ST. 87. V CELJU, CETRTEK 14, AUGUSTA 191« LETO I, tab«!« ffgak terftk, *»tri»k In •»boto. - C«m ¦ Za cek) leto 36 K, a» po! let« 18 kron, za četrt lela 9K, ** 1 mesec 3 krone PManaiM fttovllUa •!»¦• 40 vlaarlov. Na plsmene naročbe brex poiiljatrt denarja •• •• M0P«it oxfratL Naročniki naj pošiljajo naročaino po poštni nakaznici. RekJamaclfe gledc llsta so poitnine proste. Ne- Franklrani dopisl se ne «prejemajo. N» dopise brex podpiM »e ne ozira. llrMlalfttv* Na upravnlttvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, 9troMi»aJe«*j«vai altoa »t. S. Oglasi se računajo po porabljtnem prostom in ticer: z» navadne o^Use po SO « od 1 mm, za poslana, na- cnanila občnih zborov, naznanila o •mrti, zahvale itd 50 v od 1 mm, z» reklamne notice med tekstom 2 K od vrste. Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah poputt Rokopisi ae ne vračftjo. Telefon it 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZMA TISKARNA V CELJU. OBS 0DG0V0RNI U RED NIK VEKOSLAV SPINDLER. Odkrita beseda o Zvezi vojnih invaüdov v Ceiju. Dolgo sem molčal, dancs nc smem več. Meiida je malokdo s takšnim vese- ljem pozdravil ustanovitev društva, ki naj odločno in brezobzirno zastopa inte- rcse invalidov, nego sem storil to jaz v našem listu. zakaj iz lastnih triletnih o- pazovanj poznam vse gorje in vso ne- srečo, ki jo je tisočem in desettisočem prinesla strašna vojna. Tudi scm z vc- seljern potom easopisa pospeševal orgn- nizacijo invalidov, dokler nisem začel opažati, da so gospodje voditelji orga- nizacije zašli na stranpota. 2e dejstvo, da so se v odbor dali izvoliti zvečinc razni socijalnodernokratični matadorji, ini je dalo misliti. Toda na zatrdilo, da hočc društvo vendarlc biti strogo neprl- stransko, sem še vedno bil z našim H- stom Zvezi na razpolago. Zadnje case pa dobivam od raznih strani iz vrst invalidov dopise, ki mt prepričujejo vedno bolj, da se jc društvo oddaljilo od prvotnega namena. To ho- čem v pričujočeni članku ludi !ia kratko dokazati. Shod invalidov na üomilskem, prl- rejen od Zveze, jc otvoril zagrizeni nem- škutar iz Celja Filač, ki tišči svojo deco v nemške sole, velik prijatelj celjskih vsenemeev. Ta jc zbranc invalide huj- skal zoper jugoslovansko državo, zoper vlado, kateri pri delitvi nabranih darov za invalide ne zaupa, hvalil je cesärja Karla, ki mu je boljše plačeval podporc kot Jugoslavia itd. Glavni govornik pa je pri tej priliki izblcbetal — tako je po- ročala »Straža« 20. jul. in Zveza tega nl dementirala! —. da se gre njim (socijali- stom) za 50.000 volilnih glasov invalt- dov. Od raznih strani, koder je Zveza doslej priredila zborovanja, smo dobili poročila, da so govorniki koncem kon- cev povsod pokazali svoje >— socijalno- demokratično kopito. Drugo: Zveza je doslej dala na svet- lo razne knjižice in lepake. Zanimivo je, da so bile vse te publikaeije doslej ti- skane v nemški tiskarni, nekatere (ka- kor Koštomajeva brošura in ra/.ni pla- kati!) s tako slovenscino, da sc Olovcku želodec obrača. Toda vse to je morda še malenkost- no v primeri s tern, kar moram v inte- resu invalidov napisati o denarnem go- spodarstvu Zveze. Priredili so dve vesc- lici v gostilni pri čolničkih s tako veli- kanskimi pripravami, da so n. pr. samo za deske izdali krog 4000 K. Ne vem, koliko je na tcm resnice, toda reklo se mi je da so vsc priprave na stroških prc- segale 10000 K. Da pri takih ogromnih — seveda nepotrebnih! — izdatkih ni rnogoč nikakšen dobiček, bo vsakemu razumnemu eloveku jasno, in invalidi sc bodo lepo zahvalili za krasno razsvet- Ijavo, larnpijone, »Benedkino noč« ter za podobne neumnosti, če Zveza in s tern seveda tndi invalidi nimajo od tega niti najmanjše koristi. Pomp in hopsasa bota invalidom prokleto malo hasnila! Zveza je napravila tudi zbirko — za invalide. Kolikor mi je znano, je na- biala do konca julija okrog 23.000 krot:. Od tega zneska pa so razni stroškj >¦.:-. inventar, place raznim funkcijonarjem itd. do takrat požrle nad 15.000 K, inva- lidi so morda zavsem do takrat bili de- Iežni kaki!ijo go.spodje voc'itelji Zvc- ze. da so •¦iobrosreni ljudje darovali gori liavedene zneske zato, da se lahko po cele dneve na stroškc drustva okrog vo- zijo? Da lahko 3 odborniki kot funkcl- jonarji pri drnštvu z rccimo 5(K) čianl, ki plačujcjo i>o 1 K članarine mescCno. vtcčejo čez 2000 K mesečne place? Tako si jaz Zveze nisem predstav- lial, tako si niscm nikdar predstavljal rcsnega zastopstva interesov invalitlov. Smešno sc mi je zdelo že od počcrka, da se Zveza postavlja v nasprotje z dr- žavno. oblastjo. Zveza bi naj bila posre- dovalnica, ki daie invalidom nasvete, jini pomaga pri sestavi prošcni za po- kojnine in službe. prcdnaša državni o- blasti žclje in stavi prcdloge, opozarja na napake in zlorabo pri invalidni preskrbi itd. Za vse to pa zadosttije 1 tajnik, nc pa da vlcčejo pri Zvezi plajo trije liudjc, ki bi si lahko tndi drugače služili svoj kriih. Tajnik bi pa moral biti seveda zniozen vse to oskrbovati. In gotovo sc tudi med invalidi takšen najde. Napisal sem te vrste sine era et studio - s;imo \/ ozirov na dobro stvar. V iutcrcsu invalidov pa zahtevam od oblasti: 1. da po ncpristranskih funkcijona,- jih nemudoma da preiskati denarno po- slovanjc društva z ozirom na zgoraj o- pisana dejstva; 2. da takoj odstavi scdanji odt or in poveri začasno vodstvo Zveze nepri- stranskernn možu, bodisi nratinikn, bo- disi invalidu; 3. da takoj po končani preiskavl sklice obeni zbor, na Kalcrem se naj iz- : voli nov ivcdstrankarski odbor. V. Spiridler. Fin. komisar J. Satler: Valutnt problem?. Sanacija valute — nujna potreba. Ena najtežjih nalog še čaka državc, ki so se celih pet let mesarile na bojnih j poljanah: sanacija valute. To vprašanje je danes najaktuelnejše in pretresa j glave vcščakov kakor lajikov, inteligen- tov in kmctov. Od ureditve tega vpraša- nja je odvisen gospodarski razvoj vsakc prizadcte države v polni meri. Denarju je treba dati zopet stalno vrednost ter vliti Ijudstvu zaupanje v njega. Treba K- žopet ustvariti veselje do dela in go- jiti ono podjetnost, ki je predpogoj vsa- kemu zdravemu gospodarskemu napred- ku. Danes sc o tem ne more govoritl, kajti v denarju vidi vsakdo ničvreden predmet, za katerega se ne izplača tm- diti. To je veljaJo v polni meri, dokler je bilo denarja v izobilju in absolutno pomanjkanje blaga. Ko se je razvila svo- bodna trgovina in pričarala na svetlo dragocene zaloge raznega blaga, je sl- cer menjalni promet izgubil tiekaj na svoji intenzivnosti ter zavladala zopet moč denarja, vendar se pa denarna vrednost ni dvignila. nego je začela sto- prav padati. kajti v nekaj tednih svoboa- ne trgovine so se cene podvojile. Ker se manjvrednost denarja izraža v viso- kih cenah, je jasno, da je prosta trgovina v svoji divji špekulaeiji in navijanju cen pripomogla znatno do današnjega žalost- nega stanja valute. Valute ni mogoče urediti. ako ne pritiskamo z vsemi sred- stvi na znižanje cen vsem vsakdanjim potrebščinam in na znižanje števila pro- met obavljajočih plačilnih sredstev. Predpogoj: znižanje cen za življenske potrebščine. Brez znižanja cen ni mogoče redu- cirati števila plačilnih sredstev in brez rcduciranja teh slednjih na potrebni mi- nimum ni mogoče upati na stalno zniža- nje cen. To je aksiom, katerega se bodo morali držati vsi finančniki danes ban- kcrotnih držav. Srcdstva, s katerimi sc bode tiščalo k tlom v zrak se vspenjajo- ,o tvivj. Ir.v.'o i"f^*;il:'» f:;!i r.'n.!i'.!r:;, — Strogo nadzorstvo bode treba pričeti pri jproducentu, še strožje je izvajatl pri prekupcu in trgovcu na malo. Nai- ugodnejši moment za tako ureditev va- lute bo seveda pozno polletje. ko bodo na trgu že letosnii produkti v polni meri in bodo torej cene vsled splosne ponndbe in redkega povprasevanja po življenskih potrcbščinah začele padati Viipidno. Takrat bo čas, ko bo treba c- nergičnih in spoznanja polnih mož na odgovornih mesrih. Tudi to bodo veliki trenutki. ki bodo zahtevali velikih mož. V spoznanju neobhodne potrebe nizkih cen raznim predmetom, se bode treba jzogibati vsemu, kar bi cene le se m- metno povišalo. Visoke carine na pred- mcte za življcnske, indtistrijalne, splosne kulturne svrhe so neopravičene in mo- rajo odpasti. Nasprotno se naj povišajo carine na razkošno blago (briljante itd.) katerega uvoz bi pa bilo bolje prepovc- dati celotno. Visoki železniški tarifi, k! povzTOčuiejo istotako veliko draginjo, morajo odpasti. Potom energične kon- trole domačega producenta, prekupca Jtd. ne bode težko cene obdrzaä na nizkem nivoju, a ivažane potrebščine nioramo plačevati potom kompenzacije. Za čas tireditve valute moramo pripra- viti za izvoz vse razpoložljive predinete in gledati strogo na aktivno trgovsko in placilno bilanco; devizna centrala je nepogrešljiva. če hočemo ilati svoiim devizam in valuti primeren kurz. Prežigosanje in oddaja premoženja. Varutno vprašanje pretresa torej danes vse glave. — Niso si pa vsi enakl v svojih nazorih, kako presekati ta gor- dijski vozel, dasi so vsi jednega preprl- čanja, da mora to vprašanje biß rešeno čimprej in radikalno. Beseda radikalno se sliši pogosto, a vsak si jo razlaga na svoj način in si fe- ll take ureditve, da bi njega čimmanj za- Lobo, currumpawski kralj. Angleški spisal Ernest Seton-Thompson. (Dalje.) Pastir se je čisto prihližal, opaKJ svoj samokres, a volkovi so po svoji stari navadi poiskali svoj spas v begu. Nato je otroval raztrgano junico na treh krajih s trihninom in je ostavil razbo- jišče, dobro vedoč, da se volkovi vrnejo no meso. Oni so namreč sami ubili žival. A drugega jutra je zaman is^al zastrup- Ijenih volkov. Bili so se res vrnili in ju- nico požrli, a otrovane dele so iztrgali in vrgli v kraj. Z lcta na leto je postajal strah radi te razbojniške čete vse večji, a enako temu je rasla tudi nagrada za Lobcvo glavo, dokler ni dosegla ncčuvene vi&j- ne tisoč dolarjev. Ainogi pošten človek je bil umorjen že za. manj.šo svoto. Ne- kega dne je došel iz Teksasa v currum- pawsko nižino človek po imenti Tanne- ry. Primamila ga je visoka cena. Bil je posebno opremljen za lov na volkovc; imel je najmodernejc puške, izvanrcdno vstrajne konje in jato velikih lovskih psov. Na dalekih poljanah Teksasa je uničil s svojimi psi mnogo volkov, pa z«- to ni niti malo dvomil, da bo glava sta- rega Loba kmalu v njegovih rokah. Lepega letnega dneva, ravno o svi- ta, je šla hrabra četa na lov in skoro so p» a veselim lajanjem javili, da so našli sled svoje žrtve. Čez kaki dve milji po- spešenega hoda opazijo sivo currum- pawsko četo in začne se ognjevit in be- sen lov. Psi so imcli volkove -istaviti in jih zadržati, dokler ne pridsjo lovci s puškami. To se jim je pač lahko posreči- lo na odprtih poljanah Teksasa, a tu jim je pokvarila račune neznana in nepri- pravna krajina. Lobo je z izredno mo- drostjo izbral svoje Iovišče, kajti krše- vite doline currumpawske in njihovi raz- ccpi so vzdolž in povprek zarezavaii prerijo. Stari Lobo je kmalu uvidel nc- varnost in je gledal. da pride v kako pcv stransko dolino. Umaknil se je psom. Njcgova četa se je razbegnila na vsc strani; istotako tudi psi. In ko so se bili volkovi dovoljno odmaknili in se v dalji- ni zopet zbrali, so bili psi glede stevila na slabšem. Volkovi so zato navalili na nje, jih ranili in raztrgali po kratkem bo- ju. Ko je Tannery onega večera pregle- dal svoje pse, je videl, da se rrni je vrnila samo šestorica in še od teh dva hudo ranjena. Se dvakrat je Tannery poizku- šal priti do Lobove kože, a šlo mu je kakor prvikrat. Na nekem lovu je zdrk- nil njegov najbolji konj in si je zloinil tilnik. To je bil zadnji Tanneryjev poiz- kus. Razočaran in razsrjen je pustil lov in se je vrnil v Teksas, pu.ščajoč Lobu neomejeno gospodarstvo v currumpaw- ski dolini. §e tistega leta pa sta bila prišla druga dva lovca. Vsak njiju je za trdno hotel dobiti nagrado- Uverjena sta bila, da zagrabita zloglasnega volka. Prvi je mislil. da doseže to z nekim novim strupom, a drugi, Francoz iz Ka- nade, je nameraval priti do cilja i s stru- pom i z nekimi čarovnijami in lalismani (čudodelnimi drobnarijami), kajti sma- tral je Loba za praveatega volkodlaka, ki ga ne mores z navadnimi sredstvi od- praviti na drugi svet. \ niti lokavo poC- vrženi strup, niti čudotvorni drobiž ni škodil staremii razbojniku. Lobo je pri- hajal gostit se še nadalje, si je mastil brado kakor prej, in ni minil teden, pa sta Calone in Laloche — tako sta se lov- ca zvala — že pustila neusp^sni lov in si poiskala sreče v drugem kraju. Na pomlad leta 1893. se je trudil Calone, da bi dokazal Lobo .svojo vecjo modrost, pa brez uspeha. Ali pač; stekel je novo slcuSnjo, ki mu pa nikakor ni v cast. Zvedel je namrec, da stari volkun prezira svoje zasledovalce in sovražni- ke in da čvrsto zaupa svoji lokavosti In moči. Calonejcvo posestvo jc lezalo ;;lju sprejme B bcSc.Jš- k&;*a stvežnika. lirana in stano- vanje v zavodu. 1148 3—2 Jšče se prazna sob» s Stedilnikom. -~ Natančneje: Škorjanc, Vodnikova ulica St. 5. 1151 3-3 'w:ii „IbeSega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba toČna in solidna. Qostilna levcak Gaberje priporoča svojo izvpstno toplo in mrzio huhinjo ter > najbolisQ, pristno domsča uina. 240 52-31 NAZNANILO Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenll naslov gostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanu" Knjlgarna, L{n|f|Aji«D leHphnnpiiff OftWfl muzlkalile VvfilvUl QLUviinUVUVA* VVlJv Zaloga paplrja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. i-lolel „Pri zainorcu" vMariboru, Gosposka ulica Podpisana opozarjava cenj. občinstvo iz mesta, okolice in drage nam goste iz drugih krajev, da sva prej nemški hotel popolnoma preuredila in je tako glede postrežbe kot prenočišč kar najbolje skrbljeno. Kuhinja je prvovrstna, vino in pivo pa vedno najboljše. Za obiim obisk se priporočata Franc in Pavla Jančar. POSOJILMICA V CELJU USTANOV.LETA 1880 NAROOH) DONI RES"F0H° 500"000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 24,000 OOO KRON Sfraaö. »NOVA I) 0 B A* Štev. 87 Rrma in IDasfin Dakrmoživina, kokoši, pure, goske iažje pre- bavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljSa, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTIN-A. 5 zavitkov Mastin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil naj- večje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoče gospodarjev ceniin kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekar- nar a!i tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 15 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v L j u b I j a n i, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta. 178 -10 Sedlarska in iape- ta^ska del&vnica g* mp 245 104-61 I A||A Samostanska %%9j*$ ulica štev, I6. Po najvisji ceni kupuje Ysako množino kriTIP krajnike, smrekove škorje in čreslo, kakor JulllOj tU(jj Og]jer vreče za oglje, sižol in jajca tvrdka Ivo čater, Celie. 1150 2-2 Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje službo Ponudbe naj se pošljejo do 31. avgusta »Južnoštajerski hranilnici v Celju«. 1143 2-2 Hotel 55PH belem vpIu" v CeljH, Krafija Petra cesta Prvovrstna kuhinia, najboljša vina in vedno sveže pivo. Sobe za tujce na novo urejene. — Postrežba sclidna. Za obiskse priporoča Drag. Bernard». Trgovina s špecerij« skim blagom in dež. pridelki Ant. Kolencü^i: Ant- Ermenc 263 COJJO 52-29 Kralja Petra cesta 22. Fran STRÜPI, Celje ZaEoya stekla, porcefana, svetiik, ogiedai, okvirjev in -raznovrstnih šip. Prevzetje Sie klarsRili del Hraija Petra cesfa Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celiu Delnifika glavnioa 15,000.000 kron. - CENTRALA V LJUBLJANi - Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Rezervnt fondi nad 4,000.000 kron. Poclružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun profi itgodnemu oSareslovanju. Kupuje ^n prodlaje vse vrste- wredncstnih papžrjev, ftitarecira vs^ko vrstne dolssve in dovoBjuje aprovizacijske kredite. 266 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Redni občni zbor z dne 5. maja t. 1. je zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico od K 15,000.000'— na K 20,000.000*— z izdajo 12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.000-— in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji: 1.) Upisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta t.l. a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajcvu, Gorici, Cclju in Mariboru. b) Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah. c) Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku. d) Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah. 2.) Od 12.500 novih delnic ä K 4004— nom. v skupnem znesku K 5,000.000'— se prepusti dosedanjim del- ničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650—, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta t.l., vec 5% obresti od nom. K 400'— od 30./V1. 1919 do dneva plačila. Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800"— za komad proti takojšnjemu plačilu, več 5°/o tekoče obresti od nom. zneska K 400'— od 30./VI. 1919 do dneva plačila. 3.) Nove deinice bodo opremljene s kuponom za II. semester 1919 in bodo deležne polovice čistega dobička ' za leto 1919. 4.) Pri vpisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah. 5.) Ažijski kurzni dobiček od novih delnic se.po odbitku stroškov in kolkovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke. 6.) Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subsknbentom. 7.) Reparticije delnic za nedelničarje si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic. upravni svet Ljubljana, dne 2i. juiija I9i9. Ljubljanske kreditne banke. 1094 2-2 Stev. 87 *H •'.,'¦ V s't I)' il O :•-.!¦ Strati 3. nemškem Gradcu, služinčadi prepove- dujejo slovensko govorico in občevanje s slovenskimi strankami. Samo kadar je treba oskubiti kmetico za par'soldov, se kar cedijo slovenščine. »Wir ver- stehen niks bindisch«, ti bodo rekli K.-jevi smrkavci. Na predvečer sv. Ci- rila in Metoda pa se je neka družba rogala: »jetzt gehen die^ windischen Esel Feuer schauen!« Še delavcem mestne elektrarne je gospa Iv. prepo- vedala slovensko govoriti s slovenskimi strankami. Nezaslišano, da se take ljudi kratkomalo všteje med jugoslovanske državne uradnike in se jim tako daje potuho. Tak izdajalski škric se nam v pest smeje, posebno kadar zopet obleče zeleno »jogrsko« obleko, pa »gams- bart« in »ausseer« ter gre iskat družbe avstrijskih podrepnikov. S slepoto smo udarjeni! Od naših zavednih državnih uradnikov se pač preveč zahteva, da morajo sedeti v družbi takih gadov! Nesramna predrznost Celjski nemškutarji so na vsak način hoteli spraviti v politično službo že znanega nam hujskača Mihaela Packa; Kakor zvemo, poskušal je vse kljuke v Celju in Ljubljana, da bi dosegel svo| namen; vendar so pa bili gospodje enkrat tako previdni, da so mu prekrižali račune. Sedaj se nahaja ta človek pod ključem, ker je nesramno zabavljal čez Jugo- slavijo, imel je pa že preje parkrat s sodnijo cpraviti; upamo, da ga brez usmiljenja !spravijo tja, kamor spada. Umrl je 11. tm. g. Franjo Waida, sedrnošolec, edini sin g. davčncga nad- upravitelja Fr. Waida v Celju, star 19 let, po dolgi mučni bolezni. Globoko užaloščenim starišem naše iskreno so- žalje ! Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi 15. tm., na praznik Velike Gospojnice ob 16. uri poučni sestanek s predavanjem pri čebelnjaku , gosp. profesorja Beraniča v Benjamin Ipavčevi (prej Gizeüni) ulici, blizu bol- nišnice. Pri povoljni udeležbi se vrSi po predavanju občni zbor. K obüni udeležbi vabi — podružnica. Za invalide je Gasilno društvo v Gaberjih od čistega dobička vrtne ve- selire v Sokolskem domu izročilo 200 K v našem uredništvu. Pomaga! PiSejo nam: 200-kronske cene klobukov so 2e izginile iz izložb. Nadaljno ureditev tega odiranja pre- puščamo občinstvu in državnemu prav- dništvu. 10-letnico svojega obstanka pra- znuje v nedeljo, dne 17. tm. železni- čarska godba v Celju pod vodstvom kapelnika Petermana v vseh prostorih gostilne pri »Zelenem travniku«. Ker društvo ni politično, pričakujemo od strani naSega občinstva večji obisk. Znano nam je tudi, da je društvo v 10 letih imelo mnogo težkoč prestati od strani celjskih zagrizencev. Državna posredovalnlca za delo. podružnica za Celje in okolico. Pre- tekli teden je iskalo dela 58 moških in 11 ženskih moči. Izvršila so se štiri posredovanja. — Dela iščejo: 6 eko- nomov (oskrbnikov), 1 stavb. tehnik, 1 zid. polir, 1 tov. upravitelj, 9 pisar- niških rnoči, 16 trg- uslužbencev, 4 bla- gajničarke, 7 strojnikov, monlerjev, kurjačev, 5 kovačev, rnehanikov, klju- čarjev itd., 1 steklar, 1 klepar, 1 zlatar, 1 mlinar, 1 mesar, 4 natakarji oz. na- takarice, 1 kuharica, 10 rudarjev, 1 ža- gar, 7 hlapcev, 2 laboranta, 1 skla- diščnik, 1 hišnica, 2 hišini, 28 nav. de- lavcev, slug itd., 1 ključavničarski, 1 sedlarski, 1 mizarski in 4 trg. vajenci. —• Delo je na razpolago: 10 tesarjem. 6 zidarjem, 1 polirju, 1 žagarju, 1 k!ju- čavničarju, 4 mizarjem, 4 sodarjem, 1 kleparju, 1 vrtnarju, 1 vratarju, 4 go- spodinjam, 4 kuharicam, 3 pis. močem, 14 hlapcem in deklam, 94 nav. delav- cem in dninarjem, 1 služkinji, 1 hišini, 2 inizarskima in 1 čevlj. vajencu. Posredovalnica celjskega trgov- srkega društva posluje za delodajalce, člane društva, Licence oz. učenke brez- plačno, za druge proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastav- Ijanju trgovskega osobja poslužujejo vedno naše posredovalnice, pri kateri bode odpravek vedno točen- Sestanek slovenskih obrtnikov. Z ozirorn na gledališko predstavo v četrtek zvečer se bo tokrat vršil obrt- niški sestanek v petek dne 15. av- gusta ob 7. uri zvečer pri »Belem vol u«. Na tem sestanku predava gosp. ravi atelj MarinČek o obrtnem šol- stvu. Želimo mnogobrojnega poseta. Kopanje se je ob nagibu sezone vend \r majhno razvilo in v mestnem kopaliSču je videti prav živahno živ- ljenje. Nedolžno mladostno razposaje- nost pa moti tolpa nemških pobalinov, ki menda misli, da je še vedno v »nemškem« kopališču in dela na vse mogoče načine nadlego občinstvu, ki bi rado nemoteno uživalo blagodejno savinjsko kopelj. Nemškutarski pobalini, ki menda prav težko pogrešajo me- tanje kamenja po celjskih ulicah, rjo- vejo kot pravi teutoni in se obsipavajo s cvetkami nemške kulture kot »ver- fluchtes Schwein« i. p., rnečejo kamenje, obračajo pripeti splav in se po vseh mogočih teutonskih običajih zabavajo z enako finimi sestricami. Prosimo po- licijsko oblast, da v interesu dostojnega obnašanja in telesne varnosti pri ko- pališču potrebno ukrene. Slovenskemu občinstvu bi pa priporočali, da bolj izrablja prijetnosti, ki nam jih nudi svetovnoznano kopanje v idilicni Savinji. Anonimnega dopisnika na obče- slovensko obrtno društvo v Ce'ju pozivljamo, da na prihodnjem sestanku obrtnega društva prevzame kako pri- memo predavanje o kateremkoli pred- metu, da ne bo treba za to »dr. in zopet dr. naprošati.« Pričakujemo toraj od njega dejanj, pa ne samo zabav- ljanja, ker to zna vsak. Za občeslo- vensko obrtno oruštvo: Odbor. Prodaja kruha, žemelj in dru- gega peciva na Glavnem trgu in po mestnih ulicah ie mestni magistrat celjski iz zdravstvenih razlogov pre- povedal. Naredba stopi v veljavo 15. tm. Prestopki se bodo kaznovali. Podružnica jugoslovanske dija- ške zveze v Celju naznanja preža- lostno vest, da je dne 11. tm. zvečer v najlepši dobi svojega življenja pre- minul dragi nam tovariš in član gosp. Franjo Waida, sedmošolec. Težko pri- zadetim starišern izrekamo nad izgubo edinega sina na5e iskreno sožalje! — Odbor. V Celju se je oglasil te dni gosp. R. Watzlawek, urednik dunajskega dnevnika »Die Zeit«, znani prijatelj Slovencev. Svoj čas je izdajal v Celju list, ki je delal celjskim nemSkutarjem hude preglavice. Sedaj potuje po Jugo- slaviji in zbira rnaterijal o resničnem položaju v naši državi v očigled huj- skajočirn dopisom v nemškoavstrijskih listih o razmerah v naši državi. Sol. Gospodarski urad v Celju naznanja, da pride v kratkem v okraj večja množina soli, katera se bo pro- dajala v aprovizacijah in pri trgovcih po sledečih cenah: prevzemna cena en gros je K 17750, razdeljevalna cena pa K 180"—, prodajalna cena na drobno K 200'—. Razdeljevati je po 35 dkg na osebo. K temu srne trgovec prišteti za vrečico 10 v, ako isto res doda, vsled česar se stranke opozarjajo, da prineso vrečice s seboj. Te cene ve- ljajo za Celje in bližnjo okolico. Za oddaljenejše kraje smejo trgovci in prodajalci priračunati k gorenjim cenam le voznini primerni povišek. Stresanje prahu na uHce. Mestni magistrat razglaša: Ker se v zadnjem časLi v mestu pogostokrat opazuje, d:» stresajo stranke oziroma rijih služkinj•• prah iz oken na ulice, se tozadevm, opozarja na § 45 cestnega policijskeg;. reda za mesto Celje, kjer stoji: »Na javni cesti, na vratih, oknih in balkonih, ki gredo na cesto, je iztepanje, izpra- Senje in izobešanje preprog, cunj in sličnih stvarij prepovedano«. Prestopki zoper te določila se bodo kaznovali po § 47 občinskega Statuta za mesto Celje z'globo do 100 K ali v slučaju neiz- tir'jivosti z zaporom do 10 dni«. Posebni vlak na tabor v Sinči- vasi pri Velikovcu vozi 15. t. m. ob 1 urt 44 m zjutraj iz Celja, pride v Maribor ob 3 uri 54 m in odhaja od tarn ob 4 uri 30 m zjutraj; v Velikovec ozir. Sinčavas pride ob 8 uri 48 m zj. Odhaja od tarn nazaj ob 24 uri (ob polnoči) in v Celje pride dne 16. tm. ob 2 uri 18 m zjutraj. Umrl je 12. t. m. po dolgi mučni bolezni g. Tomaž Peperko, poslovodja pri gosp. Jakowitschu, brat gospe Kir- bischeve, star 43 let. DNEVNE NOVICE. Zaplembe zlaia v Špilju. »Zag- rebška korespondenca« iavlja: V Spilju je bilo te dni zaplenjenih 171/2 kg zlata, namenjenega v Avstrijo. Te dni pa je nadzornik straže Jos. Zabukovšek zo- pet zaplenil 37 kg zlata (samih Napo- leon d'orov), kar znaša zopet krog milijon kron. Vtihotapiti jili je hotel v Avstrijo žpanski žid Rappaport; hotel je nadzornika podkupiti s cigaretami, da bi ne pregledal kupeja. Zabukov- 5ek pa se ni dal podkupiti. Vse zlato je zaplenil, Rappaport pa je oddan vojni policiji. Zadnje dni pa se je Moj- zesu Poljakanu iz Banjaluke zopet za- plenilo 100.000 dolarjev in frankov. Imel jih je krog pasu. Ves zaplenjeni denar gre v korist državi, zato je tem bolj čudno, da se vrlim stražnikom ne da nikake nagrade, katera jim gre v smislu tozadevnih naredb. To bi bilo tudi v interesu stvari, ker bodo potem gotovo še z večjim veseljem ščitili našo državo pred temi in enakimi tihotapci in goljufi. (Čujemo, da so storjeni to- zadevno že potrebni koraki! Op. ur.) Štajerskim okrajnim zastopom in občinam v vednost. Za zbor od- poslancev občin in okrajnih zastopov, ki je sklican v Celje od predsednika likvidacijske komisije dr. Kukovca za dneva 11. in \'L septembra, je veliko zanimanje. .Oglasili so seže poročevaki za občinsko upravo, za nlogo okrajnih zastopov sedaj in v prihodnje, za po- stopek občinskih in okrajnih hranilnic glede vojnega posojila in za ureditev zdravstva. Predsednik je imel te dni pogovore z deželnim glavarjem v Gradcu in bode poročal o stanju delitve de- želnega premoženja in dolgov. Pred- sedništvo deželne vlade za Slovenijo in poverjenik financ sta javila udeležbo s sledečim clopisom: Na poročiloz dne 3. julija 1919 St. 549, se Vam poroča, da smatra poverjeništvo ministerstva financ v Ljubljana nameravano posveto- vanje za priporočljivo in da se ga bo rade volje udeležilo po posebnem od- poslancu. Seveda bi mogel ta odpo- slanoc eventualne rezultate tega pb- svetovanja vzeti samo ad referendum, ker bi pristojala končna odločitev v zadevi, kolikor pride državna finančna iiprava v po.^tev, paČ le ministrstvu financija v Beogradu. Naši ujetniki Iz Italije se bodo glasom sklepa mirovne konference vr- nili šele po sklepu mim z Nemško Avstrijo. Nemška gimnazlja v Kočevju se spremeni v slovensko nižjo realno gim- nazijo. Popravek. V članku »Važni trenut- l Začelo se ie zoper nas delati z najhuj- šiini srcdstvi, ki izdajajo vcljko nervoz- iiost. Zmaffale bodo pa ideje, in jaz mi- slim. da dcmokratična idcja.« 3Sletnica smrti dr. M. TyrSa, usta- | novitelja in prvega učitelja Sokolstva, I jc bila 8. t. m. i Družba sv. Cirila in Metoda im* j letos svojo veliko skupščino due 14. scp- i tcmbra v Ljubljani. j Nitčrt za barvanje hiš v jugoslovan- ! skill barvah jc izdelal zidarski mojster ; in stavbeni izvedenec Karl KoroSec v \ Braslovčah, ki na zahtevo vsakogar *, , načrtpm obišče. 'Pustimo razne zelenc, i rumene in druge barve na naših hišah I tiT jim dajmo jugoslovansko lice! Velik kongres jugoslovanskega učiteljstva se vrši 24. t. m.v Beogradu. Sokol v Šoštanju priredi na praznik 15. tin. ob treh pop. v gledališki dvorani hotela „Jugoslavija" znano Finžgarjevo Ijudsko igro s petjem v 4 dejanjih: „Divji lovec". Prosimo bbilne udeležbel Sokol v ŠoŠtanju opozarja po- novno vsa društva na proslayo dru- Stvone 10-letnice 7. septembra. Ta dan bodi praznik našega dela, obenem dan manifestacije, sokolškega junaškega poleta! Kličemo Vas brafje in sestre, da praznujete z nami ta pomembni dan innagradite z obilno udeležbo oživlja- joči in ogrevajoči idealizem naše mla- dine. Zdravo! Teharje. Toraj vendar enkrat! Tako sem vzkliknil in solze so mi zaigrale v očeh, ko sem čul, da je navdušeni Sokol brat Koželj ustanovil tudi pri nas telovadno druStvo sokolsko. Želim le, da bi razprostrl čili mladi Sokol svoja krila tudi čez sosedne Trnovlje, Ljubečno itd. Grožnje nasprotnikov, kakor da bo naraščaj, ki telovadi, izključen od pouka v verouku, 'naj ni- kogar ne strašijo. Takšne pravice v naši državi ne bo imel nihče več, to si naj zapomnijo tisti, ki bi radi stra- hovali naše Ijudstvo. Čujera, da nas sosedni žentjurski Sokol kmalu obišče. Na veselo svidenje! DOPISI. Sv. Peter v Sav. dol. Odsek sta- novske zveze slov. akad. priredi na Vel. gospojnico, dne 15. avg. v Sv. Petru v Sav. dol. v prostorih restavracije g. Šribar-ja F. S. Finžgar-jevo Ijudsko igro »Veriga«. Po igri velika vrtna veselica: oktet iz Sv. Pavla pri Pre- boldu pod vodstvom g. Šmid-a, rud- niška godba iz Zabukovce, pies, šaljiva pošta, srečolov i. t. d. Čisti dobiček je namenjen podpornemu društvu slov. visokošolcev in dijaški kuhinji v Celju. Za vozove v smeri Celje v skupinah preskrbljeno. Začetek ob 15 uri (3.) popoldne). Prireditev se vrši ob vsa- kem vrcirc'iin Ptid-te vsi! št Pavel pri Preboldu. Pripravc za vrtno veselico v Kaplivasi so v pol- ncm teku; poskrbimo vse, da kar naj- bolj zadovoljimo cenj. goste. Nudila se bodo prvovrstna okrepila in razvedrilLi. izvrstna in neumorna rudniška godba tz Zabukovce bode proizvaiala prvovrstne točke, kakor tudi plesaželjnim čarobne valčke. Tuintam se oglasijo zveneči gia- sovi domaeih pevcev. Srečolov nudi obl- lo krasnih dobitkov. Panorama bode za- dovoljila vsakega radovedneža. S šalji- vo pošto in drugim bo zadosti zabavc. Upamo, da nas cenjeif gostje mnogošte- vilno posetijo v naši lepi in mirni vasici, komaj 10 minut od St. Pavla. V nedeljo 17. t. in. vse v Kaplovas! «Na pomoč»! i'L üornjcgrajaktüa okraja. Do- pisnik članka pod tem naslovom objavil je v cenj, Vašem listu št. 81, imena trgovcev, katerim se dela krivica s tern, da se jih pri razdelitvi raznega blaga, n. pr, soli, petroleja, vžigalic i. t. d. od strani aprovizacije v Mozirju prezira, pozabil pa je objaviti še sledeče na- rodne trgovine: Frančiška vdova Dru- Skovič, J. Potrč in Barba Kovšak, vsi na Ljubnem. S tem upam, da smo načelniku trg. zadruge oziroma pover- jeniku aprovizacije v Mozirju na njegov poziv docela ustregli. Upamo, da sedaj tudi on pojasni, zakaj daje blago le onim 25 od njega naštetim. Dobrna. Ob priliki veselice na Gospojnico (v petek 15. tm.) daje ve- selični odsek na znanje, da bode Auto iz Celja na Dobrno vozil po potrebi večkrat na dan, in sicer, če se prijavi povoljno število izletnikov poleg 8 ure zjutraj iz Celja še ob 11 uri in ob 2 uri (14. uri). Prijave sprejema iz pri- jaznosti v četrtek trgovina Ermenc na Kralja Petra cesti, na gospojno pa Autobileter sam pred hotelom Union. V slučaju nezadostnega Stevila prijav za vožnjo iz Celja ob 11 uri, vozil bode Auto samo ob 8. uri in 14. uri. Taksa za vožnjo iz Celja na Dobrno znaša pri zadostnem številu 10 K, sicer navadno. Za vrnitev v Celje je pri- skrbljeno po isti tarifi. Veselični odsek Sv. Jurij ob Južni žel. Gregor- čičeva slavnost se je vršila v nedeljo 10. t. m. na Gorici pri Osetovih. Me- šani zbor pod spretnim vodstvom g. Čuleka nam je zapel več večnolepih Gregorčičevih. Narodnc gospe in go- spodičneSivka, Saveli, Klanjšek, Schrei- ner, Kind, Oset, Vrečko, Leskovšek in druge so neutnorno stregle pozno v noč pri raznih šotorih. Gca. Marica Oset je jmela slavnostni govor. Iz Šmarja pri Jelšah. V nedeljo 10. tm. smo za nas okraj ustanovili prepotrebno gospodarsko zadrugo. Njen namen je: nakup gospodarskih potreb- ščin za Clane brez posredovalcev ter razpečavanje kmetskih pridelkov tudi naravnost konzumentoin. Začasni na- čelnik je dr. Ivan Zabukovšek. Želimo novi gospodarski organizaciji veliko uspeha! — Zanimivo je, da sta dva sinova našega trgovca Löschnigga (tako se je dal pred kakimi 15 leti prepisati iz poprej poštenega slovenskega Leš- nika), Karl in Adolf, pred vojaškimi vpoklici dezertirala v NemSko Avstrijo, kamor jima oče po skrivnih potih po- šilja živila. Kaj, ko bi se vlada zganila in dala Löschnigga in zeta Wagner-ja pod nadzorstvo?! Iz Rajhenburga. V četrtek dne 8. t. m. se je zgodila pri Senici na Dolškem velika nesreča. Tesarji so od- stranili na hiši stari krov, da ga na- domeste z novim. Iz neprevidnosti niso podprli postranskih obstrešnih zidov. Eden izmed teh se zruši na strop, ga predere ter zasuje v sobi se nahajajoče tri sine. Enega so potegnili iz razvalin mrtvega — bil je učenec 4. razreda narodne sole; ostala dva, oba dijaka, se borita s smrtjo v krški bolnici. Narodni rodbini Seničevi izrekamo ob grozoviti nesreči svoje iskreno sožalje! Strati 4. »NOVA D O B Ä« Štev. 87 Iz KrŠkega. Poročil se je tukajšnji odvetnik in narodni buditelj dr. Ivan Dimnik z gdč. Volkovo iz Rajhenburga, Obilo sreče! "* Slov. Bistrica. Gasilnodruštvo je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Ker so se ga prvič udeležili tudi Slo- venci, da bi društvo prevzeli v svoje roke in so to nemškutarji pričakovali, ni prišel noben prejšnji odbornik k občnemu aboru in je bil radi tega isti onemogočen. Radi tega se ni nihče razburjai, ker se bo zadeva kratkirn potom drugače uredila, brez sodelo- vanja nemškutarjev. Ampak ta občni zbor nam je zopet pokazal, da se v mestu še vedno potikajo temni nem- škutarski elementi, ki se nočejo spri- jazniti z državo SMS, ampak bi radi še naprej med nami uganjalt vsenemško politiko. Mislili smo, da je ta zalega zginila s privandrancema Šistlom in Vatzekorn, marsikateri dogodek pa nas je zadnji čas opozoril, da naše mesto še daleko ni izčiščeno. Mi tem potom novega gerenta pozivljamo, da z vso energijo dožene, kdo je insceniral ne- deljsko demonstracijo pri gasilnem društvu, in da dotične predrzneže spo- roči okrajnemu glavarstvu, da jih ne- mudoma iztira čez mejo. Opozarjamo g. gerenta n. pr. na Nemca Lüschnigga, o katerem nihče ne ve, kaj pravzaprav še dela v mestu. In od te sleai se bo morda še koga zalotilo. Časi, ko smo morali trpeti to nemško politiziranje, so že davno minuli. Kaj pa je s Vor- schusskassenvereinom, kjer je v na- čelstvu jugoslovanski uradnik, zemljiški vodja liudric? Zgornja Polskava pri Pragerskem. Tudi v Gornji Polskavi se je v prid našim invalidom povodom proslave Petrovega dneva uvedlo nabiranje po tukajSnjem učiteljstvu. Nabrani znesek (179 K) se je odposlal Deželni vladi v Ljubljani in sicer poverjeništvu za socijalno skrb. — Vsem darovateljem denarnih prispevkov izreka prisrčno zahvalo šolsko vodstvo. Strnišče. Zdi se mi, da je danes v devetem mescu oBstoja-Jugoslavije že čas, ia bi bil izginil pečat ,.Kiicgs- spital in Sterntal", katerega še vedno najdem na naših pismih! Morda bo to dovolj! Ljutotner. Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru proslavlja v nedeljo 17. tm. svojo 25-letnico: cb 10. uri rna&a, 0*0 11. uri slavnostno zborovanje v šolski telovadnici, ob 1/2 4 pop. kon- cert v telovadnici Narodne sole s so- delovanjcm goslarskega umetnika g. Antona Nerata iz Maribora. Pokoncertu v gostilni Triglav veselica s petjem z godbo, srečolovom itd. Iz ljutomerske okolice. Rad bi vedel, ali naša davkarija res ne pozna svoječasne naredbe, katera še do danes ni bila preklicana, da se od rekvirirane živ ne ne sine predpisati dohodninski davek?! Na3a davkarija to čisto mirno de!a in se ne zmeni ne za protcste, ne za pritožbe. Mislifn vendar, da bomo našli še kje kako uho, ki bo za našo pravico imela posluha, če ne tu, pa v Beogradu. — Kmet. Zdravstvo. Prvi slučaj domače rnalarije se je pojavil v Gaberjih pri Olju. Mal..\- rija ali mrzlica je ena izmed neljubih posledic in daril vojne. Pri nas je bila poprej nepoznana. Prinesli so jo, kakor znano, vojaki iz Italije in Albanije s seboj. Bolezen prenaša neki komar, ki ima lepo irne Anopheles in je sličen navadneinu komarju; samo nekoliko večji ie in irna nekoliko bolj topo glavo. Ta komar prenaša bolezen le, Če so je poprej napil krvi na malariji trpečega bolnika, sicer pa je njegov pik neškod- ljiv. Tako je bil pri nas dosedaj ta nepridiprav vedno neškodljiv. Da se nahaja pri nas in sicer ob železniSki progi južne železnice do Maribora, je je bilo naravoslovcem in zdravnikom že dolgo znano. Sedaj pa, ko ima pri- liko napiti se malarične krvi, nastal je nakrat nevaren. Zdravniki so nastop domače malarije za to poletje preroko- vali in opozarjali na pretečo nevarnost. Da so imeli žalibog prav, kaže sledeČi iz človeškega staliSča vsega obžalovanja vredni, iz sanitetuega pa velezanimivi podučni slučaj, katerega radi občne koristi ne smemo prikrivati: Zbolel je v Gaberjih" mož sredniih let; ima vsak tretji dan groznico, ki se prične ob 11. uri s hudim mrazenjem in se vspne do 40° vročine. Ublažuje se in preneha po poteku par ur z močnim potenjem. Prehajalne dni kaže toplomer vedno navadno toploto pod 37°. V krvi se je zdravniško dognalo dobro znana živa živa bitja, ki povzročajo malarijo. Mož stanuje v bližini železnice.— Občinstvu v pouk naj služi sledeče: Gotovo je na eni strani, da ta slučaj ne ostane osamljen, na drugi strani pa bi bilo vsako razburjanje odveč, ker v kakem večjem obsegu bolezen pri nas gotovo ne nastopi, saj so vendar klimatiČne razmere pri nas za razvoj prenašalca bolezni neugodne. Dokaz temu, da se anopheles pojavlja pri nas le malošte- vilno. Tudi nimamo večjih močvirij, na katerih edino le uspeva ta komar. Treba pa je, da z vso odločnostio iz- sušavamo močvirja poleg južne Želez- nice (in drugod), predvsem pri Celju. Gradiva v to ne nedostaja. Pri cinkarni imamo dovolj pripravne žlindre. Če se ta porabi, imelo bo to še drugo dobro stran, da se krasna polja na levem bregu Voglajne ohranijo revnejšemu prebivalstvu, kateremu so bila med vojno vsakdanji kruh. Dobro je tudi, da zvečer, predno prižgemo luč, zapre- mo okna, saj je znano, da komarje luč privablja v stanovanja. V ostalem lahko zaupa prebivalstvo zdravnikom. ki imajo v kininu in drugih zdravilih uspešna sredstva proti malariji. Treba je le, da se dajo ljudje res podučiti, da ne bodo tudi malarije, kakor se godi to pri dru- gih boleznih. izvajali iz golega slučaja, prehlajenja^ — in glist, ali pa se ka- zali neumestno hrabre, čeŠ »jaz se pa nič ne bojim« Dr. A. Schwab. TRG0V1NA, ORBT IN NA- RODNO G03P0DARSTV0. H M E L J. ŽATEC, dne 31. jul. 1919. Minuli tden se je zopet prodala manjša množina lanskega pridelka. Gene se niso spremenile in se je plačevalo po kakovosti za žateški hiiielj od K 700— 800 za 50 kg. Prav slabo blago se je do- bivalo tudi pod 700 K — za najboljše sc je pa tudi po 40 K čez najvišjo ceno za- litevalo in tudi plačalo. Tuj hmelj leta 1918 se je notiral le l:olj po imenu po 600—720 K zu 50 kg. Vlada dosedaj še ni uresničila ob- ljube glede razveljavnosti hmeljskega sindikata; ona se mora vnovič opozoriti, da to stori prej ko mogoče, da ne bode uškodovr* hmeliar in tudi ne trgovec. Samo nekaj dni smo še pred novo trgat- vijo in se odpiranje mej ne sme več za- vlačevati. Vkljubu slabemu in nestanovitnemu vromenu se mora stanje hmeljskerast- line oznaciti kot dobro. Povsod je videfi obilo cvetja, katcro deloma, posebno v rano obrczanih nasadih, že prehaja y kobiilc. Za popolni razvoj cvetja in ko- bul rabili bi nujno toplega vremena, po- sebno pa topic noe-i. V nekaterih obči- nah, posebno v mokrih Iegah se je pri- kazala hmeljska ušica, kar so zakrivile liladnc noči. Obrambna dela zoper uš so se takoj pricela. Tudi za omejitov tega škodljivca, bi nujno rabili lepega vrc- nieni. Osnoviia vrednost vseh gozdov kialjevine SHS znaša po strokovnjaSkl ccnitvi I niiljardo 300 imlijonov dinarjev Urad za pospeševanje obrti kralje- stva SHS v Ljubljani opozarja obrtnike na razstavo, ki jo priredi drustvo »Hr- vatski radiša« v Zagrebu od 15. do 22. avgusta t. 1. K^azstavljcne bodo doniace narodne nose, tekstilni, lonearski, kovln- ski, lesni in usnjarski izdelki. Slovcnski obrtniki se te razstavc radi prekratko odmcrjencga časa ne morejo xideleziti, pač pa udclcžbo obrtnikom kar najtop- lejc priporočamo. Poverjeništvo za tr- govino in obrt in poverjeništvo za nauk in bogočastje, kakor tudi urad za pospc- šcvanje obrti ter obrtna sola v Ljublja- ni sc te razstave oficijelno udeleže po svojih zastopnikih. Spodniestajerske sodavičarje opo- zarjamo na objavo sodavičarske zadru- ge v Obrtnem Vcstniku od 1. VIII. 1919, da se dobi sedaj ogljikova kislina pri tvrdki »Securitas« v Celovcu. Za Šta- jersko sc vrši transport po železnici na progi proti Mariboru, ako bi pa bile že- lezniSke zapreke, z vozmi. Zastavnina za veliko steklenico znaša 300 K, za malo steklenico 150 K in se lahko plača tudi v tovarni. Zaradi prckratkega časa nc mioremo dognati, ali ta objava velja sc tudi sedaj, ko so zopet Slovenci Ce- lovec zascdli. .— Potrebni sladkor sc deli pri Jadrauski banki v Ljubljani. — Občcslovensko obrtno društvo y Celju. RAZNE VESTS. Novo orjaško letalo so zgradili — kakor poroča časopis »Eingineering« — v Wallneyu na Angleškem; posameznl deli so iz duraluminija. Aeroplan bo lahko prevažal po zračnih višinah do 50 ton ter bo preletel v eni uri 100 milj dolgo pot. Drobiž. V Jeni je v noči 9. tm, umrl sloveči nemški naravoslovec Er- nest Iiäckel v starosti 85 let. — Se- danjemu predsedniku francoske repu- blike Poincareju poteče 17. febr. 1920 poslovna doba. Splošno je mnenje, da bo za njegovega naslednika izvoljen sedanji ministrski predsednik Clemen- ceau. — Socijalistična večina občin- skega sveta na Dunaju se pogaja z nekim konzorcijem o prodaji mestne cestne železnice, mestne plinarne in elektrarne. — V Italiji stavka nad 300.000 delavcev. Ustrelil se je 10. t. m. bivši po- veljnik tretjega avstrijskega kora v Gradcu baron Succovati. Bil je star 80 let. Bil je svoj čas imeiitelj 87. pež- polka. Po zasedbi Prekmurja. LDU. Ljubljana 13. avg. Dnc 10. av- gusta popoldne je Radgona nenadorna o- živela; prikorakala sta 36. (karlovski) 37. (ljubljanski) pešpolk tcr 3. bat. 45. (mariborskega) pcšpolka. Slcdil je drav- ski konjeniški polk, dolge vrste topnl- štva, telefonisti itd. Po zaslugi žclczni- čarjev, ki so delali noč in dan, se je te- kom 24 ur zbrala vsa vojska. Dnc U\ avgusta jc bila Radgona vojno taboriščc, vrvelo in vršelo je kakor v čebolnjaku; tudi nestrokovnjak je motfd opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovcdni so, lcgli Radgonci spat. Ko so se 12. avgusta zjutraj zbudili, vojske že ni bilo več v mestu. Po komaj 6 urnem pohodu so za- plapolalc v solncu svobode prve sloven- ske zastavc v slovenskem Prekmurju. 36. in 37. pespolk sta napravila 30-r40 kilometrov pohoda v enem dncvu, kar vzbuja občudovanje. Srbi, Hrvati in Slo- venci so se pozdravili tam, kamor jih je poslala domovina. Armado je praznieno oblcčcno ljudstvo navduSeno poztlrav- Ijalo. Ob pol 11. uri' je dospd general Smiljanič v Mursko Soboto in pozdravil čete. Odtam sc je pclj-il orcko Mačkov- ca v Londovo; povsod je ljudstvo po- vpraševal po potrcbah in željah. Videl je, kako silno je trpelo pod boljševiki, ki so mu vzeli skoro vso govejo živlno. Zlasti primanjkuje soli, oetrolcja, slad- korja, oblckc, obutvc in tobaka. NaSe oblasti bodo takoj priskocile na pomoc. Denjikiii koraka proti Moskvi. LDU. Berlin 12. avg. »8-Uhr Abend- blatt« poroča iz Haaga: »Daily Telegraf« izve iz Kopenhagna, da jc general Dcn- jikin zapovedal svojim četam, da prično korakati proti Moskvi. Z mirovne konference. LDU. Pariz 12. avg. Vrhovni svet se je v pondeljek bavil z bolgarsko ml- rovno pogodbo in s položajem, nasta- lim vslcd zadnjih dogodkov na Oj?r- skciii. Dr. Reimer o mirovni pogodbi z Nem- ško Avstrijo. LDU. Berlin 12. avg. Ncmsko - av- strijski državni kancelar dr. Renner je na potu z Dunaja v Pariz v Curiliii iz- javil, da nc prieakujc odgovora na svojo zadnjo noto pred četrtkom. Če odgovor ne bo vseboval nobenih bistvenih izprc- memb, zlasti v finančnem oziru, on nil- rovnc pogodbe ne more sprejoti. V tern slueaju bo prepustil kabinct odločitcv närodni skupščini, ki bo pogodbo nenm- ra sprcjela, izpolniti pa je država nc mo- re. Dogodki na Ogrskcm so upl'vali iiüJ- neugodncje na Avstrijo. Prcmagali smo nevarnost boljševizma, pretijo pa nam novc nevarnosti. Listnica urediaiStva. Sv. Jura ob j. ž. — Slov. Bistrica: S takimi popolnoma zasebnimi zade- vami se žal ne moremo baviti. — Te- harje: Obširneje prihodnjič. —• Invalid, ki nam je pisal o cenah mesa in o postopanju nekaterih ljudi napram in- validom, naj javi svoje ime ali pa se zglasi pri meni v uredni^tvu. Brez pod- pisa dopisov ne morem upoštevati. — Gornjigrad: Kakor sem se prepričal, je vzrok Tvoji ponovni pritožbi neljuba pomota. Oprosti! Štev. 6335/19. Razglas. Ljudstvo se opozarja pred nakupo- vanjem sadja za vkuhavanje, ker so letoSnje zaloge sladkorja iz domačih tovarn popolnoma izčrpane, dovozi iz inozemstva pa zadostujejo le za nepo- sredni konzurn. Radi tega se letos ne bo delil po- seben sladkor za vkuhavanje sadja. Mestni magistrat celjski, 11./8.1919. Za vladnega kom.: Šubic s. r. Harmonij se kupi, ponudbe na Narodno kavarno, Celje. 1179 2-1 Dwa žfileznsa Bcof'a eden 60 in drugi 130 litrov, za prodati. VpraSa se v upravništvu. 1184 1 Franc Tasbep klepar v Celju Za Kresijo (Vodnjaška ulica) 7. Sprejemajo se v točno izvršitev vsa stavbena in galanterijska kleparska dela kakor tudi vsa v stroko spadajoča popravila. 1170 2- 1 A^drej YolLič, Angela ObBak zaročena. Celje, dnc 13. avgusta 1919. Prodom obrezline in žo^o^ino večjo množino. Kupujem seno in slamo po najvišji ceni Josip KirMsch y Celju. 1183 RfKnnrifiP ki reflektirajo na dobro yuajJUUJK, ppivatno hpanc, naj se oglasijo vsak dan zvečer od 17. do 19. ure. »Pension«, Gregorčičeva ulica 11. spodaj na levo. 1181 2-1 Več vagoKov sladkega prešanega sena Se teupi. — Ponudbe na I. Jugoslovanski anončni in informačDi zavod Beseljak & ^ožanc Lju/bSjaeia, üankarjevo nabrežje 5. 1185 3-1 Na prodaj imam lepo kočijo, Sletno kobilo ter malo hišico z nekaj zemlje. Cena' po dogovoru. losip Strol 1186 posestnik v Trbovljah St. 2. Vllltorlja PeperRf) naznanja v svojem, kakor v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen Ijubljeni, dobri mo2, oziroma brat, stric in svak, gospod Tomaž Peperko dne 12 nvgusta 191», ob 9. uri zvcčer po dolgi mučni bolezni, previden z zadnjo popotnico v 43. Ietu svoje star.osti mirno v Oospodu zaspal. Pogreb dragega rajnkega se vrši v Cetrtek, due 14. avgusta ob 4. uri popoldne iz mrtvaSnice mestnega pokopališča. Zadušnica se bode brala v soboto, 16. avgusta ob 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi. c g ŽaSujoči «stali.