Slovnica v ,,Začetnici" in ,,Drugem berilu". (Dalje.) Kar se tiče sklanjave sar&ostalnikov, se jaz ne morem strinjati v tem, da se jemljo vsi skloni na enkrat v obravnavo (na tej stopnji namrec) in v tem redu. Po mojem mnenji bi se morala tukaj učena slovniŠIca sistema pedagogičnemu načelu: „ Od ložjega do težjega in od znanega do neznanega", umakniti. Vsak sklon sam za se, za vse spole in števila, potrebuje toliko raztegnjeno obravnavo, da postane gojencem zanesljiva svojina. Če je pa nauk le občen, kakor tukaj. je navadno tudi poveršen. Otroci se sicer nauče ali bolje rečeno privadijo sklanjati po zgledih, a to le na pamet ali na spomin; ako pa se jim reče napraviti nckaj stavkov s kakim določnim sklonom, se jim to navadno noče posrečiti. Da-si naše slovnice (za to stopnjo) vse sklanjave samostalnikov v omenjenem smisln obravnavajo, se po zgor navedenih načclih takšna metoda vendar ne more popolna imenovati. V srednji sklanji se nahaja precej, precej motilna nedoslcdnost, ker se eden in isti zgled (bcscda: mesto) navaja dvakrat, a vsakrat drugače in to brez vsakega jwjasnila a ali sploh kake opazke. Na strani 169. se bere v dvoj. družilnika: z mcstoma; na strani 185. se pa nahaja zopet ravno ta zgled, a se glasi družilnik v dvojini: z mesti (in ne z mestomn. kakor zgoraj — tako tudi: s poIji.) Glede .zgledov v uvodu, ter pojasnjevalnih in uterjcvalnih nalog sem že ponavljavno svoje mnenje navedel, zato naj enake opombe v obce izostanejo. V 48. nalogi, kjer se privaja samostalnik v družilniku, se bere: z dleto; tu se menda ne jemlje samostalnik šenskega spola: dleta, e, ampak bo najberž tiskovna pomota. Tudi pisava predloga s, se in % v naslednjih družilnikih kaže neko samovoljno menjavo n. pr. se sekiro, se svedrom, s svinčnikom , kar pa naslednja opomba takoj pojasnuje, ki obojno pisavo kot dopustljivo, pravilno zaznamuje. Privajanje sklonov se dd najloze (na tej stopnji) zverševati v nalogah, v katerih se na dana vprašanja v polnih stavkih odgovarja; naloga 49. tudi tvarino tako obravnava, le da bi bilo v izdelanej nalogi na dotične sklone treba opozoriti, ter sklone zaznamovati, to bi bilo tukaj tem potrebnejše, ker se obravnavajo razni skloni ob enem. V zadnjem stavku omenjene naloge: ^Koder hodite v šolo? — bo tudi le najberž tiskovna pomota, ker stavek v tej obliki nima nobenega pomena. V naslednji nalogl se nahaja stavek, ki se slovenskim ušesom ne glasi kaj prijetno: nKosa drze pogostoma v kletkah." Ali ni to nemška misel v slovenski besedi? Sploli pa če si ogledamo stavke v nalogali, opazimo nekaj, kar se še do sedaj ni obravnavalo: razširjen stavek se kar ntolče uverstuje in rabi v zgledlh in nulogah. Bes je sicer, da se odvisni skloni v nstavkih'' ne dado lehko drugače, nego v »razširjenih stavkih" obravnavati; pa tej zadregi bi se ognili, če bi vzeli razširjen stavek pred obravnavo nsklanjeli vsaj one dele razširjenega stavka, kateri so pri tej obravnavi neizogibno potrebni. Občna obravnava zaimkov v §. 9. se nieni zdi skoraj odveč, ker se vse tii navedeno v posameznih slučajih ponavlja, a stvari bistveno ne pojasnjuje. Stermeti pa mora človek sporedu obravnav besednih plemen ali kratko: tej metodi, ki se prej peča z veliko menj važnimi razpravami, z veliko menj važnimi besednimi plemeni n. pr. z vprašalnimi-nedoločnimi zaimki, kakor z glagolom, ki je eden najmočnejših in najpotrebnejših stebrov slovcnskemu govoru! Kako je mogoče temeljito obravnavati stavke, kojim je glagol dopovedek, dokler se glagol niti pozna ne? — Lehko pa bi se izdelavali razni stavkl brez nedoločnih zaimkov. Glagol se rabi po vsej slovniškej obravnavi v ^Začetnici1' in nDrugem berilu", a do sedaj še niti o njegovcj spoznavi govora ni bilo. Kako je U mogoče od otrok zahtevati ali vsaj pričakovati — da bi v danih nalogah in drugod, glagol prav rabili ? Ali se ne pravi to po temi tavati ? in to toliko časa! Enaki slučaji pomanjklivost metode menda popolnoma zadosti osvetijo. (Dalje sledi.)