List ljudstvu v pouk in zabavo. 52. letMft. 4. številka. vsak četrtek ia velja s poštnino «red in v Mariboru s poSHjanjem na dom za celo teto 6 K, pol leta 3 K bi za četrt leta '.-M K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za drage izvenavstrflske «KJeie 8 bodi sam po njega, plača na leto samo S K. - Naročnina se pošilja na: Upravniitvo „Slovenskega Oospodatja" v Maribora. — LW te dopoHja do odpovedi — Udje „KatoHskega toiMfl Mvt' dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni Hsti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — RokopM ae ae vračajo. — Upravništvot Kotom» cesta Uev 5, sprefem nsroč&mo, inserate in reklamacije MIjp — bo'na točke m Siaiii Rimljani so imeli prislov ico: Si vis pa-cem, p«jra belium = če hočeš imeti mir, bodi pripravljen e» vojno. Zgodovina Evrope pred sedanjo vojno je dokazala, da ta prislovica ni vselej in povsod resnična. Evropske države so bile oborožene od nog do glave i» tako pripravljene za vojno. Ohranil pa se s te« ai mir, marveč je prišla vojna. Dandanašnji pa vidimo neko drugo pripravo za mir v obliki borbe, in to je boj za. mir. T drugi polovici preteklega tedna so stopili v ta boj organizirani delavci v tvornicah za vojne potrebščine in tudi v drugih obratih po Nižje- in Gor-nje-Avstrijskem in Štajerskem. Ustavili so delo in so mirovali — za mir. Pognala jih je v štrajk nezadovoljnost z nezadostno hrano, še bolj pa želja po miru. Zato je bila prva točka njihovih zahtev, naj vlada zagotovi, da se mirovna pogajanja v Brestu-Li-tovskem ne bodo razbila ob zahtevah po tuji zemlji, in naj vlada odstrani vse ovire, ki preprečujejo mir, s tem, da brez ovinkov prizna ne] otvorjeno, demokratično pravico samoodločevanja narodov v prepor-nih deželah. fOb koncu preteklega tedna je bil ta mirovni žtrajk končan. Delavci kajpada niso dosegli miru, ker to' ne gre tako naglo, temveč izjavo vlade, da ne hrepeni po nobenem osvojevanju tuje zemlje ter da bo vse storila, da se kakor hitro doseže mir. No, to je bilo znano že pred štrajkom. Nekaj pa so le dosegli delavci s svojim mirovnim štrajkom, česar bodo deležni' v doseženem miru, namreč obljubo vlade, da se bo občinski volilni red v smislu socialnodemo-¿.ratičnih zahtev preosnoval po načelih državnozbor-skega volilnega reda z dopolnitvijo proporcionalnega volilnega reda. Z bojem za mir so avstrijski socialni demokratje dosegli primeroma večji uspeh, kakor so drug Trockij v Brestu Litovskem. V Brestu Litovskem namreč pogajanja do sedaj niso dovedla do dejanskega uspeha. Rusko naziran-¡e. ki ga z veliko zgovornostjo zastopa Trockij, stoji proti nemškemu naziranju. Gre za tisto ozemlje, ki je zasedeno od nemških in avstrijskih čet, to je za Poljsko, Litvo in Kurons^o. Rusko stališče je, da se na.j ljudstvo samo z velikim in splošnim ljudskim glasovanjem odloči za pripadnost k tej ali oni državi in za državno obliko, kakršno hoče. Nemško stališče je izpočetka na vojaško oholi način izjavil, pruski general Hoffmann, Češ, da se je ljudstvo v zasede- nih krajih, kakor na Poljskem, tako v Litvi iu Ku-ronski m na zasedenih otokih v riškem zalivu po svojih zastopnikih že izjavilo, kajpada za Nemčijo. I/, te izjave bi sledilo, da Nemčija Litve, Kuronske in otokov v riškem zalivu ne mara več dati nazaj, temveč obdržati, čeprav tamkaj prebiva komaj 7% Nemcev. Posledica pa bi najbrž bila prelom mirovnih pogajanj. Zato je državni tajnik pl. Kiihlmann to vojaško izjavo omilil s tem, da je izrazil pripravnost Nemčije, da v zasedenih krajih obstoječe ljudske zastoje razširi in na tako razširjeni podlagi izpelje ljudsko glasovanje. Trockij pa je vztrajal pri zahtevi, naj se izvrši splošno ljudsko glasovanje, ki bo odločilo usodo teh pokrajin in določilo njih državno obliko V živahnih razpravah v Brestu Litovskem se ie pojavil spor med Rusi in Nemci tudi v vprašanju, ali in kdaj se naj umaknejo nemške in avstrijske čete iz zasedenih ozemelj. Rusi zahtevajo, naj se to že takoj ali prav kmalu zgodi, da se bo ljudsko glasovanje vršilo neovirano v popolni svobodi, Nemčija in Avstrija pa to odklanjata iz vojaških ozirov in vzpričo nejasnih in nemirnih razmer na Ruskem. Po-težkoče so tudi zavoljo ukrajinske ljudovlade, ki se kot samostojna država v okvirju Rusije udeležuje mi-rovuih pouajanj. Med Ukrajino in boljševiško Rusijo še namreč ni dovolj pojasnjeno in določeno medsebojno razmerje in tudi meje medl obema državama š<' niso določene. V Brestu Litovskem torej stoji rusko mnenje proti nemškemu mnenju in ni se še našla o-srednja Črta., na kateri bi se dosegel sporazum in našla edinost. Med tem sri Gradcu je jeseni 1917 zahtevala od okraja Vojni spomini. (Jausž Goleo.) (Talje.) Kakor hitro sva se zgrudila po ravnini jaz i konj, je nehal sovražni artiierist. Hoteli so mi pri-teči na pomoč iz fronte, pa jih je popodil sovražnik nazaj s žrapneli. Sem se vlekel sam po trebuhu do one grabe, v katero je bil zjutraj zdrknil oberst. Tu sem počenil, sklonil glavo ter se zamislil, ker me je oplahnila vojna usoda s svojim maščevalnim mečem " po kriifc an. Konjske smrti na polju slave si nisem poganjat preveč do srca, samo da sem le še ohranil celo ude in pravilno nasajeno glavo. Doma me je pa še krepelil stari, Češ, da se mi zgodi prdv, ker sem pognal v grabo starozaslužne, oberstove kosti. Cez par dni sva pozabila oba z o'trstom na prisiljeni polet raz konj, hodlila sva skupno peš ogledovat strelskih jarkov. Ravno tedaj so nam bili iz zaledja poslali na Ironto vsled pomanjkanja konj nad 40 močnih psov, ki bi naj vozili na majhnih vozičkih municijo in prehrano od trena v zakope. Ta iznajdba pasjih vpreg se je ovila vsled venca izvirnosti krog oberstovega srca. Naravnost divil se je nad temi pesuni, ki bi naj nam pripomogli do zmage. Po cele ure jih je o-gledoval zadovoljno smehljajočega se obraza, ko so sopihali par za parom po blatnih kolovozih in ozkih stezah. Tedaj smo imeli pri našem štabu lepo psico in hudomušnega kuharja. Me je prosil navihanec, nai mu dovolim, da bo šel s psico mimo pasjega trena, ravno v času, ko ga bo muštral g. oberst. Sala mi .,e ugajala, sem prikimal in kuhar je stopal drugega one s psico mimo psov, ki so vlekli municijo in hrano pod nadzorstvom oberstovih oči Salament! — Psi, zapazivši svojo boljšo j)oiovico, so javk-nili kakor iz enega grla in se pognali iz kolovoza z vozički vred za kuharjem in psico. Kuhar je spustil pseta ženskega spola z motvoza, da je začelo kuriti, kar so ga .iesle pasje noge. Psi pa za kuzle-tom, dokler se niso prekucnili vsi vozički in obtičala ena vprega za drugo po grabah in jarkih. Vsi očividci smo se krohotali, da smo skoraj že popokali od smeha; le gospod» oberst je klel in se rotil pri Bogu. da bo pustil navezati kuhača kar dve uri; pseta pa bo ustrelil lastnoročno. Res so pripeli kuharja v zimi za roke k drevesu; psica pa tudi ni nikdar več motila moških kosmatinov pri napornem delu za domovino. Stari je še pripomnil pri mizi, da bi ne bilo nič po nedolžnem, če bi oštrknil v ti pasji zadevi še taene s kaznijo. Pa me le ni, ker je k drevu privezani kuhar molflal in me ni izdal na noben naSin. Iz Mahale sem hodil večkrat obiskovat ter o-eledovat rumunsko mejo. Preko meje nas ni pustila rumunska straža, pa z daljnogledi smo si lahko o-gledovali deželo, ki je živela tedaj z nami Avstrijci v prijateljskih odnošajih. Imel sem tamkaj tudi priliko videti, kaj vso »mo dobivali iz bogate Rumuni- je. Ne pretiravam, Če trdim, da so preživljali Rumu-ni celo gališko in bukovinsko armado. Tihotapstvo z živino, žitom, petrolejem, vinom in mastjo so vodili rumunski židje, katerih je kar mrgolelo tukaj ob meji. Po 21 dneh se je vrnil iz svojega dopusta o-berst Papp. Odromali smo iz Bukovine v gališko mesto Horodenka, katerega sem že omenil. Tukaj je o-pravil polk velikonočno izpoved. Ko sem izpovedoval posamezne bataljone, nastanjene v okolici mesta, se sem vračal pogostokrat mimo letišča aeroplanov na svoj dom. Tedaj sem se začel prvič zanimati nekaj natančneje za te zračne ptiče. Ogledoval sem jih od blizu, kakor otrok kako igračo pri kramarju. To moje zanimanje je opazil neki nadporočnik-letaleo. Povabil me je, naj prisedem k njemu, da bova poletela proti ruski fronti. Sem si mislil: v to vrelo kar šo še vtakni svoj nos, saj drugod si ga že imel itak povsod. Zavili so me v usnjat jopič, sodel sem na globoko v letalo z nepopisnimi občutki, ki so mi poplesavali krog srca. Pilot je zagnal motor, propeler je zaropotal, da me ie zabolelo v ušesih in oddrčali smo na letalnih kolesih po travniku. Koncem travnika je zapustilo letalo zemeljska tla in se nekam zarilo v zrak. Dolgo smo krožili v mogočnih krogih, predno smo se povspeli v višino nad 2000 metrov. V orlovski domovini je zakrmaril pilot v sever o stran proti Czernelici in rusiri bojni črti (Dalje prihodnjič.) Btrar % Maribor, da mora oddati 22.000 met. stotov sena in £000 met. stotov slame. Prehranjevalni oddelek okr. glavarstva je s težavo vendar spravil to količino s-kupaj. Kmetijska zadruga v Račah, ki je nastavljena kot komisijonar za seno in slamo v mariborskem okraju, je zahtevano količino sena tudi oddala. Poslala je o tem opetovano natanko poročilo namestniji, oziroma njej podrejeni deželni posredovalnici za krmila. Dasiravno so kmetje mariborskega okraja v polni meri vršili svojo dolžnost in je tudi Kmetijska zadruga popolnoma zadostila izročenim obveznostim, pa zahteva sedaj posredovalnica za krmila v Eggen-oergu pri Gradcu, da mora mariborski okraj nemudoma spraviti skupaj še zopet večje množine sena in slame. Kmetijski zadrugi v Račah se grozi, da se jo odstavi kot komi si; on ar j a. Omenjena posredovalnica bajo poroča okreljnemu glavarstvu, da bo nastavila drugega nakupovalca, ki ne bo doma v okraju in ki bo znal od kmetov dobiti več sena in slame. Dasiravno sta zadruga in prehranjevalni urad v obširnih pismih in poročilih pojasnila namestniji, omenjeni posredovalnici in vojaškemu zastopniku pri tej posredovalnici, da je okraj oddal celo več sena, kot mu je bilo odmerjeno, vendar se dan za dnevom z vso cdločnostjo zahteva iz Gradca: Mariborski okraj še snora oddati toliko in toliko vagonov sena in slame, ker ni oddal toliko, kot se je zahtevalo od njega in ker baje prehranjevalni urad in zadruga v Račah ne vršita svoje dolžnosti. Povdarjamo, da je tega krivo ali popolna zmešnjava in netočnost pri posredovalnici v Eggenbergu pri Gradcu, ali pa, da si misli namestnija ter njena posredovalnica: Ce ste imeli v mariborskem okraju toliko sena in slame, da ste oddali še več kot se je jcci nas zahtevalo, pa dajte še več! Glavno ulogo pri jvsem tem pa igra dejstvo, da za nakupovalca krmil v mariborskem okraju ni nastavljen kak nemški prenapetnež ali ž i d, kakor se je to zgodilo v drugih okrajih Štajerske, ampak zategadelj, ker je kot komisijonar zia seno in slamo nastavljena K m e t i j s K a z a d r ¡u g a, k a t e -r i načelujejo pošteni slovenski k m e-t j e. Namestnija in njena posredovalnica bi rada s-pravila na to mesto nemlškega Žida, ki bi drl in odiral našega kmeta. Naše poslance prosimo, da poročajo osrednji vladi, kako cesarski namestnik grof Clary po svojih i radih jn posredovalnicah pritiska, muči in skoraj do krvi trpinči našega kmeta. O Maj a masti in rekviri-raije svinj« fUede oddaje masti in svinj vlada veliko nejasnosti. Da ne bo pomot in ne bo ljudstvo imelo ž njimi združenih sitnosti, podajemo na kratko naslednja navodila: • Od vsake zaklane svinje s klavno težo do 60 kg se mora oddati 2 kg, s klavno težo 60 do 100 kg 3% kg, s klavno težo od 100 do 150 kg 6 kg in s klavno težo nad«150 kg 10 kg surove masti. Mast je treba oddati pri krajevnem prevzemališču. Plačati jo mora trgovec ali oseba, ki jo prevzema. Mariborsko okrajno glavarstvo (prehranjevalni oddelek) je namreč doseglo te dni, da ni treba županom izplačevati masti, kakor je prvotno določila namestnija, ampak trgovec, ki jc^ nrevzema. Ta naj zahteva za izplačila predujem od štajerske nakupovalnice pri cesarski namestniji v Gradcu. Cene za oddlano mast ali špeh bc naslednje: za Surovo (svežo) mast ali špeh 7 K 40 v, za spuščeno mast 8 K 30 v za 1 kg. Speh ali mast mora oddati vsak, ki je zaklal kako svinjo. Kdor ne odda, mu grozi cesarski namestnik grof jClary z globo do 5000 K ali pa z zaporom do šestih mesecev. Glede oddaje svinj nam dbhajajo od mnogih strani, jflftsti iz mariborskega okraja, pritožbe, da od deželne vnovčevalnice določeni nakupo-i-alci na kmete ter kratkomalo kar ukaže jo, da mora kmet do določenega roka. oddati svinjo na določenem mestu. Opozarjamo kmete, da je tako postopanje nedopustno. Nakupovalec svinj sme po odtredbi c. kr. namestnije še le tam zahtevati kako svinjo, če jih je v dotičnem gospodarstvu več kot se jih potrebuje za domače potrebe. Po namestniški odredbi se računa za vsako odrastlo osebo, ki je na hrani pri hiši (v |teti so tudi dninarji in rokodelci), 50 kg žive teže -Zaklane svinje, za otroke pod 14 let pa 25 kg. Ce je torej pri hiši 10 odrastlih oseb in 2 otroka pod J ! leti. se sme vsega skupaj zaklati toliko svinj, da z-naša živa teža istih 11 krat 50, t. j. 550 kg. Suho ali povojeno meso in mast že prej zaklanih svinj s vračuni in sicer se računa namesto 50 kg žive teže 80 kg suhega mesa in masti. Vsak gospodar, od katerega, zahteva nakupovalec oddajo svinj, ima pravico zahtevati, da se mu preračuna, ali je primoran oddati svinjo ali ne. Ce zahteva kupec oddajo svinj ne oziraje se na lastno potrebščino gospodarjevo, se naj gospodar takoj pritoži na glavarstvo. Opozorite svoje poslance na vse nasilnosti. DomaČe klanje svinj se mora 14 dni poprej na znaniti po občinskem uradu okrajnemu glavarstvu. Naznanilo se napravi po naslednjem vzorcu: ' „Slavno c. kr. okrajno glavarstvo! Podpisani naznanja, da bo dne . . . klal svinjo, ki je težka pri- SLOfgNSfa «CjSftMKAH. bližno . . . kg. Prosim za klavno dovoljenje. Pri hiši je na hrani 12 oseb, med temi 2 otroka pod 14 leti. Dosedaj še nisem klal nobene svinje (ali pa: I-mam v zalogi ... kg masti in . . . sunsga mesa). Datum, podpis." Ob koncu se naj dostavi še potrdilo občinskega urada. Ko odpošlješ to naznanilo, moraš čakati 14 dni. Ce tekom 14 dni ne pride dovoljenje, smeš klati brez istega. Kaj pa je, če svinja nenadoma zboli ali če zmanjka krme? Da se izogneš kazni, s katerimi sedaj oblastva ne štedijo, napravi kratko naznanilo o tem pri občini, katera naj isto pošlje na glavarstvo. Glede oddaje masti smo izvedeli pri zadnji seji mariborskega okrajnega gospodarskega odbora) naslednje zanimivosti: Kmetu se plačuje špeh po 7 K 40 v 1 kg in spuščena mast po 8 K 30 v. Slabo mast ki jo prodaja graški nakupovalni urad pri cesarski namestniji v naših krajih, pa stane 30—45K 1 kg! Naša dobra zdrava mast gre iz naših krajev bogve kam, k nam pa pošiljajo graški gospodje (židje) tujo, slabo in silno drago mast. Razlika med ceno masti, ki jo odda kmet in cenami tuje židovske masti je naravnost gorostasna. Naši prehranjevalni uradi dobijo od graške nakupovalnice mast, v kateri se nahajajo mnogokrat cele svinjske glave, noge, kosti in drugi slabi ali ničvredni deli svinj. Prehranjevalni oddelek mariborskega okrajnega glavarstva se je že opetovano obrnil do cesarske namestnije, naj se opusti nepotrebna izmenjava masti. Namestnija naj pusti mast, ki jo oddajo kmetje, za potrebe prebivalstva domaČega okraja, tujo mast pa naj uporabijo po drugod. A cesarska, namestnija je gluha za take nasvete in brezobzirno zahteva, da se mora pošiljati kmetska mast v Gradec omenjeni nakupovalnici. — Glavno besedo in zaslužek pri masti imajo židje. To nam pove dovolj! Kaj porečejo k čudnemu postopanju namestnije in njene nakupovalnice glede razdelitve in cene masti delavci in mestno prebivalstvo? Ce jim je tako postopanje prav in Če se strinjajo s takim nečuvenim navijanjem cen masti od uradne strani, jim ne moremo pomagati. Zavarujemo se pa proti temu, da bi se vsi ti nedostatki;, slaba mast in krivda visokih cen naprtili zopet na rovaš našelga, kmeta. Se enkraft povdarjamo, da odda kmet zdravo, okusno in snažno mast za 7 K 40 v, oziroma za 8 K 30 v, Claryjevi židie pa prodajajo slabo tujo mast za ceno 26, 30 do 40 K! Naše žrtve za domovino. Najboljši junaki slovenskega naroda padajo.... Pretresljivo novico je prejela koncem meseca novembra lanskega leta občespoštovana in priljubljena ma-ti-vdova Polona Pučko v Z u p e t i u c i h župnije S v. A n t o n v Slo v. g o r., namreč: da je padel njen starejši sin Leopold Pučko na laškem bojišču čine 7. novembra 1917. Rajni je bil izredno blagega značaja ter v najlepši mladeniški dobi svojega življenja. Uboga žena je izgubila kar v enem letu svojega priljubljenega moža in sina. Oba sta bila zavedna sina slovenskega naroda. Iz R u š p r i M a r i 1 o r u nam pišejo: Po poročilu č. g. vojnega kurata smo sprejeli žalostno vest, da pridnega in vestnega Repoluskovega Han-zeka ni več med živimi. Daroval je svoje mlado življenje dlne 24. oktobra 1917 na italijanskem bojišču, v cvetju svoje mladosti, star šele komaj 19 let. Minulo je ravno leto dni, odkar so djali v hladni grob njegovega očeta kot vojaka v daljni Češki. Uboga mati ni še zacelila ene rane in sedaj ji že zopet druga razriva srce. Ivan je bil tihega, mirnega značaja, up in nada svoje drage mamico, katero ie tako iskreno ljubil. Dragi Ivani Črna zemlja te je vzela ln te ločila od milih slovenskih gričkov, na katerih si se rodil. Tebi veljajo besede iz knjige, ki pravijo: Zvesto sem se bojeval, svoj tek sem dokončal, sedaj mi je pripravljena krona pravice. Za cesarja in domovino je daroval svoje mlado cvetoče življenje komaj 27 let star fant Štefan Stern iz R a Č pri Mariboru. Umrl je dne 22. decembra 1917 v dunajski bolnišnici vsled dobljenih ran na tirolski fronti. Bil je dne 26. novembra 1917 zelo težko ranjen. Hrabri junak se ie boril že od začetka vojne Dne 31. decembra 1917 je umrl v bolnišnici Vajcu Janez Peklar, posestnik v Spodnji V o*l i čini pri Sv. R u p e r t u v Slov. gor., še le komaj 33 let star. Pokopan je bil dne 2. januarja v Vajcu. Iz južnega hojišča se nam poroča, da je pri M. ofenzivi na griču Sv. Gabrijela padel pošten in priden fant Franc Kokol od S v. L o v r e n c a v Slov. gor., zadet od ročne granate v glavo in v prsa, dne 26. avgusta 1917. V najlepši dobi, star še le 25 let, je daroval svoje življenje za domovino. Žalujejo oče, mati in brat. Dne 1. oktobrr 1917 je prišla dopisnica iz ruskega vojnega vjetništva, katera nam poroča, da je umrl Ivan Drozg, doma iz Polič k ega vrha' pri J a r e n i n i. Skoro nismo verjeli grozno novico. Dne 14. novembra. 1917 pa je zopet prišlo iz Dunaja od Rdečega križa poročilo, da Ivan Drozg ne živi več. Bil je edina podpora ostarelih staršev, edino upanje, katero sta stavili oče in mati nanj na ^ 24. januarja 1918. stara let«. Ubogi na$ bratec ni imel skrbne roke> svoje mamice, da bi mu na poslednjo uro dala. svoj zadnji blagoslov ter mu zatisnila oči. Ni imel nežne roke svojih sestric, da bi mu rahljale gomilo in mu na njo vsadile žlahtne rožice Meseca novembra 1917 je padel na italijanskem bojišču zadet od sovražne granate vrl in trezen fant, daleč naokoli znani Alojz Stusaj, doma iz Križa n v r h a pri Sv. Petru po dl Sv. gorami* Žrtvoval je svoje mlado življenje za domovino in za cesarja v cvetju mladosti, star 23 let. — Njegov najmlajši brat Anton se je že tudi udeležil vrožih bojev kot desetnik na soški fronti in je bil že dvakrat odlikovan. Slava slovenskim vojakom-junakom! Veliko nesrečo in žalost je zadela Ijore ¡čičevo hišo na K u š e r n i k u pri Sv. Jakobu t S L g o r., da je njim umrl brat Janez, 36 let star. Bil je za eno leto oproščen vojaške službe radi bslezni, katero si je nakopal nekje na Tirolskem. A dolgo ni on užival sreče v sredini svojih dragih domačinov* Dne 27. decembra 1917 se je poslovil iz tega sveta. Rajni je bil vzor delavnega in pridnega slovenskega mladeniča. Dne 25. decembra 1917 je od krogle v prse zadet izdlihnil svojo blago dušo vrl mladenič iz B o -hove pri Hočah, Janez Sel, rojen leta 189L, Na italijanskem bojišču se je dalje časa že bojeval, kjer je tudi našel svojo junaško smrt' pri gori Di Val Bella pri Asi'agu. Za svoje junaške čine je bil odlikovan že poprej s hrabrostno srebrno svetinjo 2. razreda. Ž njim izgubimo vrlega, za vse dobro v-netega mladeniča. Bil je navdušen Orel, dober sin svojim dragim staršem, blag sodrug svojim mnogim prijateljem. Naj počiva v hladni italiiajnski zemlji mirno ter se odpočije od naporov vojske, katere se je udeležil že od začetka. Prijatelji, ohranite mu blag spomin in spominjajte se ga v molitvi! Med težkimi žrtvami, ki je prinesla nam Slovencem vojna, pač menda ni tako hudo zadete hiše. kakor Ogrizkova v Z 1 a t o 1 i č j u pri S t. J a n ž u na Dravskem polju. Štiri sinov ie zapeljal oče k vojakom, ko je izbruhnil ta divji bojni ples. In od teh je nadel prvi Jakob dlne 25. junija 1915 v Rusiji, drugi Franc počiva v junaškem grobu na višinah tirolskih gora od dne 15. avgusta 1916. Komaj so staršem nekoliko zacelile rane po takih udarcih, je prišlo ponovno strašno poročilo, da je bil zadet tretji sin Janez od izdajalske italijanske granate na Monte Tomba dne 6. decembra 1.917 daleč notri na lasKi zemlji. Bil je oženjen in zadošča ženo s štirimi malimi otročiči, od katerih ie najm'ajši komaj za* čal ž'veti, ko je izdihnil 3?e. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je v Gospodu zaspal Anton Kokotec, star 23 let. Dal je svoie mlado življenje za domovino in cesarja. Bil je ranjen pri Belemgradu dne 12. oktobra 1915. Od tistega Časa je hiral in iskal zdravil, a vedno zaman. Dne 23. dec. 1917 je izdihnil svojo blago dušo. Velika žalost je zopet zadela nekatere družine v župniji Dobova pri Brežicah: GeČevo r. Selah; padel je že drugi sin, na Tirolskem dne 22. novembra 1917, Alojzij, star 22 let; Volovčevo v Mi-halovcih, umrl je v bolnišnici v Budimpešti dne 1. prosinca 1918 sin Martin, pobožen mladenič, sporočil je farni cerkvi 100 K; Lubtšinovo v Gaber ju: ■> padel dne 1.decembra pri Feltre na Laškem mož-go-spodar Andrej, 41 let star, zapustil je ženo, 2 nedorasla otroka in 78 let starega očeta. Na italijanskem bojišču je padel 191etni Josip Ocepek iz Dola pri Hrastniku. Bi! je pošten in vzoren mladenič. Dne 5. t. m. je na Ogrskem v ne: i bolnišnici umrl Franc Glušič, po domače Domnetov. iz Štan-draža, bivši cerkovnik v S t. I 1 j u pri Velenju. Dne 14. decembra 1917 je dlošlo žalostno poročilo iz italijanskega bojišča, da je padel junaške smrtš dne 29. novembra za cesarja in domovino 421etni kmet Jurij Cafuta od Sv. Marjete na Dravskem polju. Blagi mož in skrben oče je zapustil žalujočo ženo in Štiri nedorastle o'roke. Bil je zaveden 'Sloveneo in zvest naročnik „Slov. Gospodarja", katerega je tudi redno dobival na bojišče. Na laškem bojišču je dne 22. novembra 1917 daroval svoje življenje na oltar domovine dika in ponos Vasletove hiše v Z a k 1 u pri G o m i 1 s k e m, praporščak Leopold Vasle Bil je izredno vrl mladenič. Padel je gospodar Fr. Guzej iz Gore, ter trije iantje: Kožuh Jurij, Leveč Fr. in Cretnik Jožet, vsi iz D r a m e 1 j. Padel je Matija Sarlah iz V i r š t a n u. Dne 22. decembra 1917 ga je zadela sovražna krogla na laški fronti. Bil je poprej vedno pri rudokopih. Zapustil je 4 otročiče in ženo. Tz Pulja nam poročajo, da je umrl v tamošnji mornariški bolnišnici mornariški črnovojnik J. Vaši, doma iz T o p o v 1 i, občina Braslovče. Podlegel je trebušnemu logarju. Bil je blagega iu mirnega značaja ter zaveden Jugoslovan. Imenovanim slovenskim žrtvam «¡tj da Pog večni mir in pokoj! 34.. iaamwBa 1SÜ3. SLOVBNSHI KOSPODAS. Straa S- I Na, bojiščih g Na italijanskem bojišču sn položa i zadnjega aafiega poročila ni mnogo spromenil. Bjani brasnuspešno napadajo naše gorske postojanke med Ure«t» i« Piavo. — Na ostalih bojiščih nič posebne«»- Zmeda m borba v Rusiji* Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem so prekinjena do 20. januarja. Ali in kako se bodo nadaljevala, je odvisno od notranjega razvoja na Ruskem. ¡V Rusiji je namreč prišlo med tem do velikih izpre-memb. Ustavodajna skupščina, ki bi naj odločila ol -liko in način nove ruske vlade, se jo po kratkem posvetovanja z veliko večino izjavila proti državnim na-. fertom stranke boljševikov. Boljševiki so namreč pa otvoritvi skupščine dne 18. januarja predlagali;, naj ustavodajna skupščina potrdi odloke boljševiškega izvršilnega odbora o tem, da se na.j v Rusiji odpravi zasebno imetje, da naj delavcem j ripada ves pridelek, da se naj upelje prisilno dleio, delavci se naj oborožijo, ostali stanovi pa se naj razorožijo, ustanovi se naj sociaidemokratična' armada, prekliče se veljavnost posojil. V tej izjavi boljševikov se še tudi povdarja, da preide moč izključno na so v je t delavcev, vojakov in kmetov. Med sejo, v kateri je zastopnik boljševikov prečital to izjavo, so na hodnikih zborovalne palače stali mornarji, oboroženi s puškami in bajoneti. Pri vhodu v zborovalno poslopje sta bila postavljena dva poljska topova. Kljub temu pa je astavodajna skupščina z 278 proti 140 glasovi sklenila, da se posvetovanje o tej boljševiški izjavi preloži. Boljševiki so nato zapustili dvorano. Ostali člani ustavodajne skupščine so kljub grožnjam oborožene sile zborovali naprej in so napravili protisklep glede posesti zemlje ter so tudi sklenili, da pošljejo vojskujočim se državam odposlanstva, naj se sklene svetovni mir. Ob 4. uri zjutraj so oboroženi mornarji »drli v zborovalno,'divorano in so razgnali ustavodajno skupščino. V petrograjskih ulicah je prišlo že med zborovanjem skupščine do krvavih nastopov. Vsevprek se je streljalo z navadnimi in strojnimi puškami. Meščani so se borili proti boljševiški rdeči gardi. S streh so metali bombe na množice, ki so se pretepavale po ulicah. Med meščanstvom, pa tudi žo med ljudstvom izgubljajo boljševiki vedno več zaupanja, ker hočejo vladati z brutalno silo. Vlada boljševikov je po raznih svojih odborih izdala oklic na železničarje in postajne načelnike, naj z vsemi sredstvi skušajo vzdržati red pri železniškem prometu, sicer grozi zlasti armadli na fronti lakota,. Boljševiški, vlada pravi v tem oklicu med drugim: „Dajte bojni Črti kruha, dajte vojakom živil, rešite jih pred la-koto!" Boljševiki so tudi izdali oklio na rusko ljudstvo, v katerem se zagovarjajo radi razpusta ustavodajne skupščine. Iz vsega tega je razvidno, da vlada v Rusiji zopet velika zmeda. Boljševiki nimajo veČine ljudstva za seboj in se skušajo vzdržati na krmilu s pomočjo oborožene sile. Toda tudi v armadi so že krha zaupanje db boljiševikov. Težko pa je prerokovati, kdo bo zmagal v tej novi državljanski vojski na Ruskem. Boljševiška moč pada. To je usoda vsake moči, ki je utemeljena na konice — bajonetov! Mmmmm polit!en# vostl» V torek, dne 22. januarja je zopet začel zborovati avstrijski državni zbor. Ko so se zbornici predložili razni vladni predlogi, je mini strski predsednik dr. vitez pl. Seidler odgovoril na interpelacijo čeških poslancev radi zaplembe oklica čeških voditeljev, izdanega dne 6. januarja na zborovanju v Pragi. V tem oklicu se zahteva državno pravno ujedinjenje Cehov in Slovakov avstro ogr ske onarhije v eno državno celoto. Ministrski predsednik je nastopil proti Čehom iu je izjavil, da takega njedinjenja in take državne tvorbe, kakor jo zahtevajo Čehi, ne more dovoliti nobena vit-da. Seidler sicer priporoča načelo o samood ločbi narodov za Rusijo ter daje to načelo zago varjati v Brestu Litovskem, za Avstrijo pa tega načela ne da veljati. Glede na notranjo politiko je popolnon a na strani Nemcev To je pokazal njegov govor, s katerim so bile nemške stranke prav zadovoljne Nemci so mu živahno pritrjevali. Cehi pa burno ugovarjali. Seidler naj ne po zabi, da je večina avstrijskega prebivalstva slovan ska. Po ministrovem govoru se je otvorila raz prava o njegovih izvajanjih Poslanec dr. Koro S e c je pričel govoriti v slovenskem jeziku in je očital naši diplomaciji, da spravlja radi svojeg stališča napram načelu o samoodločbi narodov v nevarnost mir z Rusijo. Splošm mir bo še 1 prišel, ko se bo narodom zagotovila svoboda in se bo mir sklen 1 od naroda do naroda. Jugoslo vani izjavljajo, da se trdno držijo svojega načela o ustanovitvi samostojne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom in da hočejo z vsemi silami sodelovati pri demokratizaciji javnega življenja. Mi zahtevamo, da se upelje ne samo za občine, am pak tudi za deželne zbore in druge zastope splošna in enaka volilna pravica ter da se odpravi go sposka zbornica v sedanji obliki. Dr. Korošec je tudi ostro prijel vlado radi strogih rekvizicij in slabe prehrane prebivalstva na jugu države. Po slanec Jerzabek je povdarjal, da je bogati plen v Italiji prišel deloma v židovske roke, večinoma pa v Nemčijo. Poslanec Zenker je zahteval, naj se v Brestu Litovskem dela resnična avstrijska politika in se zavaruje proti temu, kakor bi na3 bila Nemčija rešila. Nemška poslanca koroški Waldner in-celjski Markhl sta govorila proti jugoslovanski deklaraciji ter slikala Nemcem in vladi groznega slovanskega zmaja, ki grozi naši državi. Poljaka Glornbinski in Daszinski sta ugovarjala zoper nastopanje pruskega generala Hcffmanna v Brestu Litovskem. Seja se je nadaljevala včeraj, dne 23. januarja. — V torkovi seji je vložil posl. dr. Korošec obširno vprašanje glede pravice o samood-Irčhi n rodov ter glede mirovnih pogajanj v Brestu Li-t1' v*kpm. V proračunskem odseku državnega zbora, ki je začel zborovati zadnje dni preteklega tedna, je dne 17. t. m. med drugimi govoril poslanec dr. BenkoviČ. Vprašal je v imenu Cehov in Jugoslovanov vlado, ali je pripravljena uporabiti svoj vpliv, da sklepanje o miru ne bo prišlo v nevarnost. Povdarjal je, da stoji jugoslovanski narod kot en mož za jugoslovansko deklaracijo. Naj se nam da pravica samoodločbe. Dr. Benkovič je ostro prijel vlado radi strogih rekvizicij na Štajerskem. Glede uboja v JFor-minu je izjavil, da nosi vlada, oziroma grof Clary, odgovornost za ta uboj, ker se pošilja na kmete lju' di, ki kruto postopajo pri rekvizicijah. V seji dne 21. jan. je dr. Benkovič zopet ostro napadal „delovanje" namestnika grofa Claryja in podrejenih uradov zavoljo zapostavljanja Slovencev. Dr. Pogačnik se je pritoževal, da se v južnih krajih države še zdaj pri izplačevanju podpor družinam vpoklicanih ne postopa na pravični podlagi. Skupnost vseh nemških strank. Na Dunaju so dne 22. januarja sklenili načelniki šest nemško-narodnih strank državne zbornice, da se združijo v eno enotno zvezo, ki bo v bodoče v vseh nemških narodnih zadevah skupno nastopala Za načelnika te zveze, ki šteje 94 članov, je bi! i-.roljen k ro?ki nemški poslane«- Waldner, Ti pa ne trgajo dežele?! Nemški poslanci s Češkega so v parlamentu podali izjavo, da zahtevajo ustanovitev samostojne nemške province na Češkem z vsemi lastnostmi, pravicami in napravami kronovine v okvirju avstrijskega cesarstva in brez vsake odvisnosti od češkega dela. Deželne a zbora kraljevine Češke ne bodo več priznali jn trpeli. Zair htevajo lastni deželni zbor na teGelju splošnega., e-nakega in direktnega volilnega prava. Zahtevajo izločitev in ujedinjenje nemškega ozemlja na Češkem. Zahtevajo odpravo vseh čeških državnih uradnikov in služabnikov iz nemškega ozemlja. Zahtevajo izključno veljavo nemškega .jezika v uradu in v šoli med mejami nemške Češke. Kaj pa, Če isto zahtevajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem? Ali velja za Slovence isto, kar bi. naj veljalo za Nemce na Češkem? Kaj še! Nemci, ki hočejo razkosati Češko, ne trgajo ne te dežele in tudi ne države. Ce pa Slovenci isto zahtevajo, jih Nemci in nemškutarji razglašajo kot razkosovalce dežele, kot ljudi, ki hočejo raztrgati Avstrijo, kot sovražnike države, kot vele-izdajnike. Taka je nemškonacionalna in nemškutars-ka poštenost in pravičnost. V Nemčiji pridobiva vsenemška stranka, ki se zavzema za nadaljevanje vojske in je proti sporazumnemu miru, vedno več tal. Vsenemci so dobili sedaj moč tudi v neposredni bližini nemškega cesarja Viljema. V njegovo osebno pisarno je prišel neki pl. Berg, ki je odločen pristaš nadaljevanja vojne. dbkler Nemčija ne bo premagala vse svoje pro-tivnike. S tem upajo uplivati na cesarja Viljema, da to preprečil sporazumni mir, ker bi tak mir baje bil nečasten za Nemčijo in sploh za nemški narod. if Zoper katoliško Cerkev. V Magdalenskem predmestju v Mariboru se namerava sezidati nova prepotrebna cerkev, za katero so se darovi pobirali po Spodnjem Štajerskem. Glasilo spodnještajerskih Nemcev in nemškutarjev, „Marburger Zeitung", pa je začelo strupeno in nesramno hujskati zoper to stavbo in zahteva, da mariborska mestna občina ne sme predati tistih maloobsežnih parcel, ki ležijo med parcelami, katere je že kupilo cerkveno predstojništ-vo. Zopet nov dokaz, kako nemškonacionalni zagri-zenci in nemškutarji sovražijo katoliško Cerkev in katoliško ljudstvo. Ali ni tudi s cerkvenega stališča popolnoma upravičen klic: Proč od nemških zagri-zencev?! Poročnik Gregorn padel. Poročnik Jakob Štnrni poroča dne 16. januarja: Verolomnež je napadel naše vrste na gori Monte Asolone dne 1*. januarja. Po grozni predpripravi je udri pri eni stot-niji. A vrgli smo ga nazaj. Žrtev imamo grozno. In med temi, ki so žrtvovali svoje najboljše, je tudi naš dragi poročnik Anton Gregorn, doma iz Rečice v Savinjski dolini. Ranjen je bil dne 15. januarja predpoldan. Dobil je strel v treboh. Ker sem bil že zadaj (ponoči so šli ostanki bataljona iz postojank), sem ga še pozdravil, ko so ga nesli nazaj. Njegove zadnje besede so bile: »Jakob, pozdravi mi znance!« Sohe so mi zalile oči, ko sem stal ob njem in gledal, da zagrinja smrt temno noč čez hrabrega druga. Izdahnil je mirno. — Nesmrtna slava slovenskemu junaku! Žalujoči materi naše sožalje! Za Jugoslavijo se izjavlja dan za dnevom vedno večje število občin, raznih zastopov, društev, žen in mladenk. Če bi hoteli v naših listih objaviti vse navdušene izjave in dop se, ki jih dobivamo iz vseh krajev našega Slov. Štajerja, bi napolnili z njimi ne samo enega, ampak kar dva »Gospodarja« in dve »Straži«. Za ujedinjenje Jugoslovanov v samostojno državo pod žezlom slavnih Habs-buržanov je navdušenje veliko ne samo po mestih, trgih in vaseh, ki so blizu prometu, temveč po najvišjih gorskih selih kliče slovensko ljudstvo: Le vkup, le vkup uboga gmajna! Mi hočemo svobodno, samostojno avstrijsko Jugoslavijo ! Dovolj je bilo tlačanstva, dovolj suženjstva 1 — Od zadojega našega poročila so podpisali jugoslovansko izjavo: duhovščina laške in šmarske dekanije, krajni šolski svet v Limbušu pri Mariboru in v Stu-denicah pri Poljčanah, občine: trg Ljubno v Sav. dolini, Polenci pri Ptuju, Drvanja, Križe pri Kozjem, Jurklošter, Presečno in Ročica, Sv. Trije Kralji in Trotkova v benediški župniji, Boreči in Bunčani na Murskem polju, Št. Janž pri Spodnjem Dravogradu, Sv. Andraž pri Velenju, Pernice pri Muti, Videž Cigonca pri Slov. Bistrici, Sopote pri Podčetrtku, občina Zakot pri Brežicah, občina Majšperg pri Ptuju, 160 mladenk in žen ter 82 mož in mladeničev iz Stare-Nove vasi na Murskem polju, veliko število žen in mladenk iz občine Boreči pri Ljutomeru, 122 deklet in 96 žen iz Št. Lovrenca nad Mariborom, 99 žen in deklet iz Št. Vida na Planini, 183 mladet k in 106 žen iz Št. Andraža pri Velenju, 92 žen in deklet ter 31 mož in m adeničev iz Hraslovca, 104 žen in deklet ter 36 mož in mladeničev iz Modraž, 101 žen in deklet ter 30 mož in mladeničev trga Studenice, 95 žen in deklet ter 48 mož in mladeničev občine Brezje (skupno torej v župniji Sludenice 546 podpisov), 112 žen in deklet občine P«, lenci pri Ptuju, nad 50 občanov obline Bohova pri Mariboru, v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici 165 mož, mladeničev, žen in deklet; 348 žen in deklet iz Pritove pri Konjicah, 105 žen in deklet ter 74 mož in fantov iz mesta Brežice; v Mariboru je podpisalo deklaracijo do danes že nad 2000 Slovenk. Nadalje sta se še izjavili za Jugoslavijo: B al no društvo v Limbušu pri Mariboru in Bralno društvo v Studenicah. Pohorski kmet za Jugoslavijo. Stara pohorska korenina nam piše med drugim: Kdor ima srce in za dom solze, bo s krepko pestjo udaril ob mizo in glasno zaklical: Vsak Slovenec brez razlike stanu in starosti se naj pridruži jugoslovanski misli Tuji narodi se čudijo, odkod naenkrat ta živa jugoslovanska narodna zavest. Povemo jim: Mi nočemo več biti sužnji tujcev, mi hočemo biti na svoji zemlji svoji gospodarji. Dan ko bo napočila zarja naše svt bode, dan ustanovitve Jugoslavije naj bo pozdravljen od bajtarja do veljaka, od bogat, ša do hlapca. Veselimo se dneva posebno mi kmetski ljudje, kajti v naši Jugoslaviji si bomo sami rezali svoj kruh, ne pa nemški Grad-čani in razni grofi Claryji. V Jugoslaviji bomo kmetje v večini, ne pa krnetdri neprijat l|i. Zatorej Jugoslovan na plan, bliža se ti vstajenja, svobode dan. L. H. Slovenski topničarji na bojišču za Jugoslavijo. Z veseljem čitamo v »Slov. Gospodarju« izjave naših slovanskih občin. Tudi mi slovenski topničarji vfekliknerrio: Jugisl «vanska misel naprej! Prost mora biti, prost moj rod! Plemenit slovenski narod ni ustvarjen za hlapčevarje tujcem, ampak da uživa sam svoje plačilo in pravico. Koliko so že prestah naši fant)e in možje na bojišču in koliko so že prelili krvi! In vendar nam pravijo Nemci in nemškutarji po mestin, da smo straho. L mmmsirni mmmm^. H. »Ltixm* petci. Rad bi vedel, kdo je večji strahopetec, ali mi, ah pa oni, ki sedijo po mestih in preganjajo slovensko ljudstvo. Še enkrat vskliknem: Prost mora biti, prost moj rod! Zatorej jugoslovanska misel naprej do cilja! C. M. iz Ljutomera. Podpisovanje za ujedinjenje Jugoslovanov. Od raznih strani se nam poroča, da hujskajo naši narodni nasprotniki proti pobiranju podpisov za jugoslovansko deklaracijo. Povdarjamo, da je to čisto navadna nemškutarska hujskarija, ki nima drugega na|-ntena, nego begati naše ljudi. Naše jugoslovansko gibanje je pošteno. Mi se nočemo odcepiti od Avstrije, temveč Avstrijo ojačiti z močno državo na jugu, v kateri bi bili združeni vsi Jugoslovani pod slavno vlado habsburške cesarske , hiše. Ce kdo liujska proti nam in trosi o ustanovitvi Jugoslavije laži, naj se nam ga takoj naznani. Nabiralne pote za podpisovanje jogoslovanske deklaracije si lahko vsak sam sestavi po besedilu, ki ga je priobčil »Slov. Gospodar« v predzadnji Številki. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: 1 ončka Zaiošnik in Micka Leskovar v Spodnji N o v i v a s i pri Slov. Bistrici K 138.50. Darovali so: Pavel Zaiošnik 20 K, Gregor Zaiošnik, stud. j/ymn., 3, Florijan Leskovar 10, Ivana Leskovar 10, Micika Leskovar 10, Franc Leskovar 5, četovodja Alojzij Pogoreuc 6, Anton Pogoreuc 20, Anica Bohak 20, Rozalija Jamernik 2.50, Jože! Venguš 20, Alojzija Vengust 1, Ana Zaiošnik 4, Ana GoriČan 2, Antonija Zaiošnik 5 K. — V župniji S t. 11 j p. Turjakom so darovali za Tiskovni dom 961 K in sicer: iz St. Ilja: Roškar Davorin, župnik, 100, Toplak Franc, kaplan, 80, Brvar Ignac, vojni kjurat, 25, Mohorjani 19, Neimenovani 5, Rozman Franc, šolski vodja, 21, Hoier Uršula 10, Neimenovana 20, aimenovanfr 2, Posojilnica 5, Neimenovani 5, Blaž ; ovuk 3, Krušič Frano 1, Hanžekovič Ivan 5, Stfii-.uoj Franc 4, Marija 4, Kranjc Marija 15, Crnič Ju-lijana 2, Prevolnik Kunigunda 3, Babnik Anton 2, Tovšak Blaž 10; iz Doliča: Jeromel Ignac 10, Potočnik Marija 5, Lenart Helena 6, Vidmar Anton 2; iz Straž: Naglič Anton, trgovec, 30, Golob Matevž 3.50, dekleti 2, Lenart Anton 5, Skof Ferdinand, trgovec, 15, Pouh Antonija 5, IršiČ Konrad 10, Marot Antonija 2, Sušeč Lenart 5, Gumpot Matija 2, Ar-nešnik Avguštin 2, Aberšek Ivan 2, Krenker Alojz 10, Pajer Helena 5, Završniit Franca 4, Kranjc Iv. 3, Koprivniker Gabrijel 2, Rutnik Jurij 5, Franc 5, Cas7 Ivan 11;, iz Dovž: JeseniČnik Ana 20, Pušnik Franc 10, Krenker Jože! 4, Tovšak Fra nc 7, C as Franca 1, Javornik Antonija 1, Kac Terezija 2, Cas Martin 10, Gašpar Marija 5, Kos Helena 1, Potočnik Frano 10, Uršej Elizabeta 20, Buč Simon 6, Simon Sirnik 6, Hribernik Ivan 20, Kocjan Marija 10, Zakršnik Matevž 2, Urbancl Valentin 10; iz Razoor-re: Tretjak Jože! 10, Janez 4, ,Trnek Jožef (5, Anton 4, Ivana 2.50, Ana 2; iz Male Mislinje: Plamnšec Franc 10, Tovšak Valentin 4, Plazovnik Miha 3, Janez 5 Rošer Amalija 1, Sovič Miha 10, Sovič Neža 1. Svečko Pavel 2, Kranjc Ivan 10, Merzdovoik M. 9, Košič Jera 1. Smolar Lenart 3, Jeromel Jož. 10, Ja >ez 6, Govc Neža 10, Mežnarc Valentin 10, Roza Brešer 2, Vavkan Aleš 10, Kranjc Franc 10, Krenker Andrej 5, Špegel Katarina 2, Orter Filip 4, o-troci 5; iz Velike Mislinje: Zaponšek Anton 4, Korošec Jože! 2, Vi vod Barbara 5, Pogorevc Urša 4, Klemene Marija 2, Mencinger Anton 6, Vouk Jože! 5, Jeromel Lenart Sedovnik Franc 10, dekleta 4, Sovič Anton 3, Uršej Anton 2, RamŠak Antonija 10, Uršej Anton 10, JeseniČnik Franc 10, Križovmik F. 10, dekleta 5, Crnic Jakob 5, Kristan Jerka l Koprivniker Janez 20, Kristan Vinko 10, hčerki-šolar-ci 2, Cas Franc 20 in Stimniker Anton 10 iz Šmar-lina. — Sv. Andraž v Slov. gor.. Da vlada tudi pri nas zanimanje za Tiskovni dom v Mariboru, jo pokazal teden od 30. dec. 1917 do 6. jan. 1918. v katerem se je nabralo za Tiskovni dom 1250 K. Darovali so: po 50 K: Jakob Očgerl, župnik, občina Sv. Andraž v Slov. gor., Mimika Ozvatič in Nei ie-novana: 25 K se je nabralo na občnem zboru izobraževalnega društva, 23 K na sedmini Marije Ilešič in 23 K na sedmini Franca Ilešič: 22 K: Xo\ačeo Jožef in Liza, Hvaletinci; nadalje so dlarovali po 20 K: Kovačec Anton, nad učitelj, Druzovič Gregor. Dr-betinci, Franc Vincenc, Gibina, Lovrec Franc, Gi-bina, Kostanjevec Jože!, Gibina, Korenova rodbina, Vitomarci, in Rajšp Albert, Vitomarci; 15 K Druzovič Marija, Hvaletinci; po 12 K: Druzovi-i Alojzij, iDrbetinci, Hrgova dekleta, Hvaletinci, in Sirk Barbara. Drbetinci; po 10 K: Ljubeč Marjeta, učiteljica, Ceh Alojzija, Drbetinci, Ceh Jakob, Hvaletinci, Cu&ek Jakob, Vitomarci, Cuček Franc, Vitomarci in Cuček Treza, Drbetinci, Gomzi Ana, Vitomarci, BI. ¡Habjanič, Vitomarci, Horvat Katarina, V itomarci. L. Hrga, Hvaletinci. Ilešič Anton, Hvaletinci, Kovačec Marija, Hvaletinci, Kvar Jurij, Hvaletinci, Kukovec Janez, Smolinei. Kukovec Otilija, Laši'- Franca, L. ¡Liubeo, Drbetinci, Ljubeč Marija, Hvaletinci, Mart. Lovrec,; Slavama, Lovrec Treza, Smolinei, Lovren-¡č.5 Alojz, Drbetinci, LovrenČiČ Franc, Drbetinci, J. MatjašiČ, Vitomarci, Nedeljko Janez, Vitomarci, Ne-tieljko Štefan, Vitomarci, PerkoviČ Matilda, Vi'cmar-Bi, Pihler Gera, Drbetinci, Polanec Verona, Vitomar-Bi, Požegar Franc, Vitomarci, PravdiČ Ignac, Drbetinci, Pučko Katarina, Drbetinci, Pučko Marija. Dr-betinoi, Rižnar Alojz, SlavŠina, Rola Neža, Vitomar- ci, Simonič Katarina, Hvaletinci, Strajnšak Alojzij, Gibina, Suhač Konrad, Vitomarci, Suhae Leopold, Vitomarci, Šalamun Gera, Vitomarci, Sam(.erl Ant., L'rbetinci, Segula Antonija, Slavšina in Segula M., Slavšina; po 8 K: Fekonja Ferdinand, Hvaletinci, kukovec Matija, Drbetinci in Lovrenčič Neža, Vitomarci; po 7 K: Horvat Neža, Smolinei in Neimenovana; po 6 K: Habjanič Jožef, Slavšina in dekleta Jurija Kvar, Hvaletinci; po 5 K: Bliš Konrad, Vitomarci, Bliš Marija, Vitomarci, Breznik Marija, Slavšina, Cuček Jurij, Drbetinci, Hladnjak Jakob, Gibina, Hrga Jožef, Hvaletinci, Ilešič Katarina, Hvar letinci, Ilešič Treza, Vitomarci, Kocuvan Alojz, Rja-vci, Zelenik Ana, Rjavci, Kovanec Treza, Smolinei, Kurbos Franc, Slavšina, Petek Genovefa in Treza, Rjavci, Polanec Marija, Rjavci, Rajšp Otilija, Slavšina, Rižnar Franc, Smolinei, Slekovec Neža, Gibina, Sijanec Marija, Župetinci in Vršič Alojzija, Slavšina; po 4 K: Ceh Jožef, Hvaletinci, Crnjavič Marija, Drbetinci, Cuček Ivana, Vitomarci, Fekonja M., Vitomarci, Firbas Gregor, Hvaletinci, Hladnjak Marija, Gibina, Jost Neža, Smolinei, Kocmut Jožef, Hvaletinci, Kvar Franc, Hvaletinci, Mernik Marija, Slavšina, Nedleljko Franc, Vitomarci, Ozvatič Alojz, Smolinei, Papst Janez, Vitomarci, Reberc Jurij, Vitomarci, Rek Alojzija, Gibina, Suhač Marija, Vitomarci, Sesula Treza, Hvaletinci in Toplak Janez, Vitomarci; po 3 K: Anželj Liza, Smolinei, Bliš Neža, Vitomarci, Ceh Treza, Vitomarci, Cuček Marija, Vitomarci, Fekonja Matilda, Slavšina, Lovrec Jnli-jana, Hvaletinci, Pučko Klara, Pučko Urša, Smolinei, Pukšič Barbara, Drbetinci, Repič Verona, Hvaletinci, Segula Roza, Vitomarci, Tišler Neža, Gibina Toš Jurij, Smolinei in Zelenko Marija, Smolinei; po 2 K: iz Drbetincev: Druzovič Simon, Lovrec Marija, Vršič Alojz, Zorko Kata, iz Hvaletincew. Braček Ivan, Braček Franc, Braček Marjeta, Bra-Eek Zefa, Braček Neža, Kovačec Marjeta, Segula Anton, Segula Neža, Segula Rozalija in Fekonja Gera, iz Vitomarcev: Bliš Kata, Cuček Alojz, Cuček Alojzija. Erman Janez, Habjanič Ana, Suhač Jožef, Vršič Alojzija, Vršič Treza in Neimenovana, iz ¿mo-lineev: Hanžel Franc, Kajsersberger Marija, Pučko Franca in Stebih Terezija, iz Rjavcev: Ketiš Antonija, Nemec Marija in Zelenko Angela, iz Slavšine: Anželj Neža, Cobelj Ana in Toš Jakob in iz Gibine Tišler Ana, po 1 K: Lovrec Marija, Slavšina, Kli-nar Roza, Zelenko Štefanija, Rjavci, Toš Neža, Toš Marija, Golob Treza, Vitomarci, iz Smolincev: Vu-čina Marija, Rižnar Ludvig, Krefl Jurij in Brumen Marija. Kolikor še manjka do 1250 K, je dodal na-biratelj, ki izreka tem potom prisrčno hvalo kmetu Hrgi za njegovo sopomoč pri pobiranju po Hvaletin-c-ih Slavne župnije lavantinske škofije, okoli 220 je vas, vam pa kličem, posnemajte andraževsko župnijo ter napravite nabiralne tedne za Tiskovni dlom! Vsakega nabiratelja geslo bodi: Kolikor je duš v fa-ri, toliko kron za Tiskovni dom! Ako prištejem poprejšnje darove naše žnpnije k današnjim, pride na vsako dušo v naši župniji še nekaj več kot 1 krona. Ako se je torej tukaj to doseglo, zakaj se pa ne bi tudi drugod, saj po drugih župnijah imajo ljudje ra-vnotako denar kakor pri nas, najbrže Še več. An-draževstri nabiratelj. — Dalje prihodnjič. — Prisrčna hvala! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. Obmejnim slovenskim dekletom 1 Na Svečnico, 2. februarja imajo svoje zborovanje dekleta iz ob mejnih krajev v Št. 11 ju v Slov. goricah. Go vorit pride velezaslužni mladinski organizator dr. Hohnjec. Pridite, dekleta v največjem številu! Dekliška zveza v Št. Ilju mora oživeti ter iti po poti, katero je hodila pred vojno ! Vspored prireditve, ki se začne ob 3. uri popoldne, je: občni zbor Bral nega društva, govor in petje potem igra: »Najdena hči,« v treh dejanjih. Ze davno je pesnik opominjal : »Naš čolnič otmimo!« Agitatorje za nadaljevanje vojske vabijo na kmete. Nedavno je v Mariboru vGambriaovi dvorani govoril vsenemški poslanec Wolf proti sporazumnemu miru n za nadaljevanje vojske do končne zmage nemštva in njegovih namenov. Ona vrsta Nemcev, ki stojijo za vojnimi liferanti ter se navdušujejo za Vsenemčijo, vrši sedaj po Avstriji in Nemč ji veliko agitacijo proti sporazumnemu miru. Ti ljuije hočejo, da se nadaljuje vojska do skrajnosti, da se preliva kri tako dolgo, dokler ne bo zasigurano gospodstvo Nemčije. V Avstriji je glavni agitator za to misel vsenemški poslanec Wolf. Nje govi ožji prijatelji so naši Štajercijanci. Ko je Wolf pred shodem večerjal v gostilni pri »nadvojvodu Ivanu«, je stopil k njemu znani leiteršberški Francelj Girstrnayr. ga pozdravil in pozval, naj pride enkrat govorit tudi v kako kmetsko občino. Wolf je obljubil, da bo to storil. Giratmayr, pred-stavljalec štajerčijan3ke stranke v mariborski okolici torej vabi agitatorja za vsenemške vojne cilje tudi na deželo. To si je treba na vsak način zapomniti. Štajerčijanci so pristaši vojne do dosege zmagovitega nemškega miru. Demonstracije nemškutarske fakinaže v Maribora. Izgredi, pobijanje šip, izzivanje je v Maribora v zadnjih dveh m»secih na dnevnem ««ha. Policija mirno gleda, kako deluje ve3 organizirani u-stroj nahujskanih pobalinov. V nedeljo so biü zopet pričeli. Počastili so poslanca dr. Ve r-stovšeka s svojim obiskom; ravno tako so peli izzivajoče pesmi na Stolnem trga. Hujši izgredi so bili v pondeljek na večer. Po temnih ulicah se je klatilo do 160 ljudi; voditelji so bili odrastli, seboj so pa imeli vajence, komij« t«r dijake vseh mariborskih zavodov. Kričali so »Heil Schmiderer«, »Heil Valentin«, »Nieder Dr. Korošec«, »Nieder Dr, Verstovšek«. Prišli so zopet pred hišo dr. Verstovšeka ter iszivali in kričali, da se je slišalo daleč naokoli; le policija ni nič slišala. Ko je začelo leteti kamenje in je zažvenketala prva šipa, odpre poslanec dr. Verstovšek okno ter zagrozi kričeči druhalji, da bo ustrelil sredi med nje, kakor hitro še pade le eden kamen. Ko pride poslanec na ulico, se hitro razpršijo hujskači na vse strani. Mariborski Slovenci niso več varni pred nahujskano druhaljo, mestna policija jih ne ščiti, državne oblasti pa drž« roke križem. - i§MÄ ¿1 Mladina v Mariboru. Nemška in ponemčnijena mladina iz gimnazije, učiteljišča in realke uprizar ja v Mariboru večerne poulične pohode. V veliki! tolpah se vali po ulicah, kriči in tuli svoj »Heil«, izvršuje napadalne izgrede zoper mirne Slovence in prepeva z glasnim krikom. Značilno za duha, ki vlada med to mladino, je to, da ne prepeva avstrijske cesarske pesmi, temveč inozemsko nemško - nacionalno pesem »Die Wacht am Rhein.« Domovina, kateri ti dečki in mladeniči kličejo po mirjevalne besesede (»Lieb Vaterland, magst ruhig sein«) in za katero gorijo njihova srca, m avstrij ska, marveč nemški . Nato opozarjamo ministrske ga predsednika Seidlerja, ki se je v državnem zboru dne 22. januarja tako goreče zavzemal za avstrijsko dinastično in državno misel. Ptujski okrajni zastop se je, kakor je povedal nemški poslanec Kraft v seji proračunskega odseka avstrijskega državnega zbora dne 19. j'an., pritožil, da po vplivu naših listov slovensko ljudstvo noče o-skrbovati nemških spodnještajerskih mest i živili. Naše ljudstvo je od neprestanih reldvizicij že čisto izmozgano in kljub temu še daje, kolikor more, tistim meščanom, ki ne samo po nedeljah, marveč tudi med tednom prihajajo k njemu z nahrbtniki in jerba-si. Da, še celo v mesto jim žene in dekleta nosijo na prodaj, kar morejo prodati. Ptujski okrajni zastop pa je tako drzen, da se upa pred svetom naše ljudtetvo ogrditi in očrniti, češ, da je zoper meščane krivično, trdosrčno in skopo ter bi jih najraje izstradalo. Naše ljudstvo si bo te svoje nemškutarske „prijatelje" nrav dobro zapomnilo in z njimi temeljito obračuniloT to pride Čas političnega obračuna. Kako si grof Clary predstavlja število štajerskih Slovencev. V novoustanovljeni deželni svet za preskrbo prebivalstva z obleko je grof Clary imenoval samo enega Slovenca, župana g. K. Cerneja iz Frama. Deželni svet sestoji iz 24 mož. Ker nas je na Štajerskem ena tretjina Slovencev, nam gre vsa}. 8 Članov v ta svet. A grof k Clary je poleg g. Cerneja imenoval same nemške nacionalce in socialne demokrati. Tudi na nemške krščanske socialce je pozabil.. Grof Clary je zagazil popolnoma v nemškonacional--no-židovske zanjke. — Slovenci, proč od Gradca! Še enkrat uboj v Foinuau k Forimna se n m poroča: V 3. številki »Slov. Gcsp.« čitamo o poboju pri rekviziciji v Forminu. Vredno je, da javnost izve o tem dogodku čisto resnico, posebno kako je nastopal davčni asistent Wiederwohl pri iskanju živil. On ni poznal druge mere kot kilogram. Naj je že bila kaka malenkost, kakor imajo gospodinje navado, da denejo v kak star lonec peščico kakega semena, n. pr. fižola, graha, leče ali boba, vsega je bilo 1 kg, in tako se je nabrala pri popisovanju velika množina, v resnici pa je bila le malenkost. Premetaval je postelje, odpiral omare, Skrinje in druge shrambe, ki niso za shrambo živil. Na cenitve zaupnih mož se ni oziral, ampak je računal in preliraval po sv >je. Wiederwohl ni hodil po vrsti od hiše do hiš;:, ampak zdaj je bil na enem, drugič na drugem koncu vasi, drugič zopet kje na sredini vasi Na tak način je hotel in mislil kaj več iztafeniti. Na prošnjo in jok ljudi se ni oziral, akoravno se je slišalo ob priliki njegovega popisovanja skoro pri vsaki hiši preklinjanje in jrk. Wiederwohlovo po-čenjanje je ljudstvo razburilo, da se je res poslu-žilo nep*avilno3ti in ga je napadlo, ko je že tri dni preiskoval po vasi. Nikakor pa ga ljudstvo ni pričakovalo v gozdu, ker poprej nikdo ni vedel za njegovo prestrogo postopanje. Vredno je ome niti, da smo Forminci v teku vojnega Časa že prestali veliko rekvizicij. Rekvizitorji in njih sprem- 24. januarja 101®. __ Ijevalci so skoraj pri vsaki hiši dobili kako ma'¡ južino, n pr. kruh, jabolka in jabclfinico, še tud. z vmom in mesom niso ijudje štedili; jezil se nad njimi skoraj nikdo ni, tem manj pa še kaj slabe ga mislil. Žitni nakupovalci so se tudi izrazili da nobena sosedna občina ni oddala vsako let toliko tisoč kg zrnja, kakor forminska Iz vseg tega je razvidno, da smo občani dostojni in dobi ljudje. Razkačiti pa se da tudi kak izobražen go spod, posebno Če vidi, d« se proti njemu nepr iazao in prestrogo postopa. Vsem podružnicam Kmetijske družbe! Dne 21 in 22. marca 19 i 8 se vrši občni zbor Kmetijsk družbe v Gradcu. Častna dolžnost slovenskih pc družnic je, da store vse, da bo slovenski kmetsl stan dobro zastopan osobito radi tega, ker se vr še letos volitve v odbor. Priporočamo radi teg vsem podružnicam, da 1. skličejo prav kmalu ol čni zbor podružnice, začnejo nemudoma z nabir; njem udov in dosežejo, da bo število ist h večji. ko v drugih letih. Ker ni sedaj tako trda z denar, ko prejšnja leta, se bo z primerno agitf cijo dalo doseči, da bo število udov večje. — 2 da se na občnem zboru podružnice izvolijo tal delegati, ki bodo tudi šli v Gradec ter tam zast pali predloge, katere naj vsaka podružnica stav — 3. da do 15. februarja pošljejo Osre« ! njemu odboru v Gradcu seznam udov in nazn¿m izvoljene delegate. Pripomnimo, da se bo dne 2 marca po zborovanju zvečer vršil sestanek vse ; j delegatov Slovencev — lokal se bo pri zborovanju naznanil —, da se razgovorimo radi skupnega postopanja, kakor tudi kandidatov za odbor. — Maribor, dne 21. jan. 1918. Dr, K. Versiovšek. , ...ii - AOYÍO*. Znižanje tedenske Irsličine moke in žita. Urad za ljudsko prehrano je odredil, da dobijo osebe, ki kupujejo moko, odslej iste polovico manj kot dbsedaj. Količina kruha pa ostane nespremenjena. Osebe, ki kupujejo moko, bodo dobile odslej na teden 1150 gr. moke in ne več dosedanjih 1400 gramov. Osebe, ki težko dlelajo in kupujejo moko, dobijo 1850 gramov na tedon in ne več 2100 gramov moke. Samooskrboval-ci, t. j. osebe, ki pridelujejo žito, smejo odslej na teden porabiti 1575 gramov in ne več 2100 gramov žila na teden, kakor- dosedaj. Osebe, ki opravljajo težka dela in same pridelujejo žito, smejo uporabiti pa 2100 gramov in ne več 2560 gramov žita. Ta količina žita je približno enaka količini moke. ki jo dobi ostalo prebivalstvo — Kmet^So ^«»ivalsivo oo s tem hudo prizadeto. Minister Hofer, ki kliče za svoje svetovalce socialne demokrate, a ne kmet-skih zastopnikov, je zadnjo soboto izjavil zastopstvu štrajkujočih delavcev na Dunaju da je izdal odredbo, po kateri se bo določila enakost med ti stimi, ki sami pridelujejo in med tistimi, ki mora jo kupovati. Minister nadalje grozi, da bo dal zapreti kmetske mline. Živila na kmetih se. bodo še bolj strogo popisovala in rekvirirala. Takih nazorov je minister Hofer. Vprašamo: Od česa pa se naj prehrani kmetsko prebivalstvo, če se mu bo pustilo sairo toliko moke kot mestnemu in še manj. V mestih si ljudje lahko kupijo mesa kolikor hočejo, kmet pa tega nima. Iu kako se naj zmelje žito, če bo dal Hofer zapreti kmetske mline? Bolj strogega rekviriranja pa že sploh ne more biti, kakor je bilo letos. Ce pa se bo kmetu skoro vse vzelo, kdo bo pa obdeloval spomladi in poleti polja? Rekviriranje sena na Štajerskem. Leta 1916 je bila Štajerski predpisanih 4000 vagonov sena in 1700 vagonov slame. Oddalo se je od te zahtevane množine do 95%, ker so imeli posestniki še dovolj starih zalog in je bila letina dobra, Za leto 1917 je bilo provizorično predpisanih 2500 vagonov sena in 850 vagonov slame, torej polovico. To bi morali z-brati do dne 31. oktobra 1917. Toda odvzelo se je do tega časa 1306 vagonov sena in 295 vagonov slame. Z odlokom od dne 3. novembra 1917 je ministrstvo za prehrano zahtevalo od Štajerske 8533 vagoaov sena in 4000 vagonov slame. To so ogromne množine, ^aj niti provizorično zahtevane množine «ni mogoče izsiliti od kmetovalcev, ker niti ni toliko krme v celi deželi. Ali se čudimo potem še pritisku nižjih oblasti, ki so dobile od zgoraj strog nalog, da odvzame-js na okraje določene množine? Koliko bi smeli živinorejci polagati živini krme? Sena je bilo baje leta 1917 8,247.800 q, slame i,098.800 q, skupaj 13.340.000 q; po odbitku rekviri-rane krme ostane 12,093.300 q. Živine je za prehra-riti 708.862; če določimo samo 284 dni za prehranjevanje v hlevih, tedaj pride na glavo in dan 6 kg, reci: šest kilogramov. Kako naj n. pr. še redi kmet živino, če ima v hlevu 1 veliko govedo, 1 manjšo in 1 konja. Za vse to sme vporabiti na dan 18 kg sena pomešanega s slamo. Pri tej hrani naj krave vozijo, SLOV HN5PKI •rjejo in dajejo toliko mleka, da bodo kmetje oskrbovali z mlekom vse bolnišnice, mesta-, in jim še na dan pridelali 5000 kg surovega masla. Take račune kujejo pri raznih uradih, zato se ne čudlimo, da so oblasti že zgubila glavo na celi črti. Seno za divjačino. Kako uvažuje visoi.a nemška gospoda bedo ljudstva, svedoči zopet ta-le slučaj: Nižjeavstrijski krščanskosocialni deželni odbornik Kuijschak je odložil svoj mandat v deželnem s-vetu za ljudsko prehrano,' ker se je zavrgel njegov predlog, naj se prepove pokladati seno divjačini. Kunschak je zahteval v svojem predlogu, naj se seno uporabi samo za domačo živino. Kljub temu pa je deželni prehranjevalni svet sklenil, da se še tudi odslej naprej poklada seno divjačini, a v zmanjšani meri. Iz deželnega gospodarskega sveta. V seji dež. gospodarskega sveta dne 15. t. m. se je razpravljalo najprvo o pomanjkanju žita, katero je danes tako veliko, da je izključeno, da bi se dežela mogla vzdržati z lastnimi pridelki. Ob tej priliki se je povspel deželni odbornik grof Attems do trditve, da je bila lanska žetvena Statistika na Štajerskem popolnoma zanesljiva, dasiravno je splošno znano, da je ta Statistika večinoma kriva in zelo površna. — Delovni odbor gospodarskega sveta se je izrazil za omejitev domačega klanja svinj in za zvišanje cen svinjam. Graški podžupan, nemški nacionalec dr. Gargitter, ie v imenu gospodarskega sveta mesta Gradec zahteval, naj se rekvirirajo na Štajerskem svinje. Ravnatelj Jentsch mu je čisto pravilno odgovoril, da bi rekvizicija svinj popolnoma onemogočila svinjerejo. Sklenilo se je, da se zviša cena mleku pri hlevu posestnika na 50 v liter, prodajna cena v Gradiču pa na 74 v. Prodajna cena mleka v drugih krajih se še mora določiti. Kohku usnja nakažejo Štajerski! Za ¿lansko se je nakazalo za leto 1917 50.000 kg usnja. Na vsako osebo pride na leto 3 do 4 deke. Kak-je mogoče shajati s to množino, ne moremo razumeti. AL hodijo vsi bosi, ali pa vsi »švindlajo« Take posledice imajo pametne, nepraktične odredbe ! K vprašanju obutve nam piše zaveden slo venski kmet: Kmet ne bobi v usnjarni ne usnja, ne podplatov, ne dret, ne žebljev, ne drugih po trebščin za obuvala. Gospoda v mestih pa hcdž v čevljih s pristnimi podplati. Pravica, kje si? Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo v pretekli dobi nobene hmeljske kupčije s tujim hmeljem. Na Češkem bodo letos v mnogih krajih, kjer so bili prej lepi hmeljski nasadi, sadili tobak, zlasti v Hehski dolini, katero je označilo finančno ministrstvo kot ugodno za. rast tobačne rastline. V Nemčiji so dosedaj opustili dve tretjini hmeljskih nasadov, tako da so pridelali 1. 1917 samo 143.872 stotov hmelja po 50 kg, dočim so ga 1. 1914 pridelali 464.732 stotov. Na Ogrskem nameravajo letos opustiti večinoma vse hmeljske nasade.: itrarsi^, Dopisi. Maribor. V Gradcu je umrl dne 18. januarja tukajšnji gostilničar, veleposestnik, ustanovitelj in član" ravnateljstva Posojilnice g. Josip Rapoc, stan 70 let. Rajni je bil navdušen narodnjak, ki se je živo zanimal za napredek slovenstva v Mariboru in v okolici. Za Tiskovni dom je določil 100 K. Tuplo so prepeljali iz Gradca v Maribor, kjer je bil dne 22. januarja popoldne pokopan na pokopališče na Po-brežju. Svetila zavednemu možu in vrlemu Slovencu večna luč! Sv. Uroan Uuu Mariborom zvišujoč željo rajnega rodoljuba nadučitelja Avg. Hauptmana so tisti, ki so ga spremili na zadnji poti namesto venca na grob domu na oltar darovali za Tiskovni dom 304 K. Izmed teh je g. Filip Galunder, žu pan pri Sv. Križu nad Mariborom, daroval 200 K. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Smrt nam je te dni vzela blago, delovno, povsod priljubljeno in globoko verno Antonijo Dolinšek. V svoji mlajši dobi je biia večletna gospodinja in skrbna strežnica pri u-mrlem župniku Blažu Potočnik na Frankolovem. Pogreba njenega se je udeležila dekliška Marijina družba v obilnem številu. Pri odprtem grobu so ji dekleta zapela žalostinko „Nad zvezdami" v slovo. Pokoj in mir njeni duši I Sv. Barbara v Slov. gor. Umrla sta v prvem cvetu svojega življenja za vnetjem možgan dva, čvrsta dečka in sicer Srečko Ferenc v 6. letu in Ivan-ček Kranjo, trgovčev sin, v 8. letu njih starosti. A najbridkejše je še to, da bivata oba očeta na bojnem polju. Sv. Andraž v Slov. gor. Katoliško slovensko izobraževalno društvo je imelo dne 23. decembra 1917 svoj letni občni zbor. Letr o \ orocilo priča, da je to društvo pridno delovalo tudi v preteklem letu. Priredilo e sedem iger. Fantje so igrali na Belo nedeljo ,.Krčmar ¿_ri zvitem roau" in „Pre irljiva soseda" in za cesarjev god „Dr. Vseznal in n:egov sluga Stipko Tiček" ter „Vaški skopuh." Dekleta pa so uprizorile na Belo nedeljo „Oh, ta Polona" in na Binkoštni ponedeljek „Jeza nad petelinom in kes" in „Ljubezen Marijinega otroka " Od svojih dlohodkov je društvo darovalo za ponesrečene Brežičane 65 K in 20 K za oslepele slovenske vojake. Naročenih je bilo fi „Slov. Gospodarjev" in 1 ..Straža" in na,kupilo se j« iea 20 novih knjig. Ko so bili izvoljeni v odbor m leio 1918 Alojz Slik, Jurančič Jožef, Zorko Peter, Suhač Leopold, Sirk Franc, Rotar Slavko in Hrga Ferdinand in se je nabralo za Tiskovni dom v Mariboru 25 K, je tč. tajnik zaključil občni zbor z željo, da bi društvo v novem letu storilo še več dobrega, kot v preteklem in to bo, ako bo pristopilo k društvu rruiogo udov ali vsaj toliko kakor v letu 1917, ko nas je bilo 55. Sv. Peter pri Radgoni. Posestnik Janez Adamič na Meleh, Četovodja pri 24 cm možnarski bateriji 1.-4. R., je dobil za svojo hrabrost pred verolo-mnim sovražnikom naslednja odlikovanja: Srebrni kolajni I. in II. razreda, dve bronasti kolajni in pa Karlov četni križec. Imenovani je že 36 mesecev na bojiščih in je zaveden Slovenec. Kapela pri Radincih. Po kratki mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, je dne 6. jan. umrl 84letni Andrej Klobasa, posestnik v Malem Janišbergu. Pogreb se je vršil dne 8. t. m. Bil je tudi zvest naročnik „Slov. Gospodarja." Naj počiva v miru! Križe .ci na ¡¿urSKeni polju. Tukaj se je vršil dne 20. t m. sestanek županov. Posvetovalo se je v prvi vrsti o gospodarskih vprašanjih: o rekvi zaciji živine, sena, slame, krompirja, žita i. t. d. ter se je sklenilo, da bi vlada naj ne napenjala loka potrpežljivosti preveč. Župani so ge izrekli, da hočejo na ljudstvo pomirjevalno vpli^ti, vendar se pa upravičeno bojijo, da bo pri nadaljevanju zdajšnjega postopanja njihov vpliv brezuspešen. Nadalje se je govorilo tudi o deklaraciji. Skoro že vse občine našega okraja so se izrekle za to našo zahtevo, katero so naši poslanci dne 30. maja predložili vladi, kajti mi nočemo le braniti naše domovine, ampak hočemo pred vsem za našo deco na lastnih tleh sezidati nezasužnjene do move. Shod je vzel na znanje ter pozdravil idejo ustanovitve Narodnega sveta, kateri bi naj pred vsem določal vsem strankam način in dovoljeno mejo narodnega tekmovanja. Nazadnje so župani izrazili željo, da bi naj priredil naš poslanec gosp Roškar dne 3. februarja ob dveh popoldne v go stilni g. Jureša pri Sv. Križu shod, da bi ljudstvo obvestil o političnem položaju. Žalec. V nedeljo, dne 27. t. m., priredijo žalska in petrovška izobraževalna dlruštva ob 3. uri popoldne v Hodnikovi dvorani v Žalcu veliko ljudsko slavnost. Program cele prireditve je izvanredno raznovrsten in velezanimiv. Na sporedu je govor našega mladinskega organizatorja dr. Josipa Hohnjec iz Maribora in dve gledališki predstavi. Celo slavnost pa bo visoko povzdignila slavnoznana. šentpeterska orkestralno-instrumentalna godba, ki bo ta dan proizvajala najizbranejše koncertne skladbe. Savinjčani, pridite v obilnem številu, pokažite, da še vojna ni zamorila v vaših srcih vsega narodnega navdušenja in smisla za umetnost! Nedelja, dne 27. januarja, naj bo za celo našo Savinjsko dolino velik narodni dan! Braslovče. Naše pevsko društvo ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 27. prosinca, v Cerkveni hiši, popoldne po veČernicah. Prijatelji petja se uljudno vabijo! Št. Ilj pri Velenju. Dne 8. jan. je umrl Andr. Cvenk v visoki starosti. Bil je zadnji Radeckijev vojak iz naše župnije. N. v m. p.! Dva shoda. Poslanec Brenčič priredi na Svečnico 2. februarja ob 10. uri predp. v gostilni g. Zupančič v Ptuju javen političen shod, na katerem bo poročal o delovanju v državnem zboru. Želeti bi bilo, da se tega shoda udeležijo vsi župani, občinski svetovalci in odborniki kakor tudi drugi možje, žene, fantje in dekleta v obilnem številu. — Dne 3. februarja pa priredi poslanec Brenčič ob 11. uri predp. javen političen shod v gostilni kletarskega društva v Ormožu Najnovejša poročila» Pomorska bitka pred Dardanslami. Dne 20. jauuaij? so odpluli iz Dardanel turški oklopni križarki »Sudan Javuz Selim«, »Midilli« in več torpedovk ter napadli oddelek angleškega vojnega brodovja pri otoku Imbros, ki se nahaja pred vhodom v Dardanele. Potopljena sta bila dva angleška monitorja in eden parnik. Na po vratku nazaj v Dardanele je pa bila s torpednim strelom potopljena turška oklopna križarka »Midilli«, prej »Bresh:u«, druga turška križarka »Sultan Javuz Selim«, prej »Goeben«, je pa zadela v Dardanelah na plitvino in obtičala. Obe turški križarki je kupila Turčija od Nemčije Sira« Sé SLOVENSKI GOSPODAR i i Vinn r(^eiSc) liilU vsako množino A. OSET. p. Guštauj, Koroško. 88 kAM I Askltt | " (Majer) j oženjen se takoj pod ! zelo ugodi imi poli goji sprejme za večje i posestvo. Vpraša se f v trgovini R Ster I mecki, Celje. 90 Miklavž — S v. J u r i j o b T1 a b o r u:i laznjivo. Ce priobčimo, bi dobil list na tistem prostoru bel pemasti legar. — Sv. Jurij ob S č a v -niči: Vaš dopis tožljiv.' Radi petroleja pa pišite 0-«drajnemu glavarstvu. — Kamenščak: Take reči niso za naš list. — Pesnik »Svetovni mir": Pesmi radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčevati. — C a d r aj m — K e b e 1 j: Radi nedo-statkov pri izdaji krušnih kart se lahko pritožite na ©krajno glavarstvo. — A. Hj., H a m bor, p: Samo do končanega 14. leta. . — S t. Pavel prii Preboldu: Seveda. A to je bila „najvišja" sena. Srednja cena pa je bila 20—30 K. — L. A., Diem-1 a c h: Najprvo morate dobiti tako službo. Prošnjo mora vložiti gospodar sam. — RemŠnik: Obrnite se na poštno ravnateljstvo v Gradec. — Tudi tokrat smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti več dopisov in poročil za prihodnjo številko. Najnujnejše reči odstopimo „Straži." _ Eoterijske Številk»:' Grtdec. dno 16. januarja 1918 84 69 63 64 74 Line, dne 19. januarja 1918 43 8 11 70 16 I' • fmmmmmmmmmrnmmmmaammamaaRmmmmmm g M AI■ A N A ž. M A NILH • raaaai 11 imi i ■iihmii 11 ......■■iiiiiiiiimbmmhmmmbmmbi Ek» beseda «Uiie 6 vinarjev, petimsta 18 rin. Mrtvaška oznanila In sabvtJt mki petitvrsta 24 v, Izjave in Poslano 86 vinarjev. Za večkratne objavo snsten popust. Imerati ie »prejemajo le proti predplačila, Zadnji (m »a sprejemanje insaratov torek opoldne. :: Zgubila: je uboga begunka iz Tolminskega okraja listnice (notes s celim svojem ' imetjem 2500 do 2600 K). Kdo je najšel, naj vrne z visoko nagrado pod naslovom Justina Čuk, Gomilsko, Štajersko. 107 Lepe mehke postel|e, mize, stole, omare ima na prodaj A. Rojko, mizar v Mariboru, Kaserngasse it. 8. 109 Lepa zimska suknja se zamenja. Šolski svetnjk Zahlbauchner, Kamniška cesta 5, Maribor. 92 Sprejme se čevljarski učenec pri Franc Rutnik Tegethof-ova cesta 61, Maribor. 93 Viničsr s 3—4 delavskimi močmi se takoj sprejme proti dobremu plačilu. Dobi živila. R. Flick, Fram pri Mariboru. 108 Proda se nov, močen ftroiiji *o-2 Če». Studenci pri Mariboru, Pekrska cesta 3, gostilna k „beli zastavi1'. 111 Kdo ksj ve? Prosim če kdo ve, kje se nahaja Jožef Horvat od 87. pešpolka Zadnjo karto je pisal dne 15. oktobra 1917 in je bil na italijanski fronti, a sedaj ni ni-kakega odgovora od njega. Katarina Horvat, Stranske Makole pri Poljčanah p. Makole. 94 Dobro izurjen mlin»r išče mlin v najem v dobrem stanu in tudi na dobri vodi. Najemnine na leto 800—1000 K. Ponudbe na L. Novak, mlinar v Ormožu. 95 Išče se pridna poštena in snažna starejša aseba, katera zna kuhati in je voljna opravljati zunanja opravila proti dobri plači, Ivan Plevnik, trgovec, Sv. Ilj v Slov. goricah. 89 Lepo prsest 9 6 oralov zemlje, gozd, travnik, njive, hiša z opeko krita, pripravna tudi za gostilno, se proda v Vagendorfu štev. 70. Lipnica. 105 Kdor še hrani stare letnike lista „N * Dom" ter jih ne rabi, ga prosim, da mi jih blagovoli ponuditi. Plača se 2 70 K za cel letnik (24 zvezkov). Jurij Stular, Dolinčiče, pošta Šmihel pri Pli-berku. 103 1 gubil sem poštne ključe v bližini glavnega kolodvora. Kdor jih najde, naj jih prinese proti nagradi k g. Rogač, Fabriksgasse 17. Maribor. Zatmnjum zlato žensko uro, dober šiva ni stroj, črn sukneni jopič, siv ševiot-površni jopič, črno krilo in nekaj bluz proti živilom ali se jih pa proda, Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11, I. nadstropje. 106 0 omlnjsm ti «to žensko, ki je v torek pred božičnim praznikom bila s brsastimi voli v Mariboru in j« na Magdalcnskem trgu pomotoma vzela od mene vrečo s podplati", ki ni bila njena, naj bo tako pravična in naj prinese nazaj k Nen-dlnovi gostilni ali na rotovž, ker drugače jo moram naznaniti sod-niji, ker jo je nekdo spoznal. 99 Vino In sad- i mošt, motno, po kvarjeuo, za»rtto kskor tudi d tih po plemobi se popravi. Prosi se vzorec poslati na naslov: Peter Skerbec pri de elnem odbora, Gorica, Primorsko. 69 ŠafarI ' vinoreji posebno izvtž-i an uriden in eneigičen, s? takoj sprejme. Og'asč naj Be sarco zanesljivo d b.-e moči. P'ilcž jo naj se u i znan la in stalijo pogoji, pod katerimi bi vstopil pri prostem s snovanja in brani ali pa todi brez vge ». lonudi e naj ae i p št j jo na Uredi.išt'0 t'ga lisa pod „Btlar št. i a". (Zmmte za 0 igovor). Ugodna pri I al Mtsar.a na uo- 1 T-m jrostoru se da v ne jem. D p si pod ,«0 na upravmštvo . 81 v. Go p Išče se priden v|nit!ar s 4 do 5 delavskimi mctni ped ngednimi po/' ji G. dr. Karel Ipavie, Mari tor, Beitirs r. 1. 74 Frednje posestvo na leptm traja, 4 vsem k8r »toji in liži, s* proza. Nas o\: Ribič Franc, Močna, Sf. Marj>ta ob Pesniti. 81 Krefti lastnega izdelka v veliki izberi, vsake vrste. Za poprodajalce do- , pust. Popravila dobro in po ceni. ! Samo pri Je s. Antloga, trgo- i vina z jerbasi, Maribor, Sofijin trg, Zraven mestne mostne tehtnice. 76 Vo?®v| na pr> ¿aj Kočija lahka za dva, ena mala za enega konja. Prav dober močni in še bolj nov voz za vole ali konje in še različni drugi vozovi. Kakor tudi več saui. Vpraša se pri g. Šrumpf, Burggasse 20, Maribor. 87 Gostilna s* proda, dobro idoča, ob okrajni cesti Poljčane — Makole ležeča, krasna lega, na ravnini, s lepo hišo, gosp. poslopjem, pri hiii ležeče okoli 4 rodovitne zemlje, vrta, njiv in travnika. Cena iz inventarjem vred 28.000,— K Več pove lastnica gospa \Voschi-tsehko v Maribora, Parkstrasse 18. ali pa pekarna Geaer v Poljčanah. 86 Vlničarska družina se sprejme za St. Peter in Gornjo Polskavo. Vpraša se Bismarkova cesta 1. pri gospej Kopriviek, Maribor. 86 Kompletne kurjake v vsaki velikosti, stroje za valjenje za male in velike posestnike, mline za drobljenje kosti za pripravo kosti za krmo (na ročno aii gorilno moč), se knpi pri tvrdki Nickerl & Co, družba z o. z speeijalao podjetje za racio neloo gojitev perutnine in druge drobne domače živine, Inzersdorf št 84. pri Durajn. Zahtevajte velik «enik. Učna knjiga št. 84 za 1.— K v znamkah. (Mosse 1) Učenec poštenih staršev in s dobrim šolgkim spričevalom se j sprejme v trgovino Da>orin Tom-bah, Sv, Vid pri Ptujn, 61 :- Več mizarskih pt močnikov sprejme mizarska delavnica s strojnim obratom -J. G. Repič, Polzela pri Celja. Stanovanje in hrana v hiši. 45 Stare, ve s dar za e »polnitev popolnoma sposobne SODE iz trdega lesa, oijoate ali fime- < žere, knpi vsako mci ž n o. Ponudb? z navedbo »sebini1, št»vila in kakovi sti sodov se poi jejo na naslov: Industrie- n. Verssndwerk „Ur»i", Gradec, Strauchergasse it. 16. Telefon 231. (Rienr. 6.) Harmonij na dva msncala, jako pripiaten za org, uči n a, arodi, or-gsnist pri Sv. Jakobu" v Slov. gor. 36 Gospodje ki so dobro speljani v i n dosti i-alnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogistih, rudnikih,' poljedelskih zadrugah in veleposestnikih dobe koristno zastopstvo v kemični tovarni Hugop PolfJk. Kri. Vinogradi, Jusnranrova ulice it. 33. 74« Posestvo ie mogočo i lepim gozdom knpi Matija Obraa, Maribor, Fiichergaase 9. 8S8 KOŽE lisic, zajcev, dihurjev, konic, srn 1.1, a. kupuje po najboljših conah T. Brann, Maribor, Koroika nI. it. 13. 1068 Tropinoveo, slivovko, vinsko žganje, vinski kamen, čebelni vosek, strd, jakolka plača najbolje J o s. Šeree, trgovce, Maribor Tegethoff-ov» ulica 67. 103S Želim in prosim gospode In dame, da mi nasnani- nijo imena gospodov trgovcev, ki bi prodajali kcntnmne blago. Do &isi j>a tovarno Hogo Pollik, talj Vinchradj. Jnsgmsnova nI. it 88. Praga. Nove drnhj zboS, 1037 Gospe ki so dobro npelj&no ▼ indastri alnih krogih, pri Špediterjih, lekarnarjih, drogistih, iadflikih, pol jedelskih adrugah in veleposrsi nilcih, dobe koristno zastopitve r kemični tovarni Hugon Pollak, Kri. Vinogradi, Jttngmanneva ullec it. 33. 746 St? rt cape In cunje kupuje vsskc msežino po najvišjih cenah Janko Ar t man, Št Jurij ob južn šel. lei? januarja ltfidu I se je vrnil in zopet ordinira za očesne im za vse druge bolezni. £ Ima tudi domačo lekarno. •••••• l :: Sv. JURIJ ob južni železnici. :: lesa n hrja?i tudi na stors take j knpi I. Wssiak, Madbef, Tatfftbofova alic» itev. Ifi ojaško oskrbavališče v Mariboru. Priprava slame za krmo. To je kuhanje zrezane slame z lugom, poče-mer se redilnost slame skoro zboljša do redil-nosti sena. Za ta način pridelovanja slame se iščejo industrije, pa tudi poljedelski obrati. Po nudniki dobijo natančnejša navod la pri gornjem oskrbovališču v Mariboru, Eisenstrass® št. 16. od 8.—-12. ure predpoldne in od 2.—6. ure popoldne. Oskrbo alna komisija c. in kr. vojaškega oskrbovanega skladišča v MARIBORU. 1M tvtiOl l Fran« Drobnih lesni trgovca » Laškem trgu kapi vsako lanožint bukovih drego? (ivelarjev) i?! plačil iste pc 7*50 komad. Kspia» pa tndi okrogel bokov leg. 76« Snhe jedilne gobe, kumno, vlnsk! \ kanr.eE-, melišno moko; sploh vse • drželne pridelke kupuje v vsaki s množini po iiaj«iijih cenah Jan- ■ ko Ai'.man, Št. Jurij ob južni ' iel. 1016 I Na prodaj novo zleisae sne- iz | dve nadstropni« tilše v mestu, davka in občinski!» doklad proste, < s velikimi In majhnimi atanevu proti soinet obrnjene, se prodaj, j misntfsiariiFiifMM Podpisana^ zadruga razglaša, da bo obrestovala hranilne vloge od 1. januarja 1918 4 0© Vlagateljem, ki se Ee strinjajo z znižanjen» obrestne mere, je dano na presto voljo, vzdigniti svoje vloge v smislu zadružnih pravil § 43.. h.. Kupim večje posestvo z dobrimi travniki in goi-dovi na Južne (t štajerskem (najrajše v Sa». dolini) in prosim poaud!>e s podrobnim opišem. Naslov pove npravniitvo s81ov. Gospodar j«." 5,5)2 sutšsg&Sžcž I Posej |«ica v SI )v, B strici it. 29. m i - „Helios" perilna modra barva 1 zavoj 140 kosov 25 K proti povzetju pošilja Oton Zai-tsehek, Brno, Moravsko, Ja-kohspl. St. 3. Sprejmejo se spretni zastopniki. 64 Dve pridni osebi, ki bi pomtgale v gospodarstva, se oprejmf te v lepo stanovaaje pol ure od aieata. Vpraša se pri g. K< priniek t Mariboru, Bismarkova ulica 1. Posestvo v največji bliiini mesta, v hi-ii prostor za strank? (najemnike), mlekarstf o, točilnica čez slieo, 1« p sadni zelenjadai vrt, se takoj proda Naslov pove oprav-ništvo pod ,8tudfnc' pri Maribora." (znamka sa odgovor.) 97 Cunje vseh vrst, juta, odpstki no-itga sakna, krojaški odreski, n z- J trgans nogavice, raztrgase m iške \ in ž nske obleke stare posteljne \ odeje, koče, kosti, kojnke re- ' pt, sviaj ike ščetine, lisič- \ je ia zajčje knže, knpaje po naj»i|iih censh M Tz ornek & Go. Celje Tnovei in nakqpo~aloi od hiš« do hišedobijo boljše cene. 13 »aliiiiiM Ml pCfJ[Sv K 6-20 ielke „BaptJ" polovl na tisoiU iuielk v «ni noči. K 5'70. Lovile, mah „Nova" K 2'8C kom. Povsod najboljii ospeki Mnogo poitalnlk pisem. He pošilja proti ^»vzetjt, PaštBinr 90 vin. Katp«iPJalclri Tiataer, 3«n*j IIL/7X iJeoliug jbii: št, 33. (1 Lau^). > „URAX-žeblji za če«i]ec< Patent glavice „Masa" s tri- ' kotno ostrino. Pošilja se vsako množino p« pošti proti povzetja. Velikost št. 2, 1 zavoj po 1000 komadov K 5 85 Velikost Št. 3, 1 zavoj do 10C0 komadov K 7 85 Od 16, novembra naprej se gornje cene radi poviiaoja cen blage ztiSajo za 10°/,. D dnstrie i 7ersaniWBrt8 „DEAI" Gradec, Sirancbenassfc; 11 16. (Kienr.47.) [ Konjak dastMIran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti ia želodčnih težkočah je iz vina de stiliran star k njak ie «toletjs znano preizkuieno okrepčilo. 13 let starega v 4 pollitrskih stekle nicah pošljem franko sa 60 K mlajše ra 8 letnega, čudovito bole čine tolažeče vdr^avalno sredstvo j zoper trganje v udih, 4 pollitrsk« steklenice 48 K. Vino od 66 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bnr-guniec per liter K 4 60. benedikt h « r t' j veleposestnik, grad Oslič pri K» ttjinab «»ajeriiV« Kuharico išče velika trgovska hiša v slovenskem trgu na Spodujein Štajerskem Razumeti mora tudi delo na vrtu. Naslov v upravništvu pod „Kuharica št. 83. i reg sadr> z ne^m. iavezo. 102 |Mf|Wh h ■ is i NAZNANILO ii ZAHVALA. Tnisim stojal javljamo vsem soredni kom, prijateljem in zoancem, da je b-:š Ija bljeni soprog, oče, brat ia stric gospod idšii.vh-'-. - »i ' - « »»¿»»eettistifcVi; Avguštin HauptmaD nadučitelj in posestnik pri Sv. Križu nad Mariborom, dne 19. t. m v 54 letn svoje starosti po &raiki bolezni m rno v Gosp« da zaspal Pogreb e ie vršil d e 1SJ. t. m pri Sv. Urban» nad Mariborom ob mnogoštevilni udeležbi Kr žunianov ia Urb tnčanov aosedoj^a, očit^ljSiva ter gospode iz Maribora in Kam aice. Za velefisstco iikazano mu spremstvo na pcsl= doji pot« se najprisrčneje zahvaljuje dio vnem p. n odtbž^nc m, po^ebt o pa š Sospi.dom» Martinu Gabrou, ža ¡n ku pn Sv. Križu in n*dačittlju Ivanu Robriiku iz Ši Ja^ja z>i krasne in ganljive besede, k: sta jih govorila ob odprtem groba rajnemu v slovo. Sv Urban nad Marib., dne 19. jan. 1918. Marija Hauptman, soproga. Vladimir, Ljudmila, Stanislav, Franček, Vida in Radomir, otroci. 101 m ki í ¡iS > A 34. jaauarja 1918. SLOVENSKI GO&BOBM1, Važno naznanilo! Cenjeni odjemalci skrbno naročajo svoje potrebščin» v Tiskarni sv. Cirila. Hvala jim! Tiskarna razpošlje naročene reči takoj, ako jih le ima pripravljene. Večkrat pa se morajo dati »aročene reči še le tiskati ali vezati — in potem gre zelo, zelo počasi. V tiskarni imamo mesto 14 stavcev gamo 4; poleg tega nas zadržuje pomanjkanje plina, da ne moremo delati kakor bi radi. Slabo se godti tudi knjigovezom. Nimajo delavcev, manjka jim cvirna, nimajo platna in zato se iz knjigoveznic le malo kaj dobi. V takih slučajih seveda ne moremo naročenih reči takoj poslati, mnogokrat treba Čakati celi mesec, včasih celo še več. Nekaterih predmetov že sploh ni več dobiti, drugi bodo s Časom pošli. Molitvenikov domače zaloge kakor: Venec, Sv. opravilo, Prijatelj otroški, Na Kalvarijo itd. zdaj sploh ne moremo nikomur poslati, ker nimamo vezanih. Naj cenjeni odjemalci naše težave blagohotno ovažujejo in z nami potrpijo — mi pa bomo skrbeli, dla jim ustrežemo, kolikor v sedanjih razmerah pač moremo. — Tiskarna sv. Cirila t Mariboru. (3 psmnožan natts.) Knjiga pod naslovom »Solzna Avstrija« s 27 bojnimi pesmimi, stane s pošto vred 1 K 80 t. Knjiga »Pevajoči slavec« s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 v. Pošlje se znesek v novih neobrabljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati! Naročuje se pri Matiju Belec, pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., via Ptuj, Staj. gs 10 ali še več poštenih in i i JrtPi-TßrijskR in kotomj&lna trgovin? Ivan Ravnikar, Calla kupuje po najvišji dnevni ceni SUHO SADJE ter je za to edir nakupovalec za okraj Celje. VO S?3l kemično preiskano 43.20 %-no ima še v zalogi Zadruga v Račah. Vreče mora kupec sam poslati. Najprimernejša nabožna knjiga za vojake. V težki službi, ki jo ima vojak bodisi na fronti, bodisi v zaledju, potrebuje navodila, ki ga povzdiguje kvišku, proti nebu. Tako navodilo mu ponuja dr. Slavičeva knjižica »Nedeljski in praz-niški evangeliji z razlago in o-pomini ter kratkim molitveni-kom.« Vojak ne more vsako nedeljo in vsak praznik k službi božji. V tej knjigi ima sv. evangelije -za vse nedelje in praznike ter njih razlago in evangelijske opomine za pravo versko življenje. Tu bo našel vojak za svojo nemirno in tolažbe potrebno dnšo božji mir in božjo tolažbo. Zraven pa ima kratek molitvenik, kjer najde vse najpotrebnejše molitve, kakor jutranje, večerne, mašne, spovedne, obhajilne, razne litanije, križev pot, kakor tudi nauk o popolnem kesu, o vesoljni odvezi, o molitvah t smrtni nevarnosti itd. Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru ter stane 50 vinarjev. Trgovci ali drugi, ki jo hočejo razprodajati z običajnim popustom, jo morajo naročevati pri knezoškofijski pisarni v Mariboru. ■■HIHHI KIHIMMI lil I........I HI IIMIIIIIIIIIIIIII lil lllllil.....I II I II |l IMMi i 3"»'" "a 9 ■ ž 3" arij v h c biteij Slov. sg^ovfaskega drsita, Maribor, Koroška, oetia 10, Duajte ms4 '*sa sgodovinsko vaäfct p^wteßtOj osobfto i dobijo po3la na veleposestva Vitanje, železniška postaja Celje ali Konjice, Štajersko. Vsaka obitelj dc« popt'stra; Tirnoati po 5V//«, »a vknjižbo sploh po 5'/»%, n» vknjižbo ia Posoflla m dajafo ta c» «aekai krstit po 07». Nadalje »» aantavo vrednostnih papirjev, Dolgova pri dragih denarnih «wn petnim* posadila:«» t «vajo !•»« proti povrnitvi getorih »te»ik»v, '«i p» aikd*r ko pro«M»fr«.|i» 7 kron. Preiaje z& vknjižbo dola poBojiliac* brespisino, stranka plača le kolk«. et; vsake »r»do ia tettua od S de iS sire dopuitdae ia vrako »eh-oto .aji5 stfeje^u^e vsak doiavoik ad 8. do 12. r.ra dopoVdae ia od J, do f>. nre pop«l>iUt«. ^ 3SET PoiolÜBka bna tudi aa razpolago doanaS* hranilo« nabiralni! ;:. . | ai«tB«aMiMaMM!ii»w^ iiwUi wwwin si ur «»«www^ffc'y- v-^ • \ llaimim. trgom in stolno »¡«»«»«»«»»»ssKat^r-imisj^ ■ .v;.--». : wast - usiEcr^a-iShJ « "s -ir»via«»cf,»r- baaammc tmotnisa« »mbhök». BSD POSOJILNICA ¥ GORNJI RADGONI registrovaiia zadrug» x iieoiiiejem» zavezo. Hran na Vlntfp se sprejemajo od vsakega in m uuirng Uti^G se obrestujejo po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo brez posebnega naročila koncem vsakega leta h kapitalu. Hranilne knjižnice drugh zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice št. 93.871. Rentni davek plaCaje posojilnica sama. PAnAjjj9 se dajajo pod najugodnejšimi pogoji rUoUJlia in siCer na vknjižbo po 5%, na po roštvo po 5Va%- Izposojoje se tudi na zartavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema posojilnica v svojo last. Tozadevni stroški ne presegajo nikdar 7 K. Pro šnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris starih posojil dela posojilnica brezplačuo, stranka plača le koleke. • m • [Tpn^nfl ri|iA so vsak torek ia pete k od 9. do 12. U1 dlltiu Ui U ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, se uraduje naslednji dan. Oi> uradnih urah se sprejema in izplačoje denar. Posojilnica izplačuje tudi Obresti VOjnid posojil brez vsakega odbitka. PAijianila se dajeio, prošnje sprejemajo in vsi rUJdollilU. drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Uradni prostori £¡1 'ž^i:"'Gop,i; / fin. SLO VENSKI OOSrODA v 24. janharja 1114 Ivan Hainy zaloga 11 zastopstvo poljedelskih strojev Maribor Ol) Df. KoküSlIlEkOYB ¡1.32 priporoCa cenjenim posestni kom raznovrstr e stroje poseb no v te ne, mlatilnice slamo-rtznice, repereznice, sadne mline, stiskalnice, sezalke, sejaine in kosilne stroje, mo č i o pocinjene brzoparilnike, kotit za žganje žgati in zbolj-38ne drtbilne rniines katerimi se lahko doseže vsakovrstna moka. K takojšnjemu nakupu se toplo priporoča, ker se bodo stroji^radi pomanjkanja surovin.jedno težje dobili in bodo cene vedno višje. Solidna postrežba. Na dopise se točno odgovarja. Koncem podpisana se čutim dolžno slavnemu c. kr. avstrijskemu vojašk. vdovskemu, sirotinskemu zakladu za brezovirno popolno izplačilo vojne zavarovalnine v znesku 10 00 K po na bo nem polju umrlem soprogu Florjanu Hajnžič na Negovi izreči globokočutno zalivalo. i stota ko izrekam prisrčno m* h alo slavnemu okrajn*: mu uradu v Ptuju ome jenega zakada, za do-br »voljno posredovanje ter pripo-r Čaaio vsakteremu, da pod orožjtm stoječe svojce pri c kr. a v stri j. vojašk. vdovskem sirotinskcm zakladu nemudoma vojno-zavaruje, ker je ta zavod in zaklad danes za ljudstvo največjega pomena in omogoči vsakemu, da pri majnših mesečnih obrokih plačuje zavarovalne premije. Prava debrota za čltveštvo je fÉrjeyÉil-rtlat,Ideal'. Se vjogne kot usnje, Btuju. Štaj „Panorama-Iiiteriiational" Maribor, OraJaU trg itev. 3. «raven goitllm» „k 6rat>»,t orla" se priporoča za obilea obisk Odprte oel da«. Vstopom» K' < otro«i 20 t. Pred»ta«a traja 26 minut. Vojni dogodki ii vaeb boj!i ¡»okraj ne vseh deiel celega svete t naravni Telikoiti, slikovite In «» «nične. Za malo denarja in malo iignbo časa se vidi mnoge iani«t »osti celega svet». Kdor (i enkrat ogleda „Panorama", prid« sej* ker «c vedno nove predstave. k y P i za vojaštvo 30—40 vagonov bele repe, korenja, trme in pese po najboljših cenah. Ponudbe z navedbo cene za vagon na naslov: A. KREPE MARIBOK, Bismarkova ul. 19. 68 Lepa hiša s trgovino, pripravna tudi za gostdno, z majhnim posestvom v lepem kraju, blizu železnice, se zaradi odhoda k vojakom po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila pri g. Loršeku, resta\ racija, Slovenska Bistrica 58 Iz južnega bojišča se nam poroča, da je dne 26. avgusta 1917 (pri 11 ofenzivi na griču Sv. Gsbrijela zadet od ročne granate v glavo in prša), padel naš blagi sin in brat FKAHC KOKOIi. V najlepši mladosti, star 25 let je daroval svoje življenje za domovino. V duha stoj.č ob Tvojem prera-nem grobu v daljni tujini, Ti kličemo: Dragi Franc! počivaj mirno in sladko! Ker si bil zvest svojim staršem, cesarju in domovini, zato Ti bo Plačnik Vsegamogočn.! Sv. Lovrenc v Slov. gor., dne 15 januarja 1918. 101 Žalujoči oče, mati in brat ter sorodniki. Ročni mlin za zdnib in moko! Cena 155.— kro«. Poljedeljski Teža uribliji» PdijedeljsRi stroji ii orodje 1 Mlin se razpošilja opremljen zzamatmiru koiesum in lakiranim vsipalnikom. Cena ■lisi je t tovarni 155— kron, plačljivo t naprej brez odbitka; zavi janje in pošt»ina se računi za lastno cena sepa ratno. Mlin melje troje vrst izdelka in sicer: debeli zdrob, fini zdrob in fino moko. Za kvaliteto, da naročnik prejme dober in ¿nepokvarjen miin se jamči! Mlin se', naroča ?pri, tvrdki: „». STUCEX% 1 Dunaj XVIII. okraj, H&Jmegame št. 4." - (D.-pispja se ilo>