AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN v IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 22, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Slovenski Rooseveltov večer fcomoHuh8"!,0 Že V S°b0t0 Poročali> Re ie zadnJi P«tek zbralo nekaj ;ki so skle?1]"m Za d°br0 StVar vedn° vnetih Slovencev in Slovenk, vanju rok't' ^ naj" tudi Slovenci doprinese svoj delež k prazno-Tako prazni3 ^ predsednika Roosevelta v torek 30. januarja, (držav i„ ^°VanJe-se Je zadnja leta vpeljalo po vseh mestih Zed tem ne grp fr. tekmuJeJ° med seboj % lepimi prireditvami. Pri nika, ampak Za proslavljanJe rojstnega dne našega predsed-ciljem „ J€ t0 V zv6zi z drug:im' zel° človekoljubnim namenom "uspeh Se den!™^' da Se napravlJa Prireditve, katerih finančni plize, t« y„'a V sklad> ki 8'a dežela nabira za pobijanje otroške pa- Slovei sovražnice otrok in odraslih, pa bomo'"? let0S niSm° prireJ'ali takih prireditev. Letos jo jtajnik SD? m*' da se organizira ta prireditev, je sklical gl. dvajset s John Gornik- Povabil je okrog 50 oseb in kakih nili, da bodo x/-6 odzvalo> ki so bili -vsi navdušeni za idejo in skle-,lam Je dal° ! na del°' da bo Prireditev uspela. Mnogo poguma laostajati z,g'.SOd"ik. Lausch«> ki je rekel, da Slovenci ne smemo leto na 30 * gimi' ki tekmujejo z raznimi prireditvami vsako pltom, ki -anUarja' da Pokažejo, da stoje za predsednikom Roose-2a pobiinJi6 Prvi sProžil idejo, da narod napove boj, odločen boj, Seja je' -He paralize' Wo šli tai •OSVOj^a vež važnih predlogov in si izbrala odbore, ki in mladim v"3 da se Pr5Pravi leP program, ki bo všeč starim aria SND 151 navzoči so bili enih misli, da mora biti na 30. janu- vstopnina Aye- nal)ito Poln naroda. Radi tega bo Natanč)1110 ceritov in to za. program, ki bo vreden dolarje. danes vemo le 6 °.pro8"ramu bomo poročali od časa do časa. Za naših na|bolj^h°liko' da sodelovalo pet slovenskih orkestrov, Program gQ ^ ' ,^delovanje so obljubili brez vsake odškodnine. Jfcno uro, pot^m točno ob osmih zvečer, ki bo trajal nekako prizek in, ni T. - 'Se Prične pa ples. V prizidku se bo serviralo pri-, Waco, oiedeci o^k ODBOR 7a 1 bodo sodelovali: Johnny Gornik PR0GRAM: Dr' Wm- ,L Lausche> Johnny Pecon, PUBI Frances Bogovič, Miss Anna Traven, časopisov d i ODBOR: Vsi uredniki lokalnih slovenskih Anthonvin v Anton Grdina, dr. J. W. Maly, John L. Mihelich, 4 i? 'vlancar. foe OkorenNMNl °?B0R: Joe Gornik> Mrs. Josephine Zakrajšek, s| KUiiiw- S" ^rances Ponikvar, councilman Edvard Kovačjč. Supan MirsJSK1 • ODBORMrs. Johana Gornik, Mrs. Genovefa I PRI v' Anna ^rbežnik. W, Stal ] ATIH IN ZA BAR0: Frank Turek, Stanley Kro-it ZA St? Ravnaiirib, Joe Vraneža, Martin Svete, »v slove, , RVIRANJE pri mizah bodo dekleta Častne straže SDZ 4 ZA'Ti!? nar°dnih nošah. PranC .> KE°ITEV ODRA in pomoč na odru: Matt Grdina in Rojaki h j dobri Slov ' Up^e vstopnice za ta večer! Pokažimo se, da smo liti na 3o enC*' pa tudi dobri Amerikanci! Dvorana SND mora • januarja nabito polna! NOVI GROBOVI Matilda Begovič Po daljši bolezni in trpljenju je preminila na svojem domuj 521 E. 152nd St.'Matilda Begovič, rojena Malnar, stara 48 let. Tukaj zapušča soproga Petra in tri sinove: Jakoba, Franka in Johna Pakish, tri hčere: Mary, omožena McSweeney, Rose, omožena Giegerich in j 5 Frances, omožena Raukar ter | več sorodnikov. Doma je bila iz Spodnje Planine, fara Draga, kjer zapušča več sorodni- j kov. Tukaj je bivala 36 let ter j | je bila članica društva Water-, j lol Grove, št, 110* WC. Pogreb \ se bo vršil iz pogrebnega zavo- j j da Josip Žele in Sinovi, 458 E.l 152nd St. v torek zjutraj ob j 9:30 na Calvary pokopališče. I Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje. Frank Novak V soboto četrt čez četrto uro j popoldne je preminul v Char-j it.v bolnišnici rojak Frank No-j vak iz Lorain, O., ki se je na-j hajal tukaj radi dela zadnje tri J mesece. Bil je star 28 let in j sin matere-vdove Gertrude Novak, rojena Jevec, doma iz Črne vasi pri Ljubljani. Rajni je dospel v Ameriko še mlad. Zadnje čase je nekoliko delal v restavraciji. Njegova mati sta-, nuje na 1925 E. 29th St., Lorain, O. Poleg matere zapušča dve sestri, Mrs. Antonijo Klina! in Mrs. Johana Paulich, v Po-j niak, 111., pa sestro poročeno Steven Mauzer. Truplo bo ostalo v kapeli A. Grdina in Sinovi do pogreba, ki se bo vršil v cerkev sv. Cirila in Metoda v Lorain, O. in na Calvary pokopališče v Lorainu. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje. Vitus Radovič Po osemdnevni bolezni, pljuč-čnici, je preminul v nedeljo popoldne v mestni bolnišnici Vitus Joseph Radovič, star 59 let, stanujoč na 1421 E. 41st St. Doma je bil iz sela Šipak pri Karlovcu. V Ameriko je do-! spel leta 1902. Zadnjih 12 let i je delal v Royal Brass Mfg. Co. 1 Zapušča soprogo Ano, hčer Terezijo in sina Štefana, ki se nahaja pri ameriški mornarici na Havajih. Bil je član društva ■ sv. Josipa, Št. 99 HBZ. Truplo i ostane do pogreba v pogrebnem j zavodu A. Grdina in Sinovi. Čas pogreba naznanimo jutri. Terezija Palčič Po šestmesečni bolezni je preminila Terezija Palčič, stara 66 let, rojena Perušek, stanujoča na 1121 E. 66th St. Doma i je bila iz Podcerkve pri Ložu, odkoder je prišla v Ameriko pred 26 leti. Tukaj zapušča soproga Johna, sina Josepha in tri hčere: Mary Knaus, Jennie Kotnik in Josephine Jezerc, v Chicagu sestro Frances Koče-var, Washington State sestro Jennie Tevz in < več sorodnikov, v starem kraju pa dve sestri. Bila je članica društva Srca Marije (staro). Pogreb ranjke 'se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek v cerkev sv. Vida in na pokopališče Calvary. Naj ji bo lahka ameriška 'zemlja, preostalim pa izrekamo naše globoko sožalje. Andrew Phillips 1 Včeraj zjutraj je umrl v Hu-'ron Road bolnišnici Andrew James Phillips, sin Mr. in Mrs. Andrew Phillips, v starosti 8 dni. Starši stanujejo na 1650 ' e. 77th St. Pogreb bo danes Po potresu na Turškem. Vas Erzingan, kjer ni ostala niti ena hiša celct in 90 odstotkov vsega prebivalstva je našlo smrt pod razvalinami, ali so pa zmrznili, ko so bežali na polje v največjem mrazu. Stotine ruski letal je bombardiralo Finsko Rusi so izvedli štiri izpade na polotoku Karelian, toda so bili vrženi nazaj. Rusi so vrgli nad 1,000 bomb nad 27 finskimi kraji. PRVI ŠVED PADEL NA FINSKEM Stockholm, 20. jan. — švedski avijatičar Zackau je bil ubit na Finskem. To je prvi' švedski prostovoljec, ki je padel za Finsko. Zackau je treščil s svojim letalom na tla, ko se je vračal s patrulje nad rusko fronto. -o- Kokošji "plumber" Akron, O. — Poslovodja verižne tržnice, Frank Horn, je bil obsojen na $75 globe, ker je državni pregledovalec pronašel, da je Horn umetno dodajal težo perutnini. Naznanjen je bil, da je dal 2000 funtom perutnine 1000 funtov vode, katero je perutnini vbrizgal. Horn je zaposlen pri Wagner Provision Co. Vreme Mrzlo vreme je nekoliko odnehalo. Včeraj je kazal toplomer 19 stopinj nad ničlo in danes zjutraj je kazal na zrakoplovnem pristanišču 14 nad ničlo." Za danes se napoveduje megleno in sneg. Plinska družba, ki je v petek zaprla plin 32 tovarnam, da je bilo tako dovolj plina za privatne družine, ga danes še ne bo odprla, ker potrebujejo družine navadno ob pondeljkih največ plina radi pranja. Prometne postave veljajo tudi za pogrebe Apelatna sodnija je določila, da veljajo prometne postave tudi za Pogreb in da pogrebniški vozovi ne smejo voziti skozi rdečo luč na cesti. Vsak avtomobilist vozi lahko skozi zeleno luč, pa če gre pred njim pogrebni sprevod ali "e, je odločila sodnija. Helsinki, Finska. —Več sto rtfskih vojhih letal je vrglo v soboto na tone bomb na razna' finska mesta in vasi. Najbolj je bilo poškodovano od bomb pristanišče Turku. Finsko poveljstvo tudi poroča, da so Rusi izvedli štiri izpade na polotoku Karelian in na fronti severno od jezera Ladoga, toda finske čete so odbile vsak naskok. Bombe iz leta so povzročile v pristanišču Turku dva večja požara. Bombe so poškodovale dve bolnišnici, kjer je bilo ranjeni|i več žensk. Ognjegasci so gasili vso noč, da so pogasili ogenj. Tudi na Helsinki so prileteli ruski avijatičarji, toda pregnale so jih topniške baterije, predno so mogli vreči kako bombo. Ruski napad na polotoku Karelian je bil prvi v teku enega meseca, štirikrat so naskočili vasico Taipale, toda vselej so bili vrženi nazaj. Pri jezeru Ladoga so hoteli Rusi iztrgati Fincem iz rok pozicije, ki so jih zavzeli Finci zadnji četrtek. Toda tudi tukaj Rusi niso imeli nobene sreče. Finci poročajo, da so v soboto zbili Rusom sedem letal na tla, tri ruska letala so morala pa pristati iz tega ali onega vzroka. V tem zadnjem zračnem napadu z letali so vrgli Rusi najmanj 1,- Pogrebni obredi za senatorjem Borahom Washington, D. C. — V pon-deljek 22. januarja se bodo vršili v senatni zbornici kongresa' Zed. držav pogrebni obredi za senatorjem Borahom in sicer ob 12:30 popoldne. Obredov se bo udeležil predsednik Roosevelt,' vsi člani najvišje sodnije, ves vladni kabinet in drugi visoki uradniki, poleg senatorjev in' poslancev. V soboto se je bil sestal senat samo za 10 minut k zasedanju. Podpredsednik Garner je točno opoldne odprl zasedanje, ko se je uradno naznanilo, da je umrl senator William Borah. Nato se je zasedanje končalo do pondelj-ka popoldne. Ob petih popoldne v pondeljek bodo dali truplo se-i natorja Boraha na vlak ter ga1 odpeljali v Bois, Idaho, kjer se bo vršil pogreb v petek. ( --o- Odbor "škrjančkov" Starši mladinskega zbora Škr-janeki so izvolili za letos sledeči, odbor. Predsednik Louis Godec,1 podpredsednik E. Slokar, tajnica M. Furlan, blagajnik F. Martin, zapisnikar F. Požar; nadzorniki: F. Mavrič, L. Križman, J. Draz; prosvetni odbor: F. Požar, L. Furlan, F. Mavrič; zastopniki za Društveni dom: L. Križman, F. Požar, M. Vogrin; zastopniki za skupne zbore: E. Slokar, L, Godec, J. Draz. Gorki pozdravi Gorke pozdrave iz mrzlega Jo-lieta pošiljajo iz gl. seje SžZ sledeče gl. odbornice: Mrs. Marie Prisland, Mrs. Albina Novak. Mrs. Josephine Menart-Mustar, Mrs. Mary Otoničar, Mrs. Mary Tomažin, Mrs. Josephine Erjavec. V petek .so imeli tam 20 stopinj pod ničlo. 000 bomb, toda samo ena oseba je bila pri tem ubija^p štiri ranjene. Toda 'bombe sq napravile mnogo škode na poslopjih. Poročila trdijo, da so švedski avijatičarji zbili šest ruskih letal na tla. Dve švedski letali sta trčili, ko sta se vračali iz napada na rusko linijo. Trije letalci so bili ubiti-, eden se je pa spu-! stil z padalom na tla. Pozneje se je letalec pretil skozi rusko črto in srečno prišel nazaj. Boji pri sektorju Salla so nekoliko ponehali po enotedenskih vročih bojih. Rusi so se tukaj umaknili 30 milj iz strategičnih ozirov, kot pravijo. Rusi zdaj poskušajo utrditi svoje postojanke za obrambo vasi Salla, kjer pričakuje glavne boje. Helsinki 21. jan. — Po radiu se je danes naznanilo, da so finski avijatičarji bombardirali ruska zrakoplovna pristanišča v Estoniji in rusko bojno pristanišče Kronstadt. Rusi imajo v Estoniji glavna zrakoplovna pristanišča, odkoder napadajo finsko ozemlje. V Florido Na gorko v Florido sta se odpeljala Anthony in James Fidel-iz Unionville, Ohio. Mnogo razvedrila jima želimo! NAJNOVEJŠEVESTI London, 21. jan. — V Severnem morju je zadel na mino ruši-lec Grenville in se potopil. 81 mornarjev je izgubilo življenje, 118 pa se jih je rešilo. Danes je bilo potopljenih ali poškodovanih osem trgovskih ladij na raznih krajih. Toulon, Francija, 22. jan. — V Sredozemskem morju je izbruhnil požar na italijanskem parniku Orazio. 900 potnikov in posadka so se rešili v čolnih. Na pomoč je prihitel laški parnik Conte Biancamano, ki /e vzel potnike in posadko na krov. Parnik je bil 100 milj od Barcelone, ko je poslal klice na pomoč. Kot j s? poroča, se je posadka ves dan v nedeljo borila z ognjem in šele ko je videla, da ga ne more pogasiti, je poslala klice na pomoč in se podala s potniki v rešilne čolne. Iz IVIarselja je odhitelo več francoskih ladij na pomoč. Tokio, 21. jan. — Angleška I bojna ladja je ustavila blizu ja-|ponske obale japonski parnik jAsama in vzela z njega 22 nem-Iških potnikov. Nemci so pdšli iz San Fracisca 6. januarja, kjer so bili u službe ni pri Standard Oil Co. Rim, 21. jan. — Italijanska vlada je uradno priznala novo kitajsko vlado, katero je postavila Japonska pod predsedstvom Wang Ching Wfei. Značilno je pri tem, da ta nova vlada uradno še ne obstoji, ampak se namerava razglasiti šele prihodnji mesec, ko se ]>o praznovalo kitajsko novo leto. Italija se je hotela s tem najbrže prikupiti Japonski, kjer je zadnje čase italijanska trgovina na Kitajskem precej ponehala. Volitve za 22. distrikt Governer Bricker je razglasil, da se bodo vršile primarne volitve za nominacijo kongresnika v 22. distriktu na 6. februarja in glavne volitve pa na 20. februarja. Volivci v tem distriktu bodo volili namestnika umrlemu kongreaniku Boltonu. Njegova žena, Mrs. Frances Payne Bolton, je izjavila, da bo kandidirala. Njo bo republikanska stranka uradno podpirala. Bivši kon-gresnik, Anthony Fleger, demokrat, je tudi naznanil svojo kandidaturo. Prestala operacijo Mrs. Johna Melle, 6806 Bonna Ave. se nahaja v Cleveland Clinic bolnišnici, kjer se je morala podvreči težki operaciji, ki jo je srečno prestala. Sedaj se nahaja doma, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Dobri ženi želimo, da bi kmalu popolnoma okrevala. popoldne ob eni uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. John Rezin Po trimesečni bolezni je preminil John Rezin, stanujoč na 14570 Pease Rd„ Maple Heights. Bil je star šele 16 let, ter je pohajal v Clement Drive višjo šolo, kjer je bil zelo aktiven pri vseh športnih oddelkih. Bil je zelo priljubljen pri sošolcih. Tukaj zapušča žalujoče starše Andrej in Ana, rojena Kuhar, brata Andreja in sestro Ano. Bil je član društva Čas, št. 460 1SNPJ in društva Dom, št. 25 I SDZ. Pogreb se bo vršil v to-jrek zjutraj ob 8:30 iz pogreb-nega zavoda Louis Ferfolia, '3515 E. 81 st St. v cerkev sv. ' Lovrenca in na pokopališče Calvary. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, prizadetim pa izražamo naše iskreno sožalje. narodov, katerih usoda je dvomljiva, ako se ne uniči nacizma in boljševizma, predno moreta napraviti kaj več škode. Malo pred njim je govoril angleški zunanji minister Halifax, ki je rekel, da je Nemčija zamudila ugodno priliko in da zdaj ne more zmagati. Churchill je izjavil, da je pre-' pričan, da bo napočila svoboda tudi za mesta Dunaj, Prago m Varšavo, ko bodo po vsej Evropi zazvonili zvonovi zmage in ko si bodo evropski narodi postavili novo hišo, v kateri bo prostora za vse. se vihar ne bo polegel in da ne : bo šel mimo nevtralnih držav. : Ne samo, da se ne bo polegel, ampak se bo celo razširil in oja-čil. Zadivjal bo proti jugu, proti severu. Nobenega izgleda ni za hiter konec razen v skupni akciji. "če bi Anglija in Francija, naveličani boja, sklenili mir, bi malim nevtralnim evropskim državam ne preostalo nič, ker bi si vse razdelila nacizem in boljševizem." Minister je rekel, da tega ne govori radi Anglije in Francije, ker ju no skrbi izid vojne, toda govori radi usode malih držav in London, 20. jan. — Minister, mornarice, Winston Churchill, je danes pozval vse evropske nevtralne države, ki se tresejo pred bodočnostjo, naj se pridružijo zaveznikom, to je Angliji in Franciji, za skupno akcijo, da se hitreje zaključi vojna z Nemčijo. Drugače, svari Churchill, bo vojni plamen objel tudi nevtralne države. Minister je govoril po radiju, s čemer je dosegel vse nevtralne države. "Nevtralci upajo, da bodo zavezniki zmagali," je rekel Churchill. "Vsak goji upanje, da se bo vihar polegel, predno njega doseže. Toda bojim se, da Nevtralne vabiio k zaveznikom !« Vež deaov • a 80 skakali stanišču s tem, lla drug0 1ZJne iec*ene plo- ^štirje dečk. ®st led od brega. S^olnkka I Winchester p !tes ie doma ' ' Mussel Oas-reber f^-? in si zlomiI ^ tvu in ; uaVl1 Se J'e Pri f oro. KJ06 1V&1 bolniško pod- <8ejo *voi J! ?dravel, je šel na ! VI Zdrave2a društva> da se ja-^Wtseje, je ' fk°doval%PmCah in težko po- listi. * Zopet,je na bolniški ' r Anton i y kustig, hčerka ' hla Ave. bo tiga> 9408 Colum-tr' J'anuarifraduirala v t(>rek r ayeSvi«ie šoleZVSe5 iz John ^ , l■ Nase čestitke! i V Mt hišnici si dolina v P°znana Mrs. 'Ave. 2av 6206 Schade IJeni. °biski niso dovo-;,|ja J "mo ji hitrega okreva- Mr{Noya državljanka 157th st Ha Fide1, 695 EJ ■ižavlian i Je dobila ameriško dr-ke! ko Pravico. Naše čestit- Dr Vi?°P€t uraduje naPrei Opaškar od danes St. cia-Z°Aet uraduje na 6402 dni. e< P° odsotnosti 12 D©M©VL\A ;no. is BESEDA IZ NARODA Novice iz "Jutrovega" No. 18 Mon., Jan. 22, 1940 Davek od davka Nekateri argumentirajo, da je vsaka stvar dobra, ki je enostavna, preprosta. Zato pa v Beli hiši trdijo, da je 10 odstotni davek na dohodninski davek enostavna stvar, torej dobra, ter bo radi tega dobila podporo v kongresu. Toda vse enostavne stvari niso dobre in vse dobre stvari niso enostavne. Smisd davkov je to, da se obdavči nekaj, kar človek lastuje, ali zasluži, ali dobi kot dohodek, ali pa kupi. Toda ta davek, kot ga je priporočil predsednik Roosevelt kongresu za sprejem, je davek od davka, torej davek od nekaj, kar je davkoplačevalec že plačal od svojih dohodkov. Ta davek pomeni to, da ko bo človek plačal svoj dohodninski davek po običajni predpisani lestvici, bo moral dodati še 10 odstotkov, kolikor znaša že plačani davek. Torej davek od davka. Teoretično se naloženi naši davki na zmožnost plačila oziroma od tega, kar človek dobi v dohodkih, od tega plača davek. Tn super-davek bi pa ta princip prekršil. Ta davek bi samo naložil novo breme na nekatere in druge pa popolnoma izvzel. Torej bi oni, ki bi plačali te nove davke, plačali več kot bi morali plačati, če je kaka pravična razdelitev v davkih. Kajti ti, ki zdaj plačajo davke, jih plačujejo že itak v skrajni višini, to se pravi, da so že itak obdavčeni do kože. In zdaj bi se jim enostavno naložilo pa še 10 odstotkov več. Toda javni uradniki, ki študirajo davčno mero, in katerih naloga je, da najdejo stvari, ki naj se obdavčijo, ne gledajo na principe in tudi ne dosti o zmožnosti plačevanja, niti jim ni mar breme posameznikov, ki ga morajo nositi s plačevanjem davkov. Zato pa ti javni uradniki, ali politikarji, če jih hočemo tako imenovati, ne nalagajo davkov na podlagi principov zmožnosti plačevanja, ampak na podlagi zmožnosti pobiranj a*tiavkov. Pravijo, da so dohodninski davki naloženi samo na gotov razred ljudi, to je na one, ki imajo dohodke nad gotovo vsoto. Toda tudi v tem razredu jih je mnogo, ki se izognejo davkom oziroma navajajo take dohodke, ki niso podvrženi davkom. Tako bo te nove vrste davek padel zopet samo na gotov razred ljudi, drugi bodo pa prosti. Roosevelt pravi, da ta davek ne bo prizadel malega človeka. Direktno ga res ne bo, indirektno pa. Vsak, ki zdaj plačuje davke, bo moral plačati dodatno od teh še 10 odstotkov, kateri denar bi sicer prihranil, ali zanj kaj kupil. Torej teh 10 odstotkov bo šlo iz prometa in bo poslano v federalno zakladnico. Teh 10 odstotkov novih davkov bi siceri lahko pomenilo nove investicije, razširjenje trgovine in industrije, kar bi obratno pomenilo nov zaslužek za delavca, večjo zaposlitev. V boj zoper otroško paralizo Cela armada prostovoljcev se je organizirala v okraju Cuyahoga za nabiranje prispevkov za sklad, ki se potrebuje za veliko, če ne največjo sovražnico človeškega rodu —otroško paralizo, ki napade brez svarila in pobija ali pa pohablja. Kampanja se je pričela v soboto 20. januarja in se konča 30. januarja, na rojstni dan predsednika Roosevelta, ki je bil sam žrtev te bolezni in ki je prvi sprožil to idejo ter pozval narod v boj zoper to epidemijo. Na ta dan, to je na 30. januarja se bodo vršili po vsej deželi plesi in razne prireditve, da se istočasno praznuje predsednikov rojstni dan, obenem pa nabere nekaj denarja za ta potrebni sklad. V tem tednu se bo pisalo in govorilo samo o tem in samo z namenom, da se zgradi sklad za pomoč tem žrtvam ter pomaga znanstvenikom, da izsledijo klico, ki povzroča to bolezen ter da najdejo sredstvo proti njej. Prošlo leto so bile tri epidemije te bolezni in sicer v De-troitu, Buffalo in v South Carolina. Leta 1916 je postalo 30,000 oseb v Zed. državah žrtev te bolezni. V Clevelandu je bilo najvišje število te bolezni leta 1930, kot poroča zdravstveni komisar dr. IKnapp, z 175 slučaji. Od teh jih je umrlo 11, drugi so P& večinoma ostali pohabljeni za vse življenje. Kakor pravi dr. Knapp, moramo postati na to bolezen pozorni, kadar naraste število žrtev nad sto. Tedaj se že lahko reče, da je to epidemija. 70 odstotkov teh žrtev je med otroci pod 10 leti. Otroška paraliza se ne napove. Nihče ne ve, kdaj bo udarila. Ni posledica ekonomskih ali zdravstvenih razmer. Dosti že vedo o tej bolezni, dosti pa tudi še ne. Zdravniki že poznajo nekaj sredstev, s katerimi pomagajo prizadetim, toda ne poznajo pa še sredstva, da bi se bolezen preprečila. Toda upati je, da se bo zdravniški vedi nekega dne posrečilo najti sredstvo, s katerim se bo preprečilo otroško paralizo, kfkor se je po dolgem raziskavanju in poskusih posrečilo najti sredstvo zoper davici. In za to zdravstveno raz-iskavanje in poskuse je treba denarja, zelo dosti denarja in dosti dela. Zato se je pa vpeljala v Zed. državah hvalevredna in človekoljubna navada, da se vsako leto-vrši kampanja, v kateri vsak pomaga po svojih močeh za zbiranje tega sklada. Nihče ne more reči, da je nedotakljiv za to bolezen, on ali njegovi otroci. Zato je pa tudi prav, da tudi mi Slovenci pomagamo večati ta sklad ter tako pomagamo po-r•juti to uničevalko človeških življenj. Vsaka desetica bo štorih svoj del. V ta namen bo slovenska prireditev v SND na St. Clair Ave. v torek 30. januarja, začetek ob osmih zvečer. V naši naselbini so kar tako napravljeni, da vsak najraje pravi: pa daj ti. Saj ne naredim tudi jaz sile, pa vendar se včasih oglasim, seveda to je kar se tiče dopisovanja. V resnici se vedno dobi nekaj, ki je tudi potrebno, da se poroča v javnosti. Zadnjo soboto 13. januarja je imel pevski zbor Cvet veselico v SDD na Prince Ave. Udeležba je bila še precej povoljna, ampak če bi se ljudje zavedali koliko je s tem truda in dela in koliko je treba žrtvovati, bi bila gotovo tudi udeležba še boljša. Videl sem precej rojakov iz St. Clairja in drugih naselbin iz naše okolice pa je bila malo bolj pičla udeležba. Upam, da boste drugič ob enaki priliki malo bolj cenili pevske zbore in se tudi udeležili njihovih prireditev. Pred pustom bo še več prireditev v tej dvorani in tako bo v soboto 27. januarja veselica vseh društev, ki zborujejo v tej dvorani, a spadajo k različnim organizacijam, za omenjeni večer pa so se združila in napravijo veselico za korist Slovenske delavske dvorane, kar je prav lepa ideja in ^se hvale vredna. Da, le tako delujmo skupno. Teh društev je, če se ne motim deset, že to število članstva bo gotovo prišlo in bo to veselica, ki bo prekašala vse dosedanje. Na tej veselici bodo same najboljše kuharice, najboljši natakarji in tako bodo gotovo tudi najboljša jedila in pijača. Torej, to je vse kar zahtevamo in bomo lahko rekli, da smo imeli "good time," pa saj bomo imeli tudi dobro godbo, ki bo tako igrala, da boste lahko plesali na desno ali na levo. Slišal sem tudi, da bo to maškaradna veselica, kar bo gotovo še bolj privlačno za vse. O tem bo še vse bolj podrobno poročano v tem listu. Kar se pa tiče teh predpustnih časov bi še kaj pisal, ampak se spominjam, ravno nekako pred dvema leti, sem tudi pisal dopis in sem ob tisti priliki opomnil na nekaj naših starih navad in da so v starem kraju otroci sline cedili, ako so kaj videli pa tistega niso bili deležni. Saj so jih tudi cedili, tudi Jaka mi je tako pritrdil, da so jih in še jih cedijo in jaz še vedno vztrajam pri tem. Nekomu pa to ni bilo všeč ter je trdil, da jih nismo cedili. No, sedaj pa ne bom o tem nič pisal, ker so še vedno v naši naselbini nekateri taki, da np pri-poznajo letnih časov. To pomeni, da ne vedo, da se poleti oglaša piknike in slamnike in pozimi pa veselice in premog itd. V zadnjem dopisu sem bil pozabil se zahvaliti vsem tistim, ki so kaj darovali in se jim sedaj prav lepo zahvaljujemo: Mr. in Mrs. Lupšina, ki imata grocerijo in mesnico na 109. cesti in Dove Ave. in sta darovala veliko košaro vsakovrstne grocerije ob priliki otvoritve novih prostorov SDD, torej lepa hvada, enako Iz zadružne fronte Pri domu imamo sedaj tudi novega oskrbnika v osebi Frank Bubnič-a, ki že dolgo vrsto let živi v naši naselbini kakor se že sedaj vidi, je bil on prav rojen za ta posel, ker je res pripraven za to delo in pomaga pa mu tudi njegova soproga. Prav pripraven je tudi Mr. J. Samsa, saj s Frankom skopaj živita in sta tudi nekaj v sorodstvu in vem, da mu bo pri tem veliko pomagal, kar se že sedaj vidi. Upamo, da bo naš narod prav z veseljem zahajal v nove prostore in Mr". Bubnič je tudi rekel, da bo vsem postregel z najboljšo kapljico, torej le v dom. Ker smo pa ravno v času klobas, pa napdšimo še malo o klobasah, ker so se tudi podarjeni "šuhi," Mr. Jakatu spremenili v klobase. No, še ne ve, mogoče bo pa sedaj taka moda, da bodo otroci nosili take "šuhe." V nedeljo 14. januarja nas je bilo več tam v SDD in smo ga prav veselo južinali in pili. Pravijo, da ima vsaka stvar dva konca, zato smo se tudi mi odločili, da gremo domov. Bilo nas je šest po številu. Ko pridemo iz dvorane, pa nam udari v nos duh po klobasah in vsi smo bili prepričani, da prihaja od Reno, a ker je bil pa lastnik klobas z nami je to zanikal. Počasi smo jo mahnili proti Reno Ave. in šli tako daleč, da smo prišli do hiše odkjer se je razvijal tisti prijetni vonj po klobasah, obstali smo pred hišo Mr. J. Roliha. Jože pa moško z nami in jo mahnemo v kuhinjo: "Klobase nam dišijo," smo potožili. "No, kje je pa naš ta stari, da gre iskat nekaj klobas, veste se že suše," pripomni Mrs. Rolih. Takoj smo se pričeli nekaj izgovarjati, da ni in ni treba. Mrs. Rolih pa je le silila, da bomo vsa'j malo pokuisili. Mr. Miklavčič, ki je bil z nami pripomni, da pa kruha nimamo in spet se oglasi Mrs. Rolih: "tudi kruh imamo doma, no, le hitro prinesi Jože!" Res prinese Jože in vse kolikor jih je bilo na eni palci. Ker smo videli, da se ne moremo ubraniti, smo pa pritrdili: "naj bo, ampak samo vsakemu eno za po-ikušnjo." Toda Mrs. Rolih je menda prinesla tisti lonec iz starega kraja, kajti take lonce smo pri nas rabili samo enkrat na le-, to in to je za veliko noč, ko smo kuhali "žuco." Ta lonec je bil velik kot mernik. Tako smo se ^malo pogovarjali in klobase pa so dišale, ko so se kuhale. Mi*s. Rolih je zrezala ene pet štruc kruha in postavila klobase na mizo. Jaz sem mislil, da jih bo samo za pokusit, a ko sem seštel sem videl, da jih je prišlo na vsakega pet parov. O Marička, da bi bil vsaj še ti Jaka z nami, veš saj smo te imeli v mislih, ampak klobase pa take, da sem ti jih mislil en par poslat kar po telefonu, posebno še, ko nam je rekla Mrs. Rolih, da moramo vse pojest, ker oni vse stran vržejo kar ostane, joj, pre-joj, meni pa še" bolj hudo in zopet sem mislil na te, ker sem že nekoč čital, da ti rad pokusiš in ješ dobre mesene klobase. Veš Jakob, pri Rolihovih jih imajo še in če ie želiš enkrat prav poceni najest dobrih klobas, pridi na Jutrovo takoj, in za plačilo boš samo rekel: "Lahko noč!" in bo vse plačano. Rolihovi, prav '.epa vam hvala za klobase, kruh in vino, vas bomo že kaj kmalu spet obiskali, kajti klobase so res prav dobre. Pozdrav vsem, A. Vatovec. Izza napovedi vojne je tudi med nami vzcvetelo z generali, ki ti vedo povedati.natančno vse vojne manevre, posebno potem, ko se že enkrat uresničijo. Nihče izmed teh nam pa ne pove, da je to tudi vojna za profit in da bi te ne bilo, če bi bila večina ljudi v vojni prizadetih deželah združena v ZADRUŽNEM GIBANJU. Neodpustljiv greh bi bil, ako bi ne vedeli vseskozi, da sedanja vojna je le drugo poglavje zadnje in da tudi ta ne bo končala vojn na svetu. Ekonomija imperializma tako zahteva, ali pa neizogibni socialni preobrat. To je uničujoča stran naše družbe. človek se bo rešil pomanka-nja in trpljenja le takrat, ko bo rekel v organiziranem glasu: dosti je tega, ko bo odpravil profit — kapitalizem ve, da mu je odklenkalo, to pričuje Liga narodov, katere glavni cilj je podaljšanje življenske dobe tega sistema, to priča sedanja vojna in to bo pričalo vse udejstvova-nje in prizadevanje onih, katerim je zato, da iskoriščajo brata — človeka. Preko tega ne mo remo iti, če hočemo vedeti kje nas žuli. Delavec ima gibanje v teku, katero odpravlja profit. Zato je dobro, ako rečemo vsi skupaj: od danes naprej bomo vsak po svoji moči delali na to, da se pomaga odpraviti to rak-rano člo veške družbe. Kot zadrugarji lahko to storite v veliki meri in to je tudi vaša dolžnost, da že enkrat začnete resno misliti in delovati na tem polju. Rešitev je le v vas samih, profit delate vi sami, le spraviti ga ne znate. Tako vedo oni, ki nas izkoriščajo, ali ni že čas, da to odpravite s tem, da vse kar sami izdelate, sami pokupite brez dobička za tretjo nepoklicano stranko. Slovenski zadrugarji se trudijo temu odpomoči; povečajte njih število in njih vrste, napravimo iz potoka reko, ki naj preplavi ves naš živel j. Postanite aktivni zadrugarji, organizirajte svojo nakupovalno moč v vseh delih Clevelanda. Prva naj bo skupina na St. Clair ju! Mi vemo, da ni samo delo, je tudi zabava in kdor ne verjame, naj pride v soboto 3. februarja v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. v zgornjo dvorano in se prepriča o tem na naši pred-pustni veselici. Vabljeni ste vsi. Za maškare bodo preskrbljena darila — nagrade. Pogovorili se bomo o tem in onem in spet šli s oodvojenimi močmi na delo za ZADRUŽNO GIBANJE. Joseph A. Siskovich, tajnik. Če verjamete al' pa ne Tudi v starem kraju smo opletali na sveti večer in omedlevali, ko je udaril iz kuhinje klic od krvavih klobas: fantje, le po nas! Pa je bilo zapik, dokler nismo prišli od polnočnice. To je bilo menda tudi vzrok, da smo bili tako hitro doma. Kar sem jaz prebil božičnih večerov doma, je bila vselej domača zabava s klobasami po polnočnici. Prej pa kaj malo'! Morda kuhane hruške in voda, pa kak krompirček v komašnah. V Ameriki pa še nisem jedel kuhanih suhih hrušk in ne pil hruškove vode. Vse sorte so mi že prinesli odpustkov iz stare kontre, da bi se pa kdo spomnil in prinesel en mernik suhih hrušk, tisto pa ne. Morda bi ne bilo napačno, če bi jih kak naš trgovec importiral za božič. Se mu bo izplačalo. Jaz jih že naprej naročim en funt. Oni dan me je spomnil na kuhane suhe hruške in hruškovo vodo Father Jager. Bral je o tisti žnski, ki je hotela dati trgovcu električno ledenico nazaj, ker jih je napravila preveč kosov ledu in ni vedela kam ž njimi. Father Jager svetuje, da bi jih posušila in skuhala. Morda bi res ne bilo napačno. Bogve, koliko časa bi se jih moralo kuhati, da bi bili mehki? No, vidite, vse sem že oplel in zašavral precej iz tira, moj nahod se pa kar sam ongavi in se. Treba ga je zopet prijeti v roke, da se bo dobro izpeljalo, čeprav že skoro ne vem, kje prav sem. Zdi se mi, da sem krenil prav lepa hvala našemu direk torju Mr. Frank Hribarju, ki je sam napravil en lep predmet ter i ga daroval domu in vse to srno| spravili v denar, lepa hvala Fran-1 ce. Prav lepa hvala tudi Mr. in] Mrs. Karol Znebel, ki imata gostilno na Prince Ave. in sta da-| rovala lepo vsoto v gotovini. Prav lepa hvala vsem skupaj, če bomo tako lepo skupno delovali, kot se nam je pokazalo do sedaj, nam je napredek zagotovljen. KUPITE VSTOPNICO za "Slovenski Rooseveltov večer" 30. JANUARJA v SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAIR AVE. od njega na starega leta Datcrajt, štima! Z Johano sva bila sama j Ta mali so šli spat, starejši neracija je šla pa po svetu, bi bilo drugje bolj fletno!;' dobro sva se razumela z ^ Ona je brala božično štev® soko cenjene Ameriške D°E ne, jaz sem se pa vsekava' presedaval po steleh. Pa®; pretege sva hitela mol&'J se mi je zdelo tega molčanj' volj, sem ji rekel: "Johana, veš kaj, jaz s{ pa napil!" "Le daj se, saj se, hval* gu, ne boš prvič in kolikor1 znam, tudi zadnjič ne. S"' bilo pa res čudno, če bi danski v drugo leto." "Saj ni tisto, ampak P da žgana pijača ali pa čes* maga proti prehlajenju. si s česnom nisva nič bom pri viski ostal. Čak8 videla, bom napravil pij'1 je še nisi pila, jaz pa že v^' ■Spomnjil sem se bil llS da mii je bil prinesel T°! senhardt iz Loraina s P sestrične Pepce precej | steklenico finega žganja ne vem, kako da mi je bW lenica tako iz uma sem bil čisto pozabil nanj® podstražjo sem jo našel | jo je bila skrila Johana i" zdaj milostno dovolila, smem prijeti v roke "pop9' kakor ni pozabila dodati. Vzel sem dva velika ^ del v vsakega kos ledu šček limone, prilil par 1 "ginger-ale," navrh pa roba žgano stvar. Pot^ lepo pomešal, počakal pa^ da se je shladilo in postal Johano. Boječe je dela P11, ljic.na jezik in izrekla so"| je pijača okej. Jaz je tako pobožno pokušal, se bal, da se mi ne bi Predno je bila Johana Pr; polovici, sem si jaz dela'| trti kozarec. In ne boste fj jeli, če vam povem, da v P1, stih minutah ni hilp o naduha ni sluha. Kakor & prej dva dni na kislo str8 postal zdaj zgovoren in 1 da nikoli tega. j "Veš, Johana," sem S;1 rekel (toliko se še spom1'-"taka je navada med ljlt, kaj nase dajo, da pred novega leta napravijo zal ;n dobre sklepe. Vidiš, e[ sklep in zaobljubo bom tlf:; idaj storil." "Kaj boš delal sklepe-boš v pol uri pozabil in J1' je rekla ona, ki me poznf; "Nak, zdaj bom pa P°\ sto drug človek. Tukajle' prec . . ." "Lej ga, pa menda ne W] me naglo ustavi Johana' j "Kaj bom klel, ko je P' lepo na sv§tu. Hotel se1®1 reči, da bom zdajle n»P^; sklep, ki ga bom pa M žal. Moja častna in mo^f "Sem zelo radovedna-maj čakam!" "Vidiš, da ne boš rek^ | samo za pokoro ljudem bom napravil trden skl^ obljubo, da se bom vse'j nje leto, to je od danes pa do drugega leta do P0'^ se bom vestno, pravim,v ] pri pijači nazaj držal! j Johana je nekaj štramah in podobnem, K. bil pa vesel, da se bom ^ kazal za mož-besedo. " j nisem prelomil tistega j vam rečem. No in drugi dan me Je ^ hod"popustil skoro poP0..,, v torek zjutraj sem P$nj . bote videl naš preljubi p a Sicer sem se še ves tede^,, lem kisal, pa se je P1^: Vse to sem pa napisal 1 to, da ne bodo gori na J J jezikali, da sem se zal od njih prireditve. J ko vidijo in verjamejo- J niti čez svoj nos ni vcc y Obljubim pa, da ne bo » ^ go, ko se bomo videli 1)1 Kam pa na pustno nedeljo? "Janez, kam pa na pustno nedeljo?" — "I, kam pa?" — "Joj, joj, kaj še nič ne veš kaj bo vse v Slovenskem domu na Holmes Ave,, to bi pa j a moral vedeti, da priredi podružnica št. 3 SMZ maškadarno veselico, kjer se bodo delile tudi nagrade in še nekaj posebnega bo, na odru bo pokazana i»:ra "Nesrečna žena," ona mlada, on pa star in vrhu tega še pijanec. Bož že videl kaj bo. Ubogi mož, jaz bi že ne bil rad na njegovem mestu. Veš, več ti pa ne bom povedal, ker je najboljše, da prideš tja in sam vidiš. Nemaram, da bi mi potem morda rekel, da lažem. Rečem pa, da se boš kesal, če ne prideš." "Na ušesa mi je priletelo, da bo tisti nesrečni mož, Joe Grdi-na, saj ga poznaš, ki je bil že v ruskem ujetništvu, žena bo tista mlada Albina Novak iz Col-linwooda, saj to tudi poznaš, ker je že večkrat igrala. Boš le videl kako zna biti huda in boš potem vedel zbirati kakšno boš dobil, ker sem nekaj slišal, da se misliš oženit. Veš tako ti povem, dekleta so lepa, a so tudi huda. Še nekaj ti povem, da ne boš pozabil svoje pripeljati, ker vem, da rada pleše in se veseli." — "Tega pa gotovo ne pozabim, ker potem bi bilo trikrat joj." — "še nekaj, Janez, veš vsa ta zabava, igra in ples te bo stalo samo 25 centov, ali moreš dobiti kje lepšo priložnost? Otroci v spremstvu staršev pa so prosti vsake vstopnine." "Kaj takega pa še ne Jakob, prav gotovo pridem in še kaj več jih bom pripeljal s seboj, samo, da vem. Kje se pa dobe vstopnice?" — "Vstopnice pa lahko dobiš pri tajniku ali pri predsedniku, saj menda veš kje živita, ampak kmalu se oglasi, da jih boš gotovo dobil, ker sem nekaj slišal, da jih bo najbrž' zmanjkalo." — "Takoj jutri grem po-nje." Cenjeni rojaki in rojakinje, vsi ste prav prijazno vabljeni od blizu in daleč, da se udelžite te lepe zabave. Ker bo to prva veselica, ki jo priredi podružnica št, 3 SMZ vem, da ne bo prav nobenemu žal, če pride in se z nami razveseli, saj bo to zadnja veselica pred pustom. Pridite in sami boste videli, da bo dovolj smeha in veselja. Preskrbljeni bomo tudi z različnimi zdravili, če bi katerega šči-palo od prevelikega smeha. Vsega bo dovolj za stare in mlade. Na uslugo vam bodo dobri, iz-vežbani "zdravniki" in "strežnice," ki bodo takoj na mestu, kjer bo potrebna nujna pomoč. Pričetek je ob pol osmih zvečer. Za godbo bodo skrbeli Kri-štoff bratje. Pravijo, da bodo tako igrali, da se bo vse vrtelo. No ja, saj so naši člani. Torej na svidenje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 4. februarja, J. H. član št. 3. SMZ. —Smrt slovenskega stavca. V Gorici je umrl g. Jako Jamšek, najstarejši slovenski stavec v Julijski krajini. Delati je pričel že pred svetovno vojno v znani "Goriški tiskarni" v Gorici. Ko je dobila ta tiskarna prvi linotip v deželi, je postal Jamšek prvi naš linotipist. Med vojno je delal v tiskarni "Edinost" v Trstu. Pozneje se je zopet vrnil v Gorico in je bil najprej zaposlen v Narodni tiskarni, nato pa v Katoliški tiskarni. Ko je morala slednja leta 1932 ustaviti svoje obratovanje, ker ni dobila obrtnega dovoljenja, je bil tudi Jamšek na cesti. V svojo še večjo nesrečo je začel pa še bolehati. Bil je priznan in izvežban linotipist, po značaju pošten in skromen mož. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3o. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 18 Mon., Jan. 22, 1940 "Sedaj mu pravijo Old Fire-: hand." Tiho sem obsedel. Za hip se mi je odgrnila zave-| sa, pogledal sem na oder življenja in videl odlomek, le kratek : odlomek en tistih dram, ki se do-I majajo na divjem zapadu prav [ . Pri nas in ki izoblikujejo | "jegove junake v molčeče, trde, večkrat tudi neizprosne značaje —. Da sta tudi Winnetou in 01d Firehand junaka take dra-; --. Nikdar bi ne bil tega mili Nisem imei pravice, da bi | Vprafal še kaj več. Pa menda mi I 3e bilo na obrazu zapisano, da bi rad vprašal. J firehand je pomolčal pa eo"Potiva preteklost, sir! Pa I rL 1-?°tel 0 njej govoriti, za- zode]V vbiliprvi' kibi mu jo ra-tem i, VZ1 j ubil sem vas v | skupaj "tkem času' odkar sm0 I "H!ala- sir! Odkrito vam po-1 čuten'*tUdi jaz nisem čist0 brez" lkJlTi€m! Ste tudi obilo do- | ajaii! Brez vas bi bil izgubljen ;; j. ^ati noči Ob železnici tam do-krua; ; razje huda mi je predla, l^^kakorobstrefjenbi-j bi bilo niSte Prišli> P° meni rec^i0 mi je Žal - Da r Pi»»ety'em ^^ S tistim Tim ( Ravnati - "J®,"1 m0gel Sam i dal, da i}i ole svojo roko bi S nož'" ga dobil Pod lastni 1 šin^po' SZPr°Sno sovraštvo je 1 !nodk^temobr2SiCer Tim # raČUn s Parranom ali ;^vvryjemA,je m°raibiti i zvezi Z • Ah je bil v kaki 1"vim , Jegovim in Winnetouo- romanom — ? I dovedenamvda Sem bU Siln° ra" t mestu bi hfi * drUg na f°jem I vilfv. i Saj sem vendar pr- I ved nI b° n'iegova skrivnost za ^tak 8krivnost l MoiITl^ 1 sem He r m obsedel, le včasi Pri e^8enil in popravil ogenj. ^ableš1;Hj' teb kr,etenj se mi je na tisto stla.roki Prstan, spomin dega HavIaŠn° ko sem mla" New Von.i Ja rešil iz plamenov Old F^- ujelo blesk , ° bistro oko je Utkov prsta al je nekaj tre" šal: ' Pa osupel vpra- na roki -.?" "Ni' vaš !!!veda ni mate?" ' ' ^dkod pa ga i- . 'Spomin mi • šnejših v. Je na en° najstra-«B. ur življenja." p1 smel videti?" 1 rosim!" žLr mu komaj"^ je segel Po.njem. Pa Pokonci aga Predal, je šinil vPrašal • skora;i strastno je "Od ' Neve?? Ste ga dobili?" Kar razu razburjen je bil. Z^uden ga nisem-"Dobil Sem dejal: 8U od nek55601 ga v New Venan- Sunkomga mlade^a človeka." šal; a ln hripavo je vpra- "V New v Pri F - venangu ste bili —? ryja p U ~7? Ste videli Har- liejši • avili ste o najstraš- Alisp sv°jega življenja —. ka "esreča zgodila —? Ka- «XT • povejte!" živlSreČa' ki bi me bila stala bri S'e1'1da meni rešil m°j do- 1 ^wallow." Segel sem po prstanu. ^maknil mi ga je. morali6;' je dejaL "Vedeti VašpT; kako je prišel prstan v Pa Pravico imam do nje-kawf3