarskimi po. slopji je stala prav na njihovi poti. Ogenj je zagorel. Strašno jc bilo sUti v tem toku, ki je pi* plavljal in uničeval vse. Todi WilUam in Marina sta vztrajali za ognjeno črto in stalno nil* gala drva. . 71 Ogromna, živa lavina se p bližala. S tihim, toda strah vzbu-Jajočim šumom ae je valila nt prej. Že je bila pri ognju. Zm* da. Cviljenje. Toda zadnji io pritiskali. Smrdejo je po sežg«. ni koži in mesu. Tok je zavil ni stran. Toda posamezni potoki io prodrli skozi ogenj in se vgrizli v poslopja. (Dalje prihodnjič.) Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svo) Uni POŠTNA UPRAVA šeU vsled vojnih ram« smanjisl delo In samude s preuradbo naslovov. Vsak aaslev v večjih msstih Ima namreč sedaj ia pesabno iterlt ko, Id ptsmoaeie pevg. v kaisrsa kraju se naslovnik nahaja. Naslovita v ksdois vsa plsmai PROSVETA 2S57 8. Lavmdale Ave. Chicago 23« Illinois TISKARNA U!?.]. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • • • • • • • • Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unij sko delo prve vrsta Pišite po informacije na naalov: SNPJ P M N T E RY naroČite si dnevnk prosveto Pe sklepa 12. ta prišteje edem. tfvsu trL ŠUH aH pat »UL Llat Prosveta ta ene SnMmm k aM aareč sa vo enake, sa ilane aH liliin MM ss pe 1 la pleša Jo pil mmmmOm IIM m se Jim ta prišteje k ■ m Ml al TeeeJ sedaj si vsroka. reši. da |e list predrag aa člaae SNPJ. list Prosveta Je vaše lasMtaa la gotavo Je v vsaki drašito nsfcSa, M M sad ittal Ust vek dam Pojasnile*—Vselej kakor hitro kateri tah Članov preneha biti član SNPJ, ali če sa preseli proč od druiine in bo saktaval sem svoj list tednik, bode moral tisti član ls dotične družine, Id je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravnlitvo snliati datum sa to vseto naročniku " " |e«